-----   249   -----
Pozdrav.
V jasnem zraku luna plava,             Hrib za hribom se dviguje,
Sije luč na vse strani,                      Morje gledam, čez goro,
DeleČ tjekaj pogledava,                     Božjo moč mi oznanuje
Kamor srce si želi.                            Vse, kar zre okolj ok6.
Draga luna, luna mila,                      Srce moje pa ne vživa
Krasno svetiš na moj dom:              Tu veselja čistega,
Nesi srčna pozdravila                        Tam v Ljubljani sreča biva,
Ljubim vsem prijatelom!                   Tam veselje je doma.
Deleč tam stojiš Ljubljana,              Tjekaj nesi luna bleda,
Vse dežele kinč in kras,                  Vsem prijateljcam pozdrav,
Mati otrokom slavnoznana,               Reci, da Ivanka gleda
Deleč čuj pozdrava glas!                   Tje iz žalostnih dobrav.
Zrem po morji, zrem po polji,         Draga mati, ljuba sestra
Sem in tje vrtim oči,                        Vam' pozdrav najbolj velja;
Gledam, — pa mi ni po volji,         Vama zmir ostanem zvesta
Točim solze, srce skli.                      Do trenutka zadnjega.
Ivanka K.