Štev. 11.
V Ljubljani, 13. marca 1914.
LIV. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
à:
Vm spisa, v oceno poslane knjige itd. Je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
"'4 Rokopisov ne vračamo.
v
Vse požiljatve je pošiljati franko.
UčitelJ$kt.Xfiroriš Izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. $ Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5*— „ četrt leta ... . 2*50 „ posamezne Številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (teleioa št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petlt-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamaciie, to Je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic aa Štajerskem poživlja tem potom vsa slovenska štajerska učiteljska društva in vse slovensko štajersko učiteljstvo. naj niti v »Učiteljskem Tovarišu« niti v drugih listih ne objavlja nikakih notic in člankov o regulaciji učiteljskih plač na Štajerskem. Prepričani smo, da bo regulacija tem bolje uspela, čim manj se bo vlačila v javnost. Pač pa naj učiteljska društva in posamezniki svoja mnenja in svoje želje zastran regulacije sporoče Zvezi, ki jih bo predložila Lehrerbundu. Ta jih bo na merodaj-aem mestu zastopal.	Vodstvo.
Regulacija v deželnem zboru Goriškem.
Dne 26. februarja t. 1. je na seji deželnega zbora poročal posl. Dominko o prošnji Goriško-gradiščanskega učiteljstva, da bi se zednačile plače učiteljev s plačami državnih uradnikov štirih nižjih razredov. V imenu šolskega odseka je predlagal poslanec Dominko, da se naroči deželnemu odboru, da prouči utemeljeno prošnjo učiteljstva, da izdela načrt, po katerem naj bi bile ugodno rešene upravičene želje učiteljstva, ne da bi bili pri tem obremenjeni okrajni šolski zalogi.
Proti predlogu nastopi poslanec dr. Pettarin, ki mu je sicer predlog v celoti simpatičen, odklanja pa, da bi se s predlogom ustvaril prejudic, da naj dežela plačuje za okrajne šolske zaloge. Naj se pusti deželnemu odboru, da izdela načrt, kakor se mu zdi potrebno, ni ga pa treba vezati na prejudic. Poživlja, da naj poročevalec izpremeni v tem smislu predlog.
Odgovarja mu dr. Gregorčič, ki pravi, da poročevalec ne more izpremeniti sklepa, ker to je sklep odseka. Sicer je pa predlog tudi pravičen, ker šolski okraji so tako obremnjeni, v nekaterih okrajih znašajo doklade že 150% in 160%, da res ne morejo zmagati večjih izdatkov. Zato se naj poskrbi za kritje drugje.
Posl. Piccinini se strinja s posl. Pet-tarinom in predlaga, da se naj opusti prejudic. Slovenski del dežele da ni bolj obremenjen ko laški.
Posl. dr. Franko: Če je odsek sklenil tak predlog, potem ga mora tudi poročevalec predlagati. Laški poslanci pa lahko stavijo, če jim predlog ni po volji, drug predlog. Vsi priznamo nujno potrebo izboljšanja učiteljskih plač, a naši šolski okraji morajo razpisovati že tako visoke doklade, da se more pomagati učiteljem
le, če preskrbi deželni odbor kritje drugje, ne pa pri šolskih okrajih. To je namen predloga. Če pa nasprotujejo laški poslan« ci temu predlogu, potem je pač naša namera za enkrat pokopana. Tedaj pa je treba tudi glasno povedati, da laški poslanci s svojim zavlačevanjem zavirajo regulacijo učiteljskih plač.
Posl. dr, Pettarin zavrača trditev, da bi laški poslanci nastopali proti učiteljskim težnjam, pač pa so pred leti delali to slovenski poslanci. Učiteljsko vprašanje je staro že nad 50 let, in laški poslanci bi ga radi rešili, ne pripuste pa, da se ustvari s tem prejudic.
Dr. Podgornik: Konstatiram, da ni bilo v odseku prav nikakega nasprotovanja, konstatiram dalje, da se tudi ni ustvaril s predlogom prav noben prejudic. Spominja na 1. 1906., ko se je sklenilo, da se krijejo nekateri izdatki iz deželnih sredstev, namesto iz onih šolskih okrajev. Zato se čudi, da more nastati sedaj taka razburjenost. Če je dobra volja, se da najti potrebno kritje in ni s tem treba prav nič prejudicirati. Nikakor pa ne moremo in tudi nočemo trpeti, da bi bilo naše učiteljstvo slabše plačano od italijanskega. Te neenakosti, da imajo laški učitelji 25% draginjsko doklado slovenski pa ne, ne moremo odpraviti drugim potom, kakor predlaga odsek, ker drugače bi morali kriti izdaike šolski okraji, ki pa ne zmorejo nobenih novih bremen.
Posl. Bugatto je mnenja, da slovenski poslanci polagajo preveliko važnost na to, da je to >.klep odseka. Nikakor ne mara, da bi ostala še v naprej razlika med slovenskimi in laškimi učitelji. Ali dobiti se more tudi drugo formulo. Stvar se seveda ne da rešiti od danes na jutri. Njegova stranka ravno sedaj izdeluje finančni načrt, po katerem bo mogoče rešiti tudi to vprašanje. Zato je najbolje, da se prepusti to vprašanje deželnemu odboru.
Dr. Podgornik pripoznava, da je več predlogov mogočih, ravno zato pa ne uvidi, da bi se o tem ustvaril kak prejudic. Zato predlaga, naj se ¿prejme predlog odseka.
Posl. Češčut predlaga, da naj slovenski šolski okraji store isto kot laški. Krivično pa je, da zahtevajo Slovenci od deželnega zaloga več ko polovico dohodkov, ko pa so v davčni moči Italijani veliko močnejši.
Posl. dr. Gregorčič poudarja, da se predlog nikakor ni utihotapilo in da se je ves predlog jasno razpoložilo, ko se je govorilo, da se da vsem učiteljem 25% dra-
ginjska doklada iz deželnega šolskega zaloga.
Dr. Franko zavrača protest dr. Pet-tarina, ker on ni nikdar njemu in njegovi stranki očital, da je nasprotna učiteljstvu. Ali res je pa, da ste izjavili, da ne dovolite izboljšanja na račun deželnega šolskega zaloga in s tem ste nastopili proti hitrejši rešitvi učiteljskega vprašanja. Zato si naj dr. Pettartn protest lepo shrani.
Posl. dr. Gregorin omenja davčne preodkaze, ki jih bo deležna dežela zaradi sklenjenega malega finančnega načrta. Ta načrt je bil sklenjen, da izboljšajo dežele učiteljem plače, in učiteljstvo je bilo pri-prega za ta zakon, sedaj se hoče to eska-motirati in porabiti davčne preodkaze za druge namene. Ravno zaradi teh preod-kazov se pa ne more govoriti o obremenitvi dežele.
Post. Bugatto ugovarja radi davčnih preodkazov iz malega finančnega načrta.
Posl. Dominko: Vodilna misel predloga je, da se ne obremene okrajni šolski zalegi, ker če se sprejme tako zakon, potem je pač skrbljeno za izdatke ne pa za kritje. Zakon brez potrebnega kritja je pa brez smisla. Zato se naj sprejme odsekov predlog.
Posl. Fon govori tako tiho, da se ga v začetku prav nič ne sliši, in stenografi morajo priti čisto k njemu, da ulove besede. Šele koncem govora se je moglo slišati par besed. Je za predlog odseka ali le tedaj, če se kmeta ne obremeni. Če se sprejme predlog, je pa seveda tudi treba skrbeti za kritje, kje pa tega dobite, ga pa prav nič ne briga. (Veselost.)
Nato odredi deželni glavar glasovanje. Prvi del odsekovega predloga se sprejme soglasno, za odstavek: ne da bi se obremenili okrajni šolski zalogi, pa glasujejo le slovenski poslanci. Ker manjka pri seji posl. Pinavčič in pa škof, je razmerje 14 : 13, ker glavar ni glasoval. Glavar je pa konštatiral, da je predlog padel. Slovenski poslanci so otvorili debato o tem po dnevnem redu seje, ko se je oglasil k besedi posl. Rutar, ki je vprašal deželnega glavarja, kako je to mogoče, da bi bil dostavek predloga šolskega odseka propadel, ko je zanj vendar glasovalo 14 poslancev, a proti njemu 13, ker se je deželni glavar vzdržal glasovanja.
Deželni glavar je nekaj odgovarjal, nakar se je oglasil k besedi dr. Pettarin, ki hoče z nemškim tekstom poslovnika v rokah dokazati, da je bilo to popolnoma pravilno, da pri glasovanju odloči večina glasov navzočih poslancev. Glasovalo se
je s tem, da so poslanci vstali s sedežev, vstalo pa jih je le 14 (Slovencev), ker je deželni glavar obsedel. A navzočih je bilo z glavarjem vred 28. Torej je glasovala za dostavek le polovica, t. j. 14, dočim bi jih moralo glasovati zanj 15, da bi bil sprejet. Takemu naziranju se je od slovenske strani ugovarjalo.
Dr. Gregorčič je omenjal deželno-zborske dobe, ko je bil grof Coronini deželni glavar, ki se ni nikdar udeležil glasovanja. Bilo je takrat na slovenski strani 10, na italijanski strani 10 poslancev. Na predsedniškem mestu je pri glasovanju vedno obsedel grof Coronini, naj se je pa glasovalo s tem, da so poslanci obsedeli ali pa vstali' s sedežev. Ako — in to je bilo navadno — so Slovenci kompaktno glasovali, čeravno jih je bilo ravno toliko kot Italijanov, namreč 10, izvzemši grofa Coroninija, ki se je, kakor rečeno, vzdrževal glasovanja, je dotični predlog, ki so ga stavili Italijani, propadel, čeravno je bilo navzočih 21 poslancev, namreč 1Q slovenskih in 11 italijanskih, zakaj grof Coronini je bil italijanski poslanec.
Vkljub vsemu temu so ostali Slovenci pri svojih trditvah, Italijani pa pri svojih, in deželni glavar je prešel k nadaljevanju dnevnega reda, ne da bi bilo jasno, ali je predlog bil sprejet ali pa je propadel.---
Regulacija plač štajerskega učiteljstva.
Zaradi prizadevanja učiteljske organizacije je sklenil štajerski dežel, zbor dati deželnemu odboru nalog, da izdela do prihodnjega zasedanja načrt za učiteljske plače, po katerem sme znašati najnižja plača 1600 K za vsako učno osebo, ne oziraje se na spol in krajevne razmere. Plače se potem stopnjujejo kakor one državnih uradnikov do 8. plač. razreda. Zakon stopi v veljavo s 1. januarjem 1915, za one, ki gredo v pokoj, od 1. maja 1914 naprej. Spočetka se porabi v to svrho 2,100.000 K, katera vsota pa naraste na 3 miljone kron.
Slov. klerikalci so poizkusili pri tej priliki izkupiti kapitalček zase, a se jim ni posrečilo. Dr. Korošec je namreč izjavil v imenu svoje stranke, da sicer ni proti regulaciji učiteljskih plač, a vendar je proti predlogu odseka, da se to zgodi brezpogojno. Poizkusili so s poslabšanjem šol-
LISTEK.
Moje potovanje po Švici.
(Dalje.)
Mimo zgodovinskega muzeja pridejo k ruski cerkvi; njene pozlačene kupo-je se svetijo že od daleč. Na holmcu stoti katedrala sv. Petra. Zidana je v roman-sko-bizantinskem slogu. Temeljni kamen ji ie postavil orleanski kralj Guntram 1. S84. na podrtinah nekdanjega paganskega svetišča. V cerkvi je veliko grobov zgodovinskih oseb, med temi tudi kardinala °rognyja, ki je vodil cerkveni zbor v ^onstanzu.
Mestna hiša je zidana v florentinskem s'°gu in ima več starih in prekrasnih dvo-Skozi Kalvinovo ulico dospemo do ■"Še, v kateri je bival več let veliki reformator Jean Kalvin.
. Starega mesta imamo dovolj, pojdimo Ta>ši zopet k jezeru. Takoj čez Montblanc-
most, ob jezeru na desni, je oni nesrečni kraj, kjer je naša cesarica padla pod bodalom zlobne roke Lucchenijeve. Na levi se dviguje velikanski spomenik, ki ga je postavilo hvaležno mesto 1. 1879. nadvojvodi Karlu Braunschweigu, ki je zapustil občini 24Vz miljonov frankov. Stroški spomenika, ki je v lombardsko-gotiškem slogu iz belega in rdečega marmorja, so znašali poldrugi miljon. Na sarkofagu so različni reliefi iz zgodovine Braunschwei-gov, okolo njega pa kipi njegovih prednikov.
Mimo velikih hotelov ob zidanem obrežju pridemo v park »mon repos«, odkoder se nam nudi prekrasen razgled po jezeru.
Na nasprotni strani je angleški vrt z lepim vodnjakom in mnogimi spomeniki, med katerimi je republičanski najkras-nejši.
Nekoliko oddaljen od brega se dviguje 90 m visoki vodomet, ki je v poletnih večerih čarobno razsvetljen, čez četrt ure pridemo v park »des eaux vives«;, kjer
so večkrat koncerti in gledališke predstave in v katerem je od 1. 1911. tudi ameriški »Lunapark«.
Kakor mesto samo, tako je tudi njegova okolica jako lepa. Tu se lahko napravijo izleti po kopnem, kakor tudi po jezeru.
Vožnja po Genevskem jezeru ob lepem vremenu je pač najlepši užitek potovanja po Švici.
Čist, zdrav zrak, prekrasna okolica, bregovi, polni sadnih vrtov in vinskih goric, posejani z belimi mesti in ličnimi vasicami. Na vzhodu nerodoviten svet, iz katerega se dvigajo več tisoč metrov visoke gore, katerih sivi vrhovi se zrcalijo v jezerskih valovih. Vse to nam naprav-lja globok in nepozaben vtisk. Lepega popoldne smo na postaji »angleški vrt« pričakovali parnik, ki bi nas ponesel v druge kraje. Plul je ob severnem bregu ter se v vsakem mestu ustavil. Mimo Nyon, kjer je jezero najširje (38 km) in najbolj globoko (310 m), mimo Rolle in Morges
smo dospeli ob 5. popoldne v Ouchy, predmestje in pristanišče mesta
Lausanne.
Tukaj so se ravno vršila mirovna pogajanja vlaško-turški vojni. Dva kilometra od jezera se razprostira amfiteatralično po bregu sezidano mesto. Ouchy je vezano z mestom po vspenjači in električni železnici.
Lausanne šteje 64.000 prebivalcev in je glavno kantonsko mesto ter sedež najvišjega sodišča. Kakor pravi zgodovina, so Nemci I. 379. mesto zažgali in prebivalce pobili. V 18. stoletju so se tukaj zbirali filozofi in pisatelji kakor: Rausseau, Voltaire, Gibbon in drugi.
Pot v mesto je kaj prijazna; posebno lep vtisk napravljajo hiše, z zelenjem obraščene. Veliki 180 m dolgi in masivni most (le grand pont) čez trg veže dva mestna dela.
(Dalje.)

stva s fem, da se razširijo olajšave in uvaja poldnevni pouk, ker bi baje na tak način pridobila šola naklonjenost prebivalstva.	__.
Državni preodkazi in kranjski deželni zbor.
Avstrijske dežele so dolgo let omago-vale pod tinančno, težo in pod nepokritim deficitom. Vse so jadikovale, da jim dela vzdrževanje ljudskega šolstva največje preglavice. Država si je pač pridržala nad šolstvom vodstvo in vse nadzorstvo, a pokritje je naložila posameznim deželam. Učiteljske organizacije so upoštevale opravičeno tarnanje dežel, zato so na neštetih shodih in skupščinah, z mnogimi peticijami in interpelacijami in sploh ob vsaki možni priliki opozarjale državo, da je dolžna izdatno prispevati za pokritje deželnih primanjkljajev.
Ze leta 1899. je izjavil naučni minister HartI nasproti organizovanemu avstrijskemu učiteljstvu. ki je tedaj zborovalo na Dunaju, da bodo sanirane deželne finance samo v ta namen. Lansko leto šele je stopil v ospredje mali finančni načrt, po katerem so bili deželam zasigurani državni preodkazi. Če ne bi bilo gotovo, da se s tem malim finančnim načrtom izboljša gmotno stanje državnih uradnikov in da se z državnimi preodkazi regulirajo plače ljudskošolskemu učiteljstvu, ne bi bil rešen ta načrt. Nepregledna škoda za učiteljstvo vseh dežel je, da je bil državni zbor odgoden predčasno. Mnogo upanja je bilo namreč, da se sprejme predlog socialnih demokratov, ki so zahtevali, da se uporabi od državnih preodkazov 90 % zgolj za regulacijo učiteljskih plač..
Kranjska dežela dobi po teh državnih preodkazih iz davka na žganje 2,020.710 K, vrhutega pa dobi od presežka in osebne dohodnine še 116.000 K. skupaj torej vsako leto najmanj 2,136.710 K.
Ta moralna in materialna zmaga je v prvi vrsti sad mnogoletnega truda učiteljskih organizacij.
Večina kranjskega deželnega zbora je morala pod tem vtiskom ugrizniti v kislo jabolko, da regulira kranjskemu učiteljstvu službene prejemke. Dasi je bil šele pred dvema letoma sankcioniran zakon o šolskem nadzorstvu, vendar je strnila to regulacijo z načrtom novega šolskega zakona. Ta načrt pa je namenoma v mnogih točkah tak, da ni misliti v doglednem času na najvišje potrjenje, ker nasprotuje državnim temeljnim zakonom in državnim šolskim zakonom. S tem pa padejo tudi vsi upi kranjskega učiteljstva za istotoliko časa vsaj po približnjem izboljšanju gmotnega stanja.
V	šolskem odseku se predloženi načrt bistveno ni izpremenil. Popravili so sicer nekaj ločil in zaradi lepšega tudi nekatere manj važne točke. Temeljne plače so ostale iste, kakor jih predlaga načrt. Najvažnejša je pač izprememba petletnic v triletnice. Če bi se že v šolskem odseku ne odpravila ta gorostasna napaka, potem bi zlasti starejše učiteljstvo ne imelo od te regulacije prav nobenega priboljška. Izboljšala se je tudi stanarina nadučite-ljem, ki pa ne šteje v penzijo. Nanovo se je podelila stanarina samo ljubljanskemu učiteljstvu, ostalo učiteljstvo po deželi pa menda lahko prebiva kar pod milim nebom. Učiteljstvu z usposobljenostnim izpitom se je zvišal adjutum od 800 na 1200 kron. Vsi veroučitelji so pomaknjeni takoj pri vstopu službe v I. plačilni razred; toda zvišale so se jim tudi letne nagrade za tedensko uro na 30. oziroma na 60 K. V imenu narodno-napredne stranke je podal v šolskem odseku poslanec E. Gangl obširno izjavo, kjer se dotika važnejših točk, ki so vredne temeljite poprave. Dvorni svetnik vitez O. Kaltenegger je zahteval v imenu vlade, da se glede plač ustanovi provizorij, da se torej loči šolski zakon od službenih prejemkov. Grof Margheri je izjavil kot pooblaščenec veleposestniške kurije, da se ne more strinjati z načrtom, pač pa se ogreva za nasvet vladnega zastopnika.
V	pondeljek je bila o novem ljudsko-šolskem zakonu v deželni zbornici glavna razprava. V splošni debati sta »hvalila« novi zakonski načrt poročevalec kanonik Iv. Lavrenčič in dr. E. Lampe, kučigazda tega nesrečnega načrta; kot kontra govorniki so se oglasili grof Margheri, dr. Eger, pa napredni poslanci E, Gangl, J. Reisner in dr. V. Ravnihar. Semtertja je prišlo do živahnega prerekanja. Zlasti zadnji trije poslanci so se v temeljitih in stvarnih govorih zavzemali v splošnem za pravice učiteljstva. V specialni debati so bili stavljeni mnogi izpreminjevalni predlogi. Poslanca E. Gangl in J. Reisner sta se zglasila skoro k vsakemu paragrafu, a njiju opravičene zahteve niso našle pri večini poslušnih ušes. Le glede pokojnin se izpremeni v toliko, da je všteven službeni čas po usposobljenostnem izpitu in dve leti
pred izpitom. Kakor mumija je sedel na svojem mestu poslanec Fr. Jaklič, ponositi predsednik »Slomškove Zveze«, oni Jaklič, ki je bil v slabšem času svojega življenja tudi ljudskošolski učitelj. Pač, enkrat se je vzdignil s svojega sedeža, takrat pa je predlagal, na» se veroučiteljem zviša honorar za učne ure. Pridno pa se je vzdigaval s poslanci svoje stranke ob glasovanju vseh onih predlogov, ki so šolstvu in učiteljstvu na kvar in naravnost v pogubo. Ta dični zastopnik učiteljstva je res najponižnejši in najubogljivejši učenček v strogi dr. Lampetovi šoli! Ob končnem predlogu grofa Margherija, da naj stopi regulacija plač in pokojnin kot provizorij takoj v veljavo, je predlagal dr. Triller, naj se izvrši imensko glasovanje. Klerikalni poslanci so bili s tem speljani na led, kar dokazuje Jakličeva grožnja dr. Tavčarju: »Škandal hočete imeti!« Mirno je vtaknil v žep dr. Tavčarjev odgovor; »Vi me ne morete žaliti!« Sramežljivo je pogoltnil tudi ironični klic dr. Trillerja: »Slava Jakliču!«
Deželnozborska večina je uvedla za učiteljice celibat, tem in samskemu učiteljstvu je zmanjšala priboljšek pri triletni-cah; uvedla je nanovo disciplinarni svet, proti katerega sklepom ni priziva; osemletno šolsko dobo je skrajšala na šestletno šolsko obveznost: šolskim svetom, zlasti pa učiteljstvu je odvzela vsak vpliv; preskrbela je, da učiteljstvo vsaj letos ne bo še deležno izboljšanja službenih prejemkov, a državne preodkaze pa bi vseeno rada pobasala v svojo malho. To so torej dobrote, ki jih je dala Slov. Ljudska Stranka vsemu kranjskemu učiteljstvu brez razlike narodnosti in političnega mišljenja.
Ljudstvu je treba povedati ob vsaki priliki, da je storila to nasilje napram učiteljstvu ona stranka, ki zagotavlja, da je najpravičnejša stranka na svetu. Konšta-tirati pa je treba tudi vsak čas, da spričo državnih preodkazov ne prispeva kranjska dežela prav nič za šolstvo in učiteljstvo. pač pa da ima pri tej najnovejši regulaciji še vedno vsako leto blizu pol milijona kron dobička.	•
Učiteljstvo smatra to regulacijo plač za provizorično. Šlo bo dalje po dolgi, tr-njevi in nehvaležni poti dotlej, da se mu nakažejo službeni prejemki, ki so jih deležni državni uradniki od XI. do VIII, plačilnega razreda. Ob tem trpkem dejstvu se mora kranjsko učiteljstvo pridruževati mnenju, katerega zastopa v zadnjem času narodno napredna stranka, da se namreč za Kranjsko postavi komisariat. Če pa ne bo konca teh vednih preganjanj in ponižer vanj, če še to ne bo izmodrilo presleplje-nih voditeljev Slov. Ljudske Stranke, množiti se bodo morale zahteve učiteljskih organizacij po podržavljenju ljudskega šolstva in učiteljstva. Vsaka sila do vremena!
Ne obupajmo! Trpljenje je hudo in vedno huje, a z vztrajnim, neumornim skupnim delom porazimo sovražnika in si ustvarimo sami svojo bodočnost!
Denar je naš — dajte ga nam!
Polemika in drugo.
V 9. številki »Učit. Tov.« predlaga neki tovariš, naj se ustavi polemika o našem programu, in to v par besedah utemeljuje.
Da, pri drugih stanovih ni kaj takega, a drugi stanovi imajo tudi v narodu povsem drugo stališče in učiteljstva pač ne more prav nič primerjati s temi.
Ta tovariš svetuje, naj bi pošiljali »mladi« (zakaj v narekovaju?) svoje nasvete pismeno odboru Zaveze in bi se razpravljalo o tem pri Zavezi. To se mi zdi pa povsem izgrešeno. Polemika se je vodila o našem programu, in temeljitega programa ne more ustvariti tistih par ur zborovanja, za to je treba temeljitega študi-ranja, mnogo časa in vsak nasprotni predlog globoko premisliti, to je pa mogoče le v javni diskuziji — v polemiki. Zavezino zborovanje naj bi šele formuliralo rezultat te polemike.
In tista stara pesem, da »dajemo s tem nasprotnikom orožje v roke«. Obratno, s tem bomo pokazali, da smo skupina duševno močnih poedincev, ki se ne dajo nikjer bagatelizirati, ki želi biti jasna najprej sama s seboj. Zato si s tem tudi ne bomo spletali nikakega biča. ampak si zgradili močno oporo tudi za vse nadaljne boje navzunaj. Pametnemu nasprotniku pa mora to naše resno stremljenje le imponirati, če pa kuje iz te polemike kapital kak zakoten »revolveržurnal«, nas mora pa to le vzpodbujati, da smo na pravi poti in da gremo k zmagi.
Po vsem, kar se je doslej razpravljalo, se mi zdi pa popolnoma neumesten ogorčen vzklik: »Naši zasluženi in delavni vo-l ditelji naj se kar v zemljo pogreznejo. Za-1 veza naj se razpusti, saj nima programa.«
Debata in polemika je potekala doslej povsem stvarno, postala je celo temeljita (Hreščak: V bistrenje pojmov) in se ni dotikala oseb. So pa časih tudi slučaji, ko ni mogoče popolnoma ločiti Stvari in osebe. Kdo je kdaj napadal Zavezo, kot tako? Proti temu odločno protestiramo in že tov. Kleinmayr je izjavil, da bo Zaveza nam vsebina (Uč. Tov.« št. 7.). Zato se odločno zavarujemo poklonom uničevalci, malkon-tentje itd. Ne, kovači in zidarji hočemo biti. Če je dosedanji program kaj vreden, bo z lahkoto prenesel vsako kritiko; če ni pa za nič, pa baš sedaj krvavo potrebujemo poglobitve in raztegnitve tega programa. zato moramo vse, ki se udeležujejo polemike in debate radostno pozdraviti. V interesu naše organizacije je, da se polemika nadaljuje in se k njej pritegne čim več tovarišev in naravnost čudno je, da molčijo tovariši, ki bi bili moralno prisiljeni udeležiti se je. Program je morda zadostoval pred 25. leti, danes ga je treba revidirati in poglobiti, vesel znak pa je, da je izšla ta inciativa baš iz mladih, znamenje, da je naraščaj zaveden. So sicer tovariši, ki kvalificirajo stvarpomnožini sivih las, a to nas ne skrbi in bomo prešli preko teh na dnevni red.
Na Misličah, dne 4. marca 1914.
. Fran Erjavec.
Prejemki c. kr. državnih uradnikov po kategoriji D.
Tako bi morale biti regulirane učiteljske plače.
Razred	Stopinja	Služb, leta	Plača	Aktivitetria doklada
	Pred izpitom			
		1.	1000	
		2.	1000	
	Po izpitu			
	|	3.	1600	360
	I-	4.	1600	360
XI.		5-	1600	360
	¡	6" 1	1800 |	360
	2.	7.	1800	360
	J	8. J	1800	360
		9" 1	2200	480
	1. j	1.0.	2200	480
X.		11. 1	2200	480
		12. |	2400	480
	2.	13. I	2400	480
		14. i	2400	480
		i 15"	2800	600
	1.	16.	2800	600
		17.	2800	600
IX.		18.	3000	600
	2.	19.	3000	600
		1 20-	3000	600
	3.	21.	3200	600
		1 '22-J	3200	t 600
		23.	3600	690
	1.	24.	3600	690
		25.	3600	690
		26.	3600	690
		I 27.	4000	690
	2.	28.	4000	690
VIII.		| 29.	4000	690
		| 30.	4000	690
		31.	4400	690
		32.	4400	690
	3.	33.	4400	690
		34.	4400	690
		35.	4400	690
				
Moč paragrafov in kultura.
(Istra.)
Pod tem naslovom je priobčil cenj. »Učiteljski Tovariš« v 8. štev. razpravo, ki ima dober namen pomoči, da bi se izboljšal šolski obisk in napredek. Predmet je znamenit in uvaževanja vreden, da moramo biti Goriškemu hvaležni, ker je izprožil javno razpravo o tem. Dovolil bo, da izrečem tudi jaz svoje mnenje s posebnim ozirom na istrske razmere. Ako prav razumem, je Goriški mnenja, da bi se obisk in napredek v šoli izboljšala s tem, da bi se določilo z zakonom, da so vsi analfabeti dolžni služiti eno leto več v vojaški prezenčni službi. Sam navaja tehtne vzroke proti, a jih tudi pobija. Jaz bi rekel, da bi določba o 41etnem vojaškem službovanju imela glavno hibo v tem, ker bi zadela samo dečke in ne tudi deklic. Kaj pa z deklicami? One bi lahko izostale iz šole, ker so gotove, da ne bodo vojakinje. Naš kmet je že tako onega starega mnenja, da ženski ni potreba niti čitanja. In vendar pravi slovenski pregovor: »Zena drži hiši tri vogle.« Francoski cesar Napoleon I. je rekel: »Dajte mi dobrih mater in svet vam
preobrazim!« Gotovo ne bodo dobre gospodinje in dobre matere one ženske, ki so neizobražene, zato mora biti naša sveta dolžnost, da se uredi obisk ljudske šole tako. da lahko dobe in ne le lahko, ampak morajo dobiti tudi ženske vsaj ono izobrazbo, ki jim jo lahko poda ljudska šola.
Nekateri so mnenja, da bi se pobii analfabetizem, ako bi se dalo volilno pravico samo onim, ki znado pisati in brati. Tudi s to določbo bi se zadelo pri današnjih razmerah samo moške; zakaj države se odločno branijo dovoliti volilno pravico ženskam. Ali ne vidimo, s kako vztrajnostjo se borijo zato na Angleškem sufraget-ke in vendar do danes brez uspeha? Italija je imela do novejšega časa volilni zakon, da niso smeli voliti analfabeti, a analfabetizem je vendar le rastel in cvetel. Najbrž je bilo to povod, da je dala volilno pravico tudi analfabetom.
Te male poteze nam kažejo, da pobija analfabetizem le dobro urejena in vzdrževana ljudska šola. Avstrijski ljudskošolski zakon je kolikortoliko dober, in šola, ki bi bila urejena strogo po tem zakonu, bi gotovo dosegla svoj namen. Zadalo se ji je prvi in občuten udarec s tem, da se je skrajšalo šolsko dobo z osmih na šest let, ker nadaljevalni tečaji imajo tako majhne uspehe, da se jih ne more upoštevati. Res so bili izgovori, da potrebuje kmet otroke od 12. leta naprej pri svojem delu. Ta izgovor je tako neresničen, da mu nihče ne veruje. Le poglejte v Istro. Tam poreče kmet, da so taki otroci prešibki za kopanje, a druga dela, poreče, je treba tako previdno opravljati, da se jih ne sme zaupati takim otrokom.
Meni se zdi, da je bil drug povod za skrajšanje šolske dobe. § 59. drž. šol. zakona določuje, da se jma povsod ustanoviti ljudska šola, kjer izkaže povprečnica petih let 40 otrok. Štejmo vseh 8 let in videli bomo, da bi morala imeti skoraj vsaka vas svojo šolo, a vse naše enorazred-nice bi se morale razširiti v dvorazred-nice, in dvorazrednice in večrazrednice bi morale dobiti vsaj še po en razred. Tega ni potreba, ker se ne šteje otrok dveh le(. To je pravi vzrok za skrajšanje šolske dobe in ne kmetiško delo.
Res je, da določujejo zakoni ter šolski in učni red, da morajo otroci doseči predpisano znanje, ako hočejo biti deležni te olajšave, a tega se nihče ne drži. Kadar dovrši otrok dvanajsto leto, ga puste v nadaljevalni tečaj, ne oziraje se na to, ali zna kaj ali ne zna nič. Tako dela večina učiteljstva in tako delajo šolske oblasti, zato pa je mnogo otrok in staršev, ki so mnenja, da je dovolj, ako otrok 6 let pohaja šolo in to tudi, če se popolnoma nič ne uči. To bi ne smelo biti. Tu bi morala nastopiti moč paragrafov.
Pred vsemi mi je navesti 2. odst. § 21. drž. zakona z dne 2. maja 1883., ki pravi: »Izstopiti iz šole sme učenec vendar samo takrat, kadar zna najpotrebnejše» kar je zapovedano za ljudsko šolo, namreč: vero, brati, pisati in računati.« Iz tega .je razvidno, da odpadejo vse druge olajšave za onega, ki se ni naučil zgoraj navedenih predmetov. K temu je določilo ministrstvo v šolskem in učnem redu 2. odst. § 95. sledeče: »Deželno šolsko ob-lastvo naj z ozirom na učni načrt določi, katere vednosti v teh predmetih je šteti za najpotrebnejše.« Naš deželni šolski svet je v svojem odloku z dne 31. avgusta 1906, št. 2420, določil sledeče: »Kot najpotrebnejše vednosti v čitanju, pisanju in računstvu je smatrati one, ki so določene v učnih načrtih za Primorsko, kot učni smoter za 6. šolsko leto razdeljene enorazredne ljudske šole.« Da nam bo umljivo, moramo navesti, kar predpisuje iz teh predmetov, primorski učni načrt, t. j. čitanje: »Gladko in dobro čitanje, pojasnevanje besed in tvarine; pripovedovanje vsebine in razvrstitev misli v berilih. Učenje na pamet.« — Pisanje: »Dovrševanje v pisavi. Rimske številke.« — Računstvo: »Po krajevnih razmerah in prihodnjem poklicu učencev naj se gleda posebe na kmetijske, obrtne in pri deklicah na gospodinjske račune. Merjenje in računanje ploskev in teles.«
Kakor da bi bil vedel minister, da bodo nekateri otroci in njih starši malomarni, je določil v 1. odst. § 99. šolskega in učnega reda: »Ako sklene učiteljska konferenca, da otrok ne ustreza zahtevam državnega zakona o ljudskih šolah, je izročitev izpričevala opustiti. Otrok je dolžan nadalje hoditi v ljudsko šolo,« t. j. čel štirinajsto leto svoje starosti. In § 100 določuje, da je izročiti odhodno izpričevalo le onim otrokom, ki jih spozna krajna učiteljska konferenca, da so duševno nezmožni; torej ne onim, ki niso napredovali zaradi svoje malomarnosti ali zaradi nerednega obiska šole. Teh paragrafov bi se moralo držati vse učiteljstvo in šolske oblasti, in izboljšal bi se obisk šole in napredek. To pa se danes ne godi in le redek učitelj je, ki se zaveda v tem oziru svoje dolžnosti, a je zaradi tega še on pre
Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko
A. Sc E. Skaberne
■ . f
Ljubljana, Mestni trg 10
obstoji od leta 1883. Vzorci poštnine prosto l	Izredno nizke cene l
ganjan, ker mu njegovi tovariši s svojo malomarnostjo podkopujejo in uničujejo ugled. Tudi šolske oblasti se ne drže teh zakonitih predpisov, in radovedni smo, katero izpričevalo izdasta oni nadučitelj in okrajni šolski nadzornik tistim otrokom, ki sta jih oproščala od šolskega obiska že iz 5. šolskega leta, ne oziraje se na to, ali znajo predpisane vednosti? Odpustnice ne. ker niso dosegli predpisanega znanja, a odhodnice tudi ne, ker niso slaboumni, lahko bi bili dosegli predpisane vednosti, ako bi bili še 3 leta obiskovali šolo.
Vem, da poreče Goriški, s tem bi se res pobijalo analfabetizem, a kako pripraviti otroke, da bi obiskovali šolo še čez šol. dobo. ko je niti v času te ne obiskuje redno? Tudi jaz nisem prijatelj prepogostemu kaznovanju; zakaj prepričanja sem, da naj se kaznuje, čim manj je mogoče, a vendar kadar je kazen neobhodno potrebna, naj se jo tudi rabi. Marsikoga je že iz-modrila pametna, primerna in o pravem času porabljena kazen. Ravno tako je tudi tukaj. Ako starši ne spoštujejo in slušajo šolskih zakonov in predpisov, se ne morejo izogniti in odtegniti zato določeni kazni. Kaznovati se mora koj o pričetku šolskega leta in ne šele proti koncu. Kaj mi pomaga, ako pride otrok v šolo šele zadnje mesece šolskega leta, ko je že toliko zaostal, da ne more slediti skupnemu pouku?
§ 5. istrskega dež. zakona z dne 31. julija 1895., št. 18, določuje, da se ima kaznovati starše, ki ne vpišejo svojih otrok pravočasno, z globo 10 do 50 K, a § 8. določuje kazen onim, ki jih ne pošiljajo redno v šolo med letom vsak mesec, do 10 K. To bi se moralo redno vršiti in kazni koj iztirjati, pa bi se starši ne izgovarjali z ni-čevimi izgovori, kakor n. pr.: »Moj otrok je velik, ne bo hodil več v šolo.« Tega se ne drže šolske oblasti. One, če je otrok tudi lOkrat v letu naznanjen, ne kaznujejo nikdar več kot z 2 K. in še te kdaj izterjajo? Jaz vem za slučaj, ko so tirjali očeta za šolsko kazen zaradi nerednega obiska njegove hčere, ko je bila ta hči mati že dveh otrok. Taka kazen res ni imela drugega uspeha, kot da je dražila proti uči-teljstvu ljudske šole. Seve, da bi redna vr-šitev teh paragrafov provzročila mnogo dela in sitnosti šolskim oblastem, a gospodje. ki ne marajo delati, je najbolje, da puste službo in gredo; zakaj čudno je, ako se predsednik okrajnega šolskega sveta bolj zanima, ali imajo psi nagobčnike, kakor zato, ali hodijo otroci v šolo.
Ako bi se vršilo po mojem mnenju zgoraj navedene paragrafe, bi se pomno-žiio število šolskih otrok, tako da bi bilo potreba natančno vršiti § 11. drž. šol. zakona in bi se ne_smelo dovoliti, da postavljata deželni šolski svet in deželni odbor razne ovire. Res je, da bi porabilo ljudsko šolstvo nekoliko več denarja, a je tudi res. da bi donašalo veliko boljše uspehe.
Ljudskemu šolstvu je dala država drugi udarec s tem, da je pustila, da vrše dežele § 55. drž. zakona samovoljno, kakor jim ljubo. S tem je pahnila ljudskošolsko učiteljstvo naravnost v mizerijo. Učiteljstvo je polno življenjskih skrbi in prisiljeno, ali gladovati ali si iskati postranskih zaslužkov, da reši sebe in svojce najbed-nejšega. Pomislimo sedaj — ali je človek tako izmozgan in poln skrbi, sposoben zbrati svojega duha in poučevati s pravim veseljem in vnemo? Kdor ima le še kaj razuma in srca, mi bo priznal, da to ni mogoče. In če nima učitelj zbranih svojih misli in če ne more učitelj poučevati z veseljem in zanimanjem, kako naj otroci zbe-ro svoje misli ter naj slede pouku z veseljem in zanimanjem? In kako naj se prejme to učenje otrok za njih vse življenje? Ne, tak pouk je raztresen, kakor je učitelj raztresen zaradi življenjskih skrbi in postane le prekmalu površen ter kmalu izgine, tako da otroci po par letih pozabijo, kar so se učili v šoli in so kmalu zreli analfabeti. Če hoče država znižati odstotek analfa-betov, naj sama poseže vmes in reši ljudskošolsko učiteljstvo bednega stanja.
To so moje misli, a nikakor ne mislim. da so najpopolnejše, zato upam, da se bo oglasil še kateri tovariš in priobčil svoje mnenje o tej zadevi.
Društvo učiteljev slovenskih obrtno-nadaljevalnih šol.
Odbor društva učiteljev slov. obrt. nad. šol ie prejel pismo, ki naznanja v njem tovariš Slapšak svoj izstop iz društva. Ta korak opravičuje s tem, da mu je poslanec Jaklič* rekel, da gori navedeno društvo ni
* Kaj se vendar vtika celo v to zadevo, ki ga popolnoma nič ne briga?! Jaklič že davno ni več učitelj; naj torej pusti učiteljske stvari popolnoma na miru!
Ured.
nepristranko, ker ima v svojem odboru samo enega člana Slomškove Zveze. Z ozirom na to izjavlja podpisani odbor tole: 1. Prvi stavek društvenih pravil se glasi: »Društvo'ie nepolitično.« 2. Poziv na prvi sestanek je bil poslan »Tovarišu« in »Slov. Učitelju«. Prav tako tudi vabilo na ustanovni občni zbor. 3. Vabilo na ustanovni občni zbor so dobila vsa vodstva brez izjeme. 4. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo 24 učiteljev, med temi po vednosti odbora samo en član Slom. Zveze. Tovariš Slapšak je bil izvoljen z vsemi glasovi, čeprav ni bil navzoč. 5. Na odborovi seji dne 1. februarja 1.1. je bil ponovno sprejet nasvet, naj se objavljajo vsa društvena poročila in objave v obeh gori citiranih učiteljskih listih. Iz navedenega jasno sledi, da ima izvoljeni odbor najboljši namen udejstviti zahteve svojih pravil. To je pa mogoče le tedaj, če se ne bo — kakor povsod pri nas — tudi v novem društvu pojavilo nepotrebno razdiralno delo. Zal, da se je to delo že pokazalo. Vsem, ki jim je pri srcu napredek obrtno-nadaljevalnih šol in njih učiteljstva, v ravnanje.
To poročilo je dobil tudi »Slov. Učitelj«.
Odbor društva učiteljev slovenskih obrtno
nadaljevalnih šol. K. HUMEK,	HOČEVAR MAKS,
t. č. načelnik.	t. č. tajnik.
Na Srbskem primanjkuje učiteljev.
»Srbska korespondenca« poroča, da potrebujejo za sedaj na Srbskem okrog 800 ljudskošolskih učiteljev in učiteljic, dočim pa bo za popolno uredbo ljudskega šolstva treba vsega skupaj do 1400 Učnih oseb. Priglasilo se je mnogo učiteljev iz inozemstva, toda težave jim dela jezik, ki ga morajo poznati popolnoma. Srbska vlada se bavi z mislijo, da bi ustanovila za tako učiteljstvo posebne tečaje, da bi si v njih pridobilo potrebno kvalifikacijo in to ne samo v Belgradu, temveč tudi v drugih večjih mestih.
J. PAHOR:
Narodnost in liberalizem.
(K diskusiji.)
I.
Program tov. Rakovščka je dovolj obsežen: vsega mogočega se dotika in pušča zraven tega še celo vrsto eminen-tno političnih vprašanj odprtih. Rad bi napravil z ozirom na to dejstvo čisto osebno opazko, a se rajši izognem s konstatacijo, da je vsaka smotrena politična aktivnost slovenskega učitelja izključena s takim programom, ki kultivira le še narodno nestrpnost, ki hoče narod gospodarsko dvigati, toda z nauki, ki gospodarsko tlačijo in uničujejo. Tov. R. je namreč pojm narodnosti identičen z onim narodne naprednosti ali z jasnejšo besedo: z liberalizmom. S tem je povedano dovolj; kar je več, je le zahteva narodne avtonomije, ki je pa, kot nekaj samo po sebi umevnega, že skoro izven diskusije.
Preden nadaljujem, naj omenim, da se je problem naroda, oz. narodnosti do najnovejšega časa pri nas znanstveno le malo razpravljal; intenzivneje se je pričelo to delo z rojstvom »Vede« in posebno še z njeno anketo o jugoslovanskem vprašanju, ki ga je prej resno pretresala Ie naša socialno demokraška stranka. »Ve-dina« anketa ni bila ravno najsrečnejše zasnovana, kot je dokazal ves njen potek, vendar nam je zbrala obilo gradiva, med katerim bo najboljše in najgloblje ono, ki raziskuje odnošaje s' socioloških vidikov in na njih podlagi kaže razvojne smeri v prihodnosti. Ker vem, da je učiteljstvo le malo sledilo anketi ter zasledovalo z največjim interesom rajše dogodke na jugoslovanskih bojiščih, dogodke, ki so razvneli in zopet zadušili vso ono narodno vzhičenost polpreteklih dni, se mi zdi ne le umestno, temveč celo hvaležno, dotakniti se na tem mestu mimogrede rezultatov socioloških raziskavanj o narodu.
i Kritje življenskih potreb človeka je dai es prva vzmet, ki giblje vse politično snovanje družbe, kritje življenskih potreb
je bila pred tisočletji ona elementarna sila, ki je gnala človeka proti človeku takoj potem, ko ni zadoščal lovcu gozd, pastirju pašnik. Fizična moč je odločala, zato so se možje kaj hitro združili v gruče, da so lažje obvladali onega, s katerim so se hoteli okoristiti, da so ga podvrgli in za-sužnili, da so podjarmili v skupinah druge slabotnejše skupine, ki so jim odvzeli njih last ter jih obenem prisilili, da so poslej vršili delo za njih, da so z lastnim životom krili potrebe zmagovalcev. Boljša organizacija teh poslednjih, opazovanje in zasledovanje zasužnjenih v vsakem njih koraku, je bil faktor, ki je odločal vedno v prilog močnejšega zavojevalca, pa če se je nahajal tudi v manjšini; boljše strnjena manjšina je kmalu gospodovala nad desorganizirano večino, ki je imela seveda še vedno svoje potrebe in interese. Tem interesom popuščati do gotovih meja je bila modra naloga gospodovalcev, ki so mnogokrat celo svojo govorico zamenjali z ono tlačencev, ki so mnogokrat celo njih običaje in šege prevzeli, da, celo verska naziranja. Z drugo besedo: pričela se je asimilacija med dvema skupinama, asimilacija, ki je družila, bližala različne socialne elemente; v teku stoletij so na ta način nastala iz rodov ljudstva, v katerih je izginila ona prvotna heterogeniteta, v katerih je padlo ono prvo sovraštvo, kot so izginili ivsi nekdanji ¡ostri, barbarski znaki podjarmljenja ter ostali več ali manj zakriti v neenakem socialnem položaju. Družila so pa ljudstva v trdne homogene skupine razen krvnega sorodstva, skupnega jezika, šeg in religije tudi skupna izobrazba, kultura in skupnost, četudi raznovrstnost, materialnih interesov. 2e rod kot tak je nekakšen embrio novega civilizacijskega organizma, ki se zove država, čim se je pa oni zgodovinski proces podrejanja in nadrejanja toliko razvil, da sp zasužnjeni svoj družabni položaj ne le ublažili, temveč začeli stremiti za tem, da bi se vsaj zdaleka približali gospodujočim, čim so se začeli pojavljati med njimi družabni razredi, stanovi, poklici, je bila država ustvarjena, država, do danes najvišja civilizacijska tvorba. Po naravnih zakonih, ne morda po moralnih, zakaj prvi nagib na poti k takemu organizmu je bil gotovo ta, zasigurati si pravo izkoriščanja, uživati mirno in nemoteno sadove prvega podjarmljenja. V nadaljnem razvoju države, v kateri je oni početni brutalni antagonizem že premoščen, v kateri je uglajanje medsebojnih odnošajev, socialna amalganizacija že dovolj napredovala, se je pa kmalu pokazalo, kaj je bistveni namen te, čimdalje višje in kompli-ciraneje organizacije. Kot svetilnik stoji sredi civilizatornega procesa v državi zahteva: zmanjšati, odstraniti absolutne sovražnosti med posamezniki in s tem tudi med sestavnimi deli družbe. Religija Je prva, ki služi v tej službi. »Ne ubijaj!« je prastar nauk, ki se je zasvetil v človekovem razumu takoj, ko je z elementi državne organizacije uvidel potrebo te tvorbe. Za religijo pride pravo, predvsem kazensko in za njim civilno, z drugo besedo: sodstvo, pride uprava, naloge prenesenega delokroga, gospodarstvo z neštetimi svojimi panogami, naloge lokalne uprave itd. na znotraj, trgovina, kolonialna politika, mednarodno pravo i. dr. izven države; nepregledna vrsta zadev torej, ki služijo kot bojni motivi in podžigajo vedno iznova ter v novih oblikah bojno strast. Poklic države je, da dviga s svojo avtonomijo neprestani boj na čim višji cl-vilizatorni nivo, da ne pusti vajeti sovražnosti iz rok, temveč racionelno pospešuje proces amalgamacije, uglajenja.
Nekak ideal je, da se pleme in država krijeta, da je prvo identično z drugim. Če je to doseženo, ne. če živi le stremljenje in volja k temu v kakem ljudstvu, potem se lahko imenuje narod (nacija). Vendar pa ne more biti še taka država sociološki ideal. Kulturelna enakost se da v državi tekom časa doseči, gospodarska pa navadno ne v enonrodni državi, če ni bilo dano narodu, da bi v preteklosti zasedel ozemlje, ki se more smatrati ekonomsko enotno. Država torej, ki ni istovetna z enotnim ekonomskim ozemljem, ni še dovršen organizem, temveč se mora in se bo razvijala v tej smeri dalje; kulturna in gospodarska ozemlja moremo smatrati kot končni rezultat v tem razvojnem stremljenju. _ (Dalje.)
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Učit društvo za ptujski okraj je zborovalo 1. marca 1914 v Ptuju. Zborovanje je otvoril predsednik tov. Ogorelec Anton ter nas je seznanil najprej z uspehom, ki so ga imele okrožnice, poslane vsem šolskim vodstvom ptujskega okraja. Bila je to izvrstna ideja tov. predsednika, ki se je zahvaliti, da pristopijo drifštvu 20 novih udov. Le dva šol. voditelja sta obdržala okrožnico, vsi drugi so jo vrnili izpolnjeno. Iz vrnjenih okrožnic se razvidi, koliko plačujočih in izvršujočih, koliko samo pla-čujočih in koliko izven organizacije stoječih članov je v ptujskem okraju. Slednjih je le malo, pa seveda trotov ne sme manjkati nikjer. — Kot 2. točka dnevnega reda je prišlo na vrsto poročilo tov. blagajničar-ke. ki je bila radi dopusta od občnega zbora odsotna. Poročilo se je vzelo z zadovoljstvom na znanje. Pregledovalca računov, tov. Vauhnik in tov. Kajnih, sta našla vse v najlepšem redu. K tej točki se je tudi sklenilo, da lahko rabi učiteljstvo za letos Ogorelčeve položnice. Nato so se rešili razni dopisi ter določili delegati za Zve-zino delegacijsko zborovanje v Mariboru, delegata sta se prostovoljno javila tovariša Lešnik Mirko in Karbaš Franc, za namestnika pa tov. Šerona Vinko.
Tov. Ogorelc nam je podal tudi poročilo o Učit. gospodarski in kreditni zadrugi v Celju ter izjavil, da dobro napreduje. Na znanje se je vzela tudi okrožnica o počitniškem tečaju v Ljubljani. Sklepalo se je nato. kdaj naj se vrše zborovanja ter se je na predlog tov. Zihra Fr. sklenilo, da določi vsakokratno zborovanje predsednik sam. Glede začetka zborovanj je predlagal tov. Lovrec, naj se začno točno ob pol 10. uri, kar je bilo soglasno sprejeto. Tov. Lovrec je obenem predlagal, naj se v začetku vsakega zborovanja prečita zapisnik udov. kar se je tudi sprejelo.
Ker se lansko leto zaradi morebitne razširjatve škrlatice ni vršil skupni izlet, zato se sklene, da se vrši letos skupni izlet meseca junija v Lipno pr j Ptujski gori, kjer ima štajerska hranilnica vzorne vinograde. Končno je predlagal tov. Ivanjšič. naj se povabijo k zborovanju tudi predavatelji iz Maribora, čemur se bo ugodilo, kadar ne bo dnevni red preobširen.
Gornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje dne 22. marca 1.1. točno ob 10. uri v šoli pri Sv. Frančišku Ksav. po sledečem 'vzporedu:
1.	zapisnik o zadnjem zborovanju;
2.	dopisi; >	<
3.	razgovor in predlogi o saniranju dolga za Popotnika in Učit. Tvariša;
4.	predavanje o Solčavi, Zemljič mL;
5 slučajnosti.
Znano je vsem, da kar smo dosegli do sedaj, smo dosegli edinole po naših organizacijah. Kdor ima pravi razum in dobro srce, ve. kaj mu je storiti. Vsak društvenik je tedaj — moralično vsaj — primoran. udeležiti se zborovanj; obenem bomo čestitali Joškom in Josikam. Vse najvljud* neje vabi k polnoštevilni udeležbi
Ivan Kelc, t. č. predsednik.
Šmarsko-rogaško učit. društvo zboruje v nedeljo, dne 22. sušca t. I., ob polu 1. uri v Šmarji v deški šoli po sledečem vzporedu:
1.	Zapisnik.
2.	Dopisi.
3.	Sanacija Zavezinih listov.
4.	Volitev delegatov za skupščino Zveze v Mariboru.
5.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Kozjansko učiteljsko društvo ima v četrtek, dne 19. sušca t. 1., ob 2. uri pop. v Kozjem svoj občni zbor po sledečem vzporedu:
1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Predsednikovo poročilo o nabranem davku za obrambni sklad in o sanaciji Zavezinih listov. 4. Tajnikovo in blagajničarkino poročilo. 5. Razgovor o novem Zavezinem poslovniku. 6. Volitev odbora, 7. Volitev delegatov za Zvezino zborovanje v Mariboru. 8. Slučajnosti. Blagovolite se vsi pripraviti zlasti na 5. točko vzporeda. K polnoštevilni udeležbi vabi za odbor M. Grmovšek, t. č. predsednik.
Slovenjebistriško učiteljsko društvo je zborovalo dne 5. sušca t. i. v Slov. Bir strici. Po običajnem pozdravu predsednika se prečita zapisnik zadnjega zborovanja, dalje pa obilica dopisov, ki se rešijo drug za drugim. Nanovo so društvu pristopili: Tomažič Ivan, nadučitelj v Ti-njah, Pouh Ivan, nadučitelj v Venčeslu in Fizolič Gabriela, učiteljica v Tinjah. — Blagajnik je za obrambni sklad nabral 34 K. — Delegatom za Zvezino zborovanje v Mariboru se izvolita to^. D. G$el-man, učitelj v Makolah, in Jos. Rainer, učitelj v Gornji Polskavi; za Zavezino zborovanje v Pulju pa tov. predsednik Jos. Sabati, njegova hčerka Angela in tov. B. Krotky. Predsednik izpodbnja k

;,!p ÍÍ
mnogoboji» udeležbi «lavnega zborovanja Zveže v Mariboni, ki bo Velikonočni torek ob polu 10. ure. Zborovalci razmo-trivajo o sredstvih z# sanacijo Zavezinih listov; toz^d^i^e predloge in nasvete kakor tudi one, tičoč se načrta za »Poslovni red«, dobe nominirani referenti Zveze po izvoljenih delegatih pravočasno. Zaradi množine in važnosti dopisov je izostalo predavanje tov. D. Gselmana; postavi se pa; na dnevni red prihodnjega zborovanja. Prihodnje zborovanje se vrši prvi četrtek meseca majnika kot izlet. Kraj izleta se šer hi-določil; storil bo to odbor, ko izve mnenje nekega sosednega učiteljskega dmltva, s katerim se stopi v svrho skupnega izleta v stik. Pri tem zborovanju se je'po precej dolgem premoru zopet pelo. Zičetek je bit dober m je upanje, da se bo za naprej pek) obilo in dobro, saj imamo izvrstne pevske moči: med sabo. Po zaključku zborovanja smo, kakor običajno, še dolgo ostali skupaj.	R.
Učiteljsko društvo za laški okraj zboruje v sredo (praznik), dne 25. marca t. 1., ob poldeseti uri dopoldne v šoli na Zidanem mostu.
Dnevn6ed:
i«:..-: » 'ji Vi V. i:'i .3.
: Zapisnik.,
. 2. Društvene;zadeve; dopisi.
. i , 3. Volitev delegatov za Zvezo.
. 4.£ Volitev delegatov za Zavezo.
5. O načrtu za novi Zavezin poslovnik» . U.l- . ■ mi
¡<¿1$. O sanaciji Zavezinega dolga in Zavrni liSti,,-. 1 , • >.) i.
7.	Poročilo o porabnosti Widrove in Krulčeve Začetnice, (por. tov. Petrovič in Šegula.)
8.	Predlogi in slučajnosti.
Ker so nekatere točke dnevnega reda za nadalnji razvoj naše organizacije bistvenega pomena, druge jako važne, prosimo, pripravite se na nje temeljito in ker se je sklicafo zborovanje nalašč na praznika da se omogoči udeležba vsakemu članu, zato pričakuje zanesljivo polno-števjlne udeležbe odbor.
,?3ki imu'l?. h ¿v

¡n-"

Trst.
Volitev odbora Učit. društva za Trst in Okolico, ki je bila na slednjem zborovanju odneSena, Se je vršila dne 1. marca. Predsednik tov. Ferluga prebere pred volilnim 4indm pismo predsednika kluba tržaških slov. poslancev; iz katerega je razvidno. da se bodo le-ti toplo zavzeli za zahteve okdliških podučiteljev in suplentov toli v mestnem svetu,kolikor v šolskem odseku.
Tov. Kleinmayr, ' ki je pri slednjem zborovanju (15. febr.) omenil incident med zastopnikoma podučiteljev in zastopnikom kluba tri. slov. poslancev, izjavi nato, da jemlje vsebino pisma z veseljem na znanje in upa, da bodo slov. poslanci v sličnih slu-čalihivjedno slično postopali. Četudi bi imeli tati>sicer« drugačnega mišljenja, tvorijo vendar vsi slovenski učitelji vedno del slovenskega naroda, i :oi
Oglasi se k besedi tov. dr. Merhar. Pravi, da ga je skupina tovarišev slednji-krat kandidirala. r:na mesto odstopivšega predsednika tov. Ferluge. Obveščen je bil sicer o tem prijateljskHn potom, ali za izjavo v iej zadevi ga takrat nihče ni vprašal. Keir slednjikrat nt bilo definitivnega izida volitev, bi se morala ta danes ponoviti. Pri tej priliki pa izjavlja kategorično, da izvolitve za društvenega predsednika ne bi sprejel. Razlogi za to so različne nravi, v prvi-vrirti pavje mnenja, da naj stoji ha Čelu učitV društva tovariš učitelj, ki sam najbolje občuti vse reve stanu. Prosi tedaj, naj se ga ne kandidira več, obljublja t>a vse svoje šile v prospeh dru-•	ovlžitib oasite!
Vrše se nato volitve: Prisotnih 32 članov. oddanih glasovnic 30. med temi ena bela. S.27 do 28 glasovi so izvoljeni nato sledeči tovariši:
*; Predsednik: Kleinmayr Fer do ¡odborniki: dr. Merhar Ivan. Danev Ivan, Kosovel Rafae!.. Seme Anton, Kmet Marija. Samec Ivan,; Bukovec Alojzij, Gerbec Ivan, Čok Marija, Košir Valerija; namestniki: Trobec Vinko, Humplik Marija, Furlan Da-votin. Soglasno so voljeni v razsodništvo: Ftirlani, Pakiž Antonija, Martelanc France';• kakor pregiedbvalci računov: Goli Rozika, Starec Ferdo.
Dosedanji predsednik tov. Stipe Fer-Iuga.se po devetletnem delovanju kakor predsednik poslavlja od tovarišev. Zeli novemu.odboru vse ddbro. Poudarja pa, da kljub temu,: da.čuti res potrebo počitka po tblikem dfelu, ostaja Vedno zvest tovariš učit. društva. (Ploskanje.)
' Novolžvoljefii predsednik tov. Klein-njaiyf ohienia program novega odbora, oni program namreč, ki ga, je postavila »mladina« o priliki kritike delovanja prejšnjega odbora, Če se v enem letu ne bodo videli povsod uspehi, se bodo videle brazde, kamor je »mladina« zastavila svoj plug. Upa, da se bo društvo širilo po številu, poglobilo^p «^¡¿tj.^vneii» delu v dru-
štvu. In zato vabi v krog tudi one tovariše, ki so danes večjidel izostali, one, ki jim je morda prvi sneg že padel na glavo, a čutijo — svoja srca mlada! Odstopivšemu predsedniku izrazi zato posebno zahvalo za obljubo koncem njegovega govora. Društvenike pa poživlja pod — »novo zastavo«, kakor se je izrazil neki dnevnik — ki pa je zastava dela; kakor pes za divjačino naj bodo odboru in predsedniku za petami, da ti ne zaidejo v močvirje lenobe.
Po nekaterih točkah postranskega pomena se zborovanje zaključi ob 12 in pol; sklicano je bilo na 10 in pol. pričelo je ob 11.
Goriško
Tolminsko učiteljsko društvo zboruje v sredo, 25. marca, ob 10. uri dopoldne v ljudski šoli pri Sv. Luciji. Dnevni red:
1.	Predavanje g. ravnatelja V. Bež-ka: Čitanka v jezikovnem pouku. — Metodično razpravljanje štivnih koščkov.
2.	Predlogi tov. Fr. Ločniškarja o organizaciji za pospeševanje mladinske književnosti.
3.	Nasveti tov. Fr. Kašca, kako bi se sanirali Zavezini listi.
4.	Poročilo tov. J. Rakovščka o poslovnem redu Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev.
5.	Ustanovitev pevskega zbora in orkestra.
6.	Slučajnosti.
Z ozirom na predavanje g. ravnatelja V. Bežka, na primeren dan in čas upamo in pričakujemo, da se udeleži tega zborovanja kolikor mogoče mnogo učiteljstva. Upamo pa in želimo, da nas razvesele s Svojo udeležbo tudi tovariši in tovarišice iz sosednjega okraja. — Odbor.
Književnost in umetnost.
Slovenska Šolska Matica je izdala naslednje knjige: Viktor Bežek, Občno vzgojeslovje z dušeslovnim uvodom; Eliza Kukovec, Domoznanstveni pouk v ljudski šoli (konec); Luka Lavtar, Posebno uko-slovje računanja v ljudski šoli (4. snopič); dr. L. Poljanec, Flora slovenskih dežel (2. snopič); H. Schreiner, Pedagoški Letopis (XIII. zvezek.)
»Poučno-zabavna knjižnica za mladina.« Čestokrat slišimo v javnosti in med osebnim občevanjem pritožbo, da naši mladini nedostaje primernega čtiva poučno-zabavne vsebine. S pripovednimi spisi se še izhaja za silo, a na polju realij, na polju prirodopisja, prirodoslovja, zem-ljepisja in zgodovine vlada v naši mladinski književnosti zehajoča suša. Kdor prav ceni vrednost čjtanja in . izobraževanja mladine, bo jako obžaloval ta nedostatek in gorko želel v interesu vsestranske obče izobrazbe naše mladine, da se ta vrzel čim prej zamaši.
Iz tega vzroka je odbor Slov. Šolske Matice sklenil, poizkusiti, kako bi se kaj obnesla »Poučno-zabavna knjižnica za mladino«. Ta knjižnica hoče v prvi vrsti ustrezati srednješolski mladini, potem učencem višje stopnje ljudske šole in nazadnje šoli odrasli mladini. Iz metodiškega stališča pa bo gotovo tudi dobro došla ljudskošolskim učiteljem in učiteljem nižje stopnje srednjih šol.
V to svrho hočemo najprej porabiti primerne poučne spise našega starejšega slovstva. Tu se nahaja nekaj prav lepega, za naš namen dobro porabnega gradiva, ki je po knjižnicah zakopano in mladini izvečjega težko ali pa celo nedostopno. Deloma je tudi njegova jezikovna oblika kolikor toliko zastarela; treba bo torej jim obliko popraviti. Obenem pa se obračamo s tem-le do pisateljev, ki imajo spretno pero za take spise in jih prijazno vabimo. naj posvetijo svojo zmožnost temu imenitnemu namenu in nas obilokrat izne-nadijo s svojimi proizvodi. Tudi prevodi priznanih tujih pisateljev nam bodo dobro došli, ako bi nam zmanjkalo dobrih lastnih izdelkov.
Da vidimo, koliko zanimanja bi našlo naše početje, ponujamo za zdaj, tako-rekoč za uvod, starejšo knjigo, ki jo pa menda malokdo ima v svoji knjižnici. Posrečilo se nam je namreč pridobiti od Slovenske Matice knjigo »štirje letni časi«, po E. A. RoBmSBlerju predelal Ivan Tušek, kolikor je je še imela v zalogi. Priznano lep in gladek jezik Tuškov je sicer tudi že tuintam malo zastarel, kar pa nikakor ne moti pri čitanju.
O omenjeni knjigi piše Tušek v predgovoru: »Štirje letni časi« so namenjeni vsem tistim Slovencem, ki so se z rastlinstvom znanstveno v šolah pečali, in tistim, ki niso imeli priložnosti, takega pouka udeleževati se. Za one bode uspešno ponavljanje. za te pa pripomoček seznaniti se z mičnim delom prirodoslovja, z naukom o rastlinstvu in nekoliko tudi z naukom o živalstvu, ki se je v poprejšnjih časih po avstrijskih šolah preveč zanemarjalo. S temi besedami je gospod poročevalec moj roko-
pis priporočal Matičinemu odboru. Posebno pa sem to cvetico iz nemškega presadil v slovenski vrt, z ozirom na naše sel-ske učitelje in na učence srednjih šol. Selškim učiteljem naj bo tovarišica na izpre-hodih po polju, travnikih in gozdih, njim v pouk in tudi posredno na korist radovedni mladini. Učencem srednjih šol naj pa služi v prijeten pripomoček pri uku prirodopisja, ki se ga morajo učiti na podlagi ne popolnoma jim znanega nemškega jezika. Zato sem pa tudi dodal kazalo v treh jezikih, v slovenskem, latinskem in nemškem, da vsak lahko najde v vsakem teh jezikov popisano stvar in tudi ime njeno v ostalih dveh jezikih.«
Kar tu pravi prelagatelj, radi podpišemo tudi mi od besede do besede. Oso-bito priporočamo knjigo učiteljem, ki poučujejo prirodopisje po novejših načelih
—	Pouk v prirodi! — Pouk po naravnih skupinah! — Poučni izleti! — Tem-le bo knjiga izvrstno šlužila pri pripravi na tak pouk. V nobeni učiteljski knjižnici bi ne smela manjkati ta knjiga! Pa tudi srednješolskim knjižnicam za dijake in knjižnicam za učence višje stopnje ljudskih šol najtopleje priporočamo to knjigo. *
Poučno-zabavna knjižnica bo izhajala v nedoločenih presledkih. Prvi zvezek se že pripravlja in izide v najkrajšem času. Vsebina mu bo: Ogrinec, Obrazi iz pri-rode.	Slovenska Šolska Matica.
Zvonček objavlja v svoji 3. letošnji štev. to-le izbrano vsebino: 1. Cvetko Gorjančev: Junaški deseterci. 2. Antonija Grmkova: Naš mali Rudo. 3. Božidar Borko: Ob zori. Pesem. 4. Cvetinomir-ski: Lovci. 5. Iz šole domov. Podoba. 6. Stric Tine: Čitati — dobro, poizkusiti — bolje! (Z 10 slikami.) (Dalje.) 7. Fran Zgur: V spominsko knjigo. Pesem. 8. S. Koprivec: Naša Marijanica. 9. Mož, mačka in miš. Podoba. 10. H.: Zajokal je ... 11. Vekoslav Strmšek: Učenec — tat. 12. Pouk in zabava: Uganka v uri.
—	Rešitev in rešilci. — Nove bolgarske poštne znamke. — Diamant, ki ne dobi kupca. — Dragoceno sadno drevo. — Najstarejša žena na svetu. — Nenavaden spomenik. — Milijonar — berač. — »Prstni teden.« — Kotiček gospoda Doropolj-skega.
Če oospodlnla ne ve, katero primes naj vzame"
k zrnati kavi, nal poskusi Kathrelneiievo; Kneippovosladnokavo.'
Popolnoma bo zadovoljna.
Ptt polku M |# |UMi PFOriHi I pradpis u kuhani«. DoM m povsod. Kdor hota kaj nataMnaJiaga «tati o taj kavtnt pUaO, naj pU« Kaltiroi-aarjavim tvornlcam u sladno kavo d. dr„ Dunaj L, «n«uiw «k«.
italijanski konzul istih 3000 otrok in še njih starše ter obdaril otroke tudi s popolnoma novimi oblekami, staršem pa v imenu kralja Viktorja Emanuela še po 10 lir. — V Draču je lansko leto Avstrija postavila za albanske otroke novo šolo. Deca dobiva v šoli vse brezplačno: knjige, zvezke, papir, peresa itd., zraven pa še opoldne kosilo. Italija se ni dala zapostaviti. Sezidala je tudi novo šolo; tudi tam dobiva deca vse zastonj. Pa otroci so bili že vajeni na avstrijsko šolo in jih je bilo težko dobiti v italijansko; da bi se temu nedostatku odpomoglo, pa plačuje Italija sedaj vsakemu navzočemu otroku 10 centimov na dan. Napitnina šolarjem!
Še ena smešna: angleški admiral, nad-poveljnik v Skadru, hoče odpraviti v mestu hazardne igre. Zapove, da bo vsak meščan kaznovan, ako zaigra na dan več kot 10 turških funtov. 2e prvi večer zaloti policija meščana, ki se je pregrešil zoper omenjeno postavo. Hudodelnika tirajo takoj ponoči pred sodnika, ki je Francoz. »Kaj je zakrivil mož?« vpraša sodnik skozi okno. »Zaigral j.e 10 funtov,« je odgovor. »Torej je mož itak že dovolj kaznovan in se ga naj izpusti,« odgovori modro sodnik, zapre okno in mirno leže spat.	—c, .
*	V štajerskem deželnem zboru se je zavzemal poslanec Horvatek (soc. dem.), nekdanji učitelj, da bi pri nastavljanju učnih oseb soodločevali tudi krajni šolski sveti, ker so okrajni šolski sveti sestavljeni iz pripadnikov najrazličnejših poli-tiških strank. Proti temu se pač mora ostro postaviti vse štajersko učiteljstvo, zakaj potem nas bodo nastavljali župniki kakor svojčas, ker le-ti imajo odločilno besedo v pretežni večini krajnih šolskih svetov.	—c.
*	Madjarska vlada in Bosna. Že od začetka okupacije imajo Madjari v Bosni prvo besedo, in mi Avstrijci smo le bolj v ozadju. To se vidi še sedaj. Skupni finančni minister vitez Bilinski je namreč obljubil svoj čas, da bo imenoval nekaj domačinov na višja uradniška mesta v Bosni ako bo deželni zbor redno deloval. Sedaj gre zasedanje deželnega zbora že h koncu, a omenjenih imenovanj seveda še ni. Posl. dr. Dimovič je ministra Bilinskega na to zadevo opozoril, a kakor se zatrjuje, se je ogrski ministrski predsednik grof Tisza postavil proti tej stvari, češ, Madjari tega ne morejo pripustiti. Prav gotovo se bo tudi po njegovi volji zgodilo, in Madjari bodo tudi tukaj gospodarili po svoji samooblastni zahtevi.
* Odprava enoletnega prostovoljstva? Budimpeštanski list »Az Est« prinaša vest, da se odpravi enoletno prostovoljstvo. Dosedanji upravičenci do enoletnega prostovoljstva bodo po enem letu delali častniški izpit, drugo leto pa bodo služili kot kadeti ali praporščaki. Kdor bi izpita ne napravil, bo služil drugo leto kot podčastnik.
+ Analfabetov ne sprejmejo v Ameriki. V Zedinjenih državah Severne Amerike so uvedli zakon, ki zabranja naseljevanje ljudi, ki ne znajo pisati in citati.
*	Kako je gospodaril komisar Čuvaj. Iz revizij proračunov hrvaške kraljevine za zadnja leta je povzeti, kakor poročajo
1 listi, kako ogromne stroške je provzročil Čuvaj deželi. Za eno sobo, v kateri je bivala ga. Cuvajeva, ni šlo nič manj kot 22.000 K. Za ureditev zimskega vrta pri banski palači se je potrosilo 70.000 K itd. Čuvaj bi bil še dalje tako »gospodaril«, ako bi ne bil poslan v »zasluženi« pokoj.
Srednješolski vestnik,
** Za novo jubilejsko komunalno gimnazijo v Trstu Italijani že dolgo časa zbirajo denar. Dosedaj pa so nabrali šele 3693 K 60 v in 150 lir.
** Ravnateljska imenovanja na goriških srednjih šolah. Cesar je imenoval Antona Caldinija, dosedanjega ravnatelja na c. kr. učiteljišču v Gradišču, za ravnatelja c. kr. realne gimnazije z laškim učnim jezikom in dr. Gustav Hemetsbergerja, dosedaj profesorja v 13. okraju na Dunaju, za ravnatelja c. kr. Tealne gimnazije z nemškim učnim jezikom v Gorici.
Politiški pregled,
* Albanija. Znano je, da se Avstrija in Italija močno ruvata za prvenstvo v Albaniji. Znano pa je tudi, da od resnega do smešnega ni daleč, kar se razvidi iz naslednjega: o Božiču je obdaroval avstrijski konzul 3000 albanskih otrok s čisto novimi oblekami. Takoj na to je povabil
* Knjigo razpošilja, dokler je ne bo zmanjkalo, gospodična Vita Zupančičeva, strokovna učiteljica na kranjskem ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani. Cena 1 K s poštnina vred. Pošilja se samo proti predplači. i
Učiteljski konvikt.
Letnina za leto 1914: Janko Toman, nadučitelj v Moravčah, 2 K; Mihajl Vrbič, nadučitelj v Sodražici, 6 K; Albina in Ivan Kocijančič iz Bušeče vasi, 4 K; Gr. Leo-nardis, nadučitelj v Krvavem potoku (Istra), 2 K; Vinko Krek, učitelj in posestnik v. Trbojah pri Smledniku, 10 K; g. Jo-ško Bergant, učitelj na Turjaku, 2 K. Hvala!
Darila: Konfekcijska trgovina GriČar in Mejač v Ljubljani, 33 K. Pri tej priliki prosimo p. i. učiteljstvo, da kupuje narejene obleke pri tej tvrdki. ki podpira tudi nas. Svoji k svojimi Povodom prejemka draginiske doklade so darovali za konvikt: Debelak Ivan, učitelj v Šmarji pri Jelšah, 2 K: Fran Frlinc, učitelj, posest r nik in vinotržec v Šmarji. 1 K; Hinko Šu-mer, učitelj v Šmarji, 2 K; Milan Vanda, učitelj v Šmarji. 1 K; Felicita Šumer, učiteljica v Šmarji. 1 K; Ivana Zupančič, učiteljica v Šmarji, 2 K; Zofka Debelak, učiteljica v Šmarji, 1 K; Tilka Ropan, učiteljica v Šmarji, 1 K; Tomo Kurbus, nadučitelj v Slivnici. 1 K; Leo Dobnik, učitelj v Slivnici, 2 K; Ivan Stupica, učitelj v Draž-gošah, 10 K mesto venca na grob dragemu prijatelju nadučitelju Jožefu Jegliču; g. Josip Pavlin, hišni posestnik v Ljubljani, je plačal iz kazenske poravnave Likar-Pavlin 50 K. Živeli darovalci in nasledniki!
Kranjske vesti.
—r— Na državni obrtni šoli v Ljubljani je profesor Celestin Mis pomaknjen v VII- činovni razred.
—r— Nagloma je umrl dne 3. t. m.
okolc» 7. ure zvečer v Orehku na Notranjskem ondotni šolski vodja tov. Miha Me-Žan. Zvestemu somišljeniku, neomajnemu značaju najblažji spomin!
—r— Deželno uradništvo na Kranjskem je v zadnjih letih silno naraslo. Leta 1905. je bilo komaj 36 deželnih uradnikov, l 1909. že 43 in 1. 1912. pa že 107. Seveda so s tem narasli tudi tozadevni stroški.
—r— Preuredba meščanske šole v Krškem. Na zadnjem zasedanju deželnega zbora je posl. Dermastia poročal imenom finančnega odseka o prošnji občine Čatež zaradi meščan, šole v Krškem in predlagal: Deželnemu odboru se naroča, naj prouči vprašanje, kako bi se prizadete občine z ozirom na meščansko šolo v Krškem razbremenile, oziroma kako bi se ta šola preuredila v kako srednjo ali strokovno šolo. — Sprejeto. — Isti posl. je poročal v imenu finančnega odseka o prošnji »Društva vpokoj. učiteljstva« za podelitev primerne stanarine vpokojenim učiteljem-voditeljem in podelitev 25odstot-ne draginjske doklade vsem onim, ki te do sedaj Še ne uživajo, in o prošnjah več vpokojenih učiteljev za povišanje pokojnine in predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da prouči prošnjo »Društva vpokoj. učiteljev« in poroča v prihodnjem zasedanju o financialnem uspehu ter stavi j primerne predloge. — Sprejeto.
—r— Iz Ijudskošolske službe. Suplent Franc Škof v Spodnjem Logatcu je imenovan za provizoričnega učitelja na ljudski šoli v Cerknici.
Štajerske vesti.
—š— Učiteljski salonski orkester in mešani pevski zbor, ki sta imela doslej vaje na Planini, sta jih preložila v Dobje z namenom, da njima morejo pristopiti to-varišice in tovariši tudi z šol v Prevorju, na Slivnici, Kalobju, Št. Rupertu, Št. Lenartu itd. Orkester in pevski zbor se želita izpopolniti na kolikor možno večje število sotrudnic in strudnikov. Vsak ud se zaveže, se vaditi skladbe marljivo doma ter dohajati vsaj enkrat na meseč k glavnim vajam v Dobje, kjer je v to svr-ho v šoli zasebni harmonij in pianino na razpolago. Prihodnja vaja je določena na četrtek, dne 12. sušca, ob pol 10. uri ter traja s primernimi odmori in zabavo ves dan. Navdušenje za glasbo in petje povzdiguje sodelujoče učiteljstvo v višine blagodejne idealnosti. Novi udje, oziroma ho-spitantje dobro došli!
—š— Že zopet »fehtarija«! Kolikor mi je znano, še se jih nahaja vedno mnogo, ki niso zmogli niti kronice za naš obrambni sklad. So ljudje, ki se hudujejo nad tem upravičenim davkom kot »fehta-rijo«. Mnogo jih je, ki ne plačujejo redno članarine ali pa sploh niso člani naše organizacije, nimajo naših stanovskih listov, ne zasledujejo delovanja organizacije, pač pa so prvi, ko je treba zabavljati. Ali mislijo taki ljudje, da nam vlada, da nam poslanci kar tako ponujajo priboljške? Preglejte naša stanovska glasila, udeležujte se zborovanj, pa boste slišali, kako se nam je treba boriti za ivsak vinar, koliko sej, koliko potov k raznim poslancem in drugim merodajnim činiteljem je potrebno, preden se pribori kaka drobtinica. To vse pa ne stane le mnogo truda, ampak stane tudi denar. Saj pa vendar ne moremo zahtevati da bi se odborniki udeleževali sej in potov v stanovske namene na lastne stroške. Mogoče mislijo kateri, da je to posameznikom le zabava, ako imajo po več ur peš hoda do vlaka ter morajo po cele dneve z doma. Zadnja Lelirerbundova seja v sredo, 18. febr., ko ie šlo za to, da pridobimo poslance za def. regulacijo plač, je trajala od 8. pa do Dol 1. ure ponoči; drugi dan je ves odbor moral od poslanca do poslanca, da jih je Pridobil za našo stvar. Pa vsaj menda ne ho kdo trdil, da je to storil odbor organizacije sebi v zabavo. — Vzemimo našo Zvezo. Od vsakega člana dobiva letno po ' krono, od katere mora prispevati po 30 v Lehrerbundu, tako da ji ostane od Posameznika 70 vin. Včlanjenih je 600 učiteljev in učiteljic, drugi stoje izven naše organizacije ter se za to še zmenijo ne. Da le ni, teh parazitov na našem telesu, s*am, uživati od kruha, z velikim trudom Pribor jenega od nas! Zveza tedaj dobi od ^h 600 članov, seveda pod pogojem, da Plačujejo vsi članarino, 420 K. Sedaj pa 'ahko vsak izračuni, koliko sej se more Prirediti, ako se posameznim 9. odbornikom povrnejo le železniški stroški ter poravnajo upravni stroški. Dragi, ki tičite *edno doma v varnem zavetju, dajte tuhtam samo malo pomisliti ter ne godrnjajte nad »fehtanjem« za organizacijo,
kateri edino imamo zahvaliti vse, kar smo dosegli. — Čudno se mi zdi, da imajo tovariši in tovarišice vedno denarja za razna druga društva in razne prireditve, mnogokrat tudi nepotrebne, dočim se izgovarjajo vedno s praznim žepom, ko je treba kaj žrtvovati za našo stvar. Jaz sem mnenja, da je prva naša stanovska stvar, ako nam preostaja časa in denarja, žrtvujemo to v druge namene. Žalibog, se godi pri nas navadno narobe! — Še marsikaj bi rad povedal, a to ob drugi priliki; za danes le toliko, da pride malo jasnosti v to, kam gre denar.
—š— Umrl je v Ptuju Boštjan Krajnc bivši mestni učitelj v pokoju. Rajni je bil blag značaj. Njegova hčerka je soproga g. dr. Fr. Kotnika, c. kr. profesorja v Celovcu. — Pri Sv. Štefanu blizu Šmarja je umrl dne 20. februarja Jožef Podpečan, vpokojen učitelj in posestnik. — Obema bodi blag spomin!
—š— Iz šole. Na štirirazredni ljudski šoli pri Sv. Duhu na Stari gori (župnija sv. Jurij ob Ščavnici) je razpisano mesto nadučitelja. — Razpisano je tudi mesto učitelja na ljudski šoli v Št. Juriju ob Ščavnici. — Prošnje do 30. marca. Obe šoli sta v II. plačilnem razredu.
—š— Šolsko vprašanje v Studencih pri Mariboru. Dne 28. februarja se je vršil v Studencih slovenski shod zaradi šolskega vprašanja. Ugodna in nujna rešitev tega vprašanja je krvavo potrebna.
—š— Analfabet — krajni šolski ogleda. Ali je to mogoče in kje? V mariborskem okaju. Okrajni šolski svet je namreč imfcnoval za ljudskošolskega ogledo v Šent Miklavžu pri Hočah štajercijanca Orašiča — analfabeta, ki ne zna ne pisati ne brati, ne pozna nobene pismenke, • ne zna svojega imena drugače zaznamovati kot s križem. Mož ima to lastnost, da je zagrizen nemškutar in to je za c. kr. okrajni šolski svet v Mariboru dovolj! — No, tudi na Štajerskem čedalje bolj uvi-devamo pomen krajnih šol. ogled!
Tržaške vesti.
—t— SOOIetnica ustoličenja koroških
vojvod na Gosposvetskem polju v spomin tega važnega dogodka v slov. zgodovini se vrši dne 4. aprila v Trstu spominska akademija, združena z manifestacij-skim zoborovanjem za obmejne Slovence. Čisti dohodek prireditve je namenjen snujoči se osrednji ljudski knjižnici v Trstu.
—t— Laško društvo v Trstu. Tržaški magistrat je ustanovil za tržaško novo mesto šolskega svetovalca, za katerega je bil imenovan Rihard Merluzzi, dosedanji ravnatelj na ljudski šoli Felice Ve-nezian. To bo nekak tehniški izvedenec na šolskem polju in bo prideljen šolski upravi na magistratu.
—t— Iz šolske službe. Z zlatim zaslužnim križcem s krono sta odlikovana ravnatelj drž. dekliške meščanske šole v Trstu, Karel Stolz, in ravnatelj državne ljudske šole, Adolf Brunnlechner.
—t— Hrvaški otroški vrtec v Trstu. V Trstu so minole dni otvorili prvi hrvaški otroški vrtec.
—t— Nov slovenski dnevnik. V Trstu je začel izhajati nov dnevnik »Jugoslavija«-. Svoje1 narodno stališče označuje takorle: »Smatramo narodno vpra*-šanje za najvažnejše vprašanje, kateremu se morajo podrediti vsa druga. Zastopali bomo stališče, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod, razdeljen na tri različna imena vsled zgodovinskih prilik in tujih, nam sovražnih vplivov. Globoko uverjeni, da je izvor vse naše narodne bede v naši razcepljenosti in razdelitvi na toliko upravnih teles, bomo z vso vnemo zagovarjali misel združenja Jugoslovanov v eno upravno državnopravno skupino v mejah federativne habsburške monarhije.«
—t— K laškim izgredom na Revol-telli. Višja trgovska šola na Revoltelli je; imela v zadnjem času 78 slušateljev. Izmed teh je 45 Italijanov ter 27 Hrvatov in Slovencev, torej dobra tretjina. Neverjetno se nam zdi, kako si morejo Italijani pri tem razmerju lastiti Revoltello za izključno svojo last.
Istrske vesti.
—i— S Pomjanščine pišejo: V Man-žanu v pomjanski občini imajo že mnogo let ljudsko šolo. Šoloobveznih otrok je 200, obiskuje pa jo povprečno le 100 in še ti ne z dobrim uspehom. Ali niso to žalostne razmere? Posebno v kraju, ki je mejaš z drugim narodom? Smo pač v kraljestvu glasovitega župana Bartolicha, tega konfidenta italijanskih koprskih gospodov. Prosili bi gospoda okrajnega šolskega nadzornika, naj poveča malo več paž-nje šoli v Manžanu in vsej Pomjanščini sploh. Tolažilno pa je, da kažejo vsa znamenja, da se gloriji župana Bartolicha bliža konec. Ni več toliko tistega obdarjenja ljudstva z vinom in žganjem. Gospod žu-
pan se ne upa več v nobeno vas, ako ga ne spremlja občinski redar. Na dan Sveč-nice sta prišla v vas Krkavce občinski tajnik in pismonoša — oprodi županovi —, da bi malce povohunila, kako gre kaj z italijansko šolo. Zvedela pa sta pri tem marsikaj druzega — neprijetnega.
—i— Samoumor. V Gradežu je skočila v morje in utonila učiteljica Perinzi-gova, rodom Goričanka. Vzrok samo-umoru ni znan.
—i— Iz Istre. Istrski deželni zbor je razpuščen, in sedaj Istra nima deželnih poslancev, dokler ne bodo izvoljeni drugi. Poslanci volijo izmed sebe deželne odbornike, torej deželni odbornik ne more biti nihče, ako ni deželni poslanec. Zaradi tega bi se mislilo, da je sedaj, ko ni deželnih poslancev, razpuščen tudi deželni odbor. — Deželni odbor imenuje izmed sebe tri člane v deželni šolski svet, torej tudi ti bi morali biti najpoprej deželni' poslanci, a Istra sedaj nima dežel, poslancev in dosledno bi moral biti razpuščen tudi deželni šolski svet. Razpuščen je pa le deželni zbor, a deželni odbor in deželni š. svet delujeta po svoje dalje in bosta delovala, ker volitve niso niti razpisane. To neverjetnost smo le omenili, ker naš namen je pokazati javnosti, kako ljubezen imata deželni odbor in deželni šolski svet do učiteljstva in šole. — Da bo ložje um-ljivo, naj povemo, kako se imenuje defi-nitivno učiteljstvo v Istri. Okrajni šolski svet razpiše službo, zbere prošnje in sestavi kvalifikacijsko tabelo prosilcev. Vse skupaj pošlje krajnemu šol. svetu in občinskemu svetu, katera sta dolžna sestaviti v teku 14. dni svoj terno predlog, zakaj drugače izgubifa pravico do predlaganja. Ko je sestavljen terno predlog ali ko je potekla doba 14. dni, dobi vso zadevo deželni odbor, ki predlaga enega izmed terno predloga, oziroma enega izmed prosilcev deželnemu šol. svetu v imenovanje, kateri nima največkrat drugega dela kot izdati imenovalni dekret. Proces je res precej dolg, a človek bi vendar mislil, da se lahko izvrši vse skupaj v par mesecih. Kdor tako misli pri istrskem deželnem odboru in deželnem šol. svetu, se jako moti. Razvidel bo koj, kako se moti, ako mu povemo, da za one službe, ki so bile razpisane 6. decembra 1912 in jim je potekel rok 16. januarja 1913, niso prosilci še danes imenovani. S tem se provzroča onim, ki niso še definitivno imenovani, občutno škodo. Naj navedemo kot primer, koliko škode ima učiteljica. Ona ima po sposobnostni izkušnji letnih 960 K, a ko je definitivno imenovana, je njena plača letnih 1152 K, torej je tu oškodovana za letnih 192 K. Poleg tega ima, dokler ni definitivna, letnih 192 K stanarine, a definitivna 288 K in tu je zopet oškodovana za letnih 96 K, kar kaže skupno škodo 288 K ali mesečno 24 K. Ta škoda se pri moškem "prosilcu še poveča za 20%. In vendar to še ni vse. Tudi pri pomikanju v višji plačilni razred mora čakati toliko časa delj. ker pomaknejo ga šele po lOletnem službovanju, ki se šteje od dneva, katerega je bil definitivno imenovan. In vso to škodo provzročita učiteljstvu deželni odbor in deželni šol. svet, oblasti, ki bi bile dolžne skrbeti, da se v deželi vrši vse v redu! Ali ni,očita resnica, da člani teh oblasti nimajo srca, ako imajo še kaj razuma? Alt l?i 'pe bilo torej bolje, da bi vlada razpustil^ tjidi ti oblasti in nastavila komisarja? Ako,bi točen in vesten, bi našel gotoyo,še (lrygjh.ne-rednosti, in Istra bi.se rešila na§loya —. »dežela neverjetnosti«.
—i— Volitve v istrski deželni zbor. Kakor poročajo, se prično volitve v istrski deželni zbor dne 7. junija.. Ta dan -voli ■ splošna kurija; dne 14. junija ožje volitve. Kmetiške občine volijo dne 19. junija, 26. junija ožje, mestna kurija 23. junija, ožje 4. julija, trgovska zbornica 2. julija, vele-posestvo 19. julija.
Splošni vestnik.
Pozor, predsedniki okrajnih učiteljskih društev! V kratkem prejmo predsedniki okr. učiteljskih društev po 10, 15, 20 ali tudi še po več položnic Društva za zgradbo učiteljskega konvikta s prošnjo, da jih razdele ob društvenih zborovanjih med svoje člane, ki bi radi postali tudi člani našega društva. Seveda, paziti je, da se razdele položnice odločno naprednemu učiteljstvu. Naše društvo ima že lepo premoženje in gotovi krogi imajo že skomine po teh naših denarcih. Zato. le pozor! Na eno položnico plača lahko tudi več učiteljev in učiteljic letamo za naše društvo. Pa tudi vsakemu posamezniku radi postrežemo s položnicami, če se zgla-si zanje. Torej, le na delo za učiteljske otroke!
»Moja setev.« Pod tem naslovom bo izšel v založbi našega društva I. zvezek zbranih mladinskih spisov priljubljenega mladinskega pisatelja Ivo Trošta.
Janko Žirovnikovih narodnih pesmi za šolsko mladino III. zvezek je že v tisku.
Mladinskim spisom smo po novem letu znižali ceno na 1 K vsakemu zvezku. Le pridno jih naročajte!
Trdote službene pragmatike. Dne 5. t. m. je bila pri ministrskem predsedniku deputacija državnih uradnikov, ki mu je predložila pritožbe raznih kategorij v zadevi trdot službene pragmatike. Ministrski predsednik je obljubil, da se bo vsa stvar preštudirala sporazumno z resortnimi ministri, da se trdote odpravijo.
Ureditev vdovskih in sirotinskih pokojnin državnega učiteljstva. Posl. Hof-mann pl. Wellenhof je posredoval dne 5. t. m. pri naučnem ministrstvu v svrho ureditve pokojnin, ki jih prejemajo vdove in sirote državnega učiteljskega osobja. Naučni minister vit. Hussarek je izjavil, da bo po svojih močeh izkušal povoljno urediti to vprašanje.
Italijansko dijaštvo in fakultetno vprašanje. Italijanski dijaki so imeli dne 5. t. m. na Dunaju zborovanje, na katerem so sklenili vzeti sklep državnega zbora glede italijanske pravne fakultete na znanje in počakati, kako se stvar dalje razvije.
Prepovedana zbirka za spomenik Tolstega. Rusko ministrstvo za notranje zadeve je prepovedalo nabiranje prispevkov, katerih vsota je bila namenjena, da se postavi spomenik Tolstemu.
Slovencem v zgled! V Tešinu imajo Poljaki posebno šolsko društvo »Macierz szkolna«, ki zdržuje 8 ljudskih šol, 10 otroških vrtcev, eno relano gimnazijo, 2 zavetišči, nadaljevalno šolo za deklice, 3 obrtne šole in celo vrsto čitalnic in knjižnic. Za vse to so zdali Poljaki blizu 2 in pol miljona kron. Ker je proračun za leto 1914. izkazoval 90.000 K primanjkljaja, so šli takoj vsi rodoljubi na delo. Takoj se je zbralo 35.000 K, nadalje je nabral klub poljskih državnih poslancev na Dunaju med svojimi člani 5800 K, štirje krakovski meščani so zložili 20.000 K, odvetnik dr. Osuchowski v Varšavi je podaril 30.000 K, dve banki v Levovu sta darovil 9000 K, gališki deželni odbor je nakazal 18.000 K.
»Jugoslovanska žena«. Junija meseca letošnjega leta priredi »Splošno slovensko žensko društvo« v Ljubljani razstavo »Jugoslovanska žena«, ki jo pripravlja že nekaj let. Ta razstava se bo ozirala predvsem na narodna ženska ročna dela, na hišno industrijo jugoslovanskih narodov, v prvi vrsti slovenskega in hrvaškega, pa tudi srbskega. »Spošno slovensko žensko društvo« je že stopilo v zvezo z »Žensko udrugo za usčuvanje i promicanje narodne pučke umjetnosti i obrta«, z »Udrugo učiteljica« ter z nekaterimi privatnimi osebami v Zagrebu. Za hrvaški oddelek razstave je najbolje skrbljeno. Treba še, da se združijo vsi slovenski rodoljubi in ro-doljubke, ki imajo kake zbirke narodnega blaga, spadajočega pod poglavje jugoslovanska, oziroma slovenska žena. Odbor se obrača na vse Slovence in Slovenke širom slovenske domovine, da mu blagovolijo v svoji znani požrtvovalnosti pri-hiteti na pomoč ter mu sporočiti, kje in kako bi bilo mogoče zbrati pristna sloven-ska narodna ženska ročna dela minole in sedanje dobe, ženske in otroške narodne noše iz vseh slovenskih krajev, pristno narodno pohištvo, narodne igrače i. dr. Ker društvo nima gmotnih sredstev, si bo treba pač vse samo izposoditi; razume se, da bo društvo jamčilo za to, da se nobena stvar ne poškoduje ali izgubi. Vsi razstavni predmeti bodo tudi zavarovani. »Splošno slovensko žensko društvo« upa z razstavo »Jugoslovanska žena« oteti pozabfjenju masrikatero lepo pristno domače delo ter hoče pokazati kolikor mogoče mnogo tega, kar je napravilo jugoslovansko ženstvo tekom stoletij, ali kar je ž njim v kakršnikoli zvezi. Naj bi prihitelo pri tem velikem in težavnem delu prav mnogo slovenskih, hrvaških in srbskih društev in rodoljubnih posamez-. nikov na pomoč.
Avstrijsko čebelorejsko društvo. Iz
poročila avstrijskega čebelorejskega društva posnemamo sledeče podatke. Društvo je štelo v poslovnem letu 1913. skupno 12.680 članov, 404 podružnice in je vzdrževalo 56 čebelarskih postaj za opazovalne namene. Za povzdigo čebelarstva deluje 30 društvenih potovalnih učiteljev, razen tega društvo tudi daruje iz svojega pridnim čebelarjem vzorno oskrbovane panje ali kako čebelarsko orodje.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
K. F. v K. (p. A.): Dotična okrožnica nam ni znana. Obrnite se na »Sočo«, morda Vam povedo tam kaj več. Pozdrav! — A. Ozimec: Porabimo!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.

Agitirajte, pridobivajte novih naročnikov za naše liste, ki so:
Učiteljski Tovariš----
- - - Popotnik, Zvonček.
Iznova pozivamo vsa okrajna učiteljska društva, naj store svojo dolžnost v polnem obsegu! Vsi na delo!
A»-.. I >
Knjigoveznica
Sv. Bonač
Ljubljana, Šelenbargova nI.
priporoča vsakovrstna kniigoveska dela,
galanterijo, passepartuje itd. Posebno
■"nočna vez za knjižnica in čitalnice,
J*-"a j
Cene zmerne, delo solidno.
Tvornica
orgelj in harmonijev c. kr. dvorni dobavitelj
Jan Tuček
Kutnahora, Češko.
Pošilja cenike brezplačno in franko.
fi Ozirajte se na tvrdke, ki f objavljajo svoje oglase $ v Učiteljskem Tovariša.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, t pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrov taa sadruga i omejenim laiBstvom.
Promet do 28. februarja K 39.654'09.
Uradne are: Vsak čet,-tek od V»S.—1/t3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj sa odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgovec
"V Grorici
Tržaška -ulica, štev. 1.3
v lastni hiši
in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.

Barhenti,
flanele,
sefirl,
plketi,
kanetasi,
kepr.
T7"se tlsaanizxe preskrbi
M. JIRSOVA
==== učiteljeva soproga =
Platno,
damaskl,
robci,
brisače,
rjuhe,
vsa oprava.
lastnica ročne tkalnice v Novem Hradku nad ^Sof 16
-4=0 m. ostaan.lroTT" za 20 HZ fraaaufeo.
Neugajajoče vrnite.	Učlteljstvu popust.	Vzorci franko.

(s)
Staršem, mladinoljubom, šolskim vodstvom, krajnim šolskim svetom in cenj. knjižnicam priporoča „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani sledeče
„Mladinske spise"
1.	Mlšjakovega Juička zbrani spisi I., II , III., IV., V.
in VI. zvezek ...............¿K 1*—
2.	A. Rape: Mladini, I., II. in III. zvezek.......1*—
3.	E. Gangl: Zbrani spisi, I., II. in III. zvezek ... , „ 1*—
4.	A. Rape: Dane.............. . » . 1'—
5.	J. Slapšak: Turki pred sv. Tllnom	1*20
6.	Jos. Ribičič: Kraljestvo čebel . .... . .;. , » —-80
7.	Jos. Ribičič: Vsem dobrim	, , 1'—
8.	Pav. Flere: Babica pripoveduje	, , —'6o
9.	Pav. Flere: F. Palnakovl spisi ........ „ , 1 —
10. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za mladino,"
I. in II. zvezek
.P.
ssr izprašani optik, -ms
Zaiagatelj c. in kr. armade, vojne mornarice, domobrancev i. t. d.
Očala in ščipalniki
natančno ao zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi, daljnogledi Busch, Goer/. Zeiss i.t.d,
Fotografični aparati itd.
Moderno urejena delavnica z električnim obratom.
Ceniki
brezplačno.
Stari trg št. 9
Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd. Strogo solidna tvrdka !!
Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne!
Postrežba točna!
Gramofoni od K 20'— naprej, plošče od K 1*50 naprej vzXgi.v
Zaloga pjhi-štva in tapetniškega blaga
j i. P os; dm
mizarstvo.
Ljubljana, Marije Terezije c. št. 11 (Kolizej)
■
Zaloga spalnih ter je- i	Zaloga otomanov, di-
dilnih sob v različnih j	: vanov, žimnic
: najnovejših slogih. : \	in otroških vozičkov.
Spalnica v amerikanskem orehu
350 kron.

y ; ■ .. - 1
.j W'v . i
Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom.
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratniki in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v špecijalni trgovini

Velika izbira i
Á. Sc E. Skaherné
Ljubljana, Mestni trg 10
Solidna postrežba i
Mestna hranilnica ljubi janska|
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3.
j-srečja, slovenska
Denarnega prometa koncem leta 1913 . . K 700,000.000'—
Vlog............... 43,500.000'—
Rezervnega zaklada.........„ 1,330.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
0
o
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo e. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. ::
iskarna v Ljubljani
reg. zadr. z omejeno zavezo	Frančiškanska ulica štev. 6
se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in cenj. učiteljstvu v naročilo vseh uradnih šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za šol. uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom in sploh vseh v šol. stroko spadajočih tiskovin, mr V zalogi vedno: K. Wider, „MOJE PRVO BERILO".
t>