SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
Letnik XVII.
Novo mesto, 28. avgusta 1980
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
St. 18
VSEBINA
OBČINA , ČRNOMELJ
146.	Odlok o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov skupščine občine Črnomelj
OBČINA KRŠKO
147.	Odide o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor
148.	Poročilo o izidu referenduma v krajevni skupnosti Vel Sci Podlog
149.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za komunalno ureditev naselij v krajevni skupnosti Veliki Podlog
Občina Črnomelj
146.
Na podlagi 19. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), 242. in 173. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 18/80) je skupščina občine Črnomelj na seji družbenopolitičnega zbora dne 16. 7. 1980 ter zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. 7. 1980 sprejela
ODLOK o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov skupščine - občine Črnomelj
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ustanavljajo upravni organi občine Črnomelj (v nadaljnjem besedilu: občinski upravni organi) ter določa njihovo delovno področje.
2. člen
Občinski upravni organi so samostojni pri opravljanju svojih nalog v okviru ustave, zakonov in drugih predpisov in so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu.
3.	člen
Občinski upravni organi izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, odloke in druge predpise ter splošne akte skupščine in izvršnega sveta, izvajajo smernice skupščine, odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, spremljajo stanje na teh področjih in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij, izdajajo izvršilne predpise, odločajo v upravnih zadevah, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, pripravljajo osnutke predpisov in drugih splošnih aktov in druga strokovna dela za občinsko skupščino in izvršni svet.
Občinski upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z drugimi samoupravnimi organizacijami ter skupnostmi pr vprašanjih, za katere imajo ta interes ter zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
Občinski upravni organi zagotavljajo s svojim delom učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in njihovih združenj, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
4. člen
Občinski upravni organi morajo zagotoviti strokovno pomoč delegatom in delegacijam za občinske in republiško skupščino ter delegacijam za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki se kot enakopravni zbori vključujejo v delo skupščine, krajevnim skupnostim in drugim samoupravnim skupnostim in organizacijam.
Občinski upravni organi morajo zagotoviti kritičen in ustvarjalen odnos do vprašanj, ki so na dnevnih redih in preko delegatov sprožiti pobude za urejanje oziroma razreševanje razmer na področju, za katerega so ustanovljeni.
Občinski upravni organi in strokovne službe lahko opravljajo tudi določene strokovne naloge za samoupravne interesne skupnosti ali družbenopolitične oziroma družbene organizacije po sporazumu, ki ga sklene z njimi upravni organ s soglasjem izvršnega sveta občinske skupščine. S sporazumom se določi zlasti obseg in vrsta nalog, ki jih upravni organ opravlja za posameznega uporabnika, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranega dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
5. člen
Če občinski upravni organi ne opravljajo svoje obveznosti po tem odloku v redu in pravočasno, se lahko prične
postopek za oceno dela upravnega organa in postopek za oceno dela funkcionarja, ki vodi upravni organ, vodilnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Postopek prične in vodi izvršni svet.
6. člen
Občinski upravni organi v mejah svojega delovnega področja izvajajo obrambne priprave iti druge naloge, ki jih določajo predpisi s tega področja. Pri opravljanju zadev ljudske obrambe sodelujejo med seboj ter se ravnajo po stališčih in sklepih skupščine občine, komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in republiških upravnih organov.
7. člen
Občinski upravni organi skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na svojem področju, spremljajo in ocenjujejo stanje, v zvezi s tem dajejo pobude, predlagajo ustrezne ukrepe in zagotavljajo izvajanje zakonov in drugih predpisov s svojega področja.
Občinski upravni organi sodelujejo pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka z občinskim oddelkom za notranje zadeve.
8. člen
Občinski upravni organi morajo ustrezno modernizirati opravila v zvezi z izvrševanjem
svojih nalog, skrbeti za napredek in racionalizacijo njihove notranje organizacije ter strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje in družbenopolitično izobraževanje delavcev.
9. člen
Občinski upravni organi, ki neposredno sodelujejo z občani, morajo organizirati opravljanje svojega dela tako. da je občanom omogočeno, dav čim krajšem postopku uveljavljajo svoje pravice in izvršujejo svoje obveznosti.
10. člen
Delo občinskih upravnih organov je javno.
O delu posameznih občinskih upravnih organov obveščajo javnost funkcionarji organov.
Funkcionar, ki vodi upravni organ, lahko pooblasti tudi druge osebe v upravnem organu za obveščanje javnosti.
Občinski upravni organi morajo varovati tajnost podatkov, ki so z zakonom ali drugimi predpisi določeni kot državna ali uradna tajnost.
II.	ORGANIZACIJA
OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
11. člen ' *
Občinski upravni organi se
ustanovijo kot kolegijsko in individualno vodeni upravni organi.
Občinski upravni organi so organizirani kot komiteji, oddelki in uprave.
Komite se ustanovi za področja, na katerih je pri opravljanju upravnih nalog potrebno zagotoviti stalno in organizirano sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela upravnega organa z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter z drugimi upravnimi organi o vprašanjih skupnega interesa in .pomena zaradi zagotavljanja enotnosti pri oblikovanju in izvajanju politike, izvrševanju zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov.
Oddelki in uprave se ustanovijo za opravljanje zadev iz pristojnosti občine, na področju katerih je izvrševanje politike, zakonov in drugih predpisov v izključni in pretežni pristojnosti upravnih organov.
12.	člen
Kolegijski upravni organ sestavljajo predsednik in določeno število članov, ki jih določa skupščina občine na predlog izvršnega sveta s svojim aktom.
Komite dela na sejali in odloča z večino gjasov vseh članov. Komite sprejme poslovnik, s katerim uredi način svojega dela.
13.	člen Kolegijsko voden občinski upravni organ je:
komite za družbeni razvoj.
. 14. člen Individualno vodeni občinski upravni organi so:
1. oddelek za občo upravo in proračun,
2. oddelek za notranje zadeve,
3. oddelek za ljudsko obrambo,
4.	uprava	za družbene
prihodke.
15.	člen Izvršni svet predpiše splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupino istovrstnih del in nalog, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za opravljanje del in nalog v upravnih organih.
III.	DELOVNA PODROČJA OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
16.	člen Komite za družbeni razvoj
opravlja upravne in strokovne zadeve s področja industrije, kmetijstva, gozdarstva, veterine, obrtništva, trgovine, gostinstva in turizma, lova in ribolova ter s področja družbenih dejavnosti.
Pripravlja delovni program izdelave družbenih planov, usmerja in usklajuje delo na področju ekonomskega, socialnega in prostorskega planiranja in opravlja naloge, ki se nanašajo na izdelavo dolgoročnega in srednjeročnega plana občine ter letnih planskih dokumentov. Nudi pomoč osnovnim nosilcem planiranja v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter krajenvih skupnostih in usklajuje dogovarjanje o temeljih plana med osnovnimi nosilci planiranja. Oblikuje osnutek dogovora o temeljih plana občine ter dokument za izvajanje družbenega plana v tekočem letu; spremlja uresničevanje plana ter predlaga ukrepe za njegovo izvrševanje.
Spremlja gibanje na področju gospodarstva in negospodarstva, spremlja investicijsko dejavnost v občini ter spremlja in proučuje stanje in razvoj drobnega gospodarstva v občini. Spremlja in analizira vse
oblike porabe v občini, opravlja statistično raziskovanje, usklajuje plane samoupravnih interesnih skupnosti ter delovnih organizacij s področja svojega dela.
Predlaga izvršnemu svetu ustrezne ukrepe za odpravo motenj v organizacijah združenega dela s področja gospdar-stva in negospodarstva, ki ne morejo izpolniti svojih, z zakonom določenih obveznosti (ukrepi za sanacijo in drugi ekonomski ukrepi) in mu daje pobude za uvedbo ustreznih začasnih ukrepov družbenega varstva za organizacijo združenega dela, kjer so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih oziroma je bil huje oškodovan družbeni interes.
Sodeluje s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti pri pripravljanju poročil, informacij in analiz, osnutkov aktov in drugih gradiv za občinsko skupščino in izvršni svet, zlasti o vprašanjih, o katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine in o tistih vprašanjih, ki so skupnega pomena za te skupnosti in organe občine.
Opravlja upravne in strokovne naloge s področja urbanističnih, gradbenih, komunalnih, stanovanjskih in premoženjsko pravnih zadev. Opravlja zadeve, ki se nanašajo na prostorsko in urbanistično urejanje ter na varovanje naravnega in ustvarjenega človekovega okolja, na smotrno izrabo prostora, na urejanje naselij, na urejanje stavbnih zemljišč, na stanovanjsko, komunalno in vodno gospodarstvo.
17.	člen
Odelek za občo upravo in proračun opravlja upravne, strokovne in druge naloge s področja dela in delovnih razmerij, opravlja naloge v zvezi z varstvom borcev NOV, vojnih in vojaških invalidov ter naloge v zvezi z urejanjem, vzdrževanjem in varstvom spomenikov in spominskih obeležij iz NOV.
Opravlja nadzorstvo nad uporabo predpisov o upravnem postopku in predpisov o pisarniškem poslovanju, skrbi za delovanje samoupravnih organov ter sodeluje pri pripravi samoupravnih splošnih aktov delovnih skupnosti občinskih upravnih organov, izdelovanju individualnih aktov iz delovnih razmerij in vodenjem personalne evidence. Skrbi za razvoj organizacije, metod in tehnike dela občinskih upravnih organov.
Opravlja strokovne naloge za občinsko skupščino, izvršni
svet, občinske upravne organe, na področju finančnih in strokovnih opravil za občinski proračun in sredstev za delo upravnih organov, obračun osebnih dohodkov, zbira potrebe po sredstvih upravnih in drugih organov in opravlja vsa druga opravila v zvezi z izvrševanjem proračuna in finančnih načrtov delovnih skupnosti.
Opravlja strokovne, organizacijske in tehnične naloge v zvezi z delovanjem občinske skupščine in njenih organov ter izvršnega sveta.
Spremlja in analizira izvajanje družbenih dogovorov o temeljih kadrovske politike v občini, o štipendiranju učencev in študentov in drugih dogovorov, ki se nanašajo na kadrovsko politiko ter predlaga ukrepe in 'aje pojasnila za spremembe teh aktov. Nudi strokovno pomoč kadrovskim službam v delovnih in drugih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenim organizacijam. Spremlja, pripravlja in analizira stanje strokovnih in vodilnih kadrov ter individualnih poslovodnih organov v organizacijah združenega dela ter vodi kadrovsko evidenco.
Opravlja organizacijsko tehnične naloge na področju gospodarjenja z zgradbami in opremo občinskih upravnih organov, dela glavne in sprejemne pisarne, razmnoževalni-ce, ekonomata, vodenje arhiva in skrbi za vprašanja družbenega standarda delavcev ter opravlja druge naloge s svojega področja.
Opravlja tudi druge upravne zadeve, ki ne spadajo v pristojnost drugih občinskih upravnih organov.
18.	člen
Oddelek za notranje zadeve
opravlja upravne in strokovne zadeve s področja neposrednega izvrševanja zakonov in drugih predpisov o narodni zaščiti, o združevanju občanov, javnih shodih in prireditvah, posesti in nošenju orožja in streliva, o eksplozivnih snoveh in požarnega varstva, o državljanstvu, o potnih listinah za prehod čez državno mejo, o prebivanju tujcev, o sklepanju zakonskih zvez, o osebnih imenih, o osebnih izkaznicah in matičnih knjigah, o prijavljanju stalnega in začasnega prebivališča ter vodenju registra prebivalstva, o odvzemu prepovedanega tujega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja ter upravne zadeve o varnosti cestnega prometa in druge upravne zadeve, ki so dane v pristojnost organov za notranje zadeve.
organa ter splesnim aktom o sistemizaciji del in nalog, ki temeljita na splošnih načelih notranje organizacije in sistemizacije del in nalog, določenih v zakonu, s tem odlokom in z aktom izvršnega sveta skupščine občine.
V.	MEDSEBOJNA RAZMERJA IN USKLAJEVANJE DELA MED UPRAVNIMI ORGANI IN STROKOVNIMI SLUŽBAMI
23. člen
V	zadevah iz svoje pristojnosti občinski upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi in strokovnimi službami drugih družbenopolitičnih skupnosti in z drugimi državnimi organi.
Pri medsebojnem sodelovanju si upravni organi in strokovne službe pošiljajo podatke in obvestila, potrebna za opravljanje zadeve iz njihovega področja, izmenjujejo izkušnje, sestavljajo skupne strokovne komisije in druga delovna telesa, organizirajo posvetovanja ter sodelujejo med seboj tudi v drugih oblikah.
24. člen Občinski upravni organi so
zlasti dolžni sodelovati in usklajevati svoje potrebe pri uporabi sredstev opreme, storitev skupnega pomena, pri urejanju delovnega časa, kadrovanju, zagotavljanju in urejanju delovnih razmerij, oblikkvanju in razporejanju dohodkov delovnih skupnosti in podobnih zadevah.
25. člen
Za usklajevanje dela med upravnimi organi skrbi kot posvetovalno telo kolegij funkcionarjev, ki vodijo upravne organe. Kolegij se sestaja po potrebi.
Seje kolegija sklicuje predsednik izvršnega sveta.
delu organa, ki ga vodi. občinski skupščini in izvršnemu svetu. Na zahtevo zborov občinske skupščine ali izvršnega sveta mora funkcionar upravnega organa dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja dela organa, ki ga vodi.
Funkcionar upravnega organa izdaja predpise in druge akte, za katere je pooblaščen, izvaja ukrepe iz svoje pristojnosti in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon ali drug predpis.
27. člen
V	upravnih organih se v skladu s splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog upravnega organa lahko imenujejo vodilni delavci za opravljanje nalog, za katere se zahteva posebna strokovnost in samostojnost pri delu.
Vodilne delavce imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ.
Delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi občinski upravni organ, s soglasjem izvršnega sveta.
Vodilni delavci in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostjo se imenujejo za štiri leta in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani.
28. člen
O izločitvi uradne osebe upravnega organa določa funkcionar, ki vodi ta upravni organ.
O izločitvi vodilnega delavca odloča funkcionar, ki vodi upravni organ.
O izločitvi funkcionarja, ki vodi upravni organ, odloča izvršni svet.
O izločitvi člana kolegijskega upravnega organa določa kolegijski upravni organ, o izločitvi predsednika kolegijskega upravnega organa odloča izvršni svet.
19. člen
V okviru oddelka za notranje zadeve delujejo kot posebne organizacijske enote naslednji krajevni uradi:
1. krajevni urad Adlešiči,
2. krajevni urad Dragatuš,
3. krajevni urad Semič,
4. krajevni urad Stari trg ob Kolpi,
5. krajevni urad Vinica.
Krajevni uradi opravljajo za
območje, za katerega so ustanovljeni, naslednje naloge:
— vodijo matične knjige in državljansko knjigo ter izdajajo izpiske iz njih;
— opravljajo prijavno-odjav-no službo ter vodijo register prebivalstva;
— izdajajo potrdila iz evidenc, ki jih vodijo oziroma po veljavnih predpisih;
— spremljajo vloge strank iz pristojnosti občinskih upravnih organov;
— opravljajo druga opravila, za katera so pristojni po posebnih predpisih in sklepih občinske skupščine in njenih organov.
V krajevnih uradih se lahko opravljajo tudi administrativno tehnična opravila za delovanje delegatskega sistema v krajevni skupnosti, druga opravila za krajevne skupnosti in za družbenopolitične organizacije.
S sporazumom med izvršnim svetom občinske skupščine' ter krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami se natančneje določi, katera opravila bo izvajal krajevni urad, način njegovega financiranja ter uredi druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
20. člen
Oddelek za ljudsko obrambo
opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju ljudske obrambe. Skupaj z drugimi upravnimi organi, občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito pripravlja osnutke dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja na področju ljudske obrambe. Izvaja strokovni nadzor nad delom upravnih organov, ki so pristojni za pripravo in tekoče izpopolnjevanje občinskega obrambnega načrta. Skrbi, da so obrambni načrti temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij usklajeni z obrambnim načrtom občine, obrambni načrt občine pa z vojnimi načrti oboroženih sil ter drugih družbenopolitičnih skupnosti. Skrbi za prenos odredb o izvajanju ukrepov
pripravljenosti ter odloka o mobolizaciji. Opravlja zadeve, ki se nanašajo na pripravo vojnih zvez, kriptografskega zavarovanja in prenašanja zaupnih podatkov splošne ljudske obrambe. Pripravlja organizacijo občinskega štaba in občinskih enot civilne zaščite v občini, pripravlja osnutke predpisov iz svojega področja, opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem zveznih, republiških in občinskih predpisov s področja ljudske obrambe. Sodeluje pri strokovnih in finančnih zadevah sklada za financiranje ljudske obrambe. Skrbi za nabavo, skladiščenje in vzdrževanje opreme za potrebe ljudske obrambe in skrbi za izobraževanje občanov ter obveznikov civilne zaščite, za organizacijo in materialno opremljenost enot civilne zaščite.
21. člen
Uprava za družbene prihodke
opravlja upravne in strokovne zadeve s področja odmere, evidentiranja in izterjave davkov, prispevkov in drugih družbenih obveznosti. Zbira, vodi in analizira podatke o odmeri in izterjavi po posameznih virih in vrstah davkov ter prispevkov. Opravlja davčno inšpekcijo in davčno kontrolo, vodi postopek o prekrških, za katere je pooblaščena z zakonom, spremlja in analizira davčno politiko ter predlaga ustrezne ukrepe za njeno spremembo. Opravlja strokovna in administrativno-tehnična opravila za družbeni svet s svojega delovnega področja ter opravlja ostale zadeve s svojega delovnega področja, za katere je pristojna po zakonskih in drugih predpisih.
IV.	NOTRANJA ORGANIZACI IN SISTEMIZACIJA DEL IN NALOG
22. člen
V	občinskih upravnih organih se lahko organizirajo notranje organizacijske enote in sistemizirajo naloge in opravila tako, da se zagotovi učinkovito, racionalno, smotrno in strokovno opravljanje nalog, zagotovi pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic in izvrševanje obveznosti delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu z naravo in obsegom del in nalog upravnega organa.
Notranjo organizacijo in delo upravnega organa ter sistemizacijo del in nalog predpiše funkcionar, ki vodi upravni organ s splošnim aktom o organizaciji in delu upravnega
VI.	FUNKCIONARJI, VODILNI DELAVCI IN DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI
26.	člen Občinske upravne organe vodijo funkcionarji upravnih organov. Kolegijsko	voden
upravni organ vodi predsednik komiteja, individualni upravni organ pa načelnik oddelka ali uprave. Funkcionarji občinskih upravnih organov imajo lahko svoje namestnike. Funkcionar upravnega organa organizira in vodi delo organa in je osebno odgovoren za njegovo delo ter za stanje na področju dela tega organa.
Funkcionar upravnega organa mora poročati o stanju in
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29.	člen Občinski upravni organi, ki so ustanovljeni s tem odlokom, delujejo kot kolegijsko in individualno vodeni upravni organi od dneva uveljavitve odloka o sestavi komiteja (12. člen) ter akta iz 15. člena, ki ga mora sprejeti izvršni svet najkasneje v treh mesecih od začetka veljavnosti tega odloka.
Občinski upravni organi, ki po določbah tega odloka prevzamejo naloge dosedanjih upravnih organov in strokovnih dužb skupščine in izvršnega sveta, prevzamejo hkrati tudi delavce, ki so do uveljavitve
:ma
ŠTEVILKA 18 /
f l
Oi
CO
tega odloka opravljali te naloge. Občinski upravni organi mo-"- rajo svojo organizacijo uskladiti ~ in začeti delovati po tem odloku v roku, ki ga določi izvršni svet v aktu iz prvega odstavka tega člena.
30. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o organizaciji uprave občinske skupščine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 23/67).
31. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 020-1/80 Datum: 16. in 17. 7. 1980
Predsednik skupščine občine Črnomelj NIKO POŽEK, dipl. ing., l.r.
Občina Krško
147.
Na podlagi 33. in 34. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 16-991/77) ter 2. člen uredbe o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor .(Uradni list SRS, št. 4-213/78) in 116. člena statuta občine Krško ■(Skupščinski Dolenjski list, št. 20-207/78) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela .in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 7. 1980 sprejela
ODLOK
o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor
1. člen
S tem odlokom se določijo območja, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in saditi zeleni bor.
2. člen
Območje, na katerem je dovoljeno gojiti ribez (Ribes, spp.), leži v osrednjem delu občine, ki ga obroblja varnostni pas v širini 2 km zračne razdalje. Zunanja meja tega 'varnostnega pasu poteka takole: na levem bregu reke Save od zahodne občinske meje dovodno ob Savi, do meje k. o. Dol. Leskovec, nato po zahodni meji k. o. Dolenji Leskovec, 'približno 1,5 km na sever, od tu v ravni črti na severovzhod do tromeje med k. o. Dolenji Leskovec, Senovo in Brestanica, od tu na vzhod po sevemi meji k- o. Brestanica v Stolovnik do gozda 'družbene lastnine ..Mačkovci”, dalje v ravni črti proti vzhodu, tako da preseka k. o. Raztez, nato po sevemi meji k. o. Gorica in Kostanjek do vzhodne meje občine.
Na desnem bregu reke Save poteka meja od vzhodne občinske meje po cesti Mrtvice - Drnovo -Velika vas, se nadaljuje po ccsti na zahod do potoka Lojne in po njem na zahod do pare. št. 978 k. o. Sen uše, od tu v ravni črti na zahod
do potoka Lokavca, po tem potoku na jug do mag. ceste Ljubljana -Zagreb in po njej proti zahodu do občinske meje.
Varnostni pas 2 km širine leži znotraj z navedeno mejo zajetega kompleksa.
Ob občinskih mejah je varnostni pas 1 km.
3. člen
Na preostalem delu občine je ob upoštevanju varnostnega pasu ob občinski meji dovoljeno saditi zeleni bor (Pinus strobus).
4. člen
Varnostne pasove, tako tiste ob občinski meji, kakor tudi one med območji ribeza in zelenega bora, je po tem odloku smatrati za območje, na katerem ni. dovoljeno gojiti niti ribez niti zeleni bor.
5. člen
Rastline zelenega bora, ki so okužene z ribezovo rjo, oziroma mehurjevko zelenega bora (Cronar-tium ribicola Fisch) in so na območju, ki je dovoljeno le za gojitev ribeza, je treba posekati.
Drevesa je treba obdelati, lubje, veje in sadike pa sežgati na kraju, kjer je bila okužba ugotovljena.
Rastline ribeza, ki so okužene z ribezovo rjoo in so na območju, ki je določeno le za sajenje zelenega bora, je treba izkopati in sežgati na kraju, kjer je bila okužba ugotovljena.
6. člen
Posestniki rastlin ribeza so po navodilih strokovnih služb dolžni opravljati preventivne ukrepe zatiranja ribezove rje z ustreznimi kemičnimi sredstvi.
7. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo organi gozdarske in kmetijske inšpekcije.
8. člen
Za kršitve določil tega odloka se kaznuje:
- organizacija združenega dela ali druga pravna oseba z denarno kaznijo od 1.000 - 10.000,- din;
- odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe z denarno kaznijo od 200.-do 2.000.— din:
- občan z denarno kaznijo od 200.- do 4.000,- din
9. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi območij, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor v občini Krško ter o obveznem škropljenju ribeza (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/68).
10. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 321-3/80 Datum: 28.7. 1980 predsednik skupščine občine Krško: SILVO GORENC, 1. r.
POROČILO O IZIDU REFERENDUMA
Volilna komisija krajevne skupnosti Veliki Podlog ugotavlja, da je na referendumu na območju krajevne skupnosti Veliki Podtog za samoprispevek za komunalno ureditev naselij v krajevni skupnosti Veliki Podlog dne 27. 7. 1980 od 621 upravičenih volilcev glasovalo 542 ali 90%. ,,Za” uvedbo samoprispevka je glasovalo 434 glasovalnih upravičencev ali 70%, „proti” uvedbi samoprispevka pa 108 volilcev ali 30 %. Neveljavnih glasovnic je bilo 13.
Referendum je uspešen, ker se je glasovanja udeležilo 90% vseh glasovalnih upravičencev in je „za” samoprispevek glasovalo 70 % vseh glasovalnih upravičencev.
Št. 101/80
Vel. Podlog, 18.8. 1980
Volilna komisija: FRANC LAVRENČIČ, predsed. FRANC URBANČ, član HENRIK MEZEK, član
148.
Krajevna skupnost VELIKI PODLOG Volilna komisija
149.
Skupščina krajevne skupnosti Vel. Podlog je na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (UL SRS št 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoupravljanju (UL SRS št. 3/73) in izida referenduma dne 27. 7. 1980 na svojem zasedanju dne 14. 8. 1980 sprejela
SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za komunalno ureditev naselij v krajevni skupnosti Veliki Podlog.
1. člen
Na območju krajevne skupnosti Veliki Podlog se uvede krajevni samoprispevek v denarju za komunalno ureditev naselij.
2. člen
Krajevni samoprispevek se uvede in plačuje za obdobje 4 let, in sicer od 1. 10. 1980 do 30. 9. 1984.
3. člen
Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom v predvideni višini 2000.000 din, se bodo uporabila za realizacijo programa, ki so ga sprejeli zbori volivcev in skupščina krajevne skupnosti Vel. Podlog na svoji seji 12. maja 1980. V kolikor bi se iz krajevnega samoprispevka zbralo več sredstev, se lahko koristijo samo za komunalno ureditev naselij.
4. člen
Krajevni samoprispevek plačujejo zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Vel. Podlog, in sicer:
a) zaposleni občani, ki živijo na področju KS Vel. Podlog ali pa gradijo stanovanjsko hišo na področju KS Vel. Podlog, plačajo oc svojih čistih osebnih dohodkov, od
katerih se plačujejo prispevki iz osebnega dohodka, po stopnji 2% mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni mesečni dohodek.
b) Zavezanci za davek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti v višini 3 % katasterskega dohodka letno.
c) - Delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) v višini 2 % od čistega osebnega dohodka;
- zavezanci, katerim je odmerjen davek v pavšalnem znesku, v višini 3 % od pavšala.
č) Upokojenci po stopnji 2 % od pokojnine mesečno, razen tistih, ki prejemajo mesečno pokojnino z varstvenim dodatkom in tistih, katerih pokojnina je nižja od 4000 din mesečno.
d) Delavci, ki so na začasnem delu v tujini, plačajo 2500 din letna
5. člen
Krajevni samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, če ne presega 4000 din, otroškega dodatka, štipendij vseh vrst, nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu ter od kmečke pokojnine.
6. člen
Krajevni samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje ob vsakem izplačilu osebnega dohodka ali pokojnin.
Obračunavajo ga delovne organizacije oziroma skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zavezancem iz b, c, in d točke 4. člena tega sklepa odmerja samoprispevek davčna uprava skupščine občine Krško v rokih in načinu, ki velja za davke po zakonih o davkih občanov.
7. člen
Krajevni samoprispevek se plačuje na račun krajevnega samoprispevka pri SDK Krško štev. 51600-842-059-822228.
8. člen
Od zavvezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti, se obveznosti do samoprispevka prisilno izterjajo po predp‘isih, ki veljajo za izterjevanje prispevkov in davkov občanov.
9. člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal Svet KS Vel. Podlog.
10. člen
Svet KS Vel. Podlog mora ob vsakoletnem zaključnem računu poročati skupščini KS Vel. Podlog o zbranih sredstvih in porabljenih sredstvih iz krajevnega samoprispevka.
11. člen
Morebitno razlago tega sklepa daje po potrebi Svet KS Vel. Podlog.
12. člen
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, v veljavo pa stopi čez 15 dni po objavi v SDL.
Stev. 96/80 Datum: 14.8. 1980
Predsednik skupščine KS: BRANKO KERIN, 1. r.
^LENJSKI LIST - št. 35 (1620) - 28. avgusta 1980 STRAN 17