rokodeliiih
narodskih
reči
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe
Odgovorni vrednik Jan ex JBleiteeis.
Tečaj
V sredo 18. maliga serpana (julija) 1849.
List 29.
Mlako bi se dale asekuraeije zoper
škodo ognja in toče po nar nizji tarifi napraviti.
Asekuraeije zoper škodo ognja in toče so naprave bolj novih časov. Nekdaj niso ljudjé od takih koristnih reči clo nič vedili, kér so bili v vsim bolj zabiti. Se le luč omikanja jim je prižgala tudi to spozna-nje, si po lahki poti pomagati, če jih nesreča zadene. Pa , Bogu naj bo to potozeno! se dan današnji se jih ne manjka tacih nemarnih gospodarjev, kteri neizrečeno ve-
like dobrote ne spoznajo , ktero te asekuraeije vsacimu gospodarju prinesó.
Poglejmo nar poprej enmalo po druzih deželah in v stare čase nazaj: kje in kdaj so se asekuraeije začéle.
Nar starejši med vsimi asekuracijami so asekuraeije blagá in bark na morji; že v létu 1435 se je v Barceloni na Španjskim, v létu 1523 pa na
Laškim taka asekuracíja začéla.
Na Nemškim so se asekuraeije zoper škodo ognja nar poprej in že pred 100 léti začéle. Wiir-tenberg je mende perva dežela bila, v kteri se je v létu 1726 pogorelska družba začéla. Na Prajsov-
skim v létu 1742, na Hano ver an skim v létu 1753
veči del po celim Nemškim je via-
?
in
po tém izgledu
darsto napravo tacih asekuracíj prevzelo , zató kér se je njih očitna dobrota spoznala. Postave so v teh deželah zapovedale, de mora vsak gospodar svoje poli ištvo zavarovati, in de hoče ali noče. In to je pràv.
ga
se ne prasajo ne
Zakaj
v
ce

ali
Kakó pa bi se dala obá ta dva'zaderžka odpravi ti? Pràv lahko. Vsak gospodar brez bo primoran v obé dve družbi stopiti. Ce bojo vsi gospodarji v družbo zapisani, bo prišlo na eniga
sneme naj
?
de ga bo vsak lahko odrajtal, če
menj v oštaríjo šel, kakor je
tako majhno plačílo bo vsako léto le trikrat sicer šel.
Vsaka dežela pa naj si napravi svojo
a seku racijo; to naj sepriprihodnjim pervim deželnim zboru povsod sklene — in poslanci pri tém zboru naj se krepko potegnejo za napravo teh asekuracíj. Mi ne bomo pozabili ob svojim času jih te potrebe opomniti. Ze na velikim kmetijskim zboru na Dunaji je bila ta reč sprožena, pa se je deželnim
zboram prepustila.
Kader se bojo nove soseske vstanovile, naj so-
seskini mozjé, kterim ima dober stan njih sosedov pri sercu biti, z veliko gorečostjo to potrebno napravo spro-
»
zijo, de bojo vse soseske edinih misel to rec dezel
ni m u zboru v sklep predpoložile.
Se vé, de toča vsih krajev ena ko ne obiskuje
5
tedej za vse kraje ne bo mogla enaka tarifa biti
>
20 létni skušnji naj se veči ali manjši tarifa različnih krajev določi.
To so naše misli za zdej le ob kratkim. Naj jih gospodarji, duhovni in vsi uradniki, ki imajo z ljudstvam
po
opraviti in njegovo zaupanje vživajo , dobro prevdarijo in po deželi razširijo, de bojo dobro prevdarjene ob pra-
t
de
hištva zavarvajo, gré vsacimu takó malo plačati nobeniga ne teži, in vsak je po tém takim saj nar veči revšine obvarovan, če ga nesreča ognja zadéne.
vsi svoje po- vim času v pomenek prišle. Imenitna reč je to.
Na
Nemškim, Francozkim
?
An gl ežkim,
kakor zdej
Mako apno pràv gasili.
Povsod se kaže , de se imajo naši
rokodelci še veliko veliko učiti.
tudi na A vstrij anskim se je pa zraven teh deržav-	Kakor so v marsikterih rečéh naši kmetje in ro-
ni h asekuracíj še več druzih družb vstanovilo , ktere kodelci mémo kmetov in rokodeleov druzih deželá veliko
zavarujejo tudi hišno orodje, poljske pridelke
i. t. d.
Tudi asekuraeije zoper škodo t
so se izpervi
bolj nevedni, taki so tudi pri gašenji a pna. Imamo
ki se v tém dobro znajde-jo ; večidel so pa taki, ki se še niso ne za eno stopnjo
že tudi pri nas umne možé
?
------------J- - „ j--- -------- ---—	'"I---- -	J^ ? * vv.viv,«.	p«.	...K.W "V,	— ~ "J -
ga na Nemškim začéle; kar je nam znano, je bila naprej pomaknili od tega, kar so njih spredniki pred 100
perva taka družba v Novim Strel
?
ni c i, Hamburgu, na Avstriianskim
potem v Lip- in 100 léti brez pomislika počenjali.
B erol
>
in potem tudi pri nas
Kakó so nekdaj pri nas apno gasili? V apnénco
Asekuracíj zoper škodo ognj
so apna
poprijel rej bolj
asekuracíj zoper škodo t
so se ljudjé že zlo apno je
na-nj
vlili
?
ga pomesali
m
navozili, vode
bilo vgašenol Kakó večidel še dan današnji
ogibujejo
se pa se zmi- pri nas apno gasé ? V apnénco apna navozijo
kor toča polje potolče
zató kér hiša večkrat pogorí, ka- . na-nj vlijejo, ga pomešajo
5
vode
m apno je vgaseno
T
Ali se pa to pravi: zares apno gasiti? Kratko
Pa kader jih ta nesreća zadene, takrat je jok in malo ne !
zalovanj
tode prepôzno je ; krave ni več v hlev
Apno
gasiti se
pravi : vsako drobtinco apne
Dve reci ste, ktere zaderzujete, de se vsi íto- djeniga kamna z vodo takó nasititi^ de apno
t f	• v •	•	1	f •	•	4 v *	"s	-a	v	I «
spodarji ne zapisejovte asekuraeije
je nečim er- nemore nobene kapljice vode več v-se vzeti.
t gospodarjev, druga pa letno pla cíl
ktei
se
Na to vižo se veliko več apna naredi
?
apno je
jim previsok
zdi
y
toco. In res je, de je ta tarifa predraga
posebno pri asekuracíjah zoper veliko boljši za mavto (^molter), in pri zidanji za
celo tretjino (za en dritélc) več zda od apna, kakor
\

126
ga, pri nas gase.
Lejte

velik dobiček ! Veliko apna se
• v
pr isp
m
danje je veliko terd
• r
Kér so pa te pravíce v mnogo verstnih deželah
na p o s e b
okoli stav
T
ni prazen kemijski zmislik, ampak je že dav
kó, v drugi pa dr
»
nej poterjena
v druzih deželah
kV	1 •
usnj
Nemški
?
Laškim in
vezane, de je v eni deželi ta-
tém patentu ni bilo
°-ac, tedej tudi v
moc, za vse dezele ena ko odškodvanje izgovoriti. To
Vsaki clovek, če to
reč
le enmalo premisli
bojo določile za vsako deželo
j
bo
posam
ve
dane posta
?
spoznal, de, če se apno po naši stari malopridni navadi
po kterih se bojo že večkrat imenovane de žel
komisije ravnale, kader bojo to delo začele
gasi, 1) cei
kep
neraztopljeniga apnénika v apnenci
ostanejo, ki se niso v vodi do dobrig
topil
Kar pa pašne pravíce po st
• V
jpw	piuTiw o t vi li i o u ^ po njivah <
ki so za praho pušene, na travnikih po sv. Mihelu
i
2) ko je apno že vréti začélo, se to vi
zamori in zadusí, če se vnovič hladne
na-nj vlije , 3) včs kamen v apnu ostane ; veči kamen se sicer vùn dobi, kader se mavta delà, kamen pa vunder le v njem ostane, de ni čisto, 4)
ma gašenje vode
enje in popolna- in pa paso po zmerznjenim žitu vtiče, ktera je bila nekdaj v nekterih deželah zavoljo ovčje réje pripušena. je že v 7. razdelku lanjskiga patenta od 7. kimovca očitno
rez odškodvanja
manjsi izgovorjeno, de te pravice imajo b
hat
apno
ni nikdar z vodo takó
pito, kakor je treba
5. razdelk
Kakó pa gasé apno na Nemšk

na Laškim
patenta govori od tega,
de davšine
in umni zidarj
tudi p
nas
?
ktere iz emfitevtiških in druzih pogodb (kontraktov)
i
stran razdelitve lastnin
V apnéno trugo, kjer se navadno mavta delà, vli- skodovanjem nehati, se imajo tako
ajo, in ktere imajo z od
jejo nar p
toliko vode, de bi
do
dolgo odrajtovati
erha stoji dokler se odskodovanje ne zgodi. Samó tlak
9
se ima
in de prostor za apno ostane. To trugo poslavijo tikama
ze
dej v denarjih pobotati. Dogotovljenje tega odškod
apnénce (jame) takó, de enmalo proti tistimu koncu vanja je opravilo deželnih komisíj
visi, kjer ti
vratica v apnénco peljejo
Potem se dene apna v trugo,
in sicer toliko
9
de
Kaj
so emfitevtiške po°-
&
odbe
to sim Vam že
v 4. pismu razločil
sim Vam tudi povedal, de vse
po pi
ma ap
na 10 veder vode prideta 2 mernika skupa- davšine, ktere iz téh pogódb izvirajo, imajo le z od
skodovanjem nehati. V tém razdelku je pa še od druzih pogódb ali kontraktov govorjenje, ktere dotičejo
Zdej se pa apno po celi
trugi poravná (zgliha)
raz
Ko je to storj
?
se pustí apno pri miru, de se delitev last
?
kuha; le veči kepe se toliko zdrogajo , de voda tudi v sredo téh kep stopi.
Ko
je apno kuhati
jenjalo, kar
in tudi za take davšine, ktere iz gré odškodovanje odrajtati. 6. razdelka, kakor v patentu stoji, morebiti niste
téh pogodb izvirajo ,
vsaki zidar iz popolnama zastopili
9
ga Vam tedej hočem
tega lahko spozna, de so se jenjali mehurciki delati, mace povedati. Tôle pi
lanjskiga léta ima deset
pi
po do
potem se začné še le mešati sèmtertjè takó dolgo , de
J
vse
kakor gost
mléko. Takó se vse apno popol- nehati. Kar se je pa móglo
Po patentu od 7. kimovca s primernim odškodovanjem
brez ozíra na slab ali
nama in do dobriga stopi ; le kamnje na dnu truge ostane.
Potem se vratica odpró in apnéno mléko se v
apnénco spustí.
Kader je vse vùn stêklo, se kamnje, ki je v trugi
bogat poljski pridelk
vsako léto
v blagu cerkvi,
soli
farovzu ali za kakšne druge soseskine potrebe v řot
9
dl

m
odrajtovati, to ni v patentu lanjski
ostalo, z vodó lepo spêre
>
ki
je vnovič v tru
,	.............J------>	* ť---------.UUjOBlgU
leta zapopadeno , tedej tudi ni vzdignjeno, se mora pa

vunder odkupiti. Postavím
y
vlila , in kamnje se potem z lopato vùn pobere
je dajal gruntar
j
pol
gruntar i. t. d. fajmostru, kaplanu, učeniku, cerkovni
Po tem se v trugo, ktera je z vodó kakor pervikrat ku toliko in toliko pšenice, toliko in toliko rčží za bér
pet apna dene in se ravná kakor per
napolnjena, :
krat; tako tudi v tretjič in tako dalje, de je apnénca polna
Tako apno je čisto skozi in skozi, vse je enak< gosto, brez vsih kep nasiteno , in
(kolekturo), ima ta béra tudi jenjati, pa proti tém se davšina odkupi.
9
de
7. razdelk patenta še enkrat pov
, kakor maslo, z vodó do dobrig;
za mavto ve

kar sim Vam
že v 4. pismu razločil, namreč de patent od 7. kimov
kakor smo gori rêkli
liko veliko boljši in tečni
• v •
lanjskiga léta ne zadeva
h
or
1\
apno je
ravnanje je lahko
9
gré naglo izpod rok,
gódb
untnih štantnih po
9
ktere tedej s tem patentam niso
gnjene. Be
m
rite še enkrat 4. pismo
9
9
kakor moi
biti
ste morebiti že pozabili
de so časne štantne posrodbe
kaj
©
Vaš z vest J
.Fur ce raz lag a sr oj tmu stricu
cesarski patent od 4. susca zastran desetine
tlake in druzih dávšin.
5
Peto pismo
Ljubi stric!
Míakó s clovekam ravnati, kteriga
je kolera napadla in kjer ni zdravnika na pomoč.
Kolera je huda bolezin, in perva dolžnost je
i
ce
člověka napade, de se berz berž po zdravnika posije ; zakaj le zdravilik vé sto in sto sicer majnih pa vun-
4. razdelk patenta očitno pové, de je razloček med der imenitnih lastnost te bolezni razločiti in po tém prave
paš ni m i pravicami v gojzdih, in med p
zdravila bolniku podati. Nobena bolezin, tedaj tudi
pravicami na polj
P
t
Pravíce, ktere kolera ne, se ne da po enim kopitu ozdravljati
imajo kmetje, de smejo v grajšinskih gojzdih svojo
or ft
v .
9
kér po natori bolnika se tudi natora bolezni spre
pasti, ravno tako tudi pravíce 1 skih
o* ft
ojzdih
9
in druge služné pravíce
in podlo
imajo
vec gruntnih
ft
kati v grajšin-	minja. To pa vé le zdravnik razločiti. Tedej, kar smo v
med grajšinami	poslednjim listu Novic opomnili, opomnimo še enkrat: de
hati, zató kér prihodnjič nima	perva potreba, ako člověka kolera napade, je berž berž
e-	po zdravnika poslati. Blagor temu, kterimu uměn.
posk, pa tudi ne podložnih km
9
in podložne zaveze med njimi biti. Tode te pi
9
in skusen zdravnik na pomoc pride Î Ceravno tudi zdrav
tov
ktere so kmetje dosihmal v gojzdih imeli, in sploh služ- nikam dosti bolnikov po koleri umerje, niso zdravniki ne pravíce (Servitutsrechte) sméjo le proti tem jenjati, vselej tega krivi ; huda bolezin sama po sebi, ali prede kmetj e primerno odškod va nje zató dobijo. Dokler pa to odškodvanj
ni
go v o rj
in dol
9
dolgo časa v nemar pusena storí, de zdravilo ne pomaga.
deželi, de
Kér se pa dostikrat priméri, posebno po
imajo te pr obstati.
9
kakor so dosihmal bile, kmetam ni zravnika dobiti, ki ima na več krajih opraviti — je
dobro in potrebno, de se vé v sili kaj početi. Ceravno
127
to samolastno ozdravljanje ni takó gotovo, kakor zamore zdravnikova pomoc biti, je vunder to zdravilo, ki ga gledavci naj odstopijo iz hiše
se bolnik, kar koli je moč, čeden derží, in nepotrebni
Vam bomo mi za silo svetovali, že sto- in stokrát
Kakó pa naj se bolnik po
v I
otu
gorko der
skušnja poterdíla, in kdor se v sili po tem ravna, Takóle

k
pa
ne bo druzih dostikrat gotovo škodljivih reci jemal.
ne pretežko naj se odene; vro
ce
g 1 e ali p e r s t
tekl
Predin pa to zdravilo oznanimo, bomo kolero en- pam nalité naj se malo natanjčniši popisali.	ude, posebno na nogé
Kolera se navadno začne z drisko brez bolečin ; niki pogostama s sv
(flaše) s k
v
t
t
na merzle
k
Kjer ga kerč stiska, naj ga strež
ali flanel
kar od cloveka gré, je enako pinjenimu mléku, v kterim
To ravnanje pr
e spet ki
na
der g un a nj
ej o. život iz
majhne kúnadre plavajo. Kmalo se pridruži velika slabost, notranjih udov težave v žličici in hudo bljuvanje (kozlanje). Hud kerč
mami roké
?
persi
nar hujši pa

noge
otel
s ÏPTIf	' V	'	M	*	w	A	' M
(Waden). Život je merzel ; kurji pot stopi po koži ktera višnjeva prihaja ; nobena žila se skorej ne čuti bolnik je silno nepokojin. Čeravno je merzel kot léd vunder vpije, de mu je znotraj za zgoréti. Zeja je silna poprej pom in le po merzlL vodi hrepeni. Večidel je do zadnje ure
V tém najvobstojí vse ravnanje zoper kolero, če in posebno meče zdravnika ni. Ce zdravnik pride in če kri posebno na
persi in v glavo sili, bo puáal, in tako bolnika smerti
? ?
?
Še enkrat vam rečemo
i
di
cr
1
bi
išite nar
V •
dravnikove; če pa te
ni, pustite
vse
druge vracila, in delajte , kakor smo Vam tukej sveto
sam pri sebi. Kolera terpi 5, 10 do 30 ur
v vročinsko bolezin.
?
včasih gré
Ce se kolera na dobro
oberne,se
začné bolnik po celim životu zlo potiti, in je po tem kmalo popolnama zdrav, ali ga pa še kake dni po malim driska žene, je
slab in mu jéd ne diši.
Natora kolere še ni sicer prav popolnama znana, v tem pa so vunder večidel zdravniki edinih misel, de je kčrčna bolezin (Krampfkrankheit}, pri kteri nanagla-ma vsa kri iz vunanjiga života noter vdari proti čevam
černa kri
?
pljučem,
mozganam.
Kér po takim
gosta in
v notranjih delih života zastaja in bolnika strasno nad lež va, se vname pri s ad v njih, posebno v čevih,
m
od ondot driska postane. Ce se pa prevec kerví na persi ali na možgane verže, pa bolnika zaduši in ga
mertud (božji žlak)
naglo
umori.
To, ljubi moji ! sim Vam namenil zató razloziti, de
boste zapopadli, zakaj de je grozno škodljivo
?
ko
cimi rečmi
lero z m očni mi vinskimi cveti in močno diše-
, postavim, s černim vinam, Hofma-novim, me li sni m in enacim cvetam , s pôpra m ozdravljati; tudi vroče pijace sploh ne teknejo takim
bolnikam.
Kakó je tedej z bolnikam ravnati
1
Poglavitno
zdravilo je léd (Eis)
Kaj léd
boste rêkli
Léd.
sej je bolnik že sam merzel kakor léd ! léd je sto- in stokrát poterjeno zdravilo Bolnik tozi in vpije , de mu je od notranjiga ognja konec vzeti in zeje poginiti. Natora
s a m o k
m
PU
v •
lice p
ktera bolnika krepcá, notranji ker
tolaži, bljuvanje in drisko manjša, černo
gosto
Bolnik tudi nobene večidel naglo nazaj
reci
v sebi ne obder
v f
samo léd ali
P
kri topí. vsako reč ' merzla
da ostane v njenr
V ta namén naj člověk srednje starosti
pol ure po 10 kosčk
led
ki
kot
grah
r sake veliki
>
pozrè. Bljuvanje in driska rada potem prejenjate
ze
lodec se saj toliko vtolaži
i
de
V
ce
dravnik pride in
še
druzih zdravil da, jih potem v sebi obderží. Otrokam
se da po manjši starosti menj kosčkov ledů

Ce pa ledů ni, naj se dajé, kar koli se more
dobiti, merzla voda večkrat in po malim na enkrat. Bolj ko je voda merzla, boljši namestnica je ledu
Ce se je kolera po tem potolažila, naj se da bol-
ku po malim
p e ali j ečm
kuh
d
pa vse mora bolj hlad
biti
?
3
Kakor se morajo bolniku le merzle reci vživati
dajati, ravno takó je potreba , de se
t
d

aJ

rkó der
derží. Če pa pravimo, de naj se život od zunej
1	V »	.	,	.	. . v	_
?
ne pravimo, de bi hiša
mogla zakurj
biti ali de bi se mogle na bolnika odeje devátí, de ko mej sôpe pod njimi. To je napčno in silno škodljive
Tudi pozimi naj bo hiša le
dnj
»
orka, in odéja
ne pretezka; zrak (luft) v hiši naj bo čist, torej naj
• v
vali, in prepričani smo, de nam
boste hvalo zató vedili
(	Dr. B.
j
/
olzmost svoj jezik spostorati♦
■Si*
(Pridií
sedanj
v Možburzi mil. kneza
d
. Koroškim binkoštni pondeljk 1838 ( škofa Lavantinskiga g. g. Slo mše ka.)
Sv. Duh je pádel na vse, ki so besedo sv. Petra poslušali, ino (verni judovske postave) so se čudili slišati, de so verni veliko sort jezikov govorili. Djanje ap. 10.
Vpelanje.
Ves svét je velik tem pel božji; od
soneniga iz
hoda do zapada se njemu čast ino hvala poje, in vsa
ka stvar velicesti
Vsigamogočnisra

sveto imé. Mala
ptičica (slavul) v zelenim germu, ki po noči milo žver
goli;
velika po stoj na
po planinah, ki
visoko pod ne
bam leta ino se po hribih in dolinah s svojim mogoenim
krohotam
glasi;
mali pastirec, ki na pasi na svojo
ki
stranšico piska, kakor grozoviten lev v pušavi grozovitno rjovi ;
?
?
petje v sveti hiši božji, pa tudi strahoviti grom, pred katerim se zemla trese in nebo maja ; — tudi červič mali naj
mili glas z v o n o v ino orgel sladko
y
ga ravno ne slisimo,
kakor grilče droben po svo
V •
jim jeziku Stvarnika svojga veličasti; nar lepši pa cio vek.
katerimu je Stvarnik jezik dal
de bi mu z
jezikam čast ino hvalo pel. Lepo je slišati glasne zvo ne peti; — še lepši
veselo or gle žvergoleti ;
nar
lepsi je cio ve sk i glas, s katerim poje ino govori
>
žaluje in se veseli
i
goeni
— beseda, katiro mu je vsigamo-Stvarnik dal, je nar inrenitnejši ino nar veči dar m i lost i, b o žj e. Brez besede alj govorjenja bi zemla žalostna pušava bila, ino vsaka človeška dru-
žina
le tiho,
dolgočasno
Boga
zberališe mutastih divjakov. dovolj zahvaliti, de nam je
Nikdar ne moremo prelepi dar jezika dal.
V začetku je le samo en jezik (ena beseda alj govor) bil, kakor en Bog in Oče vsih; kedar so se pa
ljudjé pomnožili, se po svetu razširili, pa tudi pohujsali,
jim je
Bog per zidanju Babilonskiga turna jezik
zmedel, ino jim več jezikov govoriti dal; in sv. Duh je vse te jezike posvětil, de bi se v njih božji nauk
oznanoval ino Bogu spodobna hvala pela, de bi vsi jeziki spoznali, de je Kristus veličešni Sin svojiga nebeškiga
— ino
Očeta. „Velik šum je vstal iz pod neba, — prikazali so se razdele ni jeziki kakor ognja na apostelne, ino so bili napolneni vsi z s v.
Duham ino so v
mnogoterih j e z i k i h jeli
go
vor i ti, kakor jim je sv. Duh dal izgovarjati.
Duh razlil, de so veliko
Djanje
Tudi na druge verne se je sv. sort jezikov govorili ino visoko
Boga častili."
ap. 2, 1
4.
Iz letašnjih xDr o b ti nc« po obljubi Novic v 21, listu*
Vredništvo.
128
lj u đ j
Kaj se vam zdi: alj bi bilo boljš
?
de bi vsi
• «
le samo v en i mv jeziku govorili? Kratko nikar! Žalostno bi bilo orgel petje, ako
ji m a
stopili
pelacijo, in vidili boste, kako bojo spet na
Poglejmo dalje na T
noge
y
G
i. t. d. povsod se kaže iskrenost za svojo domovino
bi vse pišale enako pele; dolgočasna bi bila muzika, alj tem oziru zares Ljublj bi ne bilo vec muzikalskih orodij (inštrumentov),
ža
besede
draga rodoljuba
y
spi
žali
y
V
in v vsim tém so Vaji
Bog !
resnične
besede
losten in dol
bi bil tudi svét, naj bi vsi ljudje
Ali
ce rodoljubni „Koroški S
9 *
lUDICll JU UUIgUtOOCIl U1 W11 IUU1 D v v> 1/ , 11UJ w» ini 1JUUJV	*-----------"■J"""' ??	»
le v enim jeziku marnvali. Ravno tak lehko bi bilo vse- de Krajnci nismo terjali ilirske k
>
ffamogočnimu Bo
ft
ft
ljudem en jezik v g
lov en cr* pravi aovine, se v tém silno moti. Terjali smo jo, kakor so „Novice" že pove-
jenj riti
dati, kakor dati apostelnam v vsih jezikih govo
dale z
gorko,
krepko besedo
m
m
v
ce
bi bili brali
y
kar
y
alj božja previdnost in modrost tega ni storila
y
za
to je til
Duh
binkoštno nedelo vse jezike p
je v ti zadevi na Dunaj na ministerstvo šlo, bi nam
, de se je vse storilo, kar je bilo moć storiti.
mógli
A V .
reci
?
de vsak svoj jezik, v katerimu govori, po vrednosti Ce pa nekteri na deputatije tolikšno imenitnost sta
m šti ma, in za-nj Bogu spodobno
z hvaležnim serca
čast ino hvalo da. To smo tudi mi storiti dolžni
?
vijo, so mende pozabili, kar je veckratna skušnja učila de deputacije le toliko opravijo , kolikor se njih prošnje
1. V
Evropi, v nar
srecnejim
delu sveta, v kate
ali terjanja na druge podp
opirajo
V •
rim mi živimo, so nar imenitneji trijejeziki: latinski, nemški ino slovenski. Kako j *h moramo prav
vite
»
Koroski SI
m w
U
1
mš k
se poganjaj
trank
jim
Dalje pra-
o za Slo-
ke veže."
spoznati, vam bom v pokazal.
pervim delu svojiga govo rjenj a Prosimo Vas, povejte nam d
y
ktere so Slovenci na
Koroškim dop
v ti
reči
y
ko je še
čas
bil
?
njo
2. Med vsimi jeziki mora Slovencam njih ma- kaj storiti? Brali smo zares več gorečih, za slovensko temi jezik nar ljubsi biti. Kako ga moramo k domovino lepo vnetih spisov v slovenskih casopisih božji časti ino svojimu izveličanju prav spoštovati: ktere pa malo kdo izmed tistih bére, za ktere so po
y
bom vam drugic povedal.
Bratje ino sestre moje! Slovene bom Slovencam
sebno pisani. Ali so pa take
še tako goreče in pra
vične besede
kterih rodoljubo
v
nove besede iz Ijubezni materne
venski m jeziku
govoril,
v slo- sti v tako imenitnih recéh? ali se je
kteriga je tudi sv.
Duh apostelnam ljudstva v ti
reči
casopisih zado-večina slovenskiga kajganila? ali je šla deputacija ali pa
v V 11 (3 IV 1 III ju/ill\U y niti i^a jv/ iuu1 DV« 17 u li U^UPtV/illUlIl *J---- — ' ------------f ~ * * j ~	Uli yj\m
govoriti dal. Vselej so Slovenci besedo božjo radi zve- prošnja v pismu na dolgo terpeči Celjovški deželni
î
sto poslušali; zaupam de tudi vi
(Dalje sledi.)
zbor
5
ali na Dunaj
M
mo tako napetih misel
y
de bi rêkli: v takó imenitnih recéh, ktere zadevajo
jih le
v
ze
zadosti
v
ce
JLe pravično!
Odgovor »Koroškimu Slovencu« in gosp. Svečanu v 56. listu
Slovenije.
Ojstre besede smo brali od Vaji, draga rodoljuba
»
locitev dezelanov od dezelanov, je 10 ali 20 govori. Sej véste, kakošni odgovor takim po-samesnim vošilam da. Še menj pa nam v glavo gré, kako
dežela tako
locitev terjala
de mora kdo terjati, de bi kaka druga
, ktere ta reč nar poprej
y
če
se tišti
zadeva
y
niso sami p
na post
poti
v 56. listu Slovenije čez Ljubljano J7d e spi, de se ne je dolgo odperta stala, te reči poprijel
«	»	v *	•	•	* -m	t	mm	mm	TV 1 •	• i	• v 7È •	•
y
ktera
gane, de nima življenja, de se je za zjokati
Dalj
pravite
r>
Goriski in Primorsk
SI
nad njou i. t. d.
Ne moremo
A V.
reci
de je Vajina ojstra sodba popol
venci klicejo na vès gl
jih
1
p r e k o s i t
u
Resnično
1 ašk
trank
Vam povémo, de mi
nama kriva. Tudi mi spoznamo in z nami veliko Lju- nimamo od tega klica Goriških in Primorskih Slo-bljančanov in Krajncov, de pri nas je vse premalo pra- vencov, kteriga bi tako rado zaslišali, ne duha ne
vi ga
domoljubja, de smo zares vse premerzli za prid in sluha. „Slavjanski Rodoljub" se je *
— ko bo krepko oglasil, pa v tem glasu ne slišim
blagor domovine. Tudi mi dobro vémo
de
nič
železnica v Terst dokončana / zela kronina deželi ca sama za-se ostala, — ko bo Ljubljana veliko uradnikov (^Beamten) zgubila, ki zdej
městu velik zaslužek dajo
y
v
ce
bo krajnska de- kakor glas eniga domorodca, ki spijoce Slovence
buj
y
de naj se ne dajo od laske stranke vjeti
Terstu
druziga
le
Od
v
se
kakiga protêsta Istrijanskih in
Goriških Slovenco
y
v
ce
• v * •
bojo sole le na manjši taljansko stranko
y
in visji pomnožene
gimnazij
• v
pomanjsane
y
namest na vseučeliše sko deputaeij
y
od
od kake deputacije
P
zoper taljan-
kakiga pism
na ministerstvo ni
y
v
ce
se bosta, kakor se zdej govori, Ce
ne duha ne sluha
Kj
je tedaj „tisto klicanje na včs
Ijovec in Terst med apelacíjo dělila, Ljubljana pa
glas
Mi ga od nikodar ne slišimo. Morebiti se bolj
tudi v tem na suhim ostala
rebiti še več
y
v
ce
se bo vse to in mo- v Reko, kakor v Ljublj
sliši.
zgodilo ,
bo zares bela Ljubljana bleda
Dalj
Ljubljana postala! Vsiga tega se je po pravici bati, in serca
d
pravite
»
Štajarski SI
gotova resnica je, de v tem oziru Ljubljana spi. Vunder pa še zmirej z nekolikno zaupljivostjo pričakujemo de se bojo ganili naši deželni stanovi ali pa mestna
k
trank
topili v kolo jim na vso m
1 o v e n s k č b r an i.ť
y
bi iz n em-Kar smo
y
od svojih bratov na Koroškim rêkli, to velja tudi od
bratov na Štajarskim. Same želje v sercu, ali
naših
srenja, ki so sedaj
še
naši
starašini in postavni na- posamesno razlite v
pis ih niso zadosti v takó ime
mestniki in zagovorniki dežele in se za marsiktero po- nitnih rečéh, ko je bil še čas na pravim městu zdru
trebno rec potegnili
y
de
naša
preden bo „prepozno
u
y
zeno govoriti
tudi
žele
na eni strani Ministerstvo se
domovina to doseže
kar
dobijo
druge
de
Kar tedej zadéve v
dskih rečéh vtiče, nam
y
up" uuuiunu« iv uuot/jv , nui uuuiju ui u ^ v uu	«m ivuvj	» v » >• w»	' v w.. •	,
in de se to, kar se bo po vpeljanji novih naprav Krajncam nihče po pravici očitati ne more, de bi ne
strani nadomesti. bili saj toliko storili, kakor naši sosedje na Štajarskim
i
zgubilo,
saj na
drugi
v
ce
gotovo
ne bo nobene krivice vdeležilo, Koroškim, Goriškim in Istrijanskim. Mi smo marsiktei
se mu le odkritoserčno pové : kaj nam je potréba. reč sprožili in kaj maliga smo tudi dosegli
Pa povedati se mumorain na znanje dati ob pravim času, — če ne, ne vé deželnih želj in potřeb.
na
v •
Tedaj le pravično! In pomislite, de tudi pri nas
mlji se tacih ljudi ne manjka,
t
lovenk
Poglejmo Korošce: kako naglo in iskreno so se kterih pravilo (AVahlspruch) zoper nas se gla
potegnili
nas
za samo8tojno kronovíno in za locitev od
y
ali jim bo to zares v prid ali ne
y
tega
nam ne
gré tukaj presojevati ; mi liočemo s tém le to dokazati,
de se Korošci vèrlo potegujejo za svoj dobiček. Vzemíte
»Vse je dobro, vse pravično,
Kar v sramoto vašo je 5 Nespodobno, nepravično,
Ce kdor vas pravico če ! «
Tedaj
$
129
Tedaj le pravično
T
c. kr. dvor
etovavec in ud
Poslednjič še eno vprašanje: Mi Krajnci amo se ze prijel in rekel
J
tega
zbor
?
besedo po
«
J
po več potih potegnili za napravo vseučeliša (Uni- st
d
m se dalje in predlog
aj se sploh vsi
versitat), ktero
šmouze nekdaj imeli ? in v kterim spozna
1
iz Frankobrod
trijansk
P
aj pokličej
«
in
mo nar močnejši podstavo napredovanja učenosti in ved
glasno je poterdil z gosp. předšed nikam vred de
nosti v duhu domorodnim. V vsaki deželi pa ne more želni odbor ta predlog
Or
JL1UPU V UU11U UU1I1U1 OUllUlli	¥ » WU1VI UVÍ4V1I	i*v	v	^vaua v ^^	~	^ • ^ * v/xm- XX11U* XA Ulil/ 11 VV	t U^ —
vseučeliše biti, in srečni bomo, če se za vès sloven- in g. baron Ko delli, referent, g. grof Hohenwart
grofa And. Hohenwart
ski narod eno napravi. Ljubljano čislate za serce
ar te*
vitez Kreucberg in jez smo bili od zbora izvolj

slovenskih dežel, in to čast zaslužiti si bojo rodoljubni pismo na presv. Cesarja sostaviti, ki je šio s to prošnjo Krajnci vedno prizadevali. Povejte nam pa, dragi go- na Dunaj. Ce ga hoćete brati, ga najdete v dokladi
epod! ali se je pri Vas kaj storilo za to vsim Sloven- lanjskih Novic, cam namenjeno napravo? Ali se je položila kakošna in sicer faktum po
To je bil faktum, prav faktum volji ve
lik
većine Kraj
?
prošnja za to na Dunaj? ali se morebiti se le bo? Zad- Zakaj ne natolcujete (verdachtiget) tega zbora
ki je
nji čas bi bil.
se
lik
Tedej le pravično ! Saj toliko nam
perzanesite, de
storil z op
tolcujeta le ubozig
3r vosiloministra? Zakaj dnika, ki je le nektere
ne
mi Kranjci nismo sami vsiga krivi, ce ni vse tako, dolzne sp
kakor prav domorodec želí,
v svoj list vzel, ki so bili le besede in
in de nam Krajncam ne faktum? Morebiti zavolj
tega
?
kér je bil mesca
samim vsiga nikar ne nakladajte !
Sicer nam pa nikar za zlo ne vzemíte, de smo ravno tako odkritoserčno govorili, kakor ste Vi v 56. níle
listu Slovenije pisali.

?
Novičar iz MJubljane.
Razun silno žalostné novice, de je g. Maž g on učenik pravdoslovja in c. k. kriminalni aktvar, hudo hu-do zbolel, nimamo iz Ljubljane ta teden nič posebniga oznaniti. niših mož
Bog ohrani
?
domovini eniga njenih nar vred in mu daj ljubo zdravje spet !
Šole bolo
kmalo pri kraji, in željno pričakujemo oznanilo novih
šolskih naprav za prihodnje léto. — De ne bo Novičar prekratek, moram častitim bravcam smešnico povedati, de je te dni Lloydov dopisnik p# po naših vošilih tri delà ali fakta iz Ljubljane svetu oznanil! „DreiWorte nenn ich euch inhaltschwer" etc. In kakšne fakta so neki to? bojo bravci radovedno prašali.
Bib
leze, biba ni
Tovor nêse
?
koza ni.
v
Ce
P
spisi fakta, so tudi vganjke v pra
tiki fakta. Pa daj fakta. —
veljati, de so
P
spisi
fakta so neki, ki jih p# oznani?En
pre
kakšne
faktum je Novicam denunciral, drugi faktum
ovenii. Od
ne m ški m u Ljublj. časopisu, tretji pa SI poslednjih dveh časopisov nam ne gré govoriti, ker mu bosta že
g. vrednika sama odgovorila
u
?
brala in za
edno spoznala, mu kaj
če sta „Lloyda
dgovoriti. Mi bi mu
ne bili nič odgovorili, ako bi nam ne bil p. posebno lepe priložnosti dal, mu enkrat njegovo maškaro popolnama iz obraza potegniti in svetu pokazati, kako ne-sramen, zraven tega pa tudi kako nespameten natolcevavc
je pleno titulo p
Pre
v •

faktum N
imenuje
?
de so v8. letašnjimu listu en spisek natisnile,ki zop ministersko vošílo Krajncam od sve tuje. za
?
Frankobrodsk
b
P
neizrecena pregreha, od ktere je
ci kvasil!! Gosp p
î
véste, dej
liti. To je tista že v G raca r-
P
(Stolz), de smo to že poprej storili, kar je naše mini
sterstvo nekoliko pozneje ojstro ukazal ste pozabili, de je neke tedne poprej pomnože
In
db
ali
naših deželni h
t
z
gosp
p r e dse dnikam
vred se veliko več storil kakor mi, kér je v iménu krajnske dežele pismo zložil in to pismo presvitlimu
Ces arj
poslal

aj se vsi
v kterim s krepko besedo prosi
itrijanski poslanci
Y)
d
brod
aj pokličej
tega zbora
anci iz Frank Kakor de bi danes bilo, se 13. dan listopada 1848,
se
v
vém spomniti
kterim sim jez predlog storil, de naj pomnoženi deželni
odbor zavoljo nevarnosti, ki Avstrii iz F ran kob roda
žuga, Cesarja prosi, de naj se Krajnski poslanci nazaj pokličejo. Na to je
K «9. listu Novic.

grof Andrej Hohenwart,
svečana se ravno tistih misel, kakor mesca lis top
d
?
zató kér se tudi okolj
• v •
Ce ste Vi
niso clo nic spreme
?
i»
« v
dan po vsakim vetricku drug
petelin na strehi, kteri se vsak
i	v •	1	V
obrača, ne morete
vunder kaj taci
s
od pošt
d
terjati. kakor
Kaj bi bravci od taciga vrednika sodili? N sploh vsi Ljubljanski časopisi imajo ta nadpis vsih Slovencov na čélu: Mocna, e
d
m o s tal
bod odo
Avstrij
z
kopra vnos tj
Za to smo stali v nar nevarniših časih
ne verjame, naj preíše vse delà Slovencov

vsih
kdor
?
in naj pr
ber
vse
P
list
?
tó pa se bomo tudi po
ganjali skozi in skozi, ker nam je vst
Nespametno je tedej , de nas
nasa posta
va.
p
natolcuj
?
m
se tako nevedama v zadrego zaplête, de tudi d
bojí
■■WV	H	fHV
ke gospode natolcva, kterih se natolcvati
. v
»
got
Poslednjič hvali gosp. p. Krajnsk
ljud
t
?
de se nic ne vdelezi t
m očita
djanj (Factal, ktere
pa revcek s tem spet kaže, de ne misli
kakor seže. Krajnci so očitno
pokazali, de
se radi
dalje,
vdeležijo dobrih dél — saj so le malo kje volili po slance v Frankobrod, zato kér so že davnej spo
znali, kar se je poslednj
z
ar te
(lilo
?
n kar bi bili tri e Poslednjič moram
krajnski poslanci javalne vbranili. — Krajncam imenitno novíco oznaniti, de se je zdej vun
der enkrat en politisko-omikan m
naj del, ki iz Kraj
k
te
v neki nemski časopis v Gr a d e e (Constit. Zei
tung aus Steyermark ) dopise pošilja , kteri b
eno
t r a n o s t
P
govori, in ki bo vunder tudi iz
Krajnskiga kaj druziga povedati
edil
i
kakor ne
sramne in laznj
kvante,ki nimajo ne nóge ne
glave
Vrednik
IVovicar iz mnogih hrajer.
Cesar so se namenili k Banovi armadi v spodnje
kraje Ogerskiga podati, pa bojo vunder to pót opustili, kér jim je od več straní odsvetovano bilo, se nikar v nevarnost taciga popotovanja podati; sliši se, de jim je tudi Radecki zavoljo tega pisal in to pot odsvetoval. — Poslednji teden je prinesel veliko imenitnih novic iz
Ogerskiga, de je avstrijansko-rusovska armada Ogre na več krajih premagala in jim imenitne mésta vzéla; 3. dan t. m. so dobili Rusje Debrecin, eno poglavit-
niših Ogerskih mést, v posést; prebivavci tega města
so se prostovoljno Rusam
podvčrgli ;
11. dan je bil pri
Komárnu hud boj, v kterim je nasa armada prema
de ste tudi Buda in Pest v posesti
gala; gotovo je,
naše armade; Kremnico in Štavnico, kakor Si
?

binj so tudi Rusje posédli. Pravijo, de nar veči moč ogerske armade stojí poleg Komarna v taboru z rôvi (šancami) močno obdanim. V Komarnski terdnjavi zapoveduje zdej Juri Klapka; iz terdnjave molé černe in bele bandera v známnje, de se hočejo vojaki v terdnjavi na smert in življenje vojskovati. Tudi
130
Vetrovarad
nnajo
Ogri v oblasti, pa vojakam v škode terpé, nekoliko plačila berž na ta
dolg
naprej
ti terdnjavi posebno za kurjavo tako hudo gre, de mo- odrajta. tako naj se tudi duhovnam zguba desetine
m» .t	^ a	•	Vt	*	«j« n • rvi • j *	« -a « « v «	v..	^. _
rajo strehe podirati, de imajo s cim kuriti. Pri Titelu z nekolikšnim pred plačilam polajša
■ w • v	4	^	i	_ i •	__li*_____r	•	«	-	.	v
da

al K
rove kopati; ta kraj je zató ime- pravíce in notranjih oprav je
niten, kér se ka tukaj predréti. B se misii z Rusi.
Naš minister
priden; dan
?
de misli puntarski general Bern dan razglasuje zdaj za eno zdaj drugo deželo nove
se pomikuje proti Seged
m
ki marširajo iz Erdeljski
Banata
y
združiti in Se g e din napasti. Med Bajšam in I
postave za odkskodovanje gruntnih davkov in za napravo sodnjiških deželnih gospósk; kmalo bojo mende prišle
tudi nase dezele na versto
N
po lam je 7. dan t. m
B
Og
tako
bil, de ne tinskih
naprava učenja
1
eden ni vtekel. — Ko šut je s svojo vlado zdej v Vel- sterstvu uka dokončana
h je bila mende přetečeni mesec pri mini
k
V a r a d
y
ki je močno vterjen in s
živežem

za
kt
uk bo prihodnjič
p o s e b i n učenik. Komej že pričakujemo novih šolskih
preskerbljen tabor, kjer Ogri noc in dan vsaktere sorte prav za vse šole. Pravijo, de bo Dr. Hye minister orožja delajo. Košut je unidan rekel: „de hoče uka. — Minister Stadion še ni zdrav,
m a g a t e o m a d
1
mr et i o v
y
njeg
V •
p
tati; tedaj noče ne
°J
k
se ne
godo vinskih
uit
ljenje mori bukvah za
m
Česk
y
P
tud
dan s svojim bratam in zdravnikam " na od kodar se misli v kako morsko kopvo podati
se je uni
podal
Tudi
y
b
v •
S
Ci
minister kmetijstva g. Tinnfeld je zbolel, in se bo. ko
Ogerski general Dembinski kih gorá spoden, ni več vikši vojskovodj
ljenje pripraviti(Y)" bo kolčikanj boljši, za nekoliko časa na Štajersko podal
od Rusov od Tarti
y
mpak stoji
se pokrepcat
Te dui so
y
gold
razsterganih bankovcov
Dunaji spet za 1,550,000
ki niso bili za
pod vodstvam M
V Ljubljanskih nemskih nobeno rabo več.
sozgali,
Novicah smo v saboto brali veselo oznanilo feldvebelj
Mihela Knafl
iz bolnišnice v Radg
na Sta
so iz
v
ze
Novi bankovci za 6 in 10 krajc
tudi v Ljublj
Bere se, de je Fiist
Hamburga,
jarskim, kteriga so njegovi znanci ze mertviga mislili, zbežal
kjer je dozdej bil, v Briissel v Belgij
V Pragi je kolera precej huda; pobral
je
poredama tudi 5bogoslovcov v duhovšnici, kjer so sta
zató ker je bil tudi v tišti bitvi pri Komárnu 26.
mal. travna, od kodar smo slišali, de jih je toliko na- niša premalo zračne. Na Štajarskim kolera ni huda siga krajnskiga regimenta smert storilo. Naš rojak večidel merjejo le delavci na železnici, kar pa ni čuda.
Knafl
Moj strane
Gorenskim domá, piše svojimu
prijati u, de jih ni toliko padlo, kakor so nam žalostné jpriporocílo HOVihbuheV Za mladost.
Hvale vredna misel gosp. Lerherja, bukvarja v
novice oglasile, ampak
jih je od O
bilo
í 2 stotnika
1
lajtnant, on in pa
še
le vj etih íeldvebel
Markuta, 14 korprolov, 16 podkorprolov in 270 pro stákov ali gmajnarjev). 2 mesca je bil v terdnjavi vjet 10. rožnika je srečno všel in se na pol mertev 4. dan
■■ H ■ RB^ft > ■■	BI
Ljubljani je bila, de je dal bukve slavniga Jais a v slovenski jezik prestaviti, kterim se pravi : „Zgodbe in povésti polně lepih naukov za otroke, pa tudi za odrašene ljudi." Hvale vreden je pa tudi slovenski jezik bravcam Novic dobro znaniga gosp. Ceg-narja, v kteriga je imenovane bukvice iz nemškiga lepo přestavil. Z dobro vestjó jih tedej zamoremo slovenski mladosti, posebno pa za šolske dařila pripo-ročiti. V nemškim so bile te bukvice že 26krat natis-njene ; nadjamo se , de se bojo tudi v slovenski obleki vsacimu prikupile in de se bo kmalo drugi natís potřeboval. Tudi bukvotiskár se je dobro obnesel, in kér 2 zvezka v ene bukvice lično zvezana le 20 krajc. veljata, jih
y
t. m. v Rad pisal.
to
připlazil, od kodar bo drugikrat
Sliši se, de je Radecki ukazal, de se ima me
sto Mil
vtaboriti. Radecki je zdej v M
, in je
Sard in cam, ki se plaćati in
še
mir dogotoviti,
zmiraj branijo, vojskini dolg zadnjo odlogo dal, svojo dolž-
nost storiti; ce ne, bo on v T
y
Sardinskim po
glavitnim mestu
m mir dokončal. In Radecki je
mož beseda. Z njim in z njegovo armado se ne dajo
Rim je padel
burki vganjati! — Rim je pa del — Francozam v oblast 3. dan t. m. Sliši se, de francozko in avstri
ere kraje boste s svojima armadama obsésti dale, dokler se
jansko ministerstvo se zdej menite, kt zedinjene
priporočuje tudi
ka cena.
ne vséde spet Papež na Rimsk
v _	L	__
tron
D
m
N e m
pletli
y
v SI in pr
to
Holst
so se spet v vojsko
Miratkoéasnica.
Pri postni pridigi so neki gosp. fajmošter tak
Frid
# ft
so D
zmagali
pridigovali,
6 milo
de je vse jokalo , samo eden ne. Ko ga
nova zadréga za Prajsovsk
Nemškim punt ze večidel pr
pa na
puntarji so se zlo v Švaj
kralja i kraj
To je <
Scer je vprašajo, zakaj de se pa ti nisi jokal ? jim odgo
Premag
gl
N
Vorarl
7)
Sej nisim iz te fare
u
berški (Tiroljski) méji stoji okoli 12,000 moz naše ar
...	1	•	v	vi«	>	• v *	-tk,
/
Oznanílo
made, ki je posebno iz Laskiga sem prišla
Jel
biva
v • V
ne bo kmalo vedil kam z d
y
Ban
ki jih do-
Komaj smo slišali od sreberniga sčita ^Schild)
udam c. k. krajnske kmetijske družbe.
Sèmtertjè se je slišalo že vprašanje: zakaj de kmetijska
y
ki mu je namenjen, se ze spet nabirajo doneski za &
družba ne naprav
P
klep
posled
velkiga zbora pod
a v
m ec
»
krasni
štovavcov v Zagrebu v spomín njegovih slavnih dél
svoje
po deželi f Na to vprašanje oznanimo castitim udam
kteriga mu hoče družba njegovih spo- kmetijske družbe, de po sklepu veliciga Dunajskiga km
ki g
b
naj se poddružnice napravijo po novo na
podariti. Vsi spoštovavci B
so povablj
j
pravljenih deželnih kantonih. Kér pa novi k
doneske v Zagreb poslati. Na eni strani meca bo
dosihmal niso napravij
tedaj tudi dosihmal poddružnic nismo
vpis v latinskim jeziku: „B
kim
b
h val
dom
JI	V ft V	f-fc/	•
elacicu fiuzim
v létu 1849
mogli
Berž pa, ko se bo to zgodilo, bomo s pomocjó
blagih udov kmetijske družbe
družbine poddružnice
U, u v a i ç /j u a uuiiiuvjljjim, v ii/iu i	Dalje sc ua tasnuin uuam ot- vuui u« ziiiaujc, uc i
strani pa navadna poslovica bana v hor- je poslednji zvezek nemškiga kmetijskiga letop
* i jt	jt	*	a . «	• v i • -m	i	i	i i «	i
se da castitim udam še tudi na znanje, de ravno zdej
na drug
vaškim jeziku
r>
St
Bog dade i sreča junask
u
y
nalen)
svitlo přišel in bo med ude razdelj
to je po slovensko
k
u
55
K
Bog da in sreća j
Cesar s svojimi ministri so dali 7. dan t. m. en
po družbinih p
odrajtati
i sa (An-, za kteriga gré povračilo tiskarnih stroškov 1 gold.
ukaz za Ilorvaško in slav on sk
y
en ukaz pa za
Odbor krajnske kmetijske družbe v Ljubljani 10. maliga
serpana 1849.
Ogersko deželo : de naj se grajšinam, ktere po vzdi
njeni
d š k o d
desetini in tlaki veliko Današnjimu listu je pridjan 26. do klad ni list.
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljanu
»