V	Ljubljani, 23. julija 1937
vvatravda
N a r o č n i n a Mesečno Din 3'— Četrtletno , 10"—
Polletno
Leto I. Štev. 15
Posamezna Celoletno številka
Din 1- —
Izhaja vsak
15-— 25-—
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 8 Telefon štev. 2132 prvi In tretji	Rokopisov ne vra-
četrtek	čarno — Poštni
v mesecu	ček. račun 17-177.
S o C I J A L N O - POLITIČNI IN STR OKO V N I L / S T.
Brez srčne kulture ni socializma ne demokratizma.
Socijalne dolžnosti današnjega časa
Čuden mraz pretresa ves svet. V nemirnem pričakovanju so vsi narodi. Dnevno časopisje je polno samih vznemirljivih vesti, iz katerih vidimo in slutimo, da se človeštvo težko bori za svoj vsakdanji kruh, za novo obliko življenja človeške družbe, v kateri bi bilo več sreče in več zadovoljstva. Vsepovsod divja in grozi brezposelnost, denar izgublja na vrednosti, gospodarsko življenje zastaja, političen nemir veje po svetu, v katerem je skrito nekaj, česar se vsi boje. Odkar je bil podpisan svetovni mir, se govori in posvetuje samo
o	tem, kako ta mir ohraniti: znak, da mir sloni na trhlih nogah, katero se morejo vsak hip zrušiti. Vse priznava, da je treba med narodi in državami več iskrenega sodelovanja, več medsebojnega spoznavanja in več medsebojne pomoči — toda nihče noče prav slediti tem zdravim načelom. Vsakdo skuša, da stopi nekam v ozadje, misleč le, kako bi sefe; najbolj koristil.
Vsemu temu pravimo gospodarsko so-cijalna in politična kriza. Z drugimi besedami: človeški rod je zabredel v nevarne pečine, iz katerih mora z vso previdnostjo pripeljati, da ne trešči v prepad.
Zdravo moralno življenje je vrženo iz tira. Kakor se zdi, da je povojno gospodarsko življenje postalo bolj demokratično in medsebojno sožitje socijalno pravičnejše, je pa resnica vendarle drugačna. Materijalno življenje je postalo znatno bolj nezanesljivo, obstoj širokih delovnih vrst je izpostavljen stalnim nevarnostim, tako da vsi mnogoštevilni so-cijalnozaščitni zakoni nimajo pravega učinka. Najsolidnejše socijalne pr ido-
li	it ve so v stalnih nevarnostih; saj vidimo, da niti socijalno zavarovanje, katero tvori jedro ekonomske zaščite, ne more biti kos vedno težjim nalogam. Celo solidno angleško brezposelno zavarovanje je zaradi padca denarja prišlo v zelo nevaren položaj in delavstvo je moralo pristati na skrčenje zaščite brezposelnih, ako je hotelo vsaj nekaj ohraniti. Najpopolnejše kolektivne pogodbe postajajo čez noč brez vrednosti; dolgoletno zavarovanje za slučaj starosti pride preko noči v nevarnost, da se razblini v nič. Glej slučaj naših bratovskih skladnic.
Prodira prepričanje, da dosedanje metode socijalne zaščite še daleč niso popolne in zanesljive ali trajne vrednosti. To ima za posledico, da se v tem ogromnem boju za novo ureditev človeške družbe vedno globlje pogreza prepad med onimi, kateri so ekonomsko zanesljivo zaščiteni in onimi, kateri te zaščite nimajo. Pa tudi vedno širši je ta prepad. Črta med bogastvom in revščino je vedno jasnejša, srednji sloji in stanovi izginjajo na drugo stran prepada, kjer stoje oni, ki ničesar nimajo. Eno pa postaja vedno jasnejše. Sreča sveta in mir med narodi slonita le na širokih vrstah delovnega ljudstva. Tem
Vsebina: Socialne dolžnosti današnjega časa / Zakaj tako / Za slovansko socialno vzajemnost / Boj proti draginji / Za naše zdravje / Kaj pa strojniki / Mednarodni Zadružni dom / Strokovni vestnik / Podlistek V boju za pravdo.
Zakaj tako?
—k Vso pezo socialnega zla kot posledico vojnih in povojnih razmer nosijo in morajo nositi socialno najšibkejši sloji, ker so oni, ki so se znali dokopati do bogastva in blagostanja, brez ozira na kak način, znali s svojim vplivom in sredstvi odvrniti to pezo življenja od sebe.
Brezsrčnost in brezobzirnost modernega kapitalizma ne pozna obzira niti dolžnosti do koristi splošnosti. Konkurenčni boj poedincev, izvajan z 'največjim egoizmom in pohlepom po dobičku, je zavojeval prestiž nad malim človekom in ustvaril mentalitet o namišljeni pravici do privilegijev v človeški družbi.
V taki mentaliteti vzgojena družba nima smisla niti časa niti volje odkritosrčno in resno pomagati omiliti grozeč prepad med udobnostjo in revščino.
Nimamo namena obravnavati socialnega zla današinje brezposelnosti, ker obstoja poleg brezposelnosti še eno zlo, ki se ga mora izkoreniniti in z vsemi sredstvi onemogočiti.
Največje zlo je «Špekulacija» modernega kapitalizma, ki je zavzel take dimenzije, da resno ogroža miren prehod v normalne predvojne solidne razmere.
Skvarjen ost človeštva ni bila še nikdar tako na višku kakor se opaža danes.
Predvojne razmere niso poznale tako grobega in brezobzirnega izkoriščanja delovnih sil kakor se to dogaja danes.
V splošnem je bila odločujoča parola: živeti in pustiti živeti, dobro zaslužiti, a tudi drugim pustiti dobro zaslužiti.
Industrijski kvalificiran in nekvalificiran delavec je imel take prejemke, da je lahko njegova kupna moč vzdržala ravnovesje na živilskem trgu.
Ostale panoge delavstva, posebno v stavbinski stroki, kjer so prišla do izraza sezijska in nesezijska dela, se je j v plačah delala razlika, da je delavec končno le s skromnim življenjem v šestih do sedmih mesecih dela prihranil toliko, da je bil skromno preskrbljen, ako je moral v zimskem Času počivati.
Pa zaradii tega ni šla niti ena industrija in niti ena stavbena tvrdka v kon-kurz. Niti slišati, ni bilo, da kako podjetje hira zato, ker ima delavstvo predobre plače.
In danes! Dan na dan čujemo, da je to ali ono podjetje ogroženo ravno zaradi tega, ker so delovne moči predrage.
^ T o tarnanje in jadikovanje je povzročilo. da smo prišli do minimalne mezde 3 Din na uro za sezijsko delo. ki komaj zadošča za skromno prehrano, kamoli
vrstam je treba dati zanesljivejšo življenjsko eksistenco v okviru držav in v okviru mednarodnega življenja. Vse prizadevanje mora dobiti svojo osnovno točko v stremljenju po ublažitvi socijalne krize delovnega človeka, ker je ta koncem koncev številčno le močnejši in tvori jedro narodov in držav.
Socijalna kriza je val, kateri nevarno ogroža blaginjo sveta in v njem vsakega posameznika. Vsakdanje izkušnje nas morajo utrjevati v prepričanju, da so socijalne dolžnosti naših dni vse druge, kakor so bile kdaj prej. Nosilec socijalne misli ne smeta več ostati delavec in nameščenec, nosilec te misli mora po- ! stati javnost, da z enotno voljo prekvasi i
da bi mogel tak delavec računati ali misliti na kak prihranek, ki bi služil za kritje življenjskih potreb za čas, ko bo delo počivalo. In prav nobene razlike v plačah ni za delo, ki traja vse leto, napram onim, ki traja samo v sezijli, katere doba je zaradi vremenskih ne-prilik vedno krajša.
Pa se še najdejo podjetniki, ki trdijo, da podjetja takili plač ne prenesejo.
Upravičeni smo mnenja, da je temu vzrok prevelika špekulacija in prevelika brezobzirnost v pohlepu po čim večjem dobičku, ker se je predvojni podjetnik zadovoljil z nižjim odstotkom dobička od povojnega podjetnika.
Marsikaj nam je lahko nerazumljivo!
Glede cen papirja in plač papirniških industrijskih delavcev smo pisali že zadnjič, danes lahko ugotovimo, da je vzlic zaščitni carini uvoz inozemskega papirja cenejši. Pa vendar v inozemstvu denarja ne kradejo zato, da bodo nam ceneje prodajali in svojih delavcev tudi tako ne izkfiriŠSajo kakor v naši papirni industriji. Kje je vzrok razliki?
V	živilski stroki je opažati enak primer pri uvozu piva. Velikanska zaščitna carina onemogoča uvoz inozemskega piva zato, da se ščiti domača pivska proizvodnja. Ta zaščita pa gre na korist ogromnih dobičkov v pivovarski industriji. V tem leži enostranski pomen za-
ščitne carine. In vendar je naše pivo predrago.
Delavstvo v tej stroki ne samo, da je oropano zmernih predvojnim razmeram ustrezajočih prejemkov, marveč je oropano tudi drugih privilegijev, ki jih delavstvo v tej stroki v inozemstvu še vedno uživa. Ce bi padle zaščitne carine, bi se pivo zaradi uvoza inozemskega piva namah pocenilo, kemzument bi pa prišel do dobrega kvalitetnega piva.
Prav ista pesem velja za sladkor. Zaščitna carina omogoča neprimerno visoke cene za naš sladkor. Ako bi zaščitna carina padla, bi se tudi sladkor zaradi inozemske konkurence namah pocenil.
Pa zopet smelo trdimo, da v inozemstvu niti v pivovarniški stroki niti v industriji sladkorja ne kradejo denarja zato, da bi nam prodajali brez dobička.
Taka in enaka opazovanja nas končno le privedejo db prepričanja, da je vseh tegob in socialnega zla kriva le nreve-lika v odstotkih neodgovarjajoča šipeku-lacija pohlepa po čim večjem dobičku.
Kadar se bo normaliziral ta pohlep po pravičnem dobičku, kadar bo špekulacija računala tudi na obzir do družbe in do socialno šibkejših slojev, takrat bo zbrisano z dnevnega reda največje socialno zlo, ki ga je rodila vojna psihoza. Kako dolgo šle?
Praktična doživetja so naše najboljše izkušnje!
Za slovansko socialno vzajemnost
Zupan mesta Prage, naš1 dobri znanec in prijatelj dr. Zenkel, je nedavno d I v javnost zanimivo izjavo. Pekel je: Najznačilnejše prizadevanje današnjih dni je težnja po vzajemnem sodelovanju. Države vedno bolj prihajajo do prepričanja, da uspehi, pa bodisi na kulturnem, gospodarskem al> političnem in socialnem polju niso samo in v prvi vrsti odvisni od njih lastnih moči in prizadevanj, temveč v znatni meri od sodelovanja z ostalimi narodi in državami, ki so si medsebojno po vsebini in obsegu teh prizadevanj najbližje. Posebno tesno je možno sodelovanje med slovanskimi državami na polju socialne politike. Slovani smo si v teku stoletij ohranili eno značilno skupno črto' svojega značaja: človekoljubnost, čustvenost in miroljubnost. Taki značaji so> že po- prirod-; sposobni, da ravno na polju socialne politike kar najtesneje in najuspešneje sodelujejo. To sodelovanje mora biti načrtno, organizirano^. Potrebno je znanstveno obravnavanje socialnih proble-
mišljenje in da korakom te misli zmagovit pohod. Le poglejmo danes po svetu. Ako bi vse ljudstvo bilo prežeto socijalne misli in bi imelo interes delavstva stalno v mislih, do take krize ne bi prišlo. Danes se jasno kaže, kako tesno so z interesi delavstva povezani interesi vseh drugih slojev, celo kapitalizma, ki je nesposoben, da bi v krizah sam našel izhod. Pozna samo eno sredstvo: ugasne ogenj v tovarniških pečeh. Mraz pa je tudi zanj nevaren.
Javnost mora razumeti jedro problema : socijalna misel mora postati skupna misel vseh. Skladno tej zavesti pa morajo slediti tudi dejanja. Nič ne bo boljše, ako javnost ne bo boljša!
mov. Zbližan je v vzajemnem sodelovanju bi pospešila izenačitev socialnopolitične zakonodaje slovanskih držav. Važno vlogo igra vprašanje šolstva in medsebojno poznavanje socialnih prilik. Zlasti med Jugoslavijo in Češkoslovaško je vzajemno delo na torišču socialne politike lahko izvedljivo, ker sta obe državi v nastajanju in v ustvarjanju novega življenja. Medsebojno izkoriščanje prirodnih zdravstvenih virov bi koristilo zdravstvenim potrebam obeh narodov.
Imamo gospodarsko Malo antanto, imamo žurnalistično Malo antanto — kje so ovire za ustvaritev Male antante za socialno-politične probleme.
Boj proti draginji
—k Delavstvo, ki danes s svojimi nezadostnimi plačami ne more vzdržati s svojo šibko kupno močjo ravnovesja na trgu najnujnejših življenjskih potrebščin, bo stopilo v obrambo svojih življenjskih pravic iz rezerve in bo pričelo boj proti naraščajoči draginji.
V	zadnji številki smo prinesli detajlni indeks cen in neobhodno potrebna sredstva za kritje v več varijantah, ki ga je izdelala Delavska zbornica v Ljubljani, kot najvišji delavski parlament, ki ga bomo vsak mesec priobčevali z nastalimi izpremembami cen, da bo sle-hern naš čitatelj in član točno poučen, kje in kako mu je potrebno zastaviti svoje sile, da bo s samopomočjo preprečil še večjo razliko med ceno na trgu in svojimi prejemki.
Nedvomno je in tudi logična posledica naraščajoče draginje, da bo med delavstvom nastalo mezdno gibanje in zahteva po odgovarjajočem zaslužku. Kdo more to ubraniti in kdo bo tisti, ki bi s
Za naše zdravje
Pojem kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev , v obstoječih kolektivnih pogodbah je zaradi odpora službodavcev zelo želo ozkosrčen, tako da večkrat ni najti razlike v plači med delavcem, ki ima izučeno kako obrt od onih, ki so .se brez izučene obrti v teku daljše delovne dobe.specializirali za gotova dela.
In vendar bi morala biti razlika, ker pride naposled lahko do tega, da se ne bo nihče hotel učiti kake obrti, če mu življenje ne bo prineslo potrebnega priznanja.
Kjer pa v plači taka razlika postoji, je ta razlika tako majhna in ničeva, da ne daje prav nikakega priznanja onim, ki so se izučili kake obrti.
Še večja krivica se pa godi v tem. pogledu strojnikom v nekaterih podjetjih, ki sicer prejemajo plačo kvalificiranega delavca z izučeno ključavničarsko obrtjo, njihova višja kvalifikacija in specializacija v strojni stroki pa ni prav nič upoštevana.
Strojnik je koncem koncev v vsakem podjetju vodilna osebnost, saj je y vsaki industriji nemotenost obrata odvisna od spretnosti, razuma in duhaprisotnosti strojnika. Dober strojnik je tako rekoč duša mehaničnega pogona v vsakem podjetju.
Razumljivo je,'da je dosedanje zapostavljanje zmožnosti in važnosti strojnikov-v. kolektivnih pogodbah naletelo na skrajno nezadovoljstvo in povzročilo strojniško gibanje, ki gre v pravec, da bi se ’ sklepala s strojniki - posebna specialna pogodba ne samo glede odškodnine za delo, marveč tudi glede delovnih pogojev, položaja in starostne preskrbe, katere zahteve se bistveno ločijo od splošnih delovnih pogojev ostalih Vrst kvalificiranih moči.
Kateri podjetnik naj bi nasprotoval pobudi strojnikov, da rešijo svoj kvalificiran stan iz miljeja hlapčevstva, ako količkaj upošteva važnost, neobhOd.no potrebno ; zanesljivost in kvalifikacijo
—k Dne 3. julija t. 1. se je praznoval ob priliki kongresa Zveze Nabavljalnih zadrug v Ljubljani mednarodni zadružni dan. Cela prireditev je bila sarnO' ena velikanska manifestacija ljudi različnih poklicev, vere in narodnosti za zadružno idejo, ki edina more ustvariti pravično in solidno osnovo gospodarskega in ■ socijalnega sožitja med poedinci in narodi.
Zadružništvo je v gospodarskem smislu najprirodnejše in najpriprostejše sredstvo, ki vodi k zadovoljivi rešitvi
higijenski zavodi, ki bi v tej smeri mogli | pokazati več aktivne iniciativnosti, po- i inaterijalnih potreb ljudstva tudi na naj-tem bomo smeli reči da na bodočnost j' cenejši ,način. Ono tudi omogoča naj-naroda z resno brigo mislimo,	1	racijonelnejšo ekonomsko izrabo gospo*
. A.: .'
V BOJU ZA PRAVDO
terega vpliv je narašča], ker je za-
Kaj pa strojniki?
strojnika za uspešen in nemoten obrat.
V	nekaterih podjetjih so strojniki vse. samo strojniki ne, ker morajo poleg strojniške službe opravljati vsa v tovarni potrebna ključavničarska popravila pri industrijskih strojih, transmisiji, jer-menju, ključavnicah, poleg tega vrše pa še kurjasko službo, torej strojnik kot dekla za vse in povrhu so primorani še fušati razna dela za • njih nadrejene uradnike, ter jih je večkrat najti, ko krpajo kuhinjsko posodo, in to. vse zato, da ostanejo v milosti in obdrže svoj borni kruhek.
So sicer podjetja,, ki so važnost strojnikov upoštevala, a vendar je še velika večina posebno malih podjetij, katerih lastnikom ne gre v glavo-, da je strojnikov položaj bistveno drugačen od položaja fijakerja ali šoferja.
Zato pozdravljamo pobudo strojnikov, ki so stopili v obrambo svojih interesov še ob pravem času, ker bi tako dosedanje neupoštevanje strojniški stan kot eminentno važen kvalificiran stan lahko spravilo na položaj, ki bi se ga moral vsak sramovati. .
Veliko pregrešk in pobud za tako neupoštevanje je pa bilo storjenih tudi od nekaterih strojnikov, ki so neilpošteva-joč važnost svojega poklica zašli prostovoljno v odvisnost, iz katere ji,h morajo danes reševati uvidevnejši in na svoj'stan ponosnejši strojniki.
Z zadovoljstvom moramo ugotoviti, da je takih strojnikov zelo tnalo, a vendar škodujejo, da pa stalno raste število Onih strojnikov, ki imajo poleg tehniške usposobljenosti za seboj še. ustrezajočo šolsko naobrazbo, ki je predpogoj k uspešnemu napredku strojnikov.
Naš list bo stalno zasledoval gibanje strojnikov, sodelovati hoče.in pomagati, da bi skoro prišel čas, ko bo važno strojniško vprašanje doseglo svoj končen uspeh, ker končno se gre le za ugled in priznanje važnosti strojnikov v obratih s parnim, pogonom.
Mednarodni zadružni dan!
darskih energij posameznikov za korist širokih narodnih plasti.
Enotno gospodarsko hotenje in sloga v delu za združitev vseh sil posameznikov koristi sploŠnosti daje zadružništvu jamstvo za uspeh.
Zato; ima zadružništvo tudi sovražnike,' ki 'se- dele v načelne nasprotnike zadružnega pokreta. to je take, ki jim zadružništvo omejuje in onemogoča posredniški dobiček in take, ki jim je zadružna ideologija premalo revolucijo-narna in ker zagovarja in propagira nevtralnost, to je da se noce pustiti vpreči v kak strankarskopolitičen voz.
V	času, ki z neugnano brzino hiti za materijalnimi dobrinami in ki je skozi in skozi prežet amoralnih in nesocialnih instinktov, ko morata delavec in nameščenec z vso silo braniti najosnovnejše predpogoje za golo telesno življenje, je bolj ali manj razumljivo, da delavec in nameščenec, odnosno naša gospodarska in politična javnost nekam brezbrižno hodijo mimo problema zdravja in zdravstvene zaščite širokih vrst delovnega ljudstva. Izgled!a res, kakor da bi hoteli ta problem spraviti z dnevnega reda s suhoparno ugotovitvijo, da nam je zdravje navrženo od Boga in da nam bo od Boga ostalo ohranjeno. Problem zdravja delovnega človeka noce biti bistveno Sestavni del socialno-političnih .prizadevanj niti. delavcev in nameščencev samih', niti poklicanih činiteljev javnega življenja. Naša' .socialno-zdrav-stvena hotenja niso spravljena v organiziran sistem, ki bi bil zgrajen na izdelanih programskih točkah. Redke so delavske in nameščeuske strokovne' organizacije,. ki; se za problem zdravja in za zaščito življenja zanimajo in Id kažejo sposobnost in voljo, da te probleme v potrebnem času stavijo na dnevni red in jim dajo nekoliko pomembnejši podstavek zlasti v vsebini kolektivnih pogodb.
Kako- zmotno in usodepolno je tako zadržanje! Tam. kjer z bodočnostjo naroda mislijo resno, smatrajo, da je problem zdravja naroda oni kamen, na katerega mora biti- postavljena zgradba narodove gospodarske in kulturne veličine. Zdravje naroda je v .nekaterih državah postalo bojno geslo državnikov, ki se ne strašijo najoštrejših odredb, ki naj utrjujejo in dvigajo telesno zdravje naroda, Mi vidimo, da so nekatere drža Ve s posebnimi zakoni z vso odločnostjo posegle v človekovo najnaravnejšo pravico razmnoževanja in so iz spolnega življenja izločile one osebe, ki po svojem zdravstvenem stanju ne) nudijo jamstva, da so sposobni spočeti in roditi zdrav rod potomcev.. Posebno da-le.kosežui so tozadevni, zakonski, ukrepi '.V Nemčiji, kjer hočejo ohraniti čistost’ nemške krvi in s tem ustvariti prvi predpogoj za zdrav telesni razvoj vsega naroda. V tem smislu in s to tendenco je v kulturnih državah urejeno tudi zakonsko življenje.. Nemci n. pr. svoje nemške krvi rie puste mešati z židovsko-krvjo, da ostane nemški narod čistokrven.
Zdravniki so si edini v .naziranju, da nezdrav, bolehen organizem, ki je stalno izpostavljen.mnogim zdravju Škodljivim vplivom, stalno izgublja na svoji ustvarjalni vrednosti, iz dneva v dan postaja produkcijsko nesposobnejši, dokler že v zgodnjih letih ni izločen iz narodno-
takim samoobrambnim korakom našega delavstva, ne soglašal.
Za okrepitev kupne moči našega naj-. širšega konzumenta se gre, da bo nastala večja živahnost v trgovskem prometu. ’
. Med vsemi delavci so menda najbolj prizadeti naši rudarji, ki ob reduciranih delovnih dneh še komaj životarijo, tako jih je zadek val naraščajoče draginje.
Že se sklicuje konferenca delegatov organizacij vseh smeri, da sc posvetujejo, kako, kje in kdaj stopijo na plan v obrambo svojega že itak mizerriega življenja.
Nedvomno je, da bodo tem prvim korakom sledila še druga podjetja in industrije.
Zal, da je novi zakon o minimalnih mezdah zagledal luč sveta v najneugodnejšem casUi ko draginja skokoma narašča.. In žal, da so obstoječe kolektivne pogodbe komaj preživele svoj ognjeni krst in že bo treba misliti na regulacijo prejemkov, ako 'se val draginje ne bo zaustavil in ako se do sedaj narasla draginja ne bo spravila v sklad s kupno močjo malega človeka.
Iž parlamenta sc že čujejo glasovi po zvišanju' plač državnim uslužbencem, katerih prejemki so' vse prej kot odgovarjajoči, sedanji narasli draginji so pa naravnost katastrofalni, že. to je dokaz upravičenosti boja proti draginji.
Zvišati prejemke ali znižati cene na trgu, eno ali drugo je potrebno, ako hočemo, da .se bo življenje, najširših plasti naroda nemotrro razvijalo v pravec, ki bo celotni družbi koristen.
I	gospodarskega izživljanja naroda in izročen bedi in pomanjkanju v breme jav-! nega skrbstva. Brez najskrbnejše zdravstvene politike, ki mora svoje težišče imeti v metodah, ki obolenja preprečujejo in organizem čim. dalj ohranjajo v. polni svežini delovne sile, se narod polagoma izpreminja v armado bledih, potrtih, sključienih, za delo nesposobnih mož in žena, ki so gospodarstvu v breme, in v sramoto, zai narodovo populacijsko politiko pa izgubljeni, odnosno v neizmerno škodo. Matere, ki svojega organizma ne morejo ohraniti v najsve-žejšem zdravju, ne morejo biti- zdrave nositeljice bodočih rodov! Ako gledamo propadanje naših mater in žena v tekstilnih tovarnah in ako vemo, da se odstotek ženskih delovnih moči v naših, pogosto zelo nezdravih tovarnah in delavnicah stalno množi, potem bi se dejansko morali najresneje zamisliti v zdrav-: stveno bodočnost slovenskega naroda.
V	tem problemu so skrite nevarnosti za slovanstvo! Kdor teh nevarnosti ne vidi, je izkoreninjenec in smeši interese slovanstva!
Delovni človek v tovarnah in delavnicah je nevarnostim za zdravje najbolj in neprestano izpostavljen. Imamo zakone, ki naj delavčevo zdravje pri delu ščitijo. Toda, kdo se Za te zakone zanima! Naravnost obupne so zdravstvene razmere v nekaterih delavnicah, ki celo nosijo ponosen naziv «tovarlia»' in gospodarji so proti zdravstvenim potrebam delavstva obnašajo bolj brezbrižno kakor proti papirju, ki leži na dvorišču tovarne. Naša.javnost o teh sramotnih razmerah niti poučena ni in nima niti najskromnejših predstav, v kako težkih' zdravstvenih prilikah služita. svoj vsakdanji kruh naš delavec in naša delavka, ki je mati in bo mati mladine, ki je za vsak. narod up bodočnosti. Naravno je, da inšpekcija dela vsemu ne more biti kos,, ker ji na vseh koncih in krajih manjka Osebnih in: materijalnih kreditov. Pri inšpekciji dela bi moral vršiti službo poseben zdravnk, ki bi bil specijaliziran iz podro&ie obrtne Viigijene.
K problemu zdravja delavcev in na- j meščencev se bomo še vrnili. Smatra- j mo, da je ta stvar tako važna, da mora I priti v program uveljavljanja Delavske zbornice in vseh delavskih strokovnih organizacij. Delavci sami pa imajo dolž-. nošt, da pri sklepanju kolektivnih pogodb na probleme zaščite zdravja v tovarnah kar najresneje mislijo. Ta del kolektivne pogodbe nikakor ni manj važen od ostalih socialno-političnih zahtev. ■ Ko se- bo v tej smeri zganilo tudi mini- j strstvo za narodho zdravje in številni ;
Ob koncu srednjega in v začetku novega veka opažamo počasno spremembo gospodarskega reda. Fevdalni sistem, ki je zatiral ubogo delovno ljudstvo, se je začel neprostovoljno umikati porajajočemu vplivu, meščanstva. Počasen je bil umik fevdalne gosposke; saj je trajala .borba za osnovne človečanske pravice od 12.stoletja do uspešnega zaključka francoske revolucije; borba za svobodo in enakost je segata čelo v 19. stoletje posebno v takih reakcijoUarnih pokrajinah in državah. kot. je bila cesarsko-kraljeva in rimokatolišku Avstrija.
Zakaj se. je moral fevdalizem umakniti novemu družabnemu redu meščan sk o-ka pitali stičnem u ?
Vzrok je bil poleg novega načina produkcije tudi novo urejeno denarno poslovanje in vsted lega drugačen način gospodarstva, Denar je postal prvovrsten pomočnik pri izmenjavanju blaga, denarjev lastnik pa odločujoč faktor v človeški družbi. -Kdor je imel denar, je nekaj veljal, čeprav ni bil član priviligirane fevdalne gospode. Tak primer velja seveda še dane«. /j-denarjem so si njegovi lastniki utirati pot do gospodarskega in političnega vpliva v fevdalno urejeni človeški družbi.
Prva žrtev denarnega vpliva na go-
spodarstvo so postati srednjeveški vitezi — roparji in tatovi tuje lastnine, ki so si. jo. prisvojili na surov, nelegalen. način, uporabljajoč vso tehnično opremljenost svojih podrejenih voja~ k o v-naj emn i ^ o v.
Kolikor , bolj ista napredovala tehnika gospodarstva in način bojevanja — zlasti iznajdba smodnika je hifro spremenila način obrambe utrjenih gradov in mest — toliko bolj je pritiskala posvetna in cerkvena gosposka kmečko ljudstvo navzdol. Počasi so odvzemali grofje, baroni, knezi- in vitezi svojim podložnikom in podrejenim prebivalcem vse pridobljene pravice.. Za vsako ceno »o. hoteli obdržati svoje, privilegije v družbi ter se niso prostovoljno umaknili novemu pohodu meščansko - kapitalistične družbe. Stroške za vojne pohode, za uničenje gradov itd. so morali vedno plačevati kmetje-tlačani, to je nižje stoječi družabni razredi.
Ker je dobival denar vedno večjo veljavo in je prihajal v roke vsled novega načina produkcije in. gospodarskega reda tudi doslej brezpravnemu in ponižanemu kmetu, se je začela deliti družba vedno bolj v dva tabora: v zastopnike fevdalizma, ki so imeli Še vedno v rokah vso politično in državno oblast in v meščanstvo, ka-
lite.valo zase razširjanje gospodarskih in političnih pravic.
V teh razmerah in časih se je pojavilo tudi kmečko ljudstvo. Zahtevalo jei več svoboščin in, pravic. Niti s staro pravdo, ni bilo več zadovoljno. Gospodarski red je zahteval novih časov. Mesta, ki so imela razne svoboščine, so vabila kmečko ljudstvo iz dežele; potrebovala so dotok rokodelcev, obrtnikov-, pomočnikov; poleg na novo nastajajoče obrti so bila mesta vabljiva kmetom tudi zaradi večje svobode.
Kakor je rastel vpliv kmetsko delovnega ljudstva, tako so tudi fevdalno misleči krogi poskusili si pridobiti čim Več denarja in vpliva na 'vse takratno življenje celega naroda. Pritiskali so na kmeta na nečloveški način, ga izžemali, izkoriščali tako, kakor izkorišča danes kapitalistična družba delavca in tehniko deta v svoje namene. Fevdalci: so odločevali sa-mopašno o usodi podložnikov. Niso biti redki slučaji, ko je prisilil plemič kmete, da -so morali voziti njegove izdelke na trg in jih tam prodati P° ceni, ki jo je bit določil graščak. Ako se taka naročena kupčija, kmetu ni posrečila, je moral doplačati razliko sam, sicer ga je neusmil jeno gospodar vrgel v ječo. Če se je graščaku skazilo vino, - so ga morali kmetje zamenjati za svoje. Razkošje in razsipnost sta bita tolika, da je neka nemška
STROKOV N I V E ST N I K
Vsi ti sovražniki, h katerim prištevamo še one, ki ne verujejo v moč zadružne ideje in sposobnosti ustvaritve novega zadružnega gospodarskega sistema v narodu, niso niti najmanje upli-vali, da bi ogrožali veličastno razpoloženje in svečanost prisege-za večno lepi, zdrav in pravičen zadružni pokret vseli neštetih udeležencev in propaga-torjev zadružne misli.
In kaj združuje in vodi k skupnosti neštete pripadnike zadružnih idej?
Zavest, da je človek družabno bitje in ustvarjeno za skupnost in volja str-, niti svoje gospodarske moči na zadružni podlagi in jih usmeriti za koristi celote.
Brez teli dveh činjenic bi zadružništvo ne moglo uspevati in širiti svoje postojanke iz trgov, vasi in mest v vseh pokrajinah v državi in v vseh državah na svetu.
Zaščita 2
Delodajalec mora izkazati, da ni odpustil zaupnika zaradi izvrševanja njegovih dolžnosti.
(Soidba Stolafsedmori.ee)
Po §-u 119 zakona o zaščiti delavcev ne sme delodajalec odpustiti, niti preganjati delavskega zaupnika zaradi pravilnega izvrševanja njegovih dolžnosti.
Delokrog delavskega zaupnika je določen v §-u 109 cit; zakona, iz njega je razvidno, da prav lahko pride' do nasprotij med . delodajalcem in delavskim zaupnikom. Zato je zakon delavskega zaupnika Še posebej zaščitil v §-u 119. Ta zakonita določba bi se lahko izigravala, če bi.imel delavski zaupnik dolžnost, da dokaže, da je odpoved sledila zaradi izvrševanja zaupni,ških dolžnosti.
Iz zakona je razvidno, da delodajalec ne more razvezati enostransko delovno razmerje, kadar gre za delavskega zaupnika. Delodajalec ima pravico odpustiti zaupnika le tedaj,.če nepravilno iz-, vršuje svoje dolžnosti..
Delodajalec mora torej dokazati, da je mogel po zakonu odpustiti zaupnika, torej mora dokazati, da ima za to razlog in da zaupnika ni odpustil zaradii pravilnega Izvrševanja zaupniških dolžnosti,
Zaupnlškl mandat traja do novih volitev zaupnikov.
Stol sedmorice odd. B v Zagrebu je razsodil nejasni .položaj zaupnika, (dede trajanja zaupniškega mandata je vladala do sedaj nejasnost, in sicer je bilo nejasno to. kdaj preneha mandat. NI se vedelo, ali preneha zaupniški mandat s
grofica prodala kar dve. vasi za svileno obleko.	v-
K met j e eo bili - torej- prisiljeni v skupno borbo; , toda, ker nišo razne prošnje na kralje dosegle zaželjenih uspehov, so zgrabili za orožje ‘in se »puntali. Velika punfarija je dosegla pri naš višek leta 1575. s porazom in kronanjem Matije Gubca za kmečkega kralja.
Kmečki upori se niso pojavljali po vsej Evropi istočasno; dozorevali so po gospodarskih razril,erah dotičnih držav.
Prvi kmečki upor v Evropi je nastal v Franciji v 14. stoletju. Ker je bila država v neprestanih bojih z Anglijo, se je gospodarsko izčrpala in so bremena neprestanih vojsk, padla na kmečko ljudstvo. Plemiči »o si nasilno prilastili še tisto, česar ni uničila vojna, kmečko življenje pa ni bilo vredno niti počenega groša. Ker se tudi meščanom ni godilo nič boljše, »e je upor začel najprej med pariškimi obrtniki in trgovci;, nato tudi na deželi. Meščanstvo jo sicer simpatiziralo s kmečkimi uporniki, toda v borbi s fevdalizmom jim ni hotelo mnogo pomagati, ker so se revnejši mestni sloji priključili upornikom in tako ogrožali interese bogatih meščanov. Francoski kmečki upor nosi iste znake in iste vrste načina boja kot poznejši upori po ostali Evropi. Ubogi kmetje verujejo v kraljevo in božjo pomoč kakor poznejši uporniki v naših slovenskih in hrvatskih pokrajinah; najmanj ve-
Ker zadružništvo ni samo gospodarski pokret, marveč se žrtvuje tudi za vzgojne, izobraževalne in kulturne namene, zato nosi v sebi moralno in so-cijalno zavest in zavest, da je korenina zadtužne misli človek in človeška družba in njegovo delo človečansko.
V tej ideologiji podkrepljeni zadružniki so proslavljali mednarodni zadružni dan, verujoč v moč, ki iz teorije ustvarja praktične zaključke za gospodarsko osvobojenje.
Vsi sovražniki zadružništva so se morali ta dan Uveriti, da je idejna zadružna zavest posameznikov tako trdno povezana v celoto in v prakso prene-Šeni uspehi zadružništva tako solidni in trajni, da je ves bes in napor izpodkopati temelje zadružništva samo zato, da se- še nadalje obdrži sistem posredniške profitarije — sunek v prazno.
aupnikov
potekom koledarskega leta (t. j, 31. decembra) ali pa traja do novih volitev, zaupnikov. Ta nejasnost, tiči v: §-u 112 zakona, o zaščiti delavcev-; ki določa, da traja mandat delavskih zaupnikov leto dni, istočasno pa govori o razlogih, iz katerih prestane mandat pred koncem koledarskega leta. § 113 pa določa, da izvajajo poznejše volitve zaupnikov delavski zaupniki sami. Seda} je Stol sed-morice odločil v sodbi proti KID, da traja zaupnlški mandat do novih volitev zaupnikov ir torej ne preneha z 31. decembrom vsakega leta.
Zaščita zaupnikov.
Inšpekcija deta v Zagrebu in nato mi- : nistrstvo za socialno politiko sta leta 1936. razveljavila mandat delavskega zaupnika, Prizadeti zaupnik je vložil tožbo na državni svet, ki je tožbi ugodil.
V razlogih pravi sodba, da po zakonu Inšpekcija dela nima pravice razveljavljati izvolitev, temveč, da sme Inšpekcija dela ocenjevati pravilnost volilnega postopka in pozneje tudi delo zaupnikov. Njena naloga je ta, da nadzira, da se. obstoječi predpisi izvajajo.
Nikakor pa niina pravice odklanjati gotove zaupnike izmed izvoljenih kandidatov.
Medi mesarskimi pomočniki in mojstri ni prišlo do sporazuma.
Organizirani mesarski pomočniki si prizadevajo že od lani, da bi sklenili z delodajalci kolektivno pogodbo'. Po novi uredbi o minimalnih mezdah, sklepanju
re imajo v sebe in v moč njihove pravice ali pravde, kakor »o jo imenovali. Hujsa in močnejša sila kot božja pomoč in kraljevska beseda je bila organizirana vojska grajske gospode, • ki je nedisciplinirano kmečko vojsko potolkla tako v Franciji kakor pozneje tudi pri nas. Brez solidarnosti, reda, discipline ni zmage, nikjer. Upornikom so navadno odsekali glave in tako je ostala ta vrsta kazni kot vzorec za moritev upornih kmetov v vsej Evropi. I.	.
Ker je šel na Angleškem gospodarski razvoj nekoliko drugačno pot kot pri nas in je način proizrvodnje hitrejše napredoval, jc morala gospoda dati kmetom pri domačem gospodarstvu večjo svobodo. A ta svoboda je bila vendar omejena z raznimi zakoni in odredbami, ki so skušale prisiliti kmete na stalnost bivanja, posebno pa, da bi gospodarski napredek dona-šal čim več dobrin nosilcem fevdalnega gospodarstva. Celo delovna dolžnost do starostnega 60. leta je bila uvedena. Z nezadovoljnimi kmeti so so se združili tudi revni mestni prebivalci in tako je kmečki upor na Angleškem zasledoval iste cilje kot vsi ostali upori. Povsod je bil kmet nosilec pravičnosti in resnice. To geslo najdeno pri vseh upornikih, dasiravno ga niso mogli Voditelji povsod uveljaviti, ker so se med upornike vtihotapili
dvomljivi elementi, vohuni in iz-zivači, ki so hujskali kmete k požigom. plenitbam in umorom. Dasiravno
kolektivnih pogodb, pomirjenju in raz-sodništvu je kompetentno skleniti z delavsko organizacijo prisilno združenje mesarskih mojstrov. Delavska strokovna organizacija pa ni mogla doseči pri združenju, da bi se začelo pogajati z njo
o	sklenitvi kolektivne pogodbe; zato je po Delavski zbornici. zaprosila mestno . poglavarstvo za posredovanje. Pri prvi obravnavi na magistratu so zastopniki delodajalske organizacije izjavili, da med mesarskimi pomočniki in mojstri sploh ni bilo spora. Kolektivne pogodbe ne
Iz
JESENICE, V štev. 14. «Nove pravde* smo poročali v članskem sestanku, na katerem smo obravnavali odgovor KID na našo vlogo. Pismeni odgovor v celem priobčujemo:
«V posesti Vašega dopisa št. 90/37. z dne 4. t. ml Vam sporočamo sledeče:
1.) Glede sprememb delovnih skupin, kakor jih Vi navajate v Vašem dopisu, pripominjamo, da take spremembe ne odgovarjajo besedilu kolektivne pogodbe. .
2.) Delovne obleke in zaščitne opreme se dele. preko okvira določb kolektivne pogodbe in je le nekaj redkih slučajev, da. obleke še niso bile dodeljene in to iz vzroka, ker v centralnemu skladišču niso bile pravočasno dobavljene.
3.) Glede protesta v zadevi akordnih postavk moremo samo pripomniti, da je ..bilo z naše strani ponovno povdarjerto, da je. treba, počakati rezultatov meseca ■ marca, aprila, maja, nakar se bodo po potrebi napačne akordne postavke, popravile. To se je deloma že uredilo oz. je taka ureditev v teku. Sicer pa take proteste zavračamo, ker- ni bil nohen delavec prikrajšan napram dajatvam, ki jih predvideva kolek.' pogodba.
Glede Vaših pismeno vloženih predlogov v zadevi akordnih postavk moramo pa pripomniti, da. jih ne moremo .uvaževati, ker presegajo daleko realne rneje določb kolektivne pogodbe.
4.) Navajate nadalje mezdne listke in kaznovanja delavcev. Te navedbe so pavšalne narave ih Vas v bodoče vabimo, da jih podrobneje obrazložite.
Sicer Vam priporočamo v bodoče zmernejši ton v Vaših dopisih.»
Pri ugovoru na to pa je podjetje pristalo med drugim na naslednje: Martinama, poniagaci pri pečeh, pomagači v vlivališču iz 3. skupine v 4, skupino.
Mehanična delavnica: Strugarji valjev (Javornik) sc vpelje akord, kakor so ga imeli po stari kolektivni pogodbi, do
je plemstvo upornike povsod premagalo in s silo zatrlo vsako željo po svobodi, je gospodarski razvoj Vendar oviral plemiče pri zatiranju podložnikov; novi način proizvodnje, sicer šele v začetku razvoja, je zahteval čim več svobode in delovnih rok.
Ljudje so zahtevali svobodo vesti, Svobodo naseljevanja in verskega prepričanja; zahtevali so stare pravice, to je staro pravdo, ker jim fevdalec ni hotel vrniti niti starih pravic, še manj dovoliti pravic, ki dajejo in utrjujejo, v človeku dostojanstvo in ga povzdigujejo nad ostala bitja na zemlji.	■
Kakor prej omenjeno, se je upor povsod popolnoma ponesrečil, a novo-nastajajoči način proizvodnje in napredek tehnike sta podirala gradove, rušila viteštvo, omejevala prevelik vpliv cerkvene gosposke ter zahtevala celo vrsto obrtnikov, trgovcev in delavcev v tovarnah in.delavnicah. • Fako je dobivala ineščansko-kapita-lietična družba kot zmagovalka nad fevdalizmom novega nasprotnika, ne upornika, ampak organiziranega obrtniškega in industrijskega delavca. — Njegov duh ni puntarski, ker sloni delavčeva moč na strokovni, organizaciji in disciplini, brez katere so. tudi kmečki uporniki podlegli in brez katere ni zmage. Boj za staro pravdo je uspešno končan; l>oj za novo pravdo, za nove socijalne pravice in nacijo-nalne koristi se naj nadaljuje do končne zmage.
bodo sklepali, ker je članstvo združenja proti taki sklenitvi.
Mestno poglavarstvo je moralo sklicati 14. t. m. drugo in zadnjo obravnavo. Do sporazuma tli prišlo, ker združenje vztraja na stališču, ki ga je zavzelo pri prvi obravnavi. Mojstri se.ne boje niti stavke. Zastopnik delavcev je izrazil obžalovanje zaradi nesporazuma in pripomnil, da si organizacija pridržuje pravico do nadaljnjih ukrepov za zaščito delavcev.
ružnic
tega časa pa prejmejo zajamčen akordni prebitek. Čistilci litine dobijo akord po stari kolektivni pogodbi. Nekateri se pomaknejo v višjo skupino.
Glede omaric smo bili obveščeni, da se že dobavljajo in da bodo v prvem razdeljene na Javorniku. Glede odtegljaja 20 % akordnega prebitka novo vstopiv-šim delavcem je določeno, da se jiiil izplača v celoti. Podjetje tega ne odklanja, pač pa mora pristati ha to, večina strokovnih organizacij. Naknadno se je tudi rta našo intervencijo izvršila pravilna razvrstitev novo vstopivših delavcev. Zvišale so se tudi nekatere, akordne postavke. Obleka se je razdelila res v nekaj primerih preko določb kolektivne pogodbe, toda upravičeno potrebnim. Imamo'le še nekaj primerov, ki jih bo potrebno urediti.
Pri dnevno naraščajoči draginji življenjskih potrebščin čaka še precejšen del delavcev na fegulaCijo akordnih postavk, četudi se jim plača minimalno zajamčen prebitek 15%, ker izprempmba proti prejšnjemu zaslužku je le preveč Občutna, Vsekakor so za svojo produktivno delo Upravičeni večjih akordnih postavk naslednji: Lahka proga 1. Nakladalna skupina (pločevina). Razkla-dalna skupina (premog).. Valjčna proga
1	ogr. Škarje za (D pločevino, lčavnalni stroj. — Žična valjarna. Pri nekaterih Strojili v Zičarni. Transportna nakladalna skupina. Galvanična proga. Po-svičevalnica. V žebljarni, čiščenje žič-nikov. Valjanje šlintne žice. V zavijal-nicj itd. K vsem tem akordom smo že vložili pismene predloge, za katere omenja Kil), da jih ne more uvaževati. Pripominjamo, da je pri nekaterih strojih in štev. dimenzij prilično urejeno, toda upoštevati se mora različnost kvalitet. Občutna razlika v kvaliteti je v žični valjarni, žebljarni, žičarni itd.
V	interesu podjetja je, da regulira na primerno višino omenjene akordne postavke.
Glede novih sprejetih delavcev in odbitka 30%! akorda pa je bila z našle strani podana vsa volja, pač pa leži rešitev vprašanja, kakor smo omenili, na ostalih organizacijah. NSZ je to vprašanje pokrenila, četudi ima ravno ona najmanj prizadetih članov izmed podpisnic kolektivne pogodbe.
Iz teh poročil o inicijativnosti NSZ je razumljivo, da delavstvo uvideva, kdo se zanima za vprašanja ureditve, brez posebnega kričanja in hvale. Prepričani smo, da se bo, ako bomo delavni, še marsikaj uredilo v dobro delavstva, pogoj pa je, da je delavstvo organizirano. Zadnje čase pristopajo v NSZ delavci, ki že dolgo niso hoteli slišati o organizaciji kljub temu, da imajo dragocene skušnje o delavskih gibanjih. — Prihodnjič bomo poročali, kako se izvaja drugo • besedilo kolektivne pogodbe.
*
Prosvetni odsek NSZ sporoča in opo-zarja vse člane knjižnice, da do 25. t. m. vrnejo knjige, ker bo knjižnica zaradi preureditve začasno zaprta. Torej do 25. t. m. vrnite knjige! Prosvetni odsek (zaupniška šola) jc pokrenila akcijo za ekskurzijsko potovanje in je še nekaj mest prostih. Potovanje bo tridnevno z avtobusom, prijavi sc lahko do 25. t. m. Vse nadaljnje informacije se dobijo, pri knjižničarki.
Volitve obratnih zaupnikov pri gradbenem podjetju Slograd na Jesenicah.
Stavbinski odsek NSZ je že: v mesecu januarju hotel izvesti volitve obratnih zaupnikov, vendar do izvršbe ni1 prišlo
iz raznih političnih motivov. Kakor v januarju, tako je tudi sedaj prevzela ini-cijativo NSZ, da sa se končno volitve izvršile. Volitve so se vršile v soboto 17. t. m. po skrajšanem' volilnem postopku. Agitacija je bila močna, zlasti proti NSZ.
' Udeležba je bila zaradi tega tako majhna,, ker se je večje Število delavcev odpeljalo z vlakom, ker niso prišli pravočasno na vrsto. Pomožni delavci, ki stanujejo v okolici, so pa volitve zamudili. Volilnih upravičencev je bilo 762. Volilo jih je 443, volitev se ni udeležilo 319 volilcev.
Lista NlSZ fe dobila 151 glasov in 4 zaupnike.
Lista ZZD je dobila 146 glasov in 4 zaupnike.
Lista SGRJ je dobila 142 glasov in 4 zaupnike.
Skupno je bilo oddanih 439 glasov, neveljavni so bili 4 glasovi.
Podroben komentar o teh volitvah in agitaciji še objavimo.
RIBNICA. Pri nas se je vršil v nedeljo, dne 11. julija 1937 širši sestanek članstva in kot delegat je bil navzoč tov. Ambrožič.
Na sestanku, ki je bil jako živahen, se je v glavnem razpravljalo o društvenih in lokalnih aktualnostih.
Pogoji za razvoj podružnice so ugodni in treba je malo več! trdne volje do dela in tovariške zavednosti, pa bo uspeh popoln. V tem smislu se je tudi razpravljalo in sklenilo, d:1, se bo delovalo bolj sistematično. Predsednik je prosil odbornike, naj bodo bolj točni in redni, da naj se zavedajo- svojih dolžnosti, ki so jo- prevzeli s tem, d'a so sprejeli odborniška mesta.
Časi so težki in le v skupnem delu in nastopu bo naše delo pozitivno.
LJUBLJANA. Podružnica NSZ Ljubljana. V sredo, dne 7. julija t. 1. je imela ljubljanska podružnica NSZ izredni občni zbor, na katerem je bil izvoljen za poslovno dobo novi odbor, ki jamči s svojim delom, požrtvovalnostjo in z resnostjo, da bo podružnica napredovala in število članstva zopet naraslo na ono višino pred dvema letoma.
Ker je bil prejšnji odbor zaradi nedelavnosti, nesposobnosti in raznih intrig r?7nt.;Sčen, je moral voditi izredni občni zbor zastopnik Izvrševalnega odbora. Z zaključkom izrednega občnega zbora je podružnica slednjič prosta vsake tuje,
delavskim interesom sovražne navlake ter ima polja dovolj za velik razmah. Takoj po izrednem občnem zboru se je priglasilo zopet nekaj novih članov, ki so sicer doslej mezaupno stali ob strani. Delo novoizvoljenega podružničnega odbora bo gotovo zbudilo zaupanje ljubljanskega delavstva v podružnico:
KONJICE. Kakor nam poročajo iz Sl. Konjic vidimo, da smo nekaterim političnim intrigantom trn v peti in1 si zato prizadevajo z vsemi mogočimi sredstvi, • da bi napravili zmedo med našim članstvom in pripravljalnim odborom. Seveda je ves trud zaman, saj smo legalna, zakonita organizacija, katera lahko ustanavlja svoje podružnice povsod. Ker pa so podružnična pravila le izvleček iz centralnih pravil, ki so od odločujoče oblasti potrjena, ni nikake bojazni, da bi ne bila odobrena. Toda pa tudi ni prva podružnica, ki prosi za odobritev pravil. Zadeva se le lahko malo zavleče, vi pa zaradi tega ohranite mirno kri. Vse kolektivne pogodbe, ki so pri vas predvidene, se nikakor ne bodo sklepale brez nas, o tem ste lahko trdno prepričani.
ČRNA. V nedeljo, dne 11. t. m. se je vršila redna seja podružnice, na kateri se je razpravljalo o «Novi pravdi* in ugotovilo, da je razširjenje lista pri nas zelo otežkočeno, toda kljub temu si bomo prizadevali z vsemi silami, da tudi pri nas doseže naš tisk ono mesto«, ki mu pripada. Nekateri so mnenja, da mora biti «N'ova pravda« bolj borbena. (Op. uredništva: «Nova pravda* je šele v razvoju, toda vedno je in bo zagovarjala interese naprednega delavstva in bo zastopala njihov ideal in interese do zadnjega, toda treba je sodelovanja vseh. Prosimo vse, da nam redno pošiljajo potrebne podatke in borbene članke, pa upamo>, da boste vsi zadovoljni z «Novo pravdo« in njeno borbenostjo.)
'k
Odbor je sklenil, da se korporativno udeleži odkritja spomenika ponesrečenemu rudarju tov. Obrezi Rudolfu v črni in članskega sestanka. Splošna želja je bila, da bi bilo na sestanku več govornikov. Tov. Rošer pa poziva vse na resno delo.
PTUJ. Obrat v tovarni Petovia se je popolnoma ustavil in se delavstvo ves čas izigrava. Večina delavcev je vložila tožbo, da se jim izplača čas, ko so čakali na delo. Stvar je v teku.
V	nedeljo, dne 4. t. m. sta imeli obe organizaciji neoficijelen sestanek, kjer je poročal pravni zastopnik o poteku omenjene zadeve.
Res žalostne in kvarne so posledice nezavednega delavstva, ki se zadovolji j s par dinarji in se poravna. Kdaj bo konec delavske nezavednosti? Kdaj se bo delavstvo' streznilo? Potem se; pa delavstvo čudi in išče krivca povsod drugod, le tam ne, kjer bi ga moralo>. Seveda tako početje kvarno vpliva na celo- zadevo, kajti vsi ti so podpisali neresnične izjave. V splošnem pa zadeva ugodno napreduje. Vsi pa težko čakamo končnega izida.
Podružnica priredi v tem mesecu izlet v Haloze za Članstvo in prijatelje.
O	vseh podrobnostih bomo pravočasno obvestili članstvo.
SV. PAVEL PRI PREBOLDU. — V štev. 2 Delavskega lista se je splošno znani dopisnik razpisal o splošnih naših razmerah. Ker pa člankar razne stvari tendencijozno zavija, hoteč nepoučenim prikazati, da je naša organizacija kriva nekaterih razmer, se pa žo moramo oglasiti resnici na ljubo.
Nikakor ni res, da povzročamo in pričenjamo boje med delavskimi organizacijami. Vedno in povsod smo povdarjali, da je treba delavstvo organizirati in to v katerikoli organizaciji.
Vidi pa se, da dopisnik zasleduje povsem druge interese.
Nam je dobro znano, kako( se je (ib štrajku organiziralo delavstvo in da še večina danes ne ve, če in kje je bila organizirana. Znane so nam točne številke članstva posameznih organizacij, kakor tudi stanje za časa štraj-ka. Tudi i’azmere po raznih organizacijah so nam znane, kakor tudi to, kdo je kriv, da ni S. D. S. Z. tukaj bolj vkoreninjena. Vemo, zakaj se je poizkušala uvesti nova organizacija in da vodje zgoraj imenovane organizacije niso bili zadni pri tem. Iz splošno delavskih interesov za enkrat o stvari molčimo.
O racijonalizaciji pa sc vidi, da dopisnik nima pravega pojma. Ako je v
njegovih močeh j st o ukiniti, mu obljubljamo, da ukinemo našo organizacijo in se vsi priključimo njegovi organizaciji. Smo pa prepričani, da nobena organizacija v danih razmerah tega ne bo preprečila.
Kar se tiče napada na občino, smo mnenja, da je dopisnik v zmoti, ko vali razne upravičine in neupravičene neprijetnosti na račun Jeenesarjev. — Ko so imeli isti občino v rokah se je vnašalo čez 40.000 dinarjev letno v proračun za socijalne svi-he, ki so se poleg raznih drugih postavk iz rednega proračuna vsa porabila za podpiranje revnejših slojev, ko je zmanjkalo denarja, so prosili še tovarno za par tisočakov podpore. Podpirani so bili celo taki, ki niso bili potrebni.
Današnji občinski odbor pa je mešanica raznih strank, župan pa je podpredsednik tukajšnje J.R. Z., manjka samo še Franci, pa je tu sračje gnezdo. Dvomimo pa, da bi se razmere sedaj tako paslabšale.
Toliko resnici na ljubo.
LJUBLJANA. V ponedeljek, dne 12. t. m. se je vršila prva seja novega odbora ljubljanske podružnice. Odbor se je konstituiral takole: Predsednik tov. Žmavec, podpredsednik tov. Pindur, tajnik tov. Kresnik, blagajnik tov. Vizjak in gospodar tov. Orehek. Odbor je krepko posegel po delu. Vidi se, da so- prišli v cdbor resni ljudje, ki se bodo prizadevali z vsemi silami, da bo dosegla ljubljanska podružnica častno mesto, ki ji pripada v naši organizaciji.
Ze na prvi seji se je: razdelilo delo med posamezne člane odbora in iz vsega dela tzgleda, da bo prva prihodnja seja jako zanimiva. Odbor je mnenja, da je veliko bolje, da se ne pretirava pri nasvetih in načrtih, temveč da je bolje, da se omeji na realno izvedljiv program dela. Tov. predsednik Žmavec poziva ves odbor na tovariško složno delo, katero mora roditi mnogoteren sad, čas nam je sicer odmerjen in je jako kratek, zato pogumno in složno na delo, ker kratki so dnevi.
ŽIRI. Pri nas se živahno pripravlja za našo prireditev, ki' se bo' vršila v nedeljo, dne 25. t. m. Dela je dovolj in upamo-, da delo ne bo brez uspeha. Kakor izgleda iz dela in priprav, bo to sijajna prireditev — vršila, saj bo ta prireditev v znamenju tovarištva in bratstva in s tem bomo pokazali, da nismo le pri težkem delu tovariši, temveč da je naša vez globlja, da smo v vseh trenutkih in vedno tovariši in to tovariši po srcu, mišljenju in delovanju, v žalosti, trpljenju in zabavi.
Na to tovariško zabavo vabimo vse tovariSe in somišljenike od blizu in daleč.
ZANIMIVOSTI IN PRIPOMBE
NAŠE NARODNO GOSPODARSTVO!
V	MAJU 1937.
(Po statistiki OUZD-a v Ljubljani.)
V konjunkturnem pogledu so v maju 1937 napredovale vse industrije za skupni prirast + 9.24%. Na prvem mestu so: tekstilna industrija z letnim prirastkom + 1857 del. ali + 13.31, gradnje nad zemljo + 1525 del. ali + 26.06%, gozdno-žagarska industrija + 1004 del. ali + 15.51%, kovinska industrija + 721 del. ali + 10.57%, itd. itd.
V sezijskem pogledu je pa predvsem napredovalo stavbarstvo in lesna industrija, in sicer: gradnje nad zemljo z mesČnim prirastkom + 2124 del. ali + 40.43%, industrija kamenja in zemlje (opekarne in kamnolomi) + 1162 del. ali + 25.05%, gozdno-žagarska industrija + 872 del. ali + 13.20%, gradnje železnic, cest in vodnih zgradb (javna dela) + 638 del. ali + 26.17% itd. itd.
Pomembnejšega nazadovanja v konjunkturnem in sezijskem pogledu ne izkazuje nobena industrija.
NAŠE NARODNO GOSPODARSTVO.
V	Junifu 1937.
Naša gospodarska delavnost se nahaja v najpovoljnejši konjunkturi. Število zavarovanih delavcev napreduje v tempu, kakršnega do sedaj še nismo- poznali. Povprečno število zavarovanih delavcev je doseglo 99.603, v drugi polovici junija 1937 pa je bilo že prekoračeno Število 100.000. — Letni prirast znaša v primerjavi z
junijem 1936 +11.563 delavcev junijem 1935 +17.113 delavcev junijem 1934 +16.600 delavcev junijem 1933' +21.037 delavcev.
Še bolj važno v gospodarskem kot so-cijalnem pogledu je napredovanje delavskih mezd, ki so dosegle v juniju 1937 Din 23.52. — Letni prirast znaša +Din 0.91. —
Z dvigom zaposlenosti je narastlo absolutno število bolnikov, vendar odstotek bolniko-v ne prikazuje nobenih bistvenih izprememb.
Porast zavarovancev in delavskih plač je dvignil celokupno dnevno zavarovano mezdo za Din +352.704.80 -na Din 2,342.860.—.
Nov kovani denar dobimo.
Narodni skupščini je bil predložen zakon o novem kovanem denarju in sicer po 0.25 Din, 0.50 Din, 1 Din, 2 Din, 20 Din in 50 Din v skupni vrednosti 800 milijonov dinarjev.
Pri izmenjavi starih kovancev bo imela država poleg precejšnjih režijskih stroškov še lepe milijončke čistega dobička, vsled dejstva, da bodo kovanci po 20 in 50 Din manjše oblike, a z isto vrednostjo srebra, čeravno v manjši množini.
Ta dobiček je določen za kritje izrednih državnih potreb, za katere v proračunu ni nikakega kritja oziroma sploh niso predvidene v proračunu.
Kateri so ti izredni izdatki referent ni povedal.
Novi denar bo po velikosti sorazmer-nejši od sedanjih kovancev in morda ne bo več mogoča zamenjava 10 Din za
1	Dim kakor doslej.
Čehoslo-vaška vlada je padla samo zaradi tega, ker večina političnih strank ni dopustila, da bi se podražil kruh.
španske HOMATIJE.
Evropski mir je v nevarnosti, ker ga ogražate Nemčija in Italija. Usoda miru v Evropi je v rokah Anglije in Francije.
Angleški ministrski predsednik je rekel v angleškem parlamentu, da je mir podoben snežni lavini v gorah, ki ob najmanjšem pretresljaju lahko zdrči v dolino.
Ostro je nastopil Llo-yd George v debati in dejal, da z Nemčijo nima smisla sklepati pogodb, ker jih ne spotšuje in ne drži ter jih krši, kadar ji to kaže.
Zunanji minister Eden pa je dejal, da so angleški interesi univerzalni in da ne more biti Anglija desinteresirana na dogodkih v Španiji niti v Podonavju.
Ker sta Italija in Nemčija izstopili iz mednarodne kontrole, bo prevzela Anglija kontrolo nad Sredozemskim morjem, Francija pa nad Atlantikom, sodelovale bodo tudi skandinavske države in Švedska.
Mussolini pa pravi: V tem velikem boju dveh civilizacij ni bila fašistična Italija nevtralna, temveč se je borila in bo zato tudi njej pripadala zmaga.
Poprej smo pa vedno slišali glas o nevtralnosti, sedaj vsaj vemo, kako stvari stoje.
Nemčija rabi železo, zato pobija odpor Baskov, Italija želi zmago fašizma, zato podpira upornika Franca.
Napram 100.000 nemšlkim in italijanskim prostovoljcem stoji nasproti samo
12	tisoč ruskih prostovoljcev.
Vsekakor bosta odločali Anglija in Francija in gotovo ne na korist upornikov.
PROTITUBERKULOlZNI DISPANZER
V	LJUBLJANI.
Krajevna Protituberkulozna liga v Ljubljani sporoča, da je s 1. julijem t. 1. začel poslovati Protituberkulozni dispanzer za Ljubljano-okolico, to je za območje vseh občin, ki so v ljubljanskem srezu. Dostop ima vsakdo, ki se izkaže z ubožnlm spričevalom ali ki ga napoti v dispanzer banovinski oziroma privatni zdravnik. Ordinacije se vrše v prostorih dispanzerja za mesto Ljubljana (stavba Okrožnega urada za zavarovanje delavcev — Miklošičeva c. 20, stranski, vhod). Ordinacijske ure so ob delavnikih od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne.
VSEM PODRUŽNICAM!
V	smislu sklepa seje Upravnega odbora NSZ; z dne 6. junija 1.1. se vrši letošnji
DELEG ATSKI ZBOR dne 12. septembra 1.1. v Kjranlu.
Podružnice pozivamo, da pripravijo in sklepajo o pismenih predlogih za naš zbor, da jih lahko pravočasno pošljejo Izvrševalnemu odboru. Prepozno vloženi predlogi se v smislu določil organizacijskega reda ne bodo mogli staviti na dnevni red delegatskega zbora.
Vse tozadevne pozive in vabila bodo podružnice prejele pravočasno.
Tzvrševalni odbor.
Vse dopisnike prosimo strpljivosti. Pride v drugi številki
na vrsto	Uredništvo
Za konzorcij „Nova Pravda" izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Franjo Rupnik. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani Ivan Ovsenik. Vsi v Ljubljani.