Konec oktobra po novi cesti v Ljubljano — Ta torek so delavci kranjskega Gradbinca na mostu nad podvozom na Orehku, kjer bo spodaj tekla štiripasovnica na novi most čez Savo, položili betonsko ploščo. 400 kubikov betona je šlo vanjo. Nadvoz bo te dni dobil še betonski venec, ograjo in prehodne plošče za vezavo z ravnico, po osemindvajsetih dneh, ko bo plošča lahko prevzela bremenilno preizkušnjo, pa bodo položili še asfalt. Pravijo, da bo konec oktobra ta novi del ceste proti Ljubljani nared in promet bo lahko stekel čezenj. — Foto: F. Perdan *enega življenja. Komite za gospodarstvo in finance vodi Mišo Burgar, sestavlja pa ga devet članov. Predsednik komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve je Ferdo Rauter, v njem pa je prav tako 10 članov. Komiteju za družbene dejavnosti pa predseduje Lojze Rakovec, v njem pa bo tudi deset članov. -jk Usposabljanje rezervnih starešin Radovljica - Po sklepu predsedstva občinske konference ZRVS bodo v okviru programa vojaško strokovnega usposabljanja rezervnih starešin v nedeljo. 28. septembra, s pričetkom ob 8. uri zjutraj organizirali vsakoletne pohode članov iz vseh krajevnih organizacij ZRVS v občini Na pohodih, ki jih bodo pripravili v Bohinjski Bistrici, na Bledu, v I^s-cah, v Radovljici in v Kropi bodo reševali topografske in taktične naloge, opravili streljenje z vojaško puško in pohod sklenili s teoretičnimi izpiti o predpisanem gradivu iz revije Naša obramba. Jesenice - V ponedeljek, 29. septembra, bodo za Mavrami nad Pristavo v Javorniškem rovtu odprli obnovljeno kurirsko postajo G-22. Gre za postajo v bližini kurirske relejne poti, ki je med narodnoosvobodilno borbo povezovala partizanske enote in organe ljudske oblasti v Sloveniji ter izven nje. Pri obnovi postaje so si graditelji prizadevali ohraniti njeno nekdanjo podobo, tako da si bodo obiskovalci objekta lažje predstavljali tudi življenje kurirjev. Postojanka na skritem kraju, vendar le dobrih 50 metrov nad gozdno cesto za Mavrami, bo odslej vedno dostopna vsakomur. Na ta partizanski pomnik bo mimoidoče opozarjal smerokaz. Zemljišče in les za postavitev objekta je podaril lani umrli komandir kurirske postaje G-22 Janko Vilman. drugi material in gradbene storitve pa je za malo odškodnino zagotovila jeseniška železarna. Pri izgradnji kurirske postaje so sodelovali nekateri prebivalci Javorniškega rovta. člani DPI) Svoboda Javornik-Koroška Bela. učenci osnovne šole Karavanški kurirji NOB na Koroški Beli. še živeči kurirji, pripadniki obmejnih enot. člani Lovske družine z Jesenic in drugi občani Skupno so opravili 420 ur prostovoljnega dela. Svečanost ob odprtju postaje bo V ponedeljek ob II. uri. Kulturni spo red zanjo bodo pripravili člani kulturne skupine v osnovni šoli na Koroški Beli Obenem bodo učenci te šole na dan pionirjev. 29. september. odšli s Koroške Bele na kurirske postaje. Dostop do kurirske posta* obiskovalce z osebnimi avti* mogoč po cesti v Javom b* * Starejše borce in druge obč* ob poldeveti uri odpelje busne postaje na jeseniškem posebni avtobus. J. r Urbanistični načrt na naslednjo sejo Vsi trije zbori občinske **f ščine Skofja Loka so na atffV njih v ponedeljek in v sredo #5 jeli sklep o umaknitvi odloka o rovelaciji urbanistk ga načrt mikroregije Loka z .levnega reda . njeno gr Hivo bo predlože**' legatom obravnavo na nji seji občinske skupšrtne. * predvidoma oktobra. Zato že objavljeni skJei nega sveta občinske skupAV iavni razgrnitvi urbanisti načrta, ki je bil 2.IH iSfltltf Ijen v Uradnem vestnik. ske. ne velja. Kranjska zunanjetrgovinska bilanca Izvozna pregrada popušča ^epopolni podatki o uvozu in izvozu nekaterih kranjskih organizacij združenega dela skazili *Uko polletne zunanjetrgovinske bilance, zato je cUilo ponovno preverjanje ugodnejše podatke — izvoz nad republiškim poprečjem, uvoz pa se mu Približuje .3.STRAN GLAS ^KRANJ — Ko se je kranjski ^*ripi svet seznanil in ocenil pol le t-rezultate zunanjetrgovinske me-**i«ve, ni našel ugodnih besed, pa se tw zan,f*' teg* odločil, da je treba to Področje dodatno proučiti in ugotovi, tli združeno delo kranjske obči-JW ne najde načina, da bi bila ta j^obtematika blažja. Predstavniki ^^rfaega sveta so obiskali Tekstilin-[ Jj«. Planiko. Ikos. Exoterm. Zvez-t^^. Ibi, Savo in Iskro ter ugotovili. iz Save in Planike niso posredo-l*Ii točnih podatkov. Zaradi tega je zunanjetrgovinska slika precej ^M* kot je v resnici bila. ^eja kranjske bčinske skupščine |^ atiaaj — V sredo, 24. septembra, m Wa v Kranju seja zborov občin-^♦Aupščine. Delegati so na skup-["V^8 zasedanju poslušali obrazloži-amandmajev k ustavi SRS, ki jo posredovala podpredsednica ob-[^^■fe skupščine Kristina Kobal, in l^otke amandmajev k ustavi SRS {^»jeh-. Nato je predsednica komi-za plan in analize Anuška seznanila delegate z oceno ky*j>jskega gospodarjenja v letos-prvem polletju, s problematiko 'n uvoza ter z uresničeva-i^tii dogovora o družbeni usmeritvi k5Por*Janja dohodka in sredstev za T** dohodke. Delegati so na ^■eni zasedanju, ki ga je vodil tnik skupščine Stane Božič, Vh" spremembe letošnje resolu-1 razvoju kranjske občine in dela skupščinskih zborov wa leta. Prav tako so soglašali *|**jemom odloka o ustanovitvi ^oupravnega sklada za izvajanje ^*rvencij v kmetijstvu in preskrbi. pP^inški zbori so nato razprav-* oklepali o družbenem dogo-^T** izgradnji in financiranju e ^avbe Muzeja revolucije SR w*nfje v Ljubljani, o odloku o Ifc^^omski stanarini in postopnem 5^2?" na ekonomske stanarine v n' o opustitvi pokopališča na J podelitvi velike plakete e Kranj najboljšemu filmu na narodnem festivalu športnih in *)*tičnih filmov ter se seznanili z J^njskimi in delovnimi pogoji vcev in obrtnikov v samostoj-*>ebnem delu. -jk Novi podatki so ugodnejši. V Savi se je v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem izvoz povečal za 44,7 odstotka, uvoz pa za 6 odstotkov, v Iskri izvoz za 68,6 odstotka, uvoz pa za 9 odstotkov. V Ikosu sta se tako izvoz kot uvoz zmanjšala pod lansko raven, v Exotermu se je izvoz povečal 53,8 odstotka, uvoz pa za 56 odstotkov, v Tekstilindusu izvoz za 46.7 odstotka uvoz pa za 19 odstotkov, v i bi ju izvoz za 18 odstotkov, uvoz pa za 600 odstotkov, v Planiki izvoz za 5 odstotkov, uvoz pa za 75,2 odstotka, v KŽK je bil izvoz manjši kot lani v enakem obdobju, uvoz pa se je bistveno povečal predvsem zaradi uvoza opreme za sirarno in mlekarno. Zvezda pa je letos dosegla manj izvoza kot lani, po drugi strani pa tudi uvoza ni bistveno povečala. Blagovna menjava kranjskega združenega dela se je v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 25,2 od- stotka, od tega izvoz za 41,3 odstotke, uvoz pa za dobrih 16 odstotkov. Pokritje uvoza z izvozom dosega letos skoraj 70 odstotkov, kar je veliko boljše od prvotnih podatkov. Novi podatki so še vrednejši, če jih primerjamo z republiškimi. V Sloveniji se je letošnje prvo polletje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem izvoz povečal za 38 odstotkov (Kranj 41,3 odstotke), uvoz za 12,6 odstotka (Kranj 16 odstotkov, kar je nekoliko več), pokritje uvoza z izvozom pa je znašalo v republiki 66,5 odstotka, v kranjski občini pa dosega skoraj 70 odstotkov. Podatki zgovorno kažejo, da izvozna pregrada popušča in da so prizadevanja združenega dela močnejša od nje. V sorazmerno kratkem času so delovne organizacije našle načine in pota k večjemu izvozu, obenem pa znajo kljub nujnemu uvozu opreme, kar velja za Iskro, Savo in K2K, zniževati njegov vpliv. Takšnih rezultatov ni bilo lahko doseči, saj je kranjska industrija predelovalna in kot takšna krepko odvisna od uvoza. Zato je pravilna ugotovitev izvršnega sveta, da posebni ukrepi za zdaj niso potrebni, da pa to ne pomeni uspavanja na doseženem. Kranj na tem področju vsega še ni dosegel. % J. Košnjek /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske obvešča da bo s 1. 10. 1980 začela poslovati ekspozitura Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske, Poslovna enota Škofja Loka v Podlubniku Ekspozitura bo poslovala: ponedeljek, torek, četrtek, petek od 12. do 18. ure sreda od 9. do 13. ure in od 14. do 18. ure sobota zaprto - v DAN ODPRTIH VRAT V SAVI 60-letnice obstoja tovarne in 30-letnice samouDrai7inn',X"' organizacija Sava v soboto, 20. septembra m^mvl/anJ<>'J* delovna okviru letošnjih jubileje vcev Save, upokojena, delavci kranjskih delovnih organizacij, učene?'„ drugi občani Kranja in okolice, mnogi obiskovalci pa so »kžv w, bolj oddaljenih ^jevnašerepubUke. Med ogledZ Z^V^ndi z izdelovanjem avtomobilskih plaščev ter drugih gumenih izdelkov proizvodnjo umetnega usnja ter vlogo in delom v oddelku elektronske obdelave podatkov v delovni organizaciji. Delavci Save so obiskovalci seznanili tudi z osnovnimi podatki o razvoju, rasti in organizirani, delovne organizacije. * "tiranosu Za obnovo cest in vodovoda Pri komunalni skupnosti Radovljica načrciiejo v naslednjem srednjeročnem obdobju predvsem obnovo vodovodnega in kanalizacijskeg j a — Sanacija blejskega jezera jrnrez- Radovljica — Pri komunalni skupnosti v Radovljici načrtujejo, da bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju z združenimi sredstvi za razširjeno reprodukcijo, amortizacijo komunalnega gospodarstva, proračunom in 25 odstotkov sredstev iz nadomestil stavbnih zemljišč zbrali skupaj 120 milijonov 700.000 dinarjev, za izgradnjo komunalne infrastrukture pa bodo potrebna še 120 mili- skupnostjo v a sofinan-;a jezera v Tako bo V tem ob-$'M).000 di- Starostno zavarovanje kmetov v naslednjih petih letih Razširiti krog upravičencev ^ srednjeročnem obdobju 1981/85 naj bi s starostnim zavarovanjem zajeli še 22.150 'Metov, njihovih zakoncev, sorodnikov ter *>reužitkarjev — Več pozornosti kmetom — lnvalidom — Neustavnost sedanjega zakona S kmetijsko dejavnostjo se ukvarja še preko 73 tisoč Slovencev, od jih prejema kmečko pokojnino le 43 tisoč. Slabost sedanjega za-*ona o starostnem zavarovanju kmetov je v tem. da ne izhaja iz dela kot temeljne družbene vrednote, temveč iz lastnine. Uveljavljen je w*tem »ena kmetija — ena pokojnina«, ne glede na to, koliko članov ?°|"podinJ8tva oz. družine se preživlja s kmetovanjem. V primeru, da je iHaJj kmetija vir dohodka večjemu številu družinskih članov, se tudi P°kojnina deli na več delov in takrat tudi niso neupravičeni očitki, da P* le za »socialno podporo«. Druga šibka točka zakona, ki je v veljavi, J* v tem, da ne zajema kmetov - invalidov. Vsak teden smo priča Pazljivim nesrečam s traktorji in drugo kmetijsko mehanizacijo, njihovo število se povečuje iz leta v leto in zakon jih zato ne bi smel obiti. Vse slabosti sedanjega zakona je preučilo tudi ustavno sodišče SR Slovenije. Ugotovilo je, da zakon o starostnem zavarovanju kmetov v primeru slabega vremena v kulturnem domu.i . 1 "< Največja pridobitev oB letošnjem prazniku je nov družbeni prostor v kulturnem domu. Uredili so ga ob dvorani. Veliko dela je bilo potrebnega za urejevanje, pri opremljanju pa je pomagala osnovna šola. Sicer pa ob letošnjem praznovanju v krajevni skupnosti že razmišljajo o prihodnjih nalogah. Na prvo mesto uvrščajo telefon. Denar zanj že zbirajo in upajo, da bodo V Predosljah zazvonili telefonu leta 1982. Problematična je trgovina. V smernicah prihodnjega občinskega plana je ni, čeprav je to eden največjih problemov krajevne skupnosti Predoslje. Z njegovim razreševanjem ne kaže predolgo odlašati. Želja krajanov je tudi boljša avtobusna povezava s Kranjem. Lokalni avtobus je poskusno že vozil, potem pa prenehal, obrazložitve, ali je proga upravičena ali ni, pa skupnost še ni sprejela. V Predosljah prav tako pričakujejo začetek gradnje novega stanovanjskega bloka, ki bo razrešil predvsem stanovanjsko stisko učiteljev osnovne šole, predolgo pa tudi ne kaže več odlašati z odločitvijo, kje bo nov vrtec za Predoslje in Britof. Sedaj je v šoli, ki pa zaradi celodnevnega pouka s prostorom ni preveč na dobrem. < • ' ' • » s > • P t ' <\ 1 1 >; V '•• M.Košnjek ! bančna sredstva v vi?;, jonov 600.000 dinarjev. Z Vodnogospodarsk > so že sklenili dogovor ciranje sanacije blejske višini 46.000 dinarje- . skupaj zbranih sredstev dobju 287 milijono narjev. Številna območja v radovljiški občini imajo še probleme s pitno vodo. zato pri komunalni skupnosti načrtujejo za izgradnjo vodovodov 93 milijonov dinarjev. V Hohinju naj bi dokončali dela na vodovodu Rib-čev laz — Bohinjska Bistrica, boljša pa naj bi bila vodna oskrba tudi na območju Bleda. Če bi primerno zajeli Radovno, bi bila lahko pitna voda namenjena še preskrbi Lesc in Radovljice, kjer naj bi dobili dovolj vode tudi z zajetjem Završnice. Kro-parsko-dobravska področje naj bi bilo preskrbljeno z novim zajetjem Kroparice. Za izgradnjo primarnega kanalizacijskega omrežja bodo morali zbrati 194 milijonov 200.000 dinarjev. Predvsem bo denar namenjen za sanacijo blejskega jezera, za izgradnjo kanalov v Predtrgu v Radovljici ter kanalizacije Lesce —Radovljica. Začeli naj bi še z izgradnjo kanalizacije v Kropi, z izgradnjo ko-lektorja na področju Bohinja, nujno pa bo tudi sekundarno kanalizacijsko omrežje. V programu kolektivne rabe predvideva komunalna skupnost sredstva iz cest in sredstva kot nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V območju Radovljice naj bi obnovili cesto Radovljica —Lesce ter nekaj drugih cest in cestnih križišč; na Bledu naj bi končno že uredili Unionsko križišče, v Bohinju pa obnovili cesto Bistrica — Ravne. V Otočah je nujni novi most čez Savo in tudi za obnovo manjših mostov namenjajo nekaj sredstev. Obvozna cesta v Radovljici bo končana v teh letih tudi v svojem tretjem delu do Lancovegu. Pri komunalni skupnosti so razpravljali tudi o centralni deponiji in menili, da je nujna izgradnja v tem srednjeročnem programu, veljala pa naj bi 5 milijonov dinarjev. Za obnovo cest, križišč, mostov in druga dela pa v tem srednjeročnem obdobju komunalna interesna skupnost radovljiške občine namenja skupaj 56 milijonov 150.000 dinarjev, j *---------- š e vec izvoza V kranjski Savi po zastojih med letom in po dopustih hitijo z uresničevanjem gospodarskega plana - Do konca leta za 38 milijonov dolarjev izvoza, uvoz pa bo manjši od planiranega -Uresničevanje programa notranjih rezerv v višini 110 milijonov din V kranjski Savi že vrsto let ob sprejemanju gospodarskih načrtov za posamezno leto, sprejmejo tudi akcijske programe, v katerih se zavežejo, da bodo prihranili na materialu, povečevali kakovost in produktivnost — skratka .v vsakem tozdu naj bi gospodarili kar najbolj racionalno. Predvidevali so, da naj bi letos na ta način prihranili kar 110 milijonov novih din. Ob iskanju notranjih rezerv pa je za gospodarjenje v osmih mesecih značilno se izredno prizadevanje za kar največji izvoz, po drugi strani pa se je delovna organizacija omejila v delitvi dohodka ob sočasnem zadržanju osebnih dohodkov na ravni konca lanskega leta. Takina ustalit vena prizadevanja v kranjski Savi niso ostala brez rezultatov: ocenjujejo, da so doslej že uresničili okoli 40 odstotkov z akcijskim programom planirane vsote. Učinek prihranka pa bi bil seveda večji, Če ne bi cene surovin in ostalih materialov letos poskočile, medtem ko so ostale cene Savinih izdelkov letos Se nespremenjene. Letos so načrtovali za 45 odstotkov večji izvoz kot lani, ven- dar pa je bilo treba taksno delovno organizacijo, kot je Sava, ki večji del potrebnih surovin za svojo proizvodnjo uvozi, v letošnjem letu izvozni lok se bolj napeti. V devetih mesecih letos je Savi uspelo izvoziti za več kot 16 milijonov dolarjev svojih izdelkov, kar je toliko kot lani vse leto. Že nekaj let nazaj namreč Sava skokovito povečuje izvoz: letos so izvozni plan aprila povečali na 34 milijonov dolarjev, kar pomeni, naj bi do konca leta izvozili se enkrat več izdelkov kot lani. S tako skokovitim porastom izvoza pa se seveda močno izboljšuje tudi razmerje v pokritju izvoza z uvozom, ki naj bi od lanskih 1:2,4 zdrsnilo letos na 1:1,47. Lani je Sava uvozila za 44 milijonov dolarjev reprodukcijskega blaga, rezervnih delov in drugega, letos pa naj bi od sicer planiranih 59 milijonov uvoza, dejansko kupili v tujini le za 50 milijonov dolarjev blaga. Uvoz pa se ne bo tako zmanjšal le vrednostno, pač pa tudi njegov fizični obseg, saj so po višjih cenah na svetovnem trgu uvozili nekaj manjše količine blaga. V prvih osmih mesecih letos številke o uvozu sicer niso velike, ven- dar pa jih bodo v naslednjih mesecih prav gotovo močno povečali, saj so bila v poletnih mesecih skladišča repromateriala domala prazna: ker Sava ni imela deviznih pravic so se namreč zaloge surovega kavčuka znižale na minimum. Prihranek na uvozu pa bi bil za Savo lahko še večji, če bi bila preskrba z repro-materialom na domačem trgu dokaj boljša, tako pa so Savini dobavitelji surovin prav tako večji del proizvodnje usmerjali na tuji trg. Motnje in zastoji v Savi v letošnjem letu so zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala seveda vplivali na obseg proizvodnje, ki ga niti do konca leta ne bomo mogoče docela ujeti. To, da je bilo v osmih mesecih letos izdelano za 2 odstotka manj izdelkov kot lani v enakem obdobju, se seveda na domačem trgu že pozna — tako v prosti prodaji kot tudi pri opremi in repromaterialu za čevljarsko, avtomobilsko in ostale industrije. Manjkajoče devize za uvoz surovin si je Sava letos zagotavljala s sporazumevanjem s proizvajalci v reprodukcijski verigi, zaradi majhne pripravljenosti nekaterih pa uspeha ni bilo posebnega; več uspeha pa je dalo sodelovanje izven reprodukcijske verige, vendar pa je takšno pridobivanje deviz veliko dražje. Sava ima sklenjene samoupravne sporazume o odstopanju deviznih pravic z 29 organizacijami združenega dela za skupaj 320 milijonov deviznih dinarjev, vendar pa bo zaradi menjajočih se predpisov vsoto v celoti težje doseči. Med samoupravnimi sporazumi so nekateri tudi dolgoročne narave, predvsem so to skupna vlaganja z nekaterimi turističnimi in hotelskimi delovnimi organizacijami, letos pa so sklenili tudi nekaj novih sporazumov o vlaganju v surovinsko bazo, ki naj bi v naslednjih letih močneje zmanjšala odvisnost od uvoženih surovin in seveda močneje zmanjšala kup deviz, ki jih je za to potrebno odšteti. Sicer pa v Savi upajo, da bo z zadnjimi ukrepi na deviznem področju več reda, predvsem pa je za gospodarjenje izredno pomembno vedeti pogoje že v začetku leta; to leto je bilo s tolikšnimi pretresi teko pri cenah kot na področju zunanje trgovine gotovo takšno, da si kaj podobnega v naslednjih letih ne Želimo. L. M :OVNEM MESTU Vajeni smo krojačev. ki od jutra do trde noči presede za šivalnim strojem, za mizo s šivanko v roki. Po cele dneve. Za petek in svetek. Naredi vse. kar zahtevamo od njega. Dela mu nikoli ne zmanjka. Kupi blaga se raje iz dneva v dan večajo v policah in ga še huje priganjajo k delu. In vsak kos oblačila, ki se ga loti. mora znati prav napraviti. Tu ni specializiranega dela. da bi ta krojač delal le hlače, ta le površnike, ta le plašče. Vsak mora znati vse . . . Konfekcija, po kateri vse raje segamo, če jo le dobimo za naše mere. pa je uvedla tudi novo delovno mesto: krojača v trgovini. Tudi to delo je zanimivo in zahteva svoje znanje, seveda pa je od dela klasičnega krojača neprimerno lažje. Delo traja le osem ur in največkrat je treba obleko, krilo, hlačnico ali rokav le skrajšati, v pasu zožati, popraviti to in ono, kot pač stranka zahteva. Narejeno je takoj ali čim prej. kakršno je pač delo, oziroma kolikor dela pač že imajo v delavnici. In seveda brezplačno. Njihova storitev, je vračunana v ceni oblačila, zaves. Njihova najhujša sezona se začne septembra in do Novega leta ne pojenja. Najhuje pa je pred 1. novembrom ko ženske kupujemo največ zimskih plaščev in kostimov. Tako ugotavljajo krojači in šivilje v trgovinah. Moški pridejo na vrsto kasneje, šele pred Novim letom ... •lože Zlate, doma i/. Praš. je krojač že 29. leto. Pri Vojno trgovskem podjetju v Kranju se je izučil leta 1952. Pa se je podjetje sečkrat preimenovalo. Uniforma. Obrtnik, Krim. Ko so 1972. odprli Kokro, je prišel sem Pravzaprav še dan prej. I. avgusta je začel. 2 avgusta so ga pa odprli. Ni bilo tako za šolanje takoj po vojni, kot je danes, in ko se j«' odločal za pok I k. so dbma modrovali: krojač je dober poklic. Vse ti prinesejo na dom . . . Izučil se je za krojača. Toda če bi bil še enkrat mlad, bi bil zagotovo gradbenik, pravi. Pravkar se ubada z usnjenim jopičem, kateremu mora skrajšati rokave. Zahtevno delo. posebno še, ker so manšeti pleteni in vsak trenutek ti lahko uide zanka, če dobro ne paziš. Pa vendar raje obdeluje trdnejše materiale. Z žensko konfekcijo je več sitnosti. Tanka blaga krojaču ne gredo od rok. To je le bolj za ženske roke. In robijanje zaves tudi. Osem ur je njegov delavnik. To ja čas, ki si ga noben zasebni krojač ne more privoščiti. Janez pa pravi, da denar ni vse. Okrog 7.500 dinarjev zasluži in zadovoljen je-. No, za tako draginjo bi človek moral dobiti več; toda če se takega denarja navadiš, tudi s takim prideš skozi. Nagrajevani so po prodaji v vseh treh konfekcijah, moški, ženski, otroški in od prodaje Zaves. Ce prodajo tu več, tudi njim v šivalnici več pade. Prav je tako. Saj je tudi vedno več dela tu. kadar v trgovini več prodajo. Trudijo se — trije so v šivalnici — da strankam kar najhitreje ustrežejo. Če gre na primer za smrt v družini, pustijo vse ostalo in se lotijo najprej teh oblačil. No, tudi pri porokah pohite, da mladi dobe pravi čas vso »opravo«. Če je le mogoče, narede tudi za ostale takoj, kadar je pa konica njihove sezone, tam ob koncu oktobra, je pa treba včasih tudi do teden dni počakati. Radi bi seveda, naredili prej, toda ni mogoče, pa čeprdv tudi potegnejo kakšno uro. Trije delajo v šivalnici; dva dopoldne in eden popoldne. D a-so vedno tu, če se je treba s stranko še kaj pogovoriti, kaj pomeriti. Včasih so to kar zahtevna dela. Vsega seveda tudi tu ne morejo narediti: krajšanje celega usnjenega plašča, krznene jakne in podobnega. Paziti morajo pri svojem delu. Oblačilo mora iz rok šivilje ali krojača kot novo. Nikjer se ne sme poznati, da je bilo popravljeno. Janez in oba sodelavca so strogi sami pri sebi. »Vedno skušaš narediti najboljše,« pravi Janez, »saj stranka zagotovo ni prvič tu in Če bo zadovoljna, bo še prišla.« j) l)0ien(. Janez Zlate - krojač v (Globusu --1-*■ Delavca prihranila Janez Rotar in Franc Žos sta Metalki-T: prihranila okrog 320.000 mark, potrebnih za strojev za zarezovanje jeklenih montažnih — Stroja, ki imata vrsto prednosti pred bosta novatorja še izpopolnjevala Tržič - Pred štirimi leti so se v Metalkini temeljni organizaciji združenega dela Triglav v Tržiču odločili za preobrazbo proizvodnje v bolj donosno, tako, da bi z njo lahko prodrli tudi na zunanji trg. Usmerili so se v izdelavo jeklenih montažnih sider ter tako v zadnjih nekaj letih povečali izvoz za štirikrat. Njihova izvozno-uvozna tehtnica se je tako krepko nagnila v korist izvoza, pretežno na konvertibilno področje. V tujini kupujejo le stroje, ki jih doma ne morejo dobiti, v zadnjem času pa so nekoliko posegli tudi po surovinah, saj so dosti cenejše od domačih. V plan za naslednje srednjeročno obdobje so zapisali, da bodo dosegli 1,5 milijona dolarjev letnega izvoza, kar bi pomenilo 16.000 dolarjev na zaposlenega. Besedo nameravajo držati, vendar jo bodo lahko le na ta način, da bodo znatneje povečali proizvodnjo jeklenih sider. Pred štirimi leti so jih izdelali okrog 1,5 milijona letno. S to količino popraševanja doma in v tujini niso mogli zadovoljiti. Svoj cilj delavci Triglava vidijo V mesečni pro- Janez Rotar zvodnji milijon kosov, uresničitev pa je povezana z odpravo ozkega grla, ki ga povzroča zarezovanje sider. Uvoziti bi morali najmanj štiri stroje za zarezovanje, od katerih je vsak vreden okrog 80.000 mark. Da pa bi dragocene devize prihranili, so se odločili, da bodo stroje poskusili nadomestiti z lastnimi. Od zamisli do uresničenja ni bila dolga pot. Dobili so dve vrsti strojev. Prvega so izdelali v domači mehanični delavnici po načrtih Janeza Rotarja, drugega pa bodo odkupili od Franca Žosa. Janez Rotar, v Triglavu zadolžen za razvoj sider, se je novatorstvu zapisal že pred leti. Doslej najpomembnejša sta njegova stroja za valjanje in za ravnanje pil. Franc Žos Velik prihranek pa je ganizaciji prinesel tudi «š zarezovanje sider. Ta ima samo en agregat, ko pa vili vse štiri, bo lahko v napravil blizu 15.000 zarez do M 20«. Stroj se od u razlikuje samo po ceni po krajšem času, potr« rezo sidra, in po kom»j nem izmetu. S kasnejšoni vami ga bo skušal Janez^ polniti do te mere, da bo la brez pomoči delavca. Novatorstva pa Janez omejit samo na sidra meseci je predal zelo sten predlog v zvezi ogrevanjem, po katerem bi lahko prihranili okrog «0 goriva. Če bodo predlo« sprva potrebna nekoliko ša naložba, ki pa ^ i obrestovala. Franc Žos je vodja jeklenih sider. 2e pred tre« so jo šele dobro vpeljan ^-g-bi stroj za zarezovanje ^ vil sam. Test je 20.000 konstrukcijsliihrSdM Kasneje je stroj predelal » zovanje jeklenih sider »M dar zaradi varnosti ni b primeren. Odločil se je M ga tako izpopolnil, da lahko * napravi zareze na 750 s ki ga je dograjeval tri leta i k pr^rn^nnaS^, b° tov*n« za 200.000 dinarjev, v imt bo vnesla dva, ki bosta "j" še doživela nekatere izboljša Srednjeročni načrt, na precej optimističen, b Metalkine temeljne Triglav gotovo uresničili v mozaik uspeha sta dodal* vatorja, do konca pa ga fe^. li vsi. Pot do njega je no« za razširitev proizvodnje r ganizacija dela in kvaliteta H Od avgusta samo v eni izmeni Rogovi Cevarni v Krizah se v drugem pe zaradi pomanjkanja surovin obeta izpad f vodnje in dohodka Tržič - Letošnja zaostrena gospodarska gibanja dokaj neugodno vplivajo na poslovanje Rogove te meljne organizacije Cevarna v Križah. Neugodno predvsem zato, ker so delavci proizvodno tesno povezani z drugimi temeljnimi organizacijami v Rogu, posebno z novo tovarno koles v Mostah. Njena proizvodnja, ki jo kriška Cevarna zalaga s cevmi za ogrodja koles, namreč ne dosega načrtovanih količin. Namesto 2000 koles jih vsak dan izdelajo poprečno le po 1400, kar pomeni nedoseganje plana dela in dohodka tudi v Cevarni. V Križah so za letos načrtovali, da bodo predelali okrog 1500 ton cevi za ogrodja koles ter okrog 3000 ton cevi za druge naročnike. V prvem polletju so proizvodnjo presegli in poveča li produktivnost za 17 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Uspeh kvarijo le porabljena sredstva, ki rastejo hitreje od celotnega prihodka in neugodno vplivajo na ekonomičnost. Reprodukcijska sposobnost se je /manjšala skoraj *» polovico Se slabši poslovni rezu::.i varni obetajo v drugem peM to predvsem zaradi pornanA^I rovin. Jeseniška železarna ji* i ljubila le polovično prodajo.*4 ko jim je smederevska doht*J loti ukinila. Zahtevala je pe: *| nov dinarjev kredita ožin**] ganja za razširitev prs** zmogljivosti. Delavci Ce>s~ niso mogli združiti in so os» surovin. Julija so v Križah ukinil izmeno, avgusta pa še dru^ "j nje proizvodnje sicer ni pruMf^a jih organizacijskih težav p" 1 pomeni pa izpad dohodka * J radi vložili v gradnjo na«* fj vodnih prostorov v industr«* na Mlaki. Njihovo delo zelo ote*aHI» Šeni stroji in utesnjeni pw«jj novo gradnjo imajo fc vsi Ijeno in upajo, da jo bor* -leto s pomočjo kreditov uresničevati. Potem bodo jali tudi nove proizvodne p* višje stpp/ij^.Pr«We cev PETEK 26. SEPTEMBRA 1980 KULTURA 5.STRAN G LA Dragocena knjižica o Jakobu Aljažu Popotnica na Triglav Ni Slovenca, ki ne bi poznal Aljaževega imena. Ker ni Slovenca, ki v Triglavu ne bi gledal svoje domovine. Jakob Aljaž je nas, ljudski. Ker je Triglav osvojil za slovensko goro, ker njegovo izročilo v srcu nosijo tisoči gornikov, ki v naročju gora najdejo notranje zadovoljstvo. Morda ae marsikdo, ki se od Aljaževega doma v Vratih, mimo Kredarice, vzpne k Aljaževemu stolpu vrh Triglava,' vpraša: koliko zares poznam Aljaževo življenje in delo. Odslej lahko vzame v roke knjižico »Jakob Aljaž v slovenskem planinskem izročilu«, ki jo je napisal Tone Strojin, izdal pa muzejski odbor Planinskega društva Do vje-Mojstrana. Tone Stroiin ie studijo o Aljažu namenil jubileju 85-letnice Aljaževega stolpa na Triglavu, 70-letnici Aljaževega doma v Vratih in 135-letnici Aljaževega rojstva. Planinsko društvo Dovje-Mojstrana je s knjižico obogatilo nedavno proslavo letošnjega dneva planincev v Vratih. »Aljaž je postavil temeljni kamen današnjemu razmahu množičnega gorništva. Naj njegova legenda živi tudi zdaj, ko Mimo Triglav približati potrebam časa, razsežnostim današnjega gorništva in turizma ter hotenjem mnogih gornikov doma •n po svetu« — lahko iz uvodnih misli izluščimo avtorjevo željo. Začenja z domovino, opisom sveta, ki je Aljaža s svojo lepoto in tedanjo nedotaknjenostjo priklenil nase, sestavi njegov lik, naniza njegovo delo, nakar osvetli Aljažev zgled na Triglavu, v posebnem poglavju, podprtem z dokumenti, opiše Aljaževo borbo za Triglav in Kredarico. Tako nas pripelje do Aljaževega deleža v slovenski planinski zgodovini. »Medtem ko ti je na Triglavu sam postavil spomenike v obliki planinskih koč, ki danes še kako dobro služijo svojemu namenu, pa v dovenski planinski zgodovini še vedno nima tistega mesta, ki I« zasluži. Nemalo zato, ker pisane in sistematično razčlenjene ifodovine slovenskega planinstva in slovenske planinske organizacije ie nimamo, drugič pa zato, ker so obstoječi zgodovinski viri Aljaža vedno omenjali pretežno v zvezi s Triglavom, malo pa v zvezi s Slovenskim planinskim društvom, nič pa o njegovih stikih in pobudah za planinstvo okrog Triglava in tirom po Sloveniji in ie dalje« — piše Tone Strojin in očrta razsežnosti pomena Aljaževega dela, ki se zrcali tudi v tedanjem organizacijskem razmahu slovenskega planinstva. Ce so bili toasaji planinski možje predvsem samohodci, pa je Aljaž ljudem Ckazal in odprl pot na Triglav, vabil jih je v gore in gradil če. V svojih zapiskih je ohranil spomin na ljudi, ki so mu pomagali graditi. Tone Strojin Aljaževe sodelavce predstavlja v Cebnem poglavju. Pozabil ni tudi na Aljaža kot pevca in glas-ika. Poznamo skladbo »Oj Triglav, moj dom«, ki je že kar planinska himna. Morda manj vemo o tem, da je Aljaž uglasbil »o* Gregorčičevih pesmi, ki so postale priljubljene tudi zato. Zbiral je narodne pesmi, bil je zborovodja, navduševal je za slovensko pesem, ne nazadnje je bil vnet sodelavec Planinskega vestaika, ki tako hrani dragocena pričevanja o Aljaževem času. Tone Strojin je celovito zajel Aljaževo izročilo. Popotnica Triglav, je sam v uvodu poimenoval knjižico. Napisana je za ratkogar. Dragocena pa je tudi zato, ker jo je napisal v času, ki u Triglav spet zelo pomemben. Poteka široko zasnovana J*«Wvenska akcija za povečani Triglavski dom in za tovorno "'■fco na Kredarico, Staničev dom in Planiko, ter akcija za JWem zakona o razširjenem Triglavskem narodnem parku, ■n* nam Aljaževo izročilo ne govori prav o tem, da je treba f»rniku zgraditi postojanke, mu preskrbeti oskrbo in Prenočišče ter ohraniti Triglav kot simbol in goro. M. Volčjak kola je knjiga o Kokrikem odredu - Pretekli teden so predstavniki Partizanske knjige v Ljubljani novinarjem predstavili najnoi>ejše delo Partizanskega pisatelja Ivana Jana - Kokrški odred Ocenili so, da P to doslej najbolj popolno delo o revoluciji in borbi na Gorenjskem. «V »efe prav od stavk leta 1936 do zadnjih bojev maja 1945 na Koro-mmJSer je bil Kokrški odred prvi pnsoten.Knjiga je izšla v treh delih, M 1662 straneh, opremljena s 446 fotografijami in 37 skicami. Nakla-d* je 4000 izvodov. Prodajala jo bo Partizanska knjiga, delno pa tudi aktivi Kokrškega odreda. Cena je sicer visoka, 1.300 dinarjev, vendar to prat; zaradi svoje bogate vsebine, do potankosti obdelanih dogodkov, ki so vplivali na usodo vseh Gorenjcev, ne smela manjkati v nobe-Mnah knjižnici, v nobenem gorenjskem domu. - D. D. Priznanje ni uze jem radovljiške občine RADOVLJICA - Muzeji radovljiške občine so se na III. mednarodnem specializiranem sejmu čebelarstva v Bombom v začetku septembra predstavili s potujočo razstavo panjskih končnic in manjšo zbirko iz čebelarskega muzeja v Radovljici. Za predstavitev je potujoča razstava najvišje ocenjena in je zato prejela prvo nagrado. Muzeji radovljiške občine pa so za sodelovanje na tej veliki mednarodni čebelarski prireditvi prejeli tudi posebno diplomo Čebelarskega združenja Bačka iz Somborn. Pestra amaterska dejavnost V Ribnem pri Bledu dela v okviru Delavsko-prosvetnega društva 70 članov v različnih sekcijah — Letos še abonma Ribno pri Bledu - V okviru De-lavsko-prosvetnega društva Rudi Jedretič Ribno deluje šest sekcij: tri dramske, likovna, folklorna in reci-tatorska skupina. Vsaka skupina ima svoj program dela. ki ga dosledno uresničuje. Kulturni koledar KRANJ - V Mali galeriji in Stebriščni dvorani Mestne hiše bodo drevi ob 18.30 odprli razstavo del 26 avstrijskih umetnikov, slikarjev in grafikov, med njimi vrsta mednarodno znanih in priznanih, katerih dela so bila nedavno predstavljena na jubilejni proslavi Kladiva v Sentprimožu, koncem oktobra pa bodo razstavljena v celovški galeriji Hildebrand. Razstava, ki jo gosti Gorenjski muzej nosi naslov »...dolžnost do upora«. V galeriji Mestne hiše pa bodo ob 19. uri odprli razstavo fotografskih del Andreje Pekla j. V ponedeljek, 29. septembra, ob 18. uri bo v renesančni dvorani Mestne hiše srečanje z Ivanom Janom ob izidu njegove monografije o Kokrškem odredu. Pred razgovorom, ki so ga pripravili Gorenjski muzej, Osrednja knjižnica Kranja in Partizanska knjiga Ljubljana, bo avtor v knjigarni Mladinske knjige v Kranju ob 17. uri podpisoval knjige. V Iskrini avli na Laborah je odprta razstava del likovnikov, članov Dolika z Jesenic. S 33 deli se predstavlja 16 likovnikov. Razstava bo odprta do 3. oktobra. RADOVLJICA - Od meseca septembra naprej so muzeji radovljiške občine odprti v popoldanskem času do 17. ure. Tako lahko Čebelarski muzej z Linhartovo sobo v Radovljici obiščete vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Kovaški muzej v Kropi vsak dan od 9. do 13. ure in od 15. do 17. ure. Muzej talcev v Begunjah pa vsak dan od 8. do 17. ure. Ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure je odprt Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici. Sivčeva hiša v Radovljici je odprta ob sobotah od 10. do 12.. ure in od 15. do 17. ure, v času razstav pa vsak dan ob istih urah. Ribno — V soboto, 27. septembra, bo v zadružnem domu v Ribnem pri Bledu zanimiv Večer narodnih pesmi, plesov in besede. Večer pripravljata domača dramska skupina in folkloristi iz Rib-nega. Obenem bodo v zadružnem domu odprli tudi razstavo Gorenjska narodna noša . Razstava bo odprta do 5. oktobra. GORENJA VAS - V nedeljo, 28. septembra ob 10. uri bodo v galeriji Ivan Tavčar go-renjevaške šole odprli razstavo del slikarskega krožka, ki dela pod vodstvom mentorja Vlastja Simončiča pri Fotoklubu Gorenja vas. Svoja dela bodo predstavili mladinci: Renato Gor-jan, Helena Markelj. Boris Vo-dopivec. Vida VVildman, Jelena Jenko, Tadeja Pintar, Damjana Ferlan in Urška Trček. KOKRICA - Danes ob 16. uri bodo v kulturnem domu na Kokrici odprli razstavo »Vsak krajan razstavlja«. Odprta bo do nedelje, 28. septembra, do 19. ure. Pripravili so jo prizadevni člani turističnega društva, predstavili bodo del dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo krajani v prostem času. Preko sto raz-stavljalcev s Kokrice. Mlake. Ilovke. Bobovka in Tatinca bo predstavilo ročna dela: prte. gobeline, izdelke iz lesa .. . ter zbirke starih predmetov in kmečkega orodja. To bo že druga razstava del krajanov in sodeč po lanskoletnem zanimanju bo dobro obiskana. Izkupiček bo namenjen dejavnosti turističnega društva in nakupu narodnih noš »Članska dramska skupina pripravlja Partljičevo komedijo Ščuke pa ne,« pravi prizadevni predsednik društva Rado Mužan, »predvidevamo, da jo bomo pripravili v režiji Mirana Kende in jo uprizorili dvajsetkrat na odrih radovljiške, jeseniške in škofjeloške občine. Mladinska dramska skupina pripravlja deli Rdeče in modro v mavrici ter Plešoči osliček, pri katerem bo nudila pomoč tudi Glasbena šola v Radovljici. Plešoči osliček bo na sporedu ob novem letu, režirala pa bo Alenka Bole-Vrabec. medtem ko bom delo Modro in rdeče režiral sam, premiera pa bo novembra. Z vsako predstavo se nameravamo predstaviti dvajsetkrat. Pionirska dramska skupina, ki deluje v okviru našega društva, se bo ob novem letu predstavila z delom Ostržek. Likovna sekcija dela že pet let in vsako leto pripravi po pet razstav domačih in tujih avtorjev ter razstavo ročnih del. Recitatorji sodelujejo na štirih proslavah letno, folklorna skupina pa pleše pod mentorstvom Tončke Maroltove. V tem letu nastopa deset parov otrok, naučili pa so se dva spleta narodnih pesmi in že uspešno nastopali na raznih prireditvah, turističnih in drugih ter na proslavah. Mladi imajo za seboj že 35 nastopov, pripravljajo pa nov program. Naša želja je, da bi v prihodnje usposobili še odraslo folklorno skupino.« »Lani ste imeli v okviru društva, kjer aktivno dela 70 članov, več kot sto različnih prireditev, kar je za amatersko skupino izredno veliko. Kako je kaj z obiskom in kako ste si zamislili akcijo abonmaja, ki jo uvajate v letošnji sezoni?« »Obisk je bil vedno zelo dober -ocenjujemo, da si je predstave ogle- Rado Mužan dalo povprečno okoli 150 ljudi. Upamo pa, da bo obisk zdaj. ko smo se odločili za abonma, še večji. Z abonmajem si želimo predvsem večjo kvaliteto ter večji obisk. Tako bomo organizirali Teden kulturnih večerov, novoletne kulturne večere za otroke, v okviru abonmaja pa bo 15 lastnih predstav, gostovanja jeseniškega in kranjskega gledališča in drugih amaterskih društev. Načrtujemo deset gledaliških predstav, dve folklorni prireditvi, dva koncerta in instrumentalni večer. Do novega leta bo sedem predstav, v naslednjem letu pa še osem. Cena abonmaja je 200 dinarjev, ljubitelji gledališča ga lahko plačajo v dveh obrokih, mi pa se bomo potrudili, da bodo predstave zanimive, vabljive in kvalitetne.« Delavsko prosvetno društvo Ribno sodi med najboljša amaterska društva na Gorenjskem — a ne le zaradi številnih prireditev, temveč tudi zaradi kvalitete, ki so jo sposobni prikazati na odru. Njihova prizadevanja pozdravljajo ne le domačini, temveč tudi vsi drugi, ki si v zadružnem domu v Ribnem radi ogledajo njihove predstave ali jim zaploskajo na prireditvah v drugih krajih občine. Delovni zanos in zagon je v Ribnem očiten in prav bi bilo, ko bi jim tudi v prihodnje dali vso moralno in materialno podporo. D. Sedej Folklorna skupino iz Ribnega ^^^/% m RTV LJUBLJANA mJmJUtMtKm ZALOŽBA KASET IN PLOŠČ ŠTIRJE KOVAČI LUČI SLOVENJ GRADCA ftnJfBI LD 0596 ..... O L/AS 6.STRAN. PETEK. 26. SEPTEMBRA Borci Kokrškega odreda L Te dni je izšla kronika Kokrškega odreda. Borci tako prvega kot drugega odreda bodo prejeli knjigo, ki obsega tri dele. brezplačno. Ker pa kljub zbiranju podatkov še vedno nimamo popolnih seznamov borcev, prosimo vse, da svoje naslove sporoče takoj, najkasneje pa do 10. oktobra letos, občinskim odborom ZZB NOV Jesenice, Radovljica. Tržič, Kranj in Kamnik, iz ostalih krajev pa ravnatelju osnovne šole »Kokrškega odreda« Križe, Janezu Ribnikarju (pošta 64294). Da bi mogli urediti sezname, v katerih so bili doslej pomotoma tudi taki, ki niso bili v odredu, po drugi strani pa vemo, da v njih še nekaj imen borcev manjka, naj vaši podatki vsebujejo naslednje: — priimek in ime ter ilegalno ime (če ga je imel) — čas in kraj rojstva — od kdaj je bil v Kokrškem odredu in do kdaj, in sicer: • v kateri četi in bataljonu • v kateri in kakšni delavnici odreda (čevljarska, puškarska itd.) • v kateri ambulanti ali bolnišnici (»A« ali »B«) • na kateri odredni kurirski postaji (»A«, »B«, »C«. »D«, »H«, »V«, »Z«. Vendar te postaje ne mešati s postajami »G« ali drugimi) • na kateri obveščevalni točki (OT) odreda • v štabni patrulji oziroma zaščiti (politične organizacije terena tu ne pridejo v poštev) Ker je glede tega v dosedanjih podatkih precej nejasnosti, je najbolje, če dopišete, kdo je bil tedaj komandir ali politkomisar, kdo komandant bataljona (ali politkomisar), kdo vodja kurirske postaje, delavnice ali obveščevalne točke. Pri tem pazite: — prvi Kokrški odred je obstojal od 18. junija 1942 do 14. januarja 1943 — drugi Kokrški odred pa je deloval od 27. avgusta 1944 do 12. maja 1945 Od tega, kako hitro in kako natančne podatke bomo dobili, je odvisna tudi delitev knjig, zato prosimo, da se takoj odzovete. Način delitve bo sporočen kasneje. Odbor Kokrškega odreda PlaMi na radovljiškem sme ti Mu - Kakor kale po odpadkih, kijih odvržemo na divja alt legalna smetišča in odlagališča, marsikomu izmed nas m prav nič hudega, celo nasprotno: imamo toliko, da celo popolnoma dobra in uporabna - čeprav manj moderna - oblačila mečemo proč. Na radovljiškem odlagališču pri Podvinu smo našli te Povsem dobre zimske plašče in zimske škornje med ostalimi odpadki Menda bi jih bila vesela vsaka organizacija Rdečega križa ki v akcijah vedno zbira oblačila za tiste, kijih danes v svetu še vedno hudo potrebujejo, ne pa da jih mečemo na smetišča. — Foto: F. Perdan Krajevne želje Radovljica - V radovljiški občini so krajevne skupnosti že oblikovale elemente razvoja za srednjeročno plansko obdobje. Od 20 krajevnih skupnosti jih je kar 9 krajevnih skupnosti zapisalo, da nameravajo razpisati krajevni samoprispevek. Le v krajevnih skupnostih Kropa in Radovljica so opredelili prispevno stopnjo, v ostalih krajevnih skupnostih pa so le omenili, da predvidevajo poleg ostalih investicijskih sredstev tudi sredstva, r.brana s samoprispevkom. V krajevni skupnosti Gorje naj bi poleg ostalih investitorjev sredstva krajevnega samoprispevka namenili predvsem za asfaltiranje cest ter komunalno infrastrukturo, za športna igrišča, v krajevni skupnosti Koprivnik za asfaltiranje cest. v Kropi za kanalizacijo in sanacijo hudournikov, rekonstrukcijo cest, razširitev pokopališča, za dodatni TV program in za druga dela. Na Lancovem pripravljajo rekonstrukcijo ceste v Ravnico, obnovo in asfaltiranje cest na Zgornjem Lancovem in Zgornji Lipnici, izgradnjo avtobusnih postajališč in primernejšo kanalizacijo, v Lescah komunalno ureditev, na Ljubnem pa razširitev pokopališča in izgradnjo mrliške vežice. V Mošnjah imajo v načrtu otroški vrtec ter adaptacijo gasilskega doma, v Radovljici pa izgradnjo plavalnega bazena in kegljišča. V Stari Fužini pa bi želeli kulturni dom z nekaj prostori za dejavnost krajevne skupnosti in otroški vrtec. D.S. Zaradi slabih pogojev dela so že s prvim majem zaprli Centralovo špecerijsko trgovino pri Resmanu v Naklem, pred dnevi pa so odprli prenovljeno in na nitvo opremljeno. Povečati se ni dalo, je pa zdaj funkcionalno dosti bolje urejena. Pol milijona so stala vsa dela in oprema. Pri Centralu pravijo, da hit potem, ko bodo Živila zgradila v Naklem svojo trgovino, ta njihova trgovinica specializirana le za deli katese. Bo pa še naprej Centralova trgovina pri Resmanu v Naklem odprta tako kot doslej, torej v soboto do 16. ure in ob nedeljah od 7. do 11. ure.(dd) - Foto F Perdan Stroji jih družijo v delu Kmetje v Zabreznici imajo prvo in edino strojno skupnost v jeseniški občini — Njeno delovanje omogoča gospodarno izkoriščanje kmetijskih strojev — Za skupnost želijo pridobiti še več kmetov in novih strojev — O poslovanju skupnosti pripoveduje njen predsednik Janez Kunčič »Kdaj in kako je prišlo do ustanovitve strojne skupnosti kmetov v Zabreznici pa kdo jo sestavlja?« »Pri blejskem Gozdnem gospodarstvu sem se lani zanimal za možnosti, kako priti do posojila za nakup več kmetijskih strojev. Svetovali so mi, naj tudi pri nas organiziramo strojno skupnost. Obvestil sem prebivalce vasi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, o predlagani zamisli. Ob koncu lanskega leta smo se pogovarjali, kdo bi bil pripravljen sodelovati in katere stroje bi potrebovali. Sprva ni bilo med kmeti posebnega zaupanja v dobro delovanje takšne skupnosti. Potem se je za zamisel le ogrelo nekaj sosedov. Tako so letos spomladi poleg mene in sina Antona podpisali pogodbe o ustanovitvi Komunalne zagate Tržič — Iz ocene uresničevanja nalog, zajetih v sedanjem srednjeročnem programu krajevne skupnosti Ravne pri Tržiču, je razvidno, da bodo morali nekatere prenesti v načrt za prihodnjih pet let. Neuresničene ostajajo predvsem zamisli s področja komunalnega urejanja naselij, ki povzroča največ težav tudi drugim krajevnim skupnostim v tržiški občini. Klub vsemu pa se krajani Raven lahko pohvalijo z nekaterimi uspehi, ki so jih dosegli v zadnjih letih. Tako so razširili Proletarsko cesto od mostu do trgovine ter cesto proti klavnici, vse so opremili s prometnimi znaki, uredili pot za pešce proti Be-čanovi ulici ter prepleskali drogove za javno razsvetljavo. Nekatere naloge bodo poskušali uresničiti še letos. Gre zlasti za novo asfaltno prevleko od mostu do trgovine, za asfaltiranje ceste skozi Ce-geljše, postavitev pokritih postajališč, pleskanje ograje ob cesti proti osnovni šoli heroja Grajzerja ter za različna kanalizacijska dela. Potrebno bo tudi odvodnjavanje na cesti nad stanovanjsko hišo Ravne 12, kjer ob večjih nalivih voda zalije celo dvorišče in preti, da bo vdrla v stanovanja. Dela bi morala financirati republiška skupnost za ceste, vendar ne stečejo kljub številnim vprašanjem delegatov. Odvodnjavanje bo treba čimprej urediti tudi na krajevni poti na Cenovo gubo. Poškodbo kanalizacijskih cevi so že pred leti napravili delavci Gozdnega gospodarstva zaradi neprevidnega odvoza lesa. Deloma so jo sicer odpravili, vendar pa je ne-popravljena napaka kasneje povzročila še večjo škodo. Za asfaltiranje ceste skozi Čegelj-še so krajani že našli način, kako bodo zbrali denar. Največ, to je okrog 280.000 dinarjev, naj bi prispevala občinska komunalna skupnost, 130.000 dinarjev krajevna skupnost Ravne, ostalo pa prebivalci s prostovoljnim delom. Pri tem pričakujejo tudi pomoč mladinske delovne brigade Kokrški odred. J. Kepic Obnovili brezjansko cesto Brezje pri Tržiču — Krajani Brezij se od konca prejšnjega mese ca vozijo po sodobnejši vaški cesti. Res, da še nima asfalta, vendar je dobro utrjena in dovolj široka. Na pridobitev so vaščani ponosni še bolj zato, ker so precej denarja in dela prispevali sami. Glavni delež naložbe pa je nosila občinska komunalna skupnost in skupščina občine Tržič. Krajani upajo, da bodo kasneje zbrali dovolj denarja tudi za asfaltno prevleko. Obnovljena cesta je zadnji uspeh Brezjanov, ki si prizadevajo za boljše življenje v svoji krajevni skupnosti. Tako so s skupnimi napori in s pomočjo Širše družbene skupnosti zgradili že družbeni in gasilski dom, prostor za odkup mleka, kupili so gasilski avto in črpalko za vodo. V naslednjem srednjeročnem obdobju nameravajo Brezjani urediti lokacijski oziroma zazidalni prostor, zgraditi novo trgovino, ki je začasno preseljena v dom družbenopolitičnih organizacij, v načrtu pa imajo Rs nakup dveh kontejnerjev in asfaltiranje približno štiri kilometre krajevnih cest. M. S., D. l> strojne skupnosti Anton Dolžan, Ana Urh s sinom Janezom, Anka Martinjak s sinom Stankom in Herman Rakar s sinom Stanetom. vsi iz Zabreznice.« »Katere stroje ima vaša skupnost in na kakšen način ste pri ili do njih?« »Podpisniki pogodbe skupno razpolagamo s trosilnikom hlevskega gnoja, trosilnikom mineralnih gnojil, sodom za gnojevko in rezarjem, napravo za rahljanje zemlje. Za nakup strojev smo od Gozdnega gospodarstva na Bledu dobili 14 milijonov starih dinarjev posojila. Vsak član bo v petih letih odplačal enak del posojene vsote, prvi obrok pa je dolžan nakazati začetek prihodnjega leta. Obenem smo se člani skupnosti kot kooperanti Gozdnega gospodarstva zavezali oddajati letni prirastek lesa tej blejski delovni organizaciji. Dodam naj, da je to najugodnejša možnost za nakup strojev, hkrati pa je edino skupno izkoriščanje strojev gospodarno. Strojna skupnost, prva in edina v jeseniški občini, bo prav gotovo pripomogla k razvoju kmetijskega gospodarstva slehernega člana.« »Kakšne pravice in dolžnosti imate člani skupnosti?« »Člani smemo uporabljati skupne kmetijske stroje po vrstnem redu, ki ga določimo vsak teden sproti. Ponavadi se ob nedeljah dogovorimo, kdaj bo kdo uporabljal določen stroj. Kadar so stroji prosti, jih lahko posodimo v uporabo nečlanom skupnosti, ki pa morajo v zameno vložiti Četrtino s stroji skupnosti prisluženih sredstev v skupno blagajno. Stroje smo dolžni skrbno uporabljati, čistiti, vzdrževati in popravljati. Doslej okvar m popravil še nismo imeli.« »Kako strojna skupnost posluje in v kolikšni meri so stroji izkoriščeni?« »Posamezni člani smo zadolženi za spravilo določenega stroja, saj zaenkrat ni možnosti, da bi vse stroje hranili na enem mestu. Kot predsednik skupnosti vodim evidenco o obratovanju in vzdrževaniu ter zastopam skupnost pn pogodb. Vse prihodke in izdatke blagajnik Anton Dolžan, ta Stane Rakar, delo skupnosti zorujeta Janez Urh in Stanko tinjak. Skupni stroji zaenkrat n izkoriščeni. Uporabljalo bi ja vsaj še pet kmetov.« »Ali je moten sprejen članov v skupnosti?« »Seveda, vsak vaščan, ki » ja s kmetijsko dejavnostjo je v Zabreznici prek dvajset prispeva ustrezni delež k še tizirani vrednosti strojev lahko ob soglasju članov skupnosti. Predvideno pa skupnost ob sprejemu novih kupi tudi nove stroje.« »Opišite še načrte ak bodoče delo! »Delo skupnosti bi izboljšal novih strojev: traktorske" ce, sadilca in pobiralca sadilca silažne koruze ter "k za koruzo. To bi namreč zanimanje drugih kmetov za tev v skupnost; predvsem r jih veseli delo s stroji. Ob strojnega parka pa načrtui. postavitev lope za skupno strojev in umetnih gnojil čitvijo te naloge bo naibr težav, saj bo težko pridobit" šče na ustrezni lokaciji.« Janez Kunčič je bil pohudmk za ustanovitev strojne skupnosti kmetov v Zabreznta Rock- festivalsko vzdušje Mladinska organizacija iz Preddvora je bila organima? ■ njega srečanja gorenjskih ročk skupin. Po Šenčurju in Mostmi, ročk festival ustavil v Preddvoru, na travniku ob robu A'> nedaleč od zdravstvenega doma. (Ob tej priložnosti bi /ahA, vrata na stežaj odprli, saj bolnikov - beri: alkoholno <>mamh*mfc že po enotirnem »šopanju« ni manjkalo.) Propagandni str,»j je** delo opravil solidno, saj se je na srečanju zbralo nekaj st,> ^e^.: poslušalcev in opazovalcev. Nekateri so prinesli s sabo pomembni' stivalskl rekvizit - spalno vrečo, drugi v bojazni, da na bo pt/ače. tudi »flaškone«. Potem se je pričelo. Kratek rezirnt ■ čani prireditvi bi se glasil: srečanje gorenjskih rockerjev w drugače razgiba/o vsakdanji utrip Preddvora in okoliških i ljudje se .sV štirinajst dni po končanem dku z besede Vračajo k prvemu festivalu v domači vasi. O glasbeni vrednosti srečanja je v časniku poroča/ že nas lavec. naključnega obiskovalca je pritegnilo vrsto drugih strm* dajale ton festivalskemu ozračju. V prvi vrsti je treba povea'ar. bila publika zelo raznovrstna, da pa je vsekakor imela vrst* ah lastnosti, ki bi jih lahko strniti v skupek »rock-festtvalskih nostt« Malo je bilo med obiskovalci takih, ki bi prišli v Preddvor* iz glasbene radovednosti, več jih je hotelo popoldne in večer lck ~' za »kanaliziran^ svojih skritih nasilničkih sposobnosti, za ^.z* vanje svojih čednih pivskih navad m verbalnih zmožnosti. Ze is*' popričetku srečamo - na odru s<> bili ravno najstniki ,z Ljub(m* ! se je med član, skupine in mojstrom za »mikserjem« razi d .«*W čen »dialog. Obe strani sto v javnem besednem spopadu, k zvočnik, ponesli daleč naokoli, uporabili obsežen repertoarprrf^ izrazov, slovanskega m neslovanskega izvora. Nepretirant a.«r' so v tem navzkrižnem ognju nadebudni- skupine bčiiti/i večje zadovoljstvo k<»t oh tv Cm, oblaki nad Storilcem, pripravljeni da in poškropijo Oubitelje rovka ""^"r^anc^i^£ % *** • 7/ ; . m.imln nredčasno zakl,učiti, tako da prireditvi, ki seje motata pa aiu ./ , pripeljali cesti k**t$ nizator,,. mladinci Preddvora .p, .« »■ - ^ ri^arsA„ J poskrbeli so za nastopajoče ,n' ''^^^^..o^.«. P in organiziral, prevoz iz man, - priokusom... ditev vendarle osta/a < spomina - m P"P tmn f ZapK,tn.k Izjemen uspeh v Alpini Zirovci prekosili sami sebe V ponedeljek ob 6. uri so dela v -temeljne organizacije Obutev ■ki Alpini prišli na delo in delati kot katerikoli drugi irai dan. To ne bi bilo nič ne-;a, če ne bi ogenj le štiri tem uničil montažni osem strojev, veliko delov-orodja, repromaterial, ki je ▼ kali, instalacijske naprave del tlaka. Od vročine so popo-tttdi strešna stekla. Čeprav ie ni ocenjena, računajo, bo nekaj milijonov dinar- ••gorelo je v četrtek ob štirih zju-i- Požar je pri rednem nočnem wdu opazil čuvaj in takoj sprožil * 2e nekaj minut zatem so bili kraju požara prvi gasilci, člani ^voljnih gasilskih društev iz račeve in Zirov in njihovi spret-' in izvežbanosti gre zahvala, da božar ni razširil na druge dele to-Požar so uspeli pogasiti še prihodom svojih kolegov iz ja, ki so prihiteli v Žiri že pred uro. ari zatem je stekla akcija spravljanje posledic požara, ▼ei, ki so prišli zjutraj na ao najprej očistili halo peta saj, da ao lahko ocenili škodo in naredili pro-popravila. Zastavili so si i bi v ponedeljek stekla za-proizvodnja. Nihče pa si teli mogel predstavljati, da toliko naredili, saj je v po-delo steklo popolnoma _j, le brez tekočega tra-Namesto njega so ob stro-atmestili transportne vozič-kar pa zmanjšuje produktiv-manj kot petino. Sledov ni videti, nanj spominja zvitega železja na dvori-kaj strojev so sami popra-sekaj pa so si jih izposodili zlke in Ikosa iz Kranja, teh štirih dneh so Zirovci samega sebe. Čeprav je da živijo s svojo tovarno vedno zavedajo, da so vci in krajani, so se to izkazali. Tudi širša ni pokazala meja. Obrtnika in Slikopleska Loke, Poliksa in Etikete '▼■oz ramo ob rami z de-Alpjne delali nepretrgoma ▼ •oboto in nedeljo. Delavci Alpine so v štirih dneh obnovili montažno halo - Opravili so skoraj 5000 prostovoljnih delovnih ur — V ponedeljek je delo normalno steklo - Nov tekoči trak mogoče že v enem mesecu ci iz drugih-- kolektivov, vendar je opravljeno delo preseglo vsa pričakovanja,« je dejal direktor Alpine Tomaž Košir. »Vsak je delal s takšnim zanosom, kot bi delal pri sebi doma. V štirih dneh je 500 delavcev opravilo skoraj 5000 prostovoljnih delovnih ur. Vstavili smo 1500 kvadratnih metrov novih stekel, napeljali 1000 metrov novih električnih kablov in drugih instalacij, položili 150 kvadratnih metrov novega parketa, prebelili stene in strop, obnovili stroje, ki se jih je še dalo usposobiti in postavili novo proizvodno linijo.« »Delovna zavest je bila izredna,« je ob tem dejal vodja temeljne organizacije Obutev Jaka Bogataj. »Vsak je vedel za svoje delo, nobenega ni bilo potrebno priganjati in mu kazati kaj naj dela. Vsi namreč vemo, da je Alpina naš kruh in, da je od nas samih odvisno, kako debele bodo njegove rezine.« Na požar .spominja le še kup železja na dvorišču. Hilda Pečelin je bila nedelja. Zirovci smo se vedno znali združiti, če je bilo potrebno, če pa gre za našo tovarno pa vsi vemo, da ni kaj premišljevati.« Oviro v proizvodnji predstavlja le še transport, vendar se že dogovarjajo z Rogom, da bi jim čimprej naredili nov tekoči trak. Skušali se bodo celo dogovoriti, da bi jim katera od obutvenih tovarn odstopila vrstni red in bi tako trak dobili že v enem mesecu in ne šele decembra. »Če ne bi sami poprijeli,« pravi direktor, »bi popravilo trajalo najmanj dva meseca. Saj bi samo za zbiranje ponudb in dogovarjanje porabili najmanj štirinajst dni. S tem pa bi škoda zaradi zastoja v proizvodnji kaj hitro dosegla nekajkratno vrednost škode zaradi požara. Zato smo se Zirovci odločili drugače in smo najprej poprijeli za delo. Dogovarjali se bomo lahko kasneje.« L. Bogataj Slike: F. Perdan Mfekaj Nadležen lomski prah Krajani iz Loma in okoliških naselij v prihodnjih petih letih načrtujejo dokončanje ceste skozi dolino, gradnjo trgovine in telefonskega omrežja ter ureditev prostorov za otroški vrtec - V nedeljo so krajevni praznik združili z jubilejem šole in pionirskega odreda ter odkrili ploščo kurirski G-34 pri Pavšelnu postaji Janez Smeh »Neka nut čez štiri je bila ura, ko sem pritekel pred tovarno. Najprej sem stekel h glavnim stikalom in izkjučil elektriko,« pripoveduje Janez Smeh. »V tem so svoje delo že začeli gasilci in požar je bil hitro po-gašen. Potem pa smo se kar lotili dela. Dogovorili smo se, da delavci, ki trenutno nimajo dela, odidejo domov in jih bomo poklicali tedaj, ko jih bomo potrebovali. Najprej smo halo očistili, potem smo odstranili zgorel trak in stroje ter stekla. Za popravilo oken smo pod stropom postavili viseče odre in najbolj zgovorno govori o obsegu teh del podatek, da smo zanje porabili prek 30 kubi-kov desk. Ko so zamenjali stekla, smo vse še prepleskali. Ob tem naj povem, da so delavci Obrtnika, ki so zastekljevali okna povedali, da bi brez pomoči delavcev Alpine, potrebovali za to delo najmanj mesec dni.« »Prva dva dni so delali predvsem moški, ker so bila dela težja,« pravi Hilda Pečelin. »Ženske pa smo prišle na delo v nedeljo, ko je bilo na vrsti pospravljanje. Nič nisem pomislila, da ne bi bilo treba priti, čeprav irth dneh /e proizvodnja normalno stekla. Stroje sta posodila Planika in Vzhodno od Tržiča so ob vaški poti v dolini Lomščice in nad njo v treh večjih naseljih - Lom, Potarje in Grahovše - raztresene domačije, ki blizu štiristoosemdeset prebivalcev združujejo v krajevno skupnost Lom. Svetljejše lise na pobočjih visokih planin so senožeti in pašniki. Polj je malo. Kmetje, kar jih je še ostalo, črpajo dohodek največ iz gozdov, sicer pa so skoraj vsi zaposleni v tržiških tovarnah. Problem številka ena v krajevni skupnosti je cesta, ozka in strma, ki za avtomobili dviga oblake prahu. Ti so zlasti pogosti in ne všečni ob sobotah in nedeljah, ko skozi naselja drvijo ljubitelji narave, ki jih privablja lepa planina Javornik, Stor-žič in osamljene jase med gozdovi. Cesto od Loma so začeli posodabljati že 1975. leta. Nova trasa je zahtevala tudi nekaj zemlje, za katero pa vsi lastniki še do danes niso dobili odškodnine. Cesta ne dviga samo prahu, pač pa je večkrat tudi strgana. To se dogaja posebno ob večjih nalivih in pozimi. Popravila oziroma vzdrževanje pobere večino denarja, ki ga krajevna skupnost dobi od občinske komunalne skupnosti, tako da za druge ceste, vseh skupaj je okrog enajst kilometrov, največkrat zmanjka. Krajani upajo, da bodo cesto lahko dokončali in nanjo položili tudi asfalt, v naslednjih petih letih. Računajo na denar iz novega občinskega samoprispevka, iz katerega naj bi predvidoma, če se bodo delovni ljudje zanj odločili, financirali gradnjo komunalnih naprav v tržiških krajevnih skupnostih. Ozka in strma cesta zdaj prinaša še eno neprijetnost. Avtobus vozi samo do spodnjega dela Loma in obrne pri domu družbenih organizacij, tako da morajo krajani, ki živijo više nad dolino, precej dolgo pešačiti do njega. Pozimi, ko zapade sneg, avtobus ne pride niti do doma. Telefon imajo samo v osnovni šoli. Svet krajevne skupnosti je pred časom izvedel anketo in pridobil petindvajset krajanov, ki so pripravljeni prispevati za napeljavo telefonskih priključkov. Razširitev telefonskega omrežja so zapisali v novi srednjročni plan. Zelo radi bi dobili tudi trgovino. V krajevni skupnosti se vsi zavzemajo zanjo, posebno še starejši ljudje, ki nimajo avtomobilov in jim vsakodnevno nakupovanje osnovnih življenjskih potrebščin v Tržiču dela precej preglavic. Svet krajevne skupnosti je že začel pogovore z Mercatorjem. ki bi bil pripravljen graditi, če bi za trgovino vsaj deset odstotkov denarja prispevala k ni jevna skupnost in če bi uspel zbrati polovico vsote s krediti. V Lomu, ki je od Tržiča oddaljen tri kilometre, in v sosednjih naseljih življenje ne zamira, kot je to značilno za nekatere druge odročne kraje. Rastejo nove hiše, ki jih gradijo domačini in meščani, še več zanimanja za gradnjo pa bo gotovo prinesla boljša cestna povezava. Dobre pogoje ima krajevna skupnost Lom tudi za razvoj zimskega turizma. Na planini Javornik, kjer se poleti pase živina, člani pašne skupnosti in športnega društva Lom dograjujejo kočo, v kateri bi se pozimi lahko pogreli in pokrepčali smučarji. Na planini so namreč izvrstni smučarski in sankaški tereni, ki bi jih lahko obogatili s prenosnimi žičnicami, kajti na gradnjo zahtevnejšega sistema vsaj nekaj let še ne bo mogoče misliti. Krajani so pred petnajstimi leti v Lomu postavili dom družbenih organizacij. V njem se odvija živahna dejavnost sveta krajevne skupnosti, krajevne konference socialistične zveze delovnega ljudstva, mladinske organizacije in zveze borcev. Svet in družbenopolitične organizacije sodelujejo pri načrtovanju vseh pomembnejših akcij in pri reševanju ključnih vprašanj. Dom, ki sicer že kliče po manjših popravilih, je odprt vsakomur, ki je pripravljen delati. Tako tudi za prostovoljno gasilsko društvo, ki bo prihodnje leto slavilo delovni jubilej ali za kulturnoumet-niško društvo, ki bi potrebovalo nekoliko stare zagnanosti. Lomljani so ponosni na svojo štirirazredno osnovno šolo in hvaležni učiteljema, ki ju »podeželje« ne moti. Šola, ki je stara petdeset let. ima vrsto sodobnih učnih pripomočkov. Bolje je opremljena kot katerakoli druga podružnična Šola v tržiški občini, morda celo bolje od marsikatere osemletke. Za to skrbi šest pokroviteljev: ljubljanska Ter-mika, Elektrotehna, Tobak. Držav- Uspehe. težave in načrte krajanov je predstavil Janez Meglic, predsednik sveta krajevne skupnosti Lom na založba Slovenije. Imko in Sport-oprema. Pokrovitelji darujejo učencem tudi vse učbenike, zvezke in druge šolske potrebščine, prispevajo denar za njihove izlete, jih vabijo v svoje kolektive. Krajani nameravajo V prvem nadstropju osnovne šole preurediti del prostorov v otroški vrtec, ki bi lahko spejel petnajst do dvajset lomskih in okoliških malčkov. S tem bodo razbremenili velikih skrbi precej zaposlenih staršev. V nedeljo so v krajevni skupnosti praznovali. Obletnico osvoboditve so povezali z jubilejem šole in s 15. obletnico pionirskega odreda G-34, ki je dobil ime po partizanski kurirski postaji. Na slovesnosti so se zbrali nekdanji kurirji, pokrovitelji osnovne šole, učitelji, ki so delali v njej in krajani. Ob tej priložnosti so na pročelju Pavšelnove hiše odkrili ploščo kurirski postaji G-34, podelili spominske znake IV. brigade Vojske državne varnosti partizanskim kurirjem G-34 ter pritrdili spominski trak na prapor pionirskega odreda. Četudi razpotegnjena, redko naseljena ter še nedolgo tega zaostala za razvojem nekaterih nižinskih, industrijsko bogatejših krajev, krajevna skupnost Lom vztrajno napreduje. Ima nekaj, česar marsikatera večja nima: delavne, povezane ljudi, ki vedo. kaj hočejo. To pa je prednost, ki obeta hitrejši napredek in boljše življenje v lomski dolini. H. Jelovčan Vesta. ozka. strma, prašna Krajam upajo, dajo bodo lahko dokončali z de mtrjrm u naslednjega občinskega samoprispevka. - Foto. H. J O L AS 8.STRAN PETEK, 26 SEPfaBM« ETA izredno skrbi za družbeni standard delavcev in s tem tudi za razi Cerkna. Tako je sredi mesta zrasel nov hotel ETA in ob njem plavalni bazen za rekreacijo delavcev. V tej stavbi je tudi dvorana za kulturne prireditve. V Cerknem in okolici namreč deluje več am skupin, katerih pokrovitelj je ETA. Naj omenimo le pevski zbor Peter Jereb, pihalno godbo ETA in dramatska društvo. Tudi športna društva delujejo pod pokroviteljstvom ETE. Obisk v Cerknem Sekretar Ladislav Zaje in računovodja Metod Sedej sta novinarje se< z razvojem in načrti ETE. ETA spodbuja napredek Hiter razvoj tovarne ETA v zadnjih desetih letih spodbuja tudi hiter napredek Cerkna in okolice — Več spodbude za kmečki turizem — Boljša povezava z Gorenjsko Ce govorimo o Cerknem, največkrat pomislimo na bolnico Franjo, partijsko šolo in dogodke v tej partizanski prestolnici Primorske. Obudijo se spomini na skoraj neprehodno sotesko in barake nad potokom, kamor smo hodili na šolske izlete, bolj malo pa vemo o današnji podobi mesteca skoraj na meji med Primorsko in Gorenjsko, njegovem gospodarskem razvoju in kulturnem utripu, problemih, ki se pojavljajo v delovnih organizacijah in krajevni skupnosti. Zato je bilo dobrodošlo povabilo kolektiva ETE, da srečanje novinarjev Primorskih novic in Glasa združimo z ogledom proizvodnje v tovarni in mesta in, da se pogovorimo o najbolj aktualnih problemih, s katerimi se srečujejo. Krajevna skupnost Cerkno obsega poleg Cerkna še vasi Planina, Ceplez, Lažne in Poljane in v njej živi 2500 prebivalcev, ki so zaposleni v tovarni ETA, v temeljni organizaciji Slovenijalesa-Kolonialno pohištvo, temeljni organizaciji Alpe-toura Transport, ter Nami in Mer-katorju. Če je bila preteklost Cerkna tesno povezana z dogodki med narodnoosvobodilno borbo, je sedanjost Cerknega in celotne krajevne skupnosti tesno povezana z razvojem tovarne ETA, največje delovne organizacije na tem koncu Primorske. V njej je zaposlenih 1500 delavcev iz cerkljanske in sosednjih krajevnih skupnosti. Njeni začetki segajo v narodnoosvobodilno borbo, ustanovljena pa je bila leta 1947, kot tovarna za popravilo vseh vrst električnih aparatov. »Prelomnico v razvoju ETE predstavlja leto 1964, ko si je ETA zastavila nov proizvodni program in je z napol obrtniške prešla na industrijsko proizvodnjo in se specializirala za izdelavo grelnih plošč, grelcev in termostatov. Tedaj je v njej našlo delo okoli 400 delavcev,« sta povedala sekretar Ladislav Zaje in računovodja Metod Sedej. »Drug izredno pomemben dogodek v našem razvoju pa je sklenitev dolgoročne kooperacijske pogodbe z nemško firmo EGO. Pri navezovanju stikov s tujim partnerjem smo si zastavili cilj, da čimprej dosežemo evropsko kakovost naših izdelkov, ker smo vedeli, da bomo le na ta način lahko izvažali.« Sicer pa so prve izdelke v tujino prodali že leta 1961. Prvi izvoz je bil namenjen na italijansko tržišče in kar je še posebno zanimivo, v dežele atinske Amerike. Tam je deloval primorski rojak in je v domovini skal možnost sodelovanja. Ta je tudi prvi prinesel grelno ploščo iz nemške tovarne EGO v ETO. Tedaj je dejal, da morajo delavci ETE grelne plošče tako dopolniti, da bodo takšne kakovosti, kot jih imajo vzorci iz Nemčije, ker bo plošče slabše kakovosti le težko prodati na tujem tržišču. Prav to in pa uspehi lastnega razvoja so dali spodbudo, da so v ETI ačeli navezovati stike z nemško rmo EGO, ki je največji svetovni -roizvajalec grelnih plošč, cevnih ;relcev in termostatov in leta 1968 io bila ta prizadevanja kronana s podpisom dolgoročne kooperacijske pogodbe, ki je prinesla skokovit razvoj v naslednjih letih. Ob tem velja poudariti, da je bila pogodba ETE z EGOM prva takšna pogodba v Jugoslaviji, zlasti zato, ker so se hkrati dogovarjali o skupnih vlaganjih. Zato je bila odgovornost še večja pa tudi tveganje ni bilo majhno. Vendar pa so rezultati pokazali, da je bila odločitev pravilna. Leta 1968 je ETA izdelala dnevno okoli 300 grelnih plošč. Leta 1970 je 18 delavcev naredilo že 1990 plošč v eni izmeni, letos pa naredi 13 delavcev 4000 grelnih plošč v enakem času. 2e leta 1969 so izvozili jn prodali partnerju v tujini 129.880 grelnih plošč v vrednosti 272.000 nemških mark. Lani so prodali na tuje 1,57 milijona grelnih plošč v vrednosti 8,18 milijonov nemških mark, letos pa načrtujejo izvoz plošč v EGO v vrednosti 11 milijonov nemških mark. Sicer pa prodajo v tujino 40 odstotkov svoje proizvodnje. Kot posledica uspešnega sodelovanja pri izdelavi grelnih plošč je bila leta 1970 sklenjena tudi koope-racijska pogodba za izdelavo kapilarnih termostatov. Program je bil popolnoma nov in sta se tedaj z njim ukvarjala le Iskra in Metalfleks, s katerima pa so pri ETI sklenili ustrezne sporazume in tako preprečili pokrivanje programov. Prav ta program je ponudil možnost zaposlitve velikemu številu mladih strokovnjakov, ki so si prej morali iskati delo v Ljubljani, primorskih mestih ali na Gorenjskem. Nova proizvodnja je odprla 460 novih delovnih mest v Cerknem in v Idriji in tudi v drugih krajih izven občine. Povečal se je "udi izvoz in letos bodo izvozili za 4,72 milijona nemških mark termostatov. Uspešno kooperacijsko sodelovanje pa je pripeljalo do sporazuma, da oba partnerja združita sredstva za gradnjo nove livarne in termore-gulacijskih naprav. To je hkrati do- 16 odstotkov za stanovanja Delavci ETE vedo, da se morajo pri vsem opreti predvsem na lastne moči. Tako je tudi pri gradnji stanovanj. Za stanovanjsko gradnjo namenjajo izredno veliko in sicer v višini 16 odstotkov od bruto osebnih dohodkov. Priznanje gospodarske zbornice Slovenska gospodarska zbornica je letos poleti podelila posebno priznanje lastniku firme EGO iz ZRN Karlu Fischerju in direktorju Heinzu Treffingerju za dolgoletno in uspešno sodelovanje za delovno organizacijo ETA. Sodelovanje je spodbudilo razvoj ETE in Cerkna in je izrednega pomena tudi za nadaljnji razvoj tega primorskega kolektiva. Osebni dohodki dvakrat mesečno Posebnosti ETE je tudi izplačilo osebnih dohodkov dvakrat mesečno. Po besedah računovodje Metoda Sedeja, so se za to odločili zato, ker na ta način laže zagotavljajo likvidnost. kaz, da tuji partner računa na dolgoročno sodelovanje z našo tovarno. Tuji partner ima pri vlaganjih 49 odstotkov deležev. Ob tem je treba poudariti, da sodelovanje poteka popolnoma v skladu z našimi predpisi. Tuji partner se ne vmešava v vodenje kolektiva, tudi ne v poslovne odločitve, temveč je vse načrtovanje zadeva skupnega dogovora. Tudi doma se zelo uspešno povezujejo s proizvajalci gospodinjske opreme, ki potrebujejo njihove izdelke. Na podlagi dohodkovnih odnosov so povezani v reprodukcijsko verigo z Gorenjem in Slobodo. Sodobna tehnologija za večji izvoz Letos planirajo, da bo 1500 delavcev, ki delajo v šestih temeljnih organizacijah - Livarni, Plošči. Grelcu, Termoregulatorju, Orodjarni in Domu - ustvarilo 1,557 milijonov dinarjev celotnega prihodka, od tega 40 odstotkov s prodajo na tuje. Čeprav je po izdelkih ETE izredno veliko povpraševanje m imajo z dolgoročnimi pogodbami zagotovljeno prodajo vse proizvodnje, so letos naleteli na precej težav zaradi ukrepov gospodarske stabilizacije. So izvozni aktivci in prodajo veliko več kot uvozijo, vendar ne morejo uvoziti opreme za uvajanje nove tehnologije v proizvodnjo in tako se postavlja pod vprašaj tudi načrtovana investicija v vrednosti 30 milijard dinarjev, ki je potrebna, če hoče ETA ugoditi domačim, predvsem pa tujim kupcem. Proizvodnjo namreč lahko povečujejo samo z Srečanje GLASA IN PRIMORSKIH NOVIC - Preteklo soboto,e bilo v Cerknem srečan,e novinarjev in oblikovalcev Glasa in Primorskih novic. Obiskali smo tovarno ETA in se z njenimi predstavniki pogovorili o poslovanju in načrtih ter razvoju Cerkna, si izmenjali izkušnje pri našem delu in se pomerili v kegljanju. To pot sta se kolektiva srečala prvič, vendar upamo da bo sodelovanje postalo stalna oblika dela, saj smo se dogovoril, o nekaterih skupnih akcijah in izmenjavi informacij. Na pomembne dogodke iz NOV v Cerknem OPSf*,'rj0 4teviIn* ■P°m«niki: pred poslopjem, kjer je bil včasih sedež občine je spomenik rZZ^L"? Brd?hJe »P"?™* Padlim gojencem partijske šole; na pokopališču ,e grobnica ^nl^nn^Z t'TP Pl°*'a " *» partijsko šolo; spominska plošča f 7&n Partua™k" delavnico za izdelovanje smuči iz katere,e zrasla tovarna Klan; pred ETO je spominska-plošča ustanovitve Vojkove brigade z besedilom v starocerkljanskem narečju in med grobovi padlih partizanov je tudi grob narodnega heroja Viktorja Zelezniha vi , ,. , boljšo tehnologijo, ta pa je z novimi vlaganji, ki bi prinašali dohodek. Zato prek SISEOT najti rešitev. Pri uvozu opreme gre strojev in pa uvoz podsklopov, ki bi jih dn jarna lahko predelala v izvodne linije. Hkrati pa načrtovane investicije so vozne plane za naslednjih so bili narejeni prav na videnega povečanja V naslednjem srednjel^, obdobju sicer predvidevajoč odstotkov več delavcev proizvodnjo za 11,5 in leta 1985 izdelalo dv več izdelkov kot letos. Se naj bi rastel izvoz. ETA ni le tovarna V Cerknem pa ne nosi le tovarna, temveč tudi plavalni bazen, pevski ninsko društvo itd. To d< sodelovanje med tovarno jevno skupnostjo ni le del srednjeročnega plana! cerkljanskega vsakdana .Prti' leti so v Cerknem zgradili pravzaprav ga je zgradila ETA njej nosi hotel tudi ime. Za so se odločili zaradi izredne«* Cerknega, izletov šolske mi " drugih, saj bolnico Fran< obišče nad 60.000 ljudi, ki p« imeli kje postreči. Tudi de šolarji niso imeli kam na kc tem povedo, da prihajajo k letovanje skupine Holandc?* prej dolga leta letovali v Zraven hotela so letos plavalni bazen. Veliko delavcev ima nekaj zemlje, čistih kmeto* zelo malo. Kraji so lepi t* gostoljubni, zato.bi imel v teh' nedvomno velike možnost: kmečki turizem. Vendar b morala priti spodbuda tudi ali kmetijske zadruge, ker investicije niso majhne. ETA pa ne skrbi le s* domače krajevne skupnosti delajo delavci idrijske in S občine in več krajevnih Zato imajo s krajevnimi sku sklenjene posebne sam sporazume o vlaganjih za dejavnost in komunalne de." Zlasti pomagajo pri gradnji se večina delavcev na delo vt\ Slaba povezava z Gorei Cerkno je prek K ladja vodnja povezano z Gorenj« vezava pa ne pomeni velike*, vse večji promet ne, ker za približno 10 kilomet kadamska in neurejena. Is proti Kladju so jo pred * toma asfaltirali pnbližno *• metra, do K ladja pa so * venija-teste obljubili, da bj isfaltno prevleko letos. Tud- bo to zgodilo, prometni bo odpravljen zaradi m&to&T. poljanski strani. Zato v C menijo, da bi manji kazalo občinske meje m bolj nag sko pomembnost posaroe«"1 •ekt0V Slike: F L. Bofataj Praznični obisk v krajevnih skupnostih I Cerklje, Brnik, Poženik, ^enturska gora in Zalog trdna povezanost, delovna uspešnost krajevne skupnosti pod Krvavcem praznu-Jejo svoj krajevni praznik v spomin na l oktober 1944. leta, ko je Šlandrova brigada čila v Zalogu štab črne roke za Gorenjsko Delovni uspehi na vseh področjih -osla je skupna zavzetost za razvoj kra-nih skupnosti pod Krvavcem - Marsika-ra nadloga, ki je pestila krajane, je bila ^dstranjena — Složno delo vseh ljudi in njihovih organizacij — Osrednja slovesnost bo oktobra na Cerkljanski Dobravi, ko bodo skrili spomenik padlim partizanom Cerklje — Krajevna skupnost Cerklje združuje tri vasi: Vasco in Pšenično polico in ima okrog 1300 prebi-«'. Večji del delozmožnega prebivalstva je zaposlenega v mizacijah združenega-dela v Kranju, nekaj pa tudi na iOcju krajevne skupnosti, okrog 3 odstotke se jih ukvarja s tijstvom. Krajani Cerkelj, Vasce in Pšenične police so številne te-f v minulih letih že uspešno rešili, saj niso čakali le druž-* pomoči, temveč so marsikaj storili z lastnimi prispevki fatnimi rokami. Ob tem je rasla skupna zavzetost za kraja. Predsednik krajevne skupnosti ing. Jože Žun da so odločitve o akcijah vselej sprejemali skupno. Se ni rešen v Cerkljah urbanistični načrt S-5, kljub **w prizadevanjem krajevne skupnosti. Problem je tudi 9ava telefonskega priključka, kjer obstoječa centrala ne zahtevam obstoječega telefonskega prometa. Največ pozornosti so v preteklem obdobju dali komu-v ureditvi, asfaltirali so skoraj vse ceste po naseljih in &ti tri transformatorske postaje in več obvodnih zidov v w Reka, nekaj jih je še v delu, dokončno pa so adaptirali *ini dom in napeljali centralno ogrevanje, ki je središče VTiega, samoupravnega in družbenega življenja kra-Adaptirali so tudi Zdravstveno postajo v Cerkljah, te Pa potekajo dela za asfaltiranje novega vhoda in ^tifiščpred postajo. Krajevna skupnost pripravlja vso potrebno dokumenta-a izgradnjo novega avtobusnega postajališča v nepo-[bližini trgovine Central v Cerkljah. Tudi trgovina je premajhna in kot kaže bo veletrgovina Živila preu-prostore pri Radanoviču. Do realizacije poimenovanja [ Cerkljah naj bi prišlo 1982. leta. Zajeten je spisek aST**)*, vendar se jih krajani ne lotevajo bojazljivo, vendar bodo sami kos. V Cerkljah pričakujejo, da bo kmalu efo načelo povezovanja krajevnih skupnosti in združe-ldela J. Kuhar ^bro zastavljeno delo - Zadnjih nekaj let je bilo prelomno za krajevno Zalog, ki združuje kraje Zalog, Cerkljansko Dobravo >v*e ter ima 280 gospodinj-jMarsikatera nadloga, ki je pe-►ajane te krajevne skupnosti, hranjena. Pred leti so po-.^rfaltno prevleko na cesto iz T preko Zaloga do Komende, J do Srna rt nega, v načrtu pa V cesto iz Zaloga do Lahovč. *° postavili novo transfor-0 postajo v Zalogu in obno-io razsvetljavo, v Lahovčah razAirili pokopališče in zgra-Iko vežico. Sredstva so za-" samoprispevkom krajanov, fc* »o tudi na natečaju za po-*redstva pri skupščini občine Vrednost del po predračunu ^300 tisoč dinarjev. V letoš-je bila poglobljena tudi >>toka Reka na območju Vo-Uhovč. ^Problem, ki ostaja v tej kra-V^upnoeti pa je dom v Lahov-j« Pod streho že 25 let in prođem bi se lahko odvijale vse * aktivnosti, kulturne pri-dovolj prostora pa je tudi za i lokal. Omenimo naj Se, da imajo v planu izgradnjo športnega igrišča v Zalogu, regulacijo potokov Pšate in Dobliča, obnovitev transformatorske postaje v Lahovčah, postavitev dveh telefonskih govorilnic in napeljave telefona na Cerkljansko Dobravo. Prizadevajo si, da bi vasi v tej krajevni skupnosti bile resnično urejene. Osrednja slovesnost ob praznovanju krajevnega praznika petih krajevnih skupnosti pod Krvavcem pa bo v tej krajevni skupnosti in sicer na Cerkljanski Dobravi v nedeljo, 5. oktobra ob 10. uri, kjer bodo odkrili spomenik trem padlim partizanom. J. Kuhar KS Poženik Zajeten seznam nalog Poženik — Krajevna skupnost Poženik ima okrog 520 prebivalcev in zajema vasi Poženik in Šmartno / zaselkom Prenje. V tej krajevni skupnosti je še sedem kmetov, delavci pa so večinoma zaposleni v delovnih organizacijah v Kranju. Prebivalci te krajevne skupnosti so zelo složni za skupne akcije. Malokje je čutiti takšno povezanost med krajani kot prav v tej krajevni skupnosti. Ponosni so na asfaltno prevleko, na vse bolj urejeno javno razsvetljavo in na novo transformatorsko postajo. Največja pridobitev za to krajevno skupnost pa bi bili novi družbeni prostori, v katerem bi imeli prostor krajevna skupnost in ostale družbenopolitične organizacije, prostor pa bi bil tudi za trgovino, ki jo zelo pogrešajo, v neposredni bližini pa bi bilo tudi otroško igrišče, prostor v domu pa bi bil tudi za oddelek vzgojno varstvenega zavoda. V načrtu imajo tudi napeljavo telefona in razširitev ceste od Pšate do Poženika. V okviru krajevne konference SZDL prihajajo do izraza vsi interesi, želje in potrebe delovnih ljudi, ki so jih ob.čvrstem povezovanju in ob sodelovanju tudi zmožni uresničiti. J. Kuhar KS Brnik Složno do delovnih uspehov Brnik — V krajevni skupnosti Brnik, ki združuje vasi Zgornji in Spodnji Brnik in Vopovlje je okrog 990 prebivalcev in 282 gospodinjstev. Veliko se je premaknilo v teh vaseh. To niso le kilometri vaških cest in potov, ki jih je prekril asfalt, javna razsvetljava na Sp. Brniku, oziroma zgrajeno avtobusno postajališče, oziroma delna ureditev obrežja potoka Reka na Sp. Brniku s pomočjo območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava, temveč ni nič manj pomembno dejstvo, da se je skupnost strnila pri delu in akcijah ter premagala težave. Krajevna skupnost je tudi zaradi tega, ker v njej ni delovnih kolektivov, prevzela breme napredka večinoma nase in znala za napredek ob pomoči druž-beno-političnih organizacij navdušiti ljudi. Prav zato so še bolj veseli vsakega prispevka ali pomoči družbene skupnosti. Zelo delovno je, poleg na novo ustanovljene mladinske organizacije, gasilsko društvo Sp. Brnik — Vopovlje, ki ima v načrtu spomladi pričeti z gradnjo novega gasilskega doma, kjer bi imeli prostore poleg gasilcev še DPO, v njem bi bila tudi dvorana za okrog 150 sedežev, uredili pa bi tudi zbiralnico mleka. Z novo dvorano pa bodo poživili tudi kulturno dejavnost v kraju, v teku pa je tudi postopek za pridobitev zemljišča za športno igrišče. Preskrbljenost prebivalcev je slaba, zato bo potrebno zgraditi novo samopostrežno trgovino in urediti javno razsvetljavo na Zg. Brniku. Tudi tiste probleme, ki so danes najbolj pereči, bodo tudi prav gotovo razrešili, saj so že velikokrat dokazali svojo pripravljenost in voljo, ki pa pomenita pot do novih uspehov. J. Kuhar Živahna družbena dejavnost KS Šenturska gora Uspešno po poti razvoja Mjerne skupnosti so pred- Jože žun, predsednik krajevne skupnosti Cerklje, Bernard, predsednik K K Cerklje, Ivan Štirn, predmeta krajevne skupnosti Vinko Bergant, predsednik krajevne skupnosti Zalog, *Mrič, predsednik potrošni-.sveta in član izvršnega od-' j*ZDL Zalog, Alojz Cimžar, Jnik sveta krajevne skup-Poženik, Alojz Jagodic, "nik sveta krajevne skup-Henturska gora in Rado *ef krajevnega urada Šenturska gora - V krajevni skupnosti Šenturska gora, ki obsega vasi Apno z zaselkom Ravne, Lenart na Rebri z zaselkom Jagošce, Sentursko goro, Sidraž, ViŠevco in Vrhovje, so s samoprispevkom in prostovoljnim delom krajanov v zadnjih letih uredili vrsto problemov. Vasi v tej krajevni skupnosti leže na nadmorski višini od 550 do 850 metrov, krajani pa se največ ukvarjajo s kmetijstvom in živinorejo, deloma pa tudi z gozdarstvom, delavci pa so zaposleni v kranjski in kamniški industriji. Najprej so na tem območju uredili električno napeljavo, nato vodovod, uredili gozdne ceste, ukvarjali pa so se tudi s komunalnimi problemi. Letos pa so vso skrb posvetili urejanju krajevnih cest, kjer so krajani vložili veliko prostovoljnega dela. Nova modernizirana cesta od odseka ceste Ravne- Polana je dolga 3200 metrov in je bila gotova do druge faze mesec dni pred rokom. Cesta je ftiroka do 7 metrov, vsa dela pa bodo v celoti opravljena do oktobra 1982. leta. V srednjeročnem programu imajo izgradnjo doma družbenih organizacij, kjer bo prostor za krajevno skupnost, civilno zaščito in za gasilce, uredili pa bi tudi zbiralnico mleka, saj se ljudje vse bolj ukvarjajo z živinorejo, dosti pozornosti pa se posveča tudi pašništvom, zaradi ugodnega podnebja pa na tem območju zelo dobro uspeva ajda. Nujno potrebna sta tudi telefon in trgovina. Radi pa bi imeli tudi redno delavsko avtobusno zvezo s Kranjem, vse pa kaže, da se bo kmalu na tem območju pričel razvijati poleg počitniškega tudi kmečki turizem z razumevanjem in pomočjo občine Kranj. Omeniti pa velja, da se krajevna skupnost prizadeva, da bi čim več mladih iz tega območja doma gradili in pomagali staršem. Prvi pristopi k gradnji stanovanjskih hiš so že vidni, tako pa bo tudi v prihodnje vsa kmečka zemlja obdelana. J. Kuhar V zadnjih letih je družbenopolitično življenje v Cerkljah postalo zelo živahno. SZDL kot frontna organizacija je vseskozi uspešno organizirala in usmerjala politično aktivnost in akcije delovnih ljudi na vseh področjih družbene dejavnosti. Učinkovito se je vključila v reševanje krajevnih problemov. Zelo dobro sodeluje z ostalimi organizacijami in društvi, delegacijami in krajevno skupnostjo. S tem je SZDL postala resnično fronta, kjer se izražajo in usklajujejo hotenja in interesi vseh delovnih ljudi oziroma krajanov, ustrezna povezanost pa se kaže z ostalimi krajevnimi skupnostmi cerkljanskega območja. Delu delegacij so posvečali precej skrbi. Vedno večjo vlogo v krajevni skupnosti ima osnovna organizacija ZK, ki se neposredno vključuje v reševanje krajevnih problemov. Dejavnost organizacije Zveze borcev je usmerjena v prenašanje borbenih tradicij in revolucionarnega duha na mlade in je zelo aktivna organizacija. Vse večja delavnost se kaže po volitvah tudi v mladinski organizaciji. Zelo delovna je Zveza rezervnih vojaških starešin, ne smemo pa pozabiti dobre organizirane Civilne zaščite. Gasilsko društvo bo adaptiralo dom in ga dvignilo za eno nadstropje. Aktivna je tudi organizacija Rdečega križa, njihov član Anton Gerkman pa je dosedaj že 96 krat daroval kri. Zelo delovno je tudi ŠD »Krvavec«, kjer pa število športnih objektov ne ustreza številu prebivalstva ter Strelska družina »Tabor«. Kulturna dejavnost poteka v okviru dveh društev in sicer KUD Davorin Jenko, kjer je najbolj delovni moški pevski zbor, ki delavnost dokazuje tudi z delovnimi akcijami ter pionirski KUD osnovne šole Davorin Jenko, ki sodelujeta na vseh važnejših prireditvah v krajevni skupnosti in izven nje. Tudi Turistično društvo je znano po svojih cvetličnih razstavah in skrbi za urejeno okolje, pri čemer jim vneto pomagajo lovci Lovske družine, ki se lahko pohvalijo s svojim delom. Avtomoto društvo skrbi za vzgojo voznikov, z veliko prizadevnostjo so zgradili pred dvemi leti nov dom, letos pa še centralno ogrevanje, v življenje v krajevni skupnosti pa se vključujejo tudi upokojenci. Vzpodbudno je tud .vključevanje osnovne šole Davorin Jenko v akcijah in prireditvah na cerkljanskem območju. Da se ob skupnih prizadevanjih rodijo uspehi, dokazuje krajevna skupnost Cerklje, v kateri ob tako pestri dejavnosti živijo ljudje, ki skrbijo za primerno življenjsko okolje in za napredek na vseh področjih. J. Kuhar Cerklje z okolico so darovale med NOB mnogo življenj. Žrtvam so bili po vojni postavljeni spomeniki, obeležja in spominske plošče v opomin mlajšim rodovom in kot trajen spomin na vojne grozote. V Cerkljah stoji sredi vasi osrednji spomenik padlim borcem v NOB. 6£ metra visok obelisk stoji na tlakovani ploščadi, na katerem je vklesanih 84 imen žrtev druge svetovne vojne. Na sprednji strani je vklesan relief, na ostalih ploskvah pa imena padlih ter verzi pesnika Ivana Minattija. Spomenik je postavil krajevni odbor Zveze borcev Cerklje 6. julija 1958.leta. za krajevni praznik Prebivalci krajevnih skupnosti Cerklje, Brnik, Zalog, Poženik in Šenturska gora so izbrali 4. oktober za praznični dan. Tega dne leta 1944 ie drugi bataljon Slandrove brigade v Bolkovi hiši v Zalogu uničil štab Crne roke in izdajalcev domovine in slovenskega naroda. Preden so partizani minirali poslopje Franca Bolka-Racka v Zalogu, se je družina rešila iz prvega nadstropja po rjuhah. Ubitih je bilo devet najpomembnejših organizatorjev črne roke na Gorenjskem, ki so imeli namen uničiti samo na cerkljanskem območju več kot 70 simpatizerjev osvobodilnega gibanja. Pri tem napadu pa je padel tudi komandant drugega bataljona Slandrove brigade — Juda. S tem je bil preprečen nadaljni pokol, mučenje in trpljenje naših ljudi ne samo na Gorenjskem, ampak širom Slovenije. V petih krajevnih skupnostih cerkljanskega območja so za letošnje praznovanje pripravili številne prireditve, osrednja prireditev pa bo 5. oktobra na Cerkljanski Dobravi, ko bodo odkrili spomenik trem padlim partizanom. — Jutri ob 9. uri bo Lovska družina Cerklje organizirala športno strelsko tekmovanje na glinaste golobe pri spodnji postaji žičnice RTC Krvavec, ob 19. uri pa bo slavnostna seja Sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Brnik. — V nedeljo, 28. septembra bo ob 8. uri ZRVS Cerklje organizirala strelsko tekmovanje za prehodni pokal KS v Poženiku, ob 9. uri pa AMD Cerklje tekmovanje traktoristov v spretnosti vožnji. — V ponedeljek,"29. septembra bodo tri košarkarska srečanja. Ob 15,30. uri Krvavec B : Iskra B, ob 16.30 Krvavec A : Trhle veje in ob 8. uri Vzhod : Zahod. — V torek, 30. septembra bo ob 17. uri kegljanje pri Jančetu v Srednji vasi za prehodni pokal, ob 18. uri pa rokometna tekma Sever : Jug. — V sredo, 1. oktobra bo ob 17. uri tekmovanje v kegljanju ekip občinske lige. — V četrtek, 2. oktobra bo ob 16. uri košarkarski turnir. Sodelujejo ekipe Planine, Zaloga ter A in B ekipe Krvavca. — V petek, 3. oktobra bo ob 17.30 uri tekma občinske rokometne lige. — V soboto, 4. oktobra pa bo partizanski pohod v Sidraž, kjer bo pri spominskem obeležju NOB kulturni program. Zbirališče bo ob 10. uri na Senturski gori (na Poljani), ob 17. uri pa kegljanje za »memo-rial Janeza Oblaka«. — Praznovanje bo zaključeno v nedeljo 5. oktobra. Na Cerkljanski Dobravi bodo ob 10. uri odkrili spomenik trem padlim partizanom Janezu Bobnarju-Vidu iz Cerkelj, Jožetu Rozmanu iz Lahovč in Antonu Studenu iz Cerkljanske Dobrave. Z bogatim kulturnim programom bodo sodelovali moški pevski zbor KUD Davorin Jenko in šolski orkester O. S. Davorin Jenko iz Cerkelj, mladina OO ZSMS z recitacijami, slavnostni govornik pa bo Nande Vode. J. Kuhar OPREDELITEV In glej — po njem so nenadoma začeli padati prazni tulci iz komandantove brzostrelke, ki je v tem trenutku zadrdrala z dolgim rafalom. Po prvem ko-mandantovem strelu se je na nemške vojake v gruči usul pošasten ognjeni plaz iz vsega partizanskega orožja. Pod ognjem so se znašli vsi nemški vojaki. Kot snopi so popadali po tleh. Večina jih je negibno obležala na hrbtu ali kakorkoli, tudi z obrazi zaritimi v sneg. Le tu pa tam je kdo še sunkovito trzal ali se premetaval po snegu. Nekateri v bolečinah, drugi da bi si našli zaklon. Zbegano so iskali z očmi skritega sovražnika, njihove roke so obračale orožje v smer, odkoder se je še kar naprej usipal smrtonosni ogenj. Toda kritja ni nikjer, vsak premik in znak življenja že v naslednjem trenutku pomeni zanesljivo smrt. To je trajalo skoraj petnajst minut, ko se je v snegu pred partizansko zasedo umiril zadnji nemški vojak. Partizansko orožje je utihnilo brez povelja. Vse se je umirilo, le daleč spodaj v dolini je bilo še slišati posamezne strele, videti je bilo nekaj postav, ki so bežale proti bližnjemu gozdu. To so bili vojaki iz nemške predhodnice, za njimi pa se je skozi velik sneg poganjalo nekaj partizanov, ko so od časa do časa zastali, da so ustrelili za bežečimi; potem so se spet pognali za njimi. Tišino v zasedi je prekinil komandantov glas: »Pripravi orožje in previdno naprej!« Iz snega so se dvignili vsi partizani. Orožje so grozeče upirali v negibna telesa pred seboj. Na položajih v zasedi je ostalo samo nekaj puškomitraljezcev, ki so budno opazovali zvite, po snegu razmetane figure; pripravljeni so bili vsak trenutek, če bi bilo potrebno, odpreti ogenj iz svojih mitraljezov. In glej, tam, kjer je bilo sovražnikovih trupel največ, sta se sunkovito zganili dve dotlej negibni telesi. Ze sta se zaslišala dva strela. Eden ob borcev je omahnil v sneg. Takoj sta zadrdrala dva partizanska mitraljeza in oglasilo se je več partizanskih pušk. Komandant je zakričal: »Juriš! Juriš!« In najbližji borci so se zagnali naprej. V teku so nekajkrat nekajkrat ustrelili, potem se je vse umirilo. Pred partizani se je razgrinjal strašen prizor. Toda od blizu in v smrtni nemoči Nemci niso bili več videti tako strašni in okrutni. Na obrazih mrličev je bilo videti predsmrtni strah in grozo. Slišati je bilo stokanje in klice: »Nicht schies8en! Nicht schiessen!« ki so prihajali do partizanov kot hropeče, napol izgovorjene besede. »Tovariši, pozor!« je zadonel glas komandanta. »Previdno in z orožjem, pripravljenim na strel, preglejte padle, da se ni mogoče kdo pritajil. Potem ranjence obvežite in poberite orožje in opremo! Vzemite tudi njihove smuči!« Ivan je bil ves čas komandantu za petami. S ponosom je opazoval, kako dostojanstveno in človeško so partizani ravnali z ubitimi sovražniki. Nihče ni poskusil streljati na nekaj Nemcev, ki so bili še živi; pazljivo so jih položili na njihove smučarske plašče, jih za silo obvezali in dobro pokrili. Tam, kjer je pred bojem stala največja skupina nemških vojakov, je bil prizor najbolj strašen. Ko so partizani razvlekli trupla in jim z nog odpeli smuči, so se na snegu pokazali veliki madeži krvi. Sneg je bil vsenaokrog krvav, po njem so ležali kosi mesa in razmesarjena trupla. Verjetno si je kdo od ranjencev vzel življenje tako, da je pod seboj aktiviral ročno bombo. V steptanem snegu na cesti pod komandantom, komisarjem in Ivanom se je kopičil bogat plen. Ob pogledu na tri zaplenjene puškomitraljeze, oseminštiri-deset pušk, tri brzostrelke in šest pištol je komisar Žagar dejal: »Zdaj pa bomo s pnhodom novih borcev bataljon lahko skoraj podvojili.« »Poglejta, kakšno naključje,« je dejal komandant, ko so se počasi vračali v vas. »Točno toliko zaplenjenega orožja je, kolikor je bilo nas, ki smo jih napadli. Naš bataljonček je pred tem bojem štel točno dva-insedemdeset partizanov, z menoj in komisarjem vred, ko pa smo poslali dvanajst partizanov v bohinjski in jeseniški kot, nas je bilo v zasedi točno šestdeset. Toliko je tudi kosov orožja, ki smo ga zaplenili.« Zvečer po boju je bataljon odšel prek Martinj vrha in nato prek Poljanske doline ter se ustavil vzhodno od Gorenje vasi. Pred odhodom so pokopali svoja dva v boju padla borca in prek političnih delavcev na terenu preskrbeli skrivališče za nego dveh ranjenih 'partizanov. Drugega dne se je bataljonu pridružila Samotor ška četa kot tretja četa bataljona. Po vseh vaseh Poljanske doline so poslali patrulje z nalogo, da zbirajo prostovoljce in obveščajo ljudi o splošni vstaji. Odziv je bil zelo velik; v nekaj dneh se je zbralo čez štiristo mož, med njimi tudi že prej ustanovljene cele enote Narodne zaščite, ki so prinesle s seboj tudi nekaj orožja. Hkrati z mobilizacijo novincev je potekala široka vojaška dejavnost. Tako je med drugim vod partizanov ponoči vdrl v nemško orožniško postajo v Poljanah, zaplenil nekaj orožja in obleke ter povsem razdejal njihovo zgradbo. Druge enote bataljona pa so na več mestih porušile cesto Škofja Loka—Gorenja vas in nekaj manjših mostov. Uspela partizanska akcija, ki je uničila nemško policijsko enoto, vrsta drugih manjših akcij ter zbiranje številnih partizanov in na novo mobiliziranih ljudi v Poljanski dolini so močno vznemirili nemške okupacijske oblasti. To je prisililo celo Berlin, da je posegel v ta dogajanja. Vodja SS in šef policije nemškega rajha Himmler je 17. decembra 1941 izdal posebno povelje, s katerim je določil policijskega generala Schreverja za poveljnika policijsko-vojaških akcij proti gorenjskim partizanom. Na voljo mu je dal 181., 93. in 171. policijski ter 325. in 44. rezervni policijski bataljon — dva od njih so Nemci pripeljali celo iz Krakova in Leipziga - ter 322. in 857. bataljon deželnih strelcev. Od petih naštetih policijskih bataljonov so bili trije povsem motorizirani. General Schrever je ukrepal hitro in odločno. Zaradi nevarnosti, da bi bile uničene, je v večja središča umaknil osemnajst najbolj izpostavljenih manjših orožniških postaj. Iz vseh enot, ki so mu bile na voljor je zbral smučarje in ustanovil posebno smučarsko enoto, oboroženo s samim avtomatskim orožjem. Kot okrepitev mu je bilo dodeljeno tudi nekaj tankov in izvidniških letal. Družine in svojce nemških orožnikov pa je začasno izselil iz Gorenjske. Medtem ko je sovražnik zbiral svoje sile ter podatke o partizanskem gibanju in se organiziral za odločen udar, se je v severozahodnem delu Gorenjske že začela prava ljudska vstaja. Tako so v blejsko-bo-hinjskem kotu na skupnem sestanku političnih delavcev s terena in skupine partizanov iz Cankarjevega bataljona ustanovili posebno vojaško poveljstvo vstaje ter se dogovorili o načinu njene izvedbe. V posameznih vaseh na vsem območju od Bleda do Bohinja so priredili številna ljudska zborovanja, ki se jih je udeležila večina prebivalcev. Čeprav je bilo zelo malo orožja, so se vseeno odločili za vstajo. Zbrali so okoli tristo petdeset mož in organizirali bataljon, ki so ga poimenovali po Francetu Prešernu. Tam na Pugled gori. Čeprav smo si tako blizu, premalo poznamo našo zgodovino in naše kraje. Taka je bila ugotovitev udeležencev ob koncu enodnevnega izleta, ki ga je za svoje člane ZB pripravila Komisija za zadeve borcev pri Svetu delovne skupnosti občine Kranj. Letos, že sedemnajstič po vrsti, je bila smer: Muzej revolucije v Ljubljani, Zadvor. Urh. Pugled. Ze v muzeju so bili mnogi prijetno iznenađeni, kajti dr. Z ga j nar je kot vodič ob raznih oddelkih in panojih muzeja vedel toliko zanimivih podrobnosti tudi i/, zakulisja II. svetovne vojne. V Zadvoru pa je goste iz Kranja sprejel prvoborec in predsednik tamkajšnje KO ZB Stane Keber. Kranjske člane ZB je seznanil s podatki o tem resnično uporniškem in partizanskem, malem »Rdečem Zadvoru«, kot so ga imenovali. Saj je ta kraj dal nič manj kot 165 partizanov, med temi so 3 narodni heroji in 25 nosilcev spomenice 1941. Za Zadvorom so si Kranjčani ogledali še Urh, morišče, mučilnico bele garde, črne roke. 600 žrtev! Grozotni madež klera; ki vedno znova pretrese ... Pugled je izžareval v jesenskem čaru. Marca 1942 je bil tam prvi večji ognjeni krst med Molniško četo (začetek legendarne II. grupe odredov) in Italijani. Med našimi so bile 4 žrtve, Italijani so pa veliko dražje plačali to srečanje. Bilo je več kot meter snega in 30 stopinj mraza. V tisti hudi zimi na stražah so okrog Ljubljane zmrznili štirje Italijani. Naši pa na prezimovanju na Pugle-du pod šotori, pa niti eden prehlajen, kot se spominja tovariš Keber. In še dogodek iz tiste borbe. Franc Rozman, Dušan K veder in Peter Stante-Skala. so kot prekaljeni borci odredili, da ob vsem pok« okrog, mora kuhinja delati nič ne dogaja. Prejšnji da-namreč privedli lepega vola * se nadali dobrega, obilnega In dobili so ga! Kar na p Prav ta poteza z mirnim k« kosila je držala borce visoki borbeni morali. Take in podobne vtise ie globilo prisrčno srečanje ki borcev s predstavniki obeh skih organizacij iz Zadvora brunj ter mladino, ki pre^ revolucionarne tradicije svojih predhodnikov. Lovsko športno tekmovanje pod Krvavcei Za uvod v praznovanje praznikov^ krajevnih Brniki, Cerklje, Poženik. gora in Zalog, bo Lovska Cerklje na Gorenjskem p soboto, 27. septembra, X. tu no lovsko športno tekmovar-spodnji postaji Žičnice Krvave Tekmovanje bo ekipno mezno in sicer na umetne i v tarčo srnjaka. Najbolje ekipa bo prejela prehodni jevne skupnosti Cerklje, torji pa so za najbolje ekipe in posameznike pri več pokalov, diplom in nagrad. Organizatorji tudi za to pričakujejo večjo udeležbe krajev Slovenije, kot je b*" vseh dosedanjih srečanjih. /2\ 2IVIL-A Kranj Komisija za odpis OS in DI pri delavskem svei Trgovina Bled v sestavi Veletrgovine 2ivih» lir n. sol. o. RAZPISUJE LICITACIJO PRODAJE NASLEDNJE RABLJENE OPREME: 2 kom register blagajni Gross z začetno ceno 1 kom pisalni stroj z začetno ceno 1 kom express aparat za kavo 2 grupi z začetno ceno več računskih strojev z začetno Peno . ... 1.000 - in razni gostinski in trgovski inventar * manjših vrednosti. Navedene cene ne vsebujejo prometnega davka. Licitacija bo na Bledu, Ljubljanska cesta 13/a, v r*et*t S. It. It SO od 7: - 8. ure za družbeni sektor in od 8. -I9 B-ostale kupce. 2.000,-600,-2.0O0,- 19 MATJAŽ CHVATAL »No, poglej, tukaj se pripneš za klin s tem prusikom, ki ga imaš obešenega za pasom in na katerem ti visi karabin, potem se toliko spustiš, da desonder* popolnoma razbremeniš, torej, da visiš samo na prusikovi vrvici. Si razumel?« govorim Zdravcu v globini petintridesetih metrov, kjer ga učim prepenjanja preko sidrišča. »Da, in kaj naprej?« »Sedaj izpneš desonder z vrvi in ga ponovno vpneš, toda v spodnjo vrv, vidiš, takole,« mu govorim in kažem nekaj metrov niže od police na sindrišču. »Desonder pripni na vrv čim bliže sidrišču, tako da bo vrv kar najbolj napeta. Boš lahko?« »Bom, Rožle in Bušman prihajata.« »Dobro, pohiteti morava! Potem se samo še dvigneš in izpneš prusik s klina pa švigneš navzdol,* mu govorim med spuščanjem, »kar pojdi!« Zdrave se hitro uči. Po nekaj breznih drviva že z veliko hitrostjo navzdol proti Biserni dvorani. Ni mi potrebno več čakati, da bi mu razlagal, kako naj se spušča, prepenja, leze skozi ožine in na kakšen način mora paziti na transportno vrečo, da ne bi poškodoval materiala, ki je v njej. Transportne vreče imava pripete za pas tako,.da nama bingljajo med nogami. i'»r< t*i?**u*9 Rožletovi in Bušmanovi glasovi se kmalu porazgubijo med rovi in brezni, torej sva jima ušla. Zdrave se neprestano čudi nad velikostjo in obliko brezen, rovov, meandrov. Po njegovem greva hitreje navzdol, kot da bi padala. V nekaj manj kot dveh urah, »priabzajlava« do skalnega roglja v globini stopetintridesetih metrov. »Tukaj je petinštirideset metrov popolnega šusa. Ne boš videl niti skale niti ničesar drugega kot samo temo,« mu govorim, medtem ko vpeljujem vrv v desonder. »Misliš, da se bojim?« »Saj vidim, kako se ti tresejo hlače...« »Buuu!« Pogled na prijatelja med spuščanjem je resnično veličasten. Plamenček njegove aceti-lenke je sprva videti kot žareč cigaretni ogorek, ki se počasi in neprestano veča in veča. Normalno, da se ni upal hitreje spustiti po vrvi, saj je z vrvno tehniko pričel šele danes, pred nekaj urami, tako je že hitrost, s katero se spušča, zanj velika. Mehko pristane poleg mene. Tako zbegano gleda okoli sebe. da celo pozabi izjieti vrv iz pripravice za spuščanje in ga moram ob odhodu z mesta na to opozoriti. »Pred nekaj minutami ti nisem verjel, da lahko, kaj tako velikega, pod ftensljd sploh obf . s staja, sedaj pa sem očaran« 1 « t »Počakaj, da vidiš celotno dvorano, tole tukaj ni niti četrtina.« »Saj ti verjamem. Jih bova tukaj počakala?« »Ne, šla bova na dno dvorane, petdeset metrov nižje. Mislim, da je tam še nekaj hrane in kuhalnik, tako si bova lahko skuhala čaj, da ne bova brezvezno čakala in zmrzovala. Kaj lahko se naredi, da jih še kakšno uro ne bo dol.« »Potem ti pa ni potrebno hiteti« Počasi se napotiva proti dnu dvorane. Hodiva v cik caku po strmem pobočju navzdol. Zdrave je presenečen zdaj nad prekrasnimi sigastimi kopami, zdaj nad lepo ponvico z jamskimi biseri, neprestano pa občuduje velikost dvorane. Za seboj zaslišim sumljivo klokotan je. obrnem se. Zdrave drži v roki majhno stekleničko napolnjeno s temno rjavo tekočino. »Ho, ho. ali si dolivaš pogum? Zalo ti torej jezik tako teče.« »Boš še ti malo.« mi ponudi steklenico--/, rumom, v kateri manjka pet ali šest centimetrov pijače, da bi bila polna. »Hvala, ne pijem ruma« »Pa vseeno malo popij, da mi ne boš potem rekel, da sem svinja.« »Ne. pa vseeno ne bom. Rum se mi zdi tako ogabna in nepitna pijača Potem pa ga lahko malo vliješ v Čaj.« Splezava na skalni blok na dnu dvorane, na katerem smo med prejšnjo odpravo pustili mali plinski kuhalnik, nekaj hrane in čaja. Na skalnem bloku je tudi majhna ponviea. napolnjena z vodo. tako da ni potrebno hoditi po vodo daleč v drugi konec dvorane. Zajamem jo g aluminijastim loneem in jo pričnem greti na kuhalniku. Ca j je kmalu gotov. »No vidiš, sedaj pa lahko zliješ malo ruma semle noter.« »Aha, kaj sem ti rekel. Prejle ga nisi hotel, sedaj pa naj ga vlivam v to brozgo No. prav. če-ža tak* želiš.«- je rekel in mi podal stekle ' hira. •* c d t« r i ( p 1 r i Daleč zgoraj v dvorani se z»< Samo medlo vidiva majhno ternn > počasi drsi navzdol skozi temo in 1 skalni greben. Po nekaj minutah vzdol še ena, prav taka pika. »Se nekaj minut pa bosta tuka stavi za nov čaj, tako bomo 3 naprej. Danes moramo priti vsaj dol za bivak, ki je približno dvesto rnetrv* od te točke.« »Kaj, bivak bomo imeli več kot « trov globoko?« se začudi prijatelj i vodo. »Oho, vidiš Rožle, celo Caj skuhala. Kakšna postrežba, kot vm se že gresta gostinstvo bi lahko pni kakšen prt za na tole skalo, da bi bolj reprezentančno.« je imel takoi Bušman. ki nikakor ni hotel biti »Saj, saj, če bi ti prišel sem v kravato, kot olikan gost in ne k v tem zasvinjanem pajacu, pa namesto s tole stolčeno kahlo. k: N na glavi, bi ti tudi midva ponudb mizo s prtom in tapeciranimi stoli.« vedeti Zdrave. »Kakršen gost. takšna postreft*'] rekel Bušmanu. »Hvala ti,« se je oddahnil Rožle. »^| vsaj za nekaj trenutkov rešil tega »Ti, tupavko, pa tiho,« se je rari man, »saj bi gobezdal. pa ne morem in gobezdati naenkrat« »Rožle. kaj misliš, ko bi odšli mikamo se prav prekleto počasi.« M0 »Prekleto sranje, le kam se ti r-imamo dovolj časa« »Prav. pojdimo lepo počasi do bws»* tam naspimo« Spuščamo se v WC prehodu. »Ceha. kako grdo si se pa tukaj ima ta del jame takšno ime?« vpraša vrvna' /avprA T priprava vrvi navzdol za .spu***'' Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI 0 NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE Igre brez meja — Preddvor 80 Preddvor — Koordinacijski svet kovnih organizacij ZSMS Pred-<*vor, Olševek-Hotemaže in Bela Organizira jutri, 27. septembra, s pri-*etkom ob 15. uri na igrišču za os-•kmio šolo v Preddvoru prve občinske Igre brez meja, Športno-zabavno Prireditev po vzoru evrovizijskih *ltr, v manjšem obsegu in z neznatnimi sredstvi, toda z istim namenom ^ da bi se mladi med seboj s spozna-Sodelovali bodo mladinci iz osnovnih organizacij ZSMS, z *Wje, Olševka - Hotemaž, Preddvora iz Iskrinega tozda Telefonski ele-**ienti in aparati. Moči in srečo bodo &twkusili v osmih igrah, pri vlečenju vrvi, gradnji gradu in čiščenju JJ*»ra, v nogometnih vragolijah, mo-^mi postrežbi na kotalkah, gasilski Promenadi in v igrah rdeča kapica in Meča nit. Pokrovitelja prireditve sta občinski konferenci ZSM in SZDL Kranj. ^»Mgovalna ekipa bo prejela v trajno last umetniško delo slikarja ^aivca Franca Gučka-Aulina iz preddvora. Za vse gledalce in udele-r*nce iger bo po končani prireditvi v Nrtelu Bor ples z ansamblom Mo-Vina. CZ. Obvestilo 08NOVNE SOLE OBČINE KRANJ obveščajo starše, da bo vpis za prvi razred v novo šolsko leto 1981/82 u vseh centralnih in podružničnih šolah v občini v soboto, 27. septembra od8. do 12. ure Obvezno se vpisujejo otroci rojeni 1974. leta, januarja in februarja leta 1975, pogojno pa se vpisujejo otroci rojeni °d marca do vključno avgu-\ *ta 1975. leta. I K vpisu pripeljite otroka |\ prinesite njegov izpi-l iz rojstne matične i *%e. Te dni šolarji po gorenjskih šolah hite z očiščevalnimi akcijami v svojih krajih, da bo čim več zbranega odpadnega papirja, izkupiček bo šel pa v humanitarne namene. Učenci Osnovne šole Kokrškega odreda v Križah pri Tržiču so ga prejšnji teden na vozili za šolska vrata že cel kup. — Foto: D. Dolenc V Hrašah pri Lescah kmetje oddajajo veliko mleka, okoli 800 litrov dnevno. Tako kot po večini gorenjskih krajevnih skupnosti pa še nimajo urejene zbiralnice za mleko, zbiralnice, s katero bi poskrbeli za večjo kvaliteto. V Hrašah so se kmetje že odločili, da zgradijo novo zbiralnico mle ka s hlajenjem, tako, da bodo sedanjo zbiralnico kmalu opusti H _ Foto: F. Perdan Osnovna šola IVAN TAVČAR Gorenja vas Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. hišnika — kurjača kvalificiran delavec (kurjač, ključavničar, elek-tričar, ali mizar). Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Na voljo je hišriiško stanovanje. Razpisani rok je 15 dni oziroma do zasedbe delovnega jnesta. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na upravo Os Ivan Tavčar, Gorenja vas, 64224 Gorenja vas. Prijeten izlet Kranj — Praporščaki iz kranjske občine so skupaj z ženami pripravili prijeten izlet v Novigrad in na otok Stenjak pri Puli. Prijetno druščino je vodil in spremljal direktor Zavoda za letovanje Kranj Peter Tulipna, ki je izletnike sproti seznanjal z zgodovino in sedanjostjo teh krajev, katerih delež je bil v NOB izreden. Izletniki, bilo jih je za dva avtobusa, so najprej obiskali počitniški dom Tek-stilindusa v Pineti pri Novigradu in tam prenočili, naslednji dan pa preživeli v prijetnem okolju na Ste-njaku, prav tako pa so se seznanili z f zanimivostmi Pule. Izlet je bila pri-' jetna nagrada za ljudi, ki s svojimi prapori prispevajo k bogatejšim praznovanjem naših praznikov ter pospremijo na zadnjo pot udeležence narodnoosvobodilnega boja in revolucije. D. Petrač Gobarska sreča — Potem ko je letos že kazalo, da so se gobe premislile in sklenile preskočiti eno sezono, pa je vendarle z malce zakasnitvije pribodlo na dan v gozdovih nekaj lepih primerkov. Tale orjaški goban je zrastel nekje v Poljanski dolini, najditelj — gobar z Bistrice pri Tržiču — seveda ni hotel povedati točnega mesta; velikanka sicer ni rekorderka, saj je imela le 1,70 kg, 32 cm pa je merila čez klobuk. Sicer pa gobarski strokovnjaki opozarjajo naj bi velike stare gobe puščali, kjer so, saj imajo obilje trosov. — Foto: L. M. (44. zapis) TUMA - POLITIK Manj pomembna plat Tu m ove -ga življenja je bilo njegovo politično delo. Od vsega začetka je bil naprednjak in socialist. L. 1895 je bil izvoljen za deželnega poslanca na Goriškem. 1. 1900 je utemeljil Narodno napredno stranko, 1. 1908 je pristopil k Jugoslovanski socialno-demokratski stranki, prevzel 1. 1913 uredništvo socialistične revije Naši zapiski. L. 1918, v prevratnih dneh, predlagal, da bi slovenski, italijanski in nemški socialisti prevzeli oblast v Trstu in ga oklicali za svobodno mesto. Zaradi svoje revolucionarne in narodnostne miselnosti, se je 1. 1924 preselil s svojo advokatsko pisarnico in številno družino iz Gorice v Ljubljano. Kar brž je prevzel vlogo zagovornika komunistov na znanem orjunaškem procesu v Celju. Vključil se je tudi v delavsko »svobodo« in bil nekaj let njen predsednik. Njegove objave in razprave o političnih, kulturnih in etičnih vprašanjih delavskega gibanja kažejo izvirnega marksističnega misleca. SKLEPNA BESEDA kušal sem v hitrih potezah z najbolj skopimi besedami orisati velikega človeka, veli-planinca in znanstvenika. Tudi, kolikor sem se ga sam spominjal (prijateljeval sem z njegovimi sinovi). In zato mi ne bi bila težka odločitev, če bi moral izbirati po svoji vesti med Kugvjem in Turno. Kljub vsej gosposki pojavi Kugvjevi in žlathni poetičnosti njegovih knjig — bi se odločil za Turno, ki je bolj zemski, bolj naš, bolj slovenski — pa tudi bolj gorniški v realnem smislu besede! Klasikoma planinstva, Kugvju in Turni, ki sta odkrivala lepote in čare triglavskega sveta, se lahko postavita ob bok dr. Klement Jug in Čopov Joža. Prvi kot alpinist — filozof, ki ga je gora zavrnila (v smrt je omahnil s Triglavske stene), drugi kot neustrašen plezalec, vodnik in reševalec pa še iskriv dovtipnež po vrhu. FILOZOF KLEMENT JUG Spričo Kugvjevega in Tumo-vega alpinističnega slovesa, moram brž dodati, da sta se na svojih poteh posluževala pomoči znanih gorskih vodnikov. Kugy vselej, pač kot premožnejši gospod; Turna manjkrat. Dr. Klement Jug pa je bil slejkoprej samohodec, nikoli z vodnikom v steni, kvečjemu kdaj pa kdaj z družbico, ki pa jo je on vodil! Takratni alpinistični generaciji (in še poznejši) je bil Jug vzornik in učitelj. Bil pa je tudi asket, izmučil se je v dolgih urah samotnih plezarij. Iskal je resnice — le-te pa brez trpljenja ni moč najti. Dosegel je urejenost značaja, ni videl smisla življenja v idiličnem svetu, pač pa v aktivnem in ustvarjajočem delu in mišljenju. Njegova resnobnost, nravstvena čistost, vitalnost in osebna tragika so našle odmev tudi v slovenski književnosti (Bartol, Rebula, SI odri jak je napisal o njem celo dramo!). Kot sodobniku Srečka Kosovela in rojaku iz našega takratnega zamejstva, mu je bila blizu tudi čustvena stran pod Lahi zatrtega slovenstva. — Dr. Klement Jug je bil rojen 1. 1898 v Solkanu, na konec življenjske poti je prišel v Triglavski steni v jeseni 1. 1924. ČVR8TI ČOPOV JOŽA Nič kaj filozofski in prav nič zamotan značaj je bil popularni alpinist Čopov Joža z Jesenic. Preprost in družaben človek je razrešil celo vrsto alpinističnih problemov v stenah okrog Triglava. Delavec — železar je prav v gorah pokazal žlahtnost svojega značaja. Prvi plezalec v navezi je znal varovati tovariše tudi kot zadnji v navezi. Po potrebi tvegati in poiskati izhod iz sleherne zagate. Hkrati pa hiteti na pomoč ob nesrečah ob vsaki dnevni ali nočni uri, četudi po tru-dapolnem delu v tovarni. Alpinist Čopov Joža Rojen 1. 1893 je izrasel v človeka, vedrega in markantnega, ki je vselej, kjer se je pojavil, zbujal vtis, da si v gorah, sredi planin in dobre volje. Kot plezalec ni nikoli imel one bolezni, ki se ji pravi bleda zavist — če je kdo drug dosegel pomembne plezal-ske uspehe. Ni znal biti nevoščljiv, razdajal se je, pomagal, da so še drugi steno srečno preplezali in izplezali. Očitno pa je svoj gorniški posel obvladal suvereno, saj se mu nikoli ni pripetila kaka nezgoda. Rojakom po vsem Slovenskem sta Čopovega Joža približala tudi oba prva igrana slovenska filma v Kraljestvu Zlatorogovem in Triglavske strmine. V obeh je odigral vlogi nedosegljivega marljivega šaljivca. Življenje tega čokatega kodrolasca seje izteklo 1.1975. Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše: Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski m /i i bilo več ciganskih šotorov pod ' 'valci so pozabili nanje, prav ae je to zgodilo, zakaj v času, ■ Drugega dne že Vlakom. Grajski prebi V komur ni bilo mar, da -~ ,~---■»-.----- 5>krlen je bil tedanji, je bil svet navajen vsega; čisto mč ^Nebnega se jim ni zdelo, če je kakšen tepež za svojo lo-VMčino prejel tudi krvavo plačilo. Kratek čas po t^vseino prejel tudi Krvavo • • •. V . . ^ CNem dogodku je stal mladi Jurček Kozjak z očetom pod V na malem vrtiču za gradom. Zahajalo je sonce. 17. Bogati gospodar je otožno gledal cez modre ravnice in zelene gorice, ki so mu ležale pred očmi. Morda je mislil na svoje mlade vojne tovariše, ki ao padli v boju ali pa še prebivajo v daljni deželi; morda mu je prišla na misel rajna žena, kajti zrl je proti sosedu, gradu Sumbre-gu; ali pa je premišljal, kaj bo v prihodnje z deželo, ki ga je rodila in vzgojila ... Iz razmišljanja ga prebudi sinek z vprašanjem, kdaj ga bo peljal v Stično po opata Bernarda, ki naj bi malega učil brati. * ^ > i » 18. Oče mu ie ravnokar obljubil, da bosta to opravila jutri, ko pride stara hišna naznanjat, da je vratar odprl tujemu gospodu. Gospodar odide po stari navadi sprejemat in pogostit prišleca, stara služabnica pa se usede h gospođicu in začne z urnim jezikom pripovedovati stare pravljice in pripovedi dečku, ki ga je nekdaj pestovala in ljubila bolj, kakor da bi bil njen. Medtem najde gospodar Marko v gradu starega znanca iz mladih let, ko je bil še na vojni v nemških deželah. G L# A S12. STRAN OB PRAZNIKU ENOT ZA ZVEZE NAŠIH OBOROŽENIH SIL Od kurirja do telegrafista Pripadniki roda zveze v naših oboroženih silah proslavljajo danes svoj praznik — Prenos sporočil, ki niso namenjena zgolj vodenju vojaških enot, se je v 35 letih razvil v najsodobnejše sisteme za zveze — Poučen ogled dela vezistov v enoti Joža Kukavice Nastanek roda za zveze sega, tako kot so se pojavljali zametki tudi drugih delov naših sedanjih oboroženih sil, v obdobje narodnoosvobodilne borbe. V prvih dneh vstaje našega ljudstva proti okupatorju so partizanske enote povezovali domala samo kurirji. Kurirske zveze so bile vse do konca 1942. leta temeljna povezava med enotami narodnoosvobodilne vojske, pomembna dopolnitev pa so bile tudi pozneje, ko so enote že imele telefonske in radijske zveze. Se naprej gre kurirjem posebno mesto zlasti v nižjih enotah in povsod drugje v izrednih okolnostih. Na začetku narodnoosvobodilne borbe je v vsaki partizanski četi ali odredu skrbel za zveze z drugimi enotami, štabom ali organi ljudske oblasti po en kurir ali več. To dolžnost so zaupali predvsem mladim ljudem, povečini Skojevcem ali članom Partije, ki jih je odlikovala ' vdanost, hrabrost, iznajdljivost in vzdržljivost, saj je bilo treba sporočila prenašati največkrat ponoči prek zasedenega ozemlja in priti mimo sovražnikovih vojakov na določeno mesto v dogovorjenem času. Pri tem so bili partizanski kurirji v nevarnosti vedno pripravljeni uničiti zaupno pošto, kljubovati najtežjim mučenjem in zaradi izpolnitve naloge kakorkoli prelisičiti sovražnika, čeprav so bili mnogi med njimi še otroci. Odlično delovanje kurirskih zvez med narodnoosvobodilno borbo je omogočala dobro organizirana, razvejana in prikrita kurirska mreža, v kateri so bile postaje za sprejem, odpravo in zamenjavo kurirjev. Kurirske in signalne zveze so že prvo leto borbe dopolnila tudi druga sredstva za prenos sporočil. Novembra 1941. leta. na primer, je vrhovni štab uporabljal pri povezovanju s podrejenimi enotami in organi ljudske oblasti službo PTT zvez v osvobojenem Užicu. Z razvojem vstaje in vojaških enot so rasle tudi potrebe po čim boljši opremljenosti z napravami za zveze. Tako je imel glavni Stab Slovenije partizansko delavnico, ki je izdelala več radijskih postaj, znanih pod imeni Kričač. Spard in Invazija. Do konca 1943. leta so v višje enote narodnoosvobodilne vojske uvedli radijske zveze, temu pa je na vseh ravneh poveljevanja v armadi sledila vse številnejša uporaba žičnih zvez. Telefonski promet je na osvobojenih ozemljih potekal podobno kot v miru. Ob osvoboditvi domovine je naša armada imela sodobno opremljene enote za zvezo. To je ustvarila med borbo z velikim prizadevanjem in žrtvami. Sredstva, ki jih je zaplenila sovražniku in dobila od zaveznikov, so omogočila nadaljnji razvoj jedra takratnih enot za zveze. POMEN SODOBNIH ZVEZ Sistem zvez v naši domovini sestavlja skupek objektov, naprav, aparatov in druge opreme, ki je med seboj povezan v tehnično in tehnološko celoto, uporabljamo pa ga v vsej državi in njenih posameznih delih za prenos sporočil. Imamo sisteme zvez za splošne in posebne potrebe. Med prve spadata sistem zvez jugoslovanskih pošt, telegrafov in telefonov ter sistem zvez jugoslovanskih radijskih in televizijskih postaj. Posebnim potrebam so namenjeni sistemi zvez oboroženih sil. jugoslovanskih železnic in jugoslovanskega elektro gospodarstva. Oborožene sile naše države imajo danes organizirane radijsko-relejne, radijske, telefonske, telegrafske in žične zveze, uvajajo pa tudi najsodobnejše sisteme zvez, kot so televizijski in drugi. »Sodobni Človek potrebuje za razne odločitve hitro in kvalitetno informacijo,« je med nedavnim obiskom v eni številnih enot za zveze naše armade pojasnil njen poveljnik Jožo Kukavica in nadaljeval: »Pri tem imajo zveze pomembno vlogo. Pomen zvez je tovariš Tito spoznal že med ilegalnim delom Komunistične partije in poudarjal, da je vse dogovorjeno treba čimprej sporočiti naprej. On je tudi neprestano skrbel za razvoj zvez. Tako so današnja sredstva za zveze, katerim pripisuje pomembno vlogo vsa naša družba, združena v enoten sistem z najsodobnejšo tehniko. To je prav tako pomembno za vodenje in poveljevanje v oboroženih silah. Razvoju zvez, ki je šel od kurirja prek telegrafista do pilota letala, posvečamo posebno pozornost v naši armadi. Zavedamo se Veliko vezistov v prostem času sodeluj* v dejavnosti radioamaterskega klub« 22. december namreč, da tudi najsodobnejša tehnika lahko zataji, a človek ne sme. Ker mora imeti pripadnik današnje enote za zveze prav takšne odlike kot partizanski kurir ali borec, je vse naše delo in življenje podrejeno vzgoji vojakov, starešin in enot. Vzgojo usmerjamo v oblikovanje celovite človeške osebnosti, ki jo bo poleg strokovnosti odlikovala volja za izpolnjevanje vseh nalog. Čeprav gre za relativno mlado enoto, je njena dosedanja borbena pripravljenost zelo dobra. V njej dosegamo vidne rezultate tako pri uresničevanju delovnih obvez kot pri izgradnji vojaškega kolektiva. Na slednje zlasti ugodno vpliva bogata družbenopolitična, kulturno zabavna in druga dejavnost v enoti ter plodno sodelovanje z okoljem.« Za sklep pogovora je Jožo Kukavica poudaril, da bo njegova enota, ki je med lanskim ocenjevanjem dela dosegla drugo mesto v ljubljanskem armadnem območju, v bodoče težila k še boljšim uspehom. Kot je dejal, bo še naprej stopala po Titovi poti; po zgledih ljubljenega vrhovnega poveljnika, ki mu ob letošnjem prazniku roda zvez prvič ne bodo mogli poslati telegrama o svojih prizadevanjih. Praznik, ki ga proslavljajo petič zapored in bo označil 35. obletnico ustanovitve enot za zveze, 35. obletnico osvoboditve in 30. obletnico samoupravljanja, bo predvsem priložnost za pregled dosedanjega dela in načrtovanje novih nalog. Od postavitve antene je odvisna uspešnost delovanja naprave za radijsko-relej- ne zveze DOPOLDAN Z VEZISTI Delo pripadnikov enot za zveze je zahtevno in odgovorno, obenem pa raznoliko in zanimivo. Povsod, naj bo v učilnici ali na terenu, zahteva od vezista popolno zbranost in natančnost. O tem smo se prepričali med ogledom usposabljanja in urjenja za posine/.-ne specialnosti v rodu zvez. Zlatibor Milovanovič, ki vodi enoto za radijsko-relejne zveze, se je s svojimi fanti pripravljal za odhod na urjenje. Pregledovali so naprave. Le-te. kot je povedal. V celoti zadovoljil jejo njihove potrebe. Gre za napra ve, ki omogočajo vzpostavljanje telefonskih in telegrafskih zvez prek radijskih valov. Linijo za već telefonov, ki bi jo sicer morali napelje vati nekaj mesecev, lahko zagotovijo s posta vitvijo naprav v 15 do 20 minutah. Prednosti takih zvez je več: ne zahtevajo veliko Število ljudi, vremenske razmere nanje ne vplivajo, sovražnik pa jim tudi težko prisluškuje^ z radijskimi zvezami iz večje oddaljenosti Za prevoz naprav potrebujejo dobra vozila, sai jih morajo zaradi optične vidljivosti a ske slišnosti postavljati na vzpetine S napravami lahko zagotavljajo tudi • ! kilometrov dolge relejne linije. Cas uMB rokovanje z relejnimi napravami j« k nt* Pozneje smo med ogledom unea* terenu srečali tudi pripadnike Milovani enote. Ziad Čanić, Ivan K ne** vic m t Marjanovič, ki so šele pred meseci # vojaško suknjo, so potrdili besede J»* starešine. Anteno za radijsko-reifis* pravo so postavili v dobrih 15 minutst tem omogočili delovanje naprave. V eni od učilnic je starešina *f arm ft vodil pouk teleprinteristov. Bilo jesha* bi deloval oddelek za teleprinterske aa*^ večji pošti. Vojaki so tipkali naročeno* čilo in po končanem opravilu čakali naT navodila. Večina njih pred Prihodoais** do se ni sedela za tako napravo a^^l tipkati. Med šestmesečnim poukom st spoznajo z osnovami teorije, predvs kom mednarodnega teleprinterskem s praktičnim delom pa pridobivajoa** in točnosti tipkanja, kar vpliv* ^ fcnfe zvez. Delo v drugi učilnici je vodil 10 Ribar. Kot starešina že dalj časa sna vojake v enoti za radUsko-tele|TTafeaer« skrivnostmi Morsejevih znakov. Sezaa* je. da se morajo radiotelegrafisti enak«' naučiti tako oddajanja kot sprejemaa* ročil. Po odhodu iz armade se mnom* njih. prav tako kot teleprinteristi raS* organizacijah za potrebe splošnih zvei^ Pred odhodom na teren, kjer sme* tudi praktično delo enote za radiih printerske zveze in napeljavo žilnih ls#" obiskali še starešino Pavla Popo^ • dolgo vodi radioamaterski klub 22 deo«^ enoti za zveze. O dejavnosti, k^pres«* lovne naloge vezista z aktivnostjo *51 času. je povedal: »Klub zdrujUj^ «M članov. Med njimi je okrog 15 odstotka kov radiotelegrafske specialnosti". pra> gojencev vojaške gimnazije, drugi pas*J'| sine in civilne osebe v službi armade Xr dejavnost je pomembna za izpopoir?* znanja in vzdrževanje pripravlja«« I starešin kot vojakov. Imamo p^t aajsv nejših naprav, prek katerih se poseru«*' radioamaterji iz okrog 95 držav \ roti mali vasici Breg, skriti v gostih sadovnjakih tam na koncu preddvorskih polj. Ljudje v Preddvoru so že vajeni takih skupin, "e slika ponavlja vsaj vsak teden enkrat. K ^Span grejo, pravijo. Vreme hoče prav to jutro malce nagajati, *oda dobre volje ne bo skazilo. Sicer so pa Angleži dežja vajeni. Najprej seveda v ertevico sv. Lenarta, pogledat tiste freske, o ^atenh vsi toliko govore. Zares so enkratne. Takih v Angliji ni. Do Špana je zdaj le še *iekaj korakov. Na vratih jih pozdravlja nasmejana gospodinja Francka. Za vse bo pro-^t°r», čeprav jih je čez štirideset. Veliko vežo *fl pripravno izbo imajo za goste. Morda so gostje za začetek malce angleško zape*i, ne-^upljivi. Toda Španova Francka je že nano-na mizo domačo zasko, smeje se in toči ^oma skuhani sadjevec, ponuja na pol črn ^ruh, ki ga je sinoči potegnila iz peči. Hitro kridene še sadje, ki ga je pravka pobrala na domačem vrtu. In ko je miza polna in je prvo Via zdravje« za njimi in vidi s kakšno slastjo pijejo njen z zasko namazan kruh. stopi *r«ncka v kot k Jožetu in Vladu, ki sta že pripravila gvoj0 harmoniko in kitaro. Zaigrajo in ^apojejo. Najprej seveda gorenjske. Potem ^darijo še kakšno angleško. V devetih letih, £*r hodijo Angleži k Spanu, se je že kakšne ^•učila. Pivske imajo najraje. In kmalu pojejo vsi, od prvega do zadnjega in sredi na -adnega dopoldneva je v vasi veselica, ki ji ni ***ra. In nikoli bi ne verjeli, da so tole zares pravi Angleži. Saj so ti vendarle poznani kot ljudje, ki so sicer zelo prijazni, toda težko se razžive, še težje pa hitro vzpostavijo pristne prijateljske stike. Pa vendarle. P'r Span gre to drugače. Bolj hitro ... MRS. EILEN ATHERTON. GOSPODINJA IZ OXFOR-DA: »Zelo lepo je pri vas in ljudje so nadvse prijazni. Le teiko jih je razumeti. Posebno otroke, pa bi človek tako rad navezal stike z njimi. Poglejte ju, kako čudoviti sta tile deklici z nitkama. Kako da nosijo rutke? Pri nas to ni v navadi. Kako sem se odločila za dopust v Jufoalaviji? Toliko lepega sem slišala od ljudi, ki so ie bili pri vas, pa sem se odločila, da grem se sama pogledat. Pa je res lepo pri vas. Toliko cvetja je povsod na oknih, vrtovih ...« MI88 HELEN NORRIS IZ MARKET HARBO-ROUGHA. LEICESTER8HIRE, VODJA GRUPE: »Ze •tiri grupe sem pripeljala sem iz Anglije - iz South WeHsa, Birmingnama, South Londona in Ozforda in vae so bile nadvse zadovoljne s počitnicami pri vas. Se z dvema grupama bom prišla letos. Ena bo spet iz Ozforda, druga pa iz New Castla. Prav nad ničemer se nimam pritoževati. Delavci v hotelu se resnično potrudijo, da nam uatretejo prav v vsem, da bi nam bilo čim lepae. Ze pred kakšnimi osmimi, devetimi leti je tedanji direktor preddvorskih hotelov Jože Dvoržak prišel na misel, da bi njegovi gostje doživeli Preddvor in našo Gorenjsko tudi malce drugače, ne le s sprehodi v okolico. Zakaj ne" bi po gorenjsko pomalicali? Toda ne v hotelu, v pristni gorenjski kmečki hiši. Dogovorili so se s Španovimi in že vsa leta se ustavljajo tu, gospodinja Francka pa se jih je tako navadila, da jim skoraj ne mofe odreči, pa če je še več dela pri hiši. Novo hišo zidajo, 15 glav živine v hlevu, 6 prašičev v svinjaku, zidarje odrajto-vati, pa vendar je-vedno pripravljena postreči turistom. Ze v stari hiši imajo nekaj ležiSČ za goste, v novi jih bo pa kar trinajst. In to kakšne sobe! Že vnaprej imajo oddane. Odprti, pripravni ljudje so, pa radi prihajajo gostje k njim. No, kar je začel prejšnji direktor, nadaljuje tudi novi. Se več. Ta celo sam poprime za harmoniko. In gostje, pa naj bodo Angleži, Holandci, Nemci ali pa naši domači, so navdušeni. Takole spoznati pravi gorenjski kmečki dom in vse njegove značilnosti, je res nekaj enkratnega. Tudi v hlev radi pokukajo in se sprehodijo po vrtu, pod sadjem. Ne morejo se načuditi tolikemu cvetju na oknih. In rdeče-ličnim otrokom na kmečkih dvoriščih. Niso delali lažne propagande tisti, ki so govorili, kako lepo in prijetno je preživeti počitnice v Preddvoru. Zares je lepo. In Se bodo prišli. Le prekratek bo takle teden. Bodo pa še drugo leto prišli. Pa morda še v drugem letnem času. da spoznajo tole Gorenjsko še v drugačnem cvetu ... Bogat program pripravijo vsakokrat svojim inozemskim gostom v Boru. V torek so prileteli iz Londona, v sredo dopoldne so že sredi gorenjskega doma. v četrtek se spustijo čez Jezersko na Koroško in naprej v Furlanijo in si tako ogledajo kar tri dežele hkrati, v petek so na Bledu in v Bohinju, v soboto se podajo na Jakoba ali kam drugam, morda tudi na nakup v Kranj ali Ljubljano, v nedeljo jm zapeljejo do Lipice in Postojnske jame. v ponedeljek se je pa že treba posloviti. Toda poslovilna večerja je prava gorenjska večerja z močnikom, ajdovimi žganci. zeljem in kračo... Ne, pri njih se-gost res ne počuti kot številka. Seveda pa od delavcev hotela zahteva veliko. To ni delavnik z osmimi urami. Ne. z desetimi, štirinajstimi, tudi šestnajstimi. Zato pa jim gostje marsikatero pomanjkljivost ali spodrsljaj, ki se seveda zgodi nehote, tudi velikodušno oproste. Vedo. da so resnično dobrodošli in zagotovo bodo še prišli. Mora biti nekaj globljega na tem. Ste morda že videli kdaj Angleža, ki bi ob odhodu s prvega obiska pri povsem tujih ljudeh, poljubil gospodinjo v znak zahvale? Ne?! Jaz sem ga pa. P'r Span na Bregu je bilo to. to sredo dopoldne. Danica Dolenc Foto: Franc Perdan Časi. ko je bil gost zadovoljen le s krožnikom in posteljo, so mimo. Res pa ni treba veliko, da jim pripravimo zanimive in vesele dneve pri nas. V Preddvoru t,, iP dolgo vedo in gttstje odhajajo z nepozabnimi spomini. Inž. PAVLE HAFNER KRUH Kruh je hrana, ki jo spoštujejo vsi narodi sveta. Šest tisoč let pred našim štetjem je bil človek že poljedelec in je sejal pšenico in ječmen. Kruh je prastara jed in so ga pekli že pred pet tisoč leti. Prakruh ni bil kvašen, sličen je bil današnjim mlincem. Te mlince so pekli na segretih vročih kamnih. Kasneje so ugotovili, da če testo, mešanico moke in vode, močno gneteš z roko, se testo prične mehuriti. Tako so nastali mali hlebčki z zračnimi mehurji. Ti hlebci so bili majhni in še vedno trdi. Dva tisoč let pred našo ero so testo pričeli kvasiti. Kvas so pridobivali na več načinov. Iz starih zapiskov izvemo, da so kvas pridobivali iz koruzne moke in kislega mošta. V naših krajih so testo kvasili z drožmi. Ta način se je ohranil pri nas še po prvi svetovni vojni. Drože so naše gospodinje pripravile tako, da so v mentrgi pustile malo testa od prejšnje peke. Iz tega testa so napravile majhne hlebčke in jih pustile skisati. Poleti se je testo skisalo hitreje kot pozimi. Ko je bilo dovolj skisano. ga je gospodinja zdrobila v drobne svaljke, ki jih je pred uporabo razpustila v topli vodi in vmešala v testo. V nekaterih krajih Slovenije so delali drože iz hmelja in koruzne moke. Kruh. kvašen z drožmi. ima kiselkast okus. toda ostane dalj časa svež. Kruh pečemo iz pšenične, ržene, ajdove, ječmenove, koruzne in ovsene moke. Najbolj okusen je kruh iz mešane pšenične in ržene moke. Bel kruh so včasih pekli samo ob velikih praznikih ali domačih slavjih. Manj okusen je kruh iz koruzne, ajdove in ovsene moke. Oves pravzaprav niso mleli, temveč samo stopali. Zato so bile v ovsenem kruhu pleve. Ovsen kruh so pekli v hribovitih krajih, kjer je oves bolje uspeval kot pšenica. Na velikih kmetijah so gospodinje pekle pisani kruh. Spečen je bil iz dveh različno obarvanih testov, in sicer iz enotne in koruzne moke. Pisani kruh ni bil bolj okusen, temveč je tako gospodinja prihranila pri pšenični moki. Gospodinja je naredila posebej testo iz pšenične moke in posebej iz koruzne moke. Koruzno moko je najprej poparila s slanim kropom in dodala nekoliko krušne moke. Ko se je koruzno testo nekoliko ohladilo, je dodala kvas. Najprej je razvaljala testo iz čiste krušne moke. Po vrhu ga je premazala s svinjsko mastjo. Nato je razvaljala koruzno testo in ga položila preko testa iz krušne moke. Površino koruznega testa je prav tako premazala z maščobo in ga zvila v štruco. Povito štruco je dala v pomaščen model ali pečnjak in jo pustila vzhajati. Ko je testo dovolj vzhajalo, ga je v modlu spekla v krušni peči. Pisani kruh so delali pri nas tudi iz pšenične in ajdove moke. Gospodinja Angelca Frlan z Loga v Poljanski dolini je pripravila za rastavo domačih jedil, ki so jo organizirale letos za 8. marec žene Kmetijske zadruge Škofja Loka. pisan ajdov kruh in zraven napisala recept za pripravo tega kruha. Takle je: Potrebujemo pol kilograma bele ali krušne moke, 6 dkg kvasa, 30 dkg ajdove moke, pol litra mleka, 2 žlički soli, 1 jajce in 1 žlico olja. Iz bele moke, mleka, 3 dkg kvasa, 1 žličke soli in 1 žlice olja napravimo testo in ga pustimo vzhajati. Posebej damo v skledo 30 dkg ajdove moke, jo poparimo z osoljenim kropom in premešamo. V mlačno maso vmešamo 3 dkg vzhajanega kvasa, pognetemo v beli moki in pustimo vzhajati. Vsako testo posebej na 1 cm debelo zvalja-mo. Belo testo po vrhu namažemo s stepenim jajcem, preko njega položimo temno zvaljano testo in ga premažemo s stepenim jajcem. Nato testo, zvito v obliki štruce. položimo v premazan pekač in pustimo vzhajati. Kruh pečemo v krušni peči. Pečeno štruco premažemo z razpuščenim surovim maslom. Ob velikih praznikih, zlasti za Novo leto, so gospodinje na kmečkih domovih spekle poprtnjak. To je bilo mlečno testo, v katerega je gospodinja vgnetla štiri do pet rumenjakov in nekoliko sladkorja. Testo je moralo močno vzhajati, kajti poprtnjak mora biti mnogo višji, kot navaden hlebec kruha. Pred praznikom Vseh mrtvih dan, to je 31. oktobra, so kmečke gospodinje spekle prešce. To so majhni hlebčki iz pšenične in ržene moke. Prešce so bile namenjene revnim otrokom in beračem. Toda prešce so bile tako okusne, da so jih nabirali tudi otroci premožnejših domačij. Spominjam se, da smo otroci kljub strogi materini prepovedi »fehtali« prešce, seveda le pri znancih. Dobro smo vedeli, katera gospodinja ne skopari s pšenično moko. Drage mamice, napravite veselje vašim otrokom in specite doma v pečici prešce. Napravite testo za navadni črni kruh, vmesite malo kumine, napravite male hlebčke premera 7 do 8 centimetrov, pokrijte jih s prtom in jih pustite vzhajati. Predno jih daste v pečico (pecite pri 220 stopinjah), napravite na površini rahlo zarezo z nožem in jih položite na pekač. V pečico morate dati skodelico vode. da bo zrak v njej vlažen in bo skorja voljna in ne pretrda. Zraven ponudite surovo maslo in to bo imenitna večerja, s katero se boste prikupile tudi svojim možem. Svetovna kulinarika pozna nešteto vrst kruha. To so kruhi iz raznih mok, z različnim načinom priprave ter z raznimi dodatki, ki dajejo značilen okus. V kuharski knjigi »Slovenske narodne jedi« navaja avtorica Andreja Grumova sledeče vrste kruha, ki ga pečejo slovenske gospodinje: domači kruh, rženov, ajdov, koruzni in krompirjev kruh, kruh z drožmi, pisan koruzni kruh, pisan ajdov kruh, pisan kruh s kaso, pisan kruh s krompirjem, krompirjev mlečni kruh, mlečni kruh z rozinami, praznični kruh ali poprtnjak, sadni kruh, krhljak. Dolenjci poznajo pisani kruh z nadevom iz rožičeve moke. V Prekmurju sem nekoč jedel kruh, v katerega je gospodinja vgnetla popraženo čebulo. Na Koroškem pripravljajo kruhe, katere potresejo z raznimi začimbami: kumino, koriandrom in podobno. Pšenični kruh so na kmetih izboljšali z raznimi dodatki kot so mleko, jajca, maščobe in razni slani in sladki nadevi. Z izboljšavo testa in z raznimi dodatki so iz kruha nastali kolači. Razna naša domača jedila bodo mnogo pridobila, če k jedi ponudite domač kruh. Le skupaj z domačim kruhom predstavljajo te jedi resnično ljudsko posebnost. Za vitkejšo linijo Toliko raznovrstnih shujševa/nih diet se je že pojavila na straneh ' ženskih revij, da jim ne moremo teč slediti. No. zdaj je prišla ren še »hamburška shujševalna dieto«, pri kateri prav tako. kot pri vseh osta lih. ne smemo jesti kruha, pač pa veliko zelenjave in meso. Sendvič si lahko naredimo kar r kumarici a/i med dvema listoma zelja. Si tako neumno. Morda pa bo tak sendvič t shujševalni kun le premaga/ naj hujšo /ak<>/<> , Iz kuhinjskega kara I: malo večjega kuhinjskega servieta bomo lahko sešite eno stavno pralno hribe za deklico in igralne hlačke za sinka. Morda on/ iz modrega. :an/o pa i$ rdečega servieta Obrobne črte ' Uptlhthili tudi ;(, tepke. Ta mesec na vrtu GLAVNATA SOLATA, ki do konca septembra še ni dorasla, lahko še mnogo pridobi, če pokrijemo gredico z oknjaki. V zavetju steklene strehe se glavice .Kraljice maja' ali kakšne podobne sorte solate hitro in lepo razvijajo. Namesto oken lahko uporabimo tudi na okvire napeto plastično folijo. Okna in okviri naj bodo 25 do 30 cm nad zemljo. _ Popolnoma dorasle GLAVE BELEGA ZELJA jeseni rade pokajo. Ne shranjujmo takšnih glav za svežo uporabo! Precej dozorelih in razpokanih zeljnih glav lahko uporabimo jeseni v kuhinji za svežo solato in za prikuhe. Če jih imamo pa večjo količino, jih pa lahko damo kar kisat. V prav majhnih količinah pa zelja ni mogoče kisati brez tveganja, da se vse skupaj ne pokvari in segnije. RADIČ, ki ga nameravamo pozimi siliti, dobi septembra samo še en obrok gnojila. V začetku septembra ga zalijemo z 0,3 odstotno raztopino mešanega gnojila z malo dušika in mnogo kalija ter fosforja. Gnojenje z dušikom ali kasnejše gnojenje bi povzročilo, da bi koreni slabo dozorevali in bili neodporni za gnilobo med skladiščenjem in siljenjem. 2e zdaj izkopljemo najmočnejše KORENINE PETERŠILJA. Tako bomo lahko vso zimo uporabljali svežega. Zimsko pridelovanje peteršilja na okenski polici je neke vrste siljenje, ker rastline potrebujejo v korenih nakopičene rezerve za rast listov, korenine pa dobavljajo v glavnem na— vodo. Zaradi tega izbiramo pred vse« močnejše korene korenastih sort peteršilja. S tem še ni rečeno, da listani« sorte (Mahovec, Kodrovec) ne bi star uporabne, saj so njihovi nakodrani listi že skoraj atraktivni okras kuhinje. Koreni korenastih sort teršilja so daljši kot listnatih sort,_ moramo izbrati tudi ustrezno globok* posode zanje. Peteršilj previdno iii up Ijemo in korene takoj posadimo v lonce, da se na zraku ne iamm\pa Sadimo samo tako globoko, kot as rastline rastle v vrtu. Za listnate peteršilja so dovolj veliki lonci a njim premerom 12 cm, za korei_ sorte pa vzamemo lonce št. IS sli celo večje. V vsak lonec precej as gosto naložimo korene — le 5 bo prostora med korenastimi t in 3 med listnatimi. Prostor koreni zapolnimo z lažjo vrtno Vlončeni peteršilj takoj **1ijcaaJo7 ga lahko pustimo še nekaj časa o« dt stem. Najbolje je lonce do roba ti v zemljo. Ves čas, kar se lonci na prostem, se zemlja v nji sme izsušiti. Najbolje je zanj kje t pol senci. Podobno kot peteršilj, lahke m zimo vlončimo DROBNJAK. Lončki s» lahko manjši, ker drobnjak nima taks dolgih korenin. Grmiče drobnjsks a> kopljemo tako, da se čimmanj rasatsa-vajo in ostane na koreninah kolik* mogoče največ zemlje. Kristusov trn cvete vse leto Kristusov trn (Euphorbia splen-dens), tudi kristusova krona imenovan, je dobi/ svoje ime po močnih trnih na svojih vejicah. Nekateri ga prištevajo med kaktuse, vendar je ta v primerjavi s kaktusi veliko bolj žejen. Prenaša vroče sonce poleti, pa tudi suh segret zrak v stanovanju pozimi. Uspeval in cvete! bo vse leto. le zemlja v lončku se ne sme nikoli popolnoma osušiti. Pravijo, da moramo naliti vodo v podstavek, pustiti eno uro, potem pa vodo, ki je ostala v podstavku odlijemo. Od marca do avgusta mu tudi gnojimo. Vajeni smo rdečih cvetov kristusovega trna. se pa dobe pri nas tudi že rumeni. ■J Piščanec po veron s, o*5 1\Stk dobre Za 4 osebe i 1 piščanca, sol,^!!L moke, 2 čebuli 2 k^1" ce olivnega olja <*0.^,eo,*-ravno pri roki, je sončnično), majhn« očiščenih paradiž^ko,0 jih pa pripravimo .?\ tako. da jih ofimtu± stimo semen). i0 olj?0, bile polnjene 2 • 1 lahko pa uporabite' polnjene s Paradižn Jj^' Piščanca operemo, razrežemo na štiri do šest kosov in os * naribamo s soljo in poprom in povaljamo v moki. Cebul^ razrežemo na drobne koščke. V ponvi razbelimo olje. v ni° kose piščanca in spet vzamemo ven. Zdaj damo v ponev ceh "i nje in ju svetlo prepražimo. Dodamo paradižnik, dobro Dreww_ zavremo. Zdaj dodamo spet že opečenega piščanca, pokrr"1*^ slabi vročini okrog pol ure cmarimo. Olive razrežemo na*!!^* 1 dodamo jedi. Zraven bodo Sli špageti in sveža solata. Pa severi iSfl dobrega črnega vina! ZDRAVJE V N Oreh (Juglans regia) Naravno zdravilo proti prebavnim motnjam in zaprtju ter odlično sredstvo " čiščenje krvi. Oreh je pri nas dokaj razširjeno sadno drevo Cenjen je zaradi hranljivih plodov tjsitf valitetnega le- ■■ -»b.«««; in annrlnin k naši nrebrani. vendar si ie tr» v spomin, da so in kvalitetnega lesa. Orehi so zelo okusni in spadajo k naši prehrani, vendar si je treba vttftff v spomin, da so orehi tudi zdravilni. To si naj zapomnijo predvsem tisti, ki trpe xs»»l prebavnih motenj in zapeke. Orehi preskrbijo črevesu potrebno dejavnost, tudi kadar v- ..<■■ nu nnmu.i..,^ t,.!, bi .... .,r..,,..^.if. v.t' i i o \ >t' 11« ■ maščobe, lahko brez težav i I wtrm hidr*" i----------- ■ 11 KujA-nv. V/1 C111 pi «rr»r* • "j" - — •----i---------- — * - ~ - »«uai jala več ne pomagajo. Tisti, ki ne prenesejo več nobene maščobe, lahko brez težav jedo izvzeti so le tisti, ki imajo težave z žolčem. Orehova jedrca so izredno hranljiva, po kalorijah prekašajo celo meso Suho jed buje okrog 50 odstotkov olja. 11 odstotkov beljakovin. 13 odstotkov ogljikovih 2 odstotka mineralnih snovi, izmed vitaminov pa vsebuje največ vifamma A. v manjših činah pa tudi C in B6. Če zmešamo laneno seme z nekaj orehi (1:1). dobimo odlično sredstvo, ki krepi čr*vs» delovanje in preprečuje zaprtje (dvakrat na dan po eno žlico). Večkrat je vzrok zaprtja sk^ delovanje jeter, če pa uživamo orehe, je delo jeter boljše, to pa pomaga tudi prebavi is; orehovega listja (sveže ali posušeno) je od nekdaj cenjen med ljudstvom kot sredstv** »čiščenje krvi«. Da deluje tudi kot tonikum. M kot sredstvo za krepitev, pa je znanst* dokazano. Recept: 10 gr listja zavremo v pol litra vode. odstavimo, pustimo 10 minut» popijemo čez dan. Več ne! . D Zaradi vsebovane grenčine čaj iz listov utrjuje želodec m vzbuja tek. rTi up^*f moškosti uporabljamo zvarek zelenih orehov oz. zelenega dela osemenja. (rtecept isti kw čaj iz listov). . Izvleček iz listov (list zmanemo) pomaga pr. piku žuželk, če z njim n*™***™« P™** mesta. Če v pol litra vina in pol litra olivnega olja, ki ga dobimo v lekarni.^n*™**l™** zunanje lupine plodov, dobimo tekočino za masiranje lasišča. ki ga la™° UP^™<^ lupine tudi neškodljivo barvilo za lase. fc- izpadanju las in prhliaiu. hkrati pa so zelene lupine nun ^ obarva temno (Polno prgišče zelenih lupin razrežemo, dobro Prek"har^nv''"™ ček precedimo, dodam«! za oreh velik kos galuna (lekarne drogerijeV"^^" 7^Tran^T«' tem temeljito namočimo lase Preostali izvleček natočimo v steklenico hladnem do druge uporabe PtTtK, 26. SEPTEMBRA 19B0 .15.STRAN GLAS RADIJSKI SPORED Li adidaš SOBOTA, 27. SEPT. Prvi program 4.50 Dobro jutro! - 8.08 Pionirski tednik - 9.05 Z radiom n« poti - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 Zapojmo pesem MPZ OS Gornja Radgona -11.20 Svetovna reportaža -11.40 Zapojte z nami - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jože Za-j«c: Prehrana mlečnih krav -12.40 Veseli domači napevi 13D0 Danes do 13.00 - Iz na-*ih krajev - posebna obvestila - 1.3.20 Obvestila in zabav na glasba - 13.30 Priporočajo um... - 14.05 Kulturna panorama - 15.30 Zabavna I glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 1 Stodk) ob 17.00 - 18.011 I Škatlica z godbo - 18.30 Iz * dela Glasbene mladine Slovenije - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Mladi mostovi - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00. Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za nase izseljence - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Z lahkimi notami po naši domovini - (10.05 Nočni program — dasha Drugi program 100 Sobota na valu 202 -[100 Dober dan na drugem programu - 13.05 Radi ste jih poslušali - 13.35 Glasba iz Latinske Amerike - 14.00 Sre republik in pokrajin -Hitri prsti - 1545 Mi i za Andreja Sifrerja Na* podlistek - Anton n: Smeh pred smrtjo Lepe melodije - 16.40 'ni casino - 17.35 Lah-rJasba jugoslovanskih - 18.00 Pol ure za ^■tfton - 18.35 Naši kraji in HM* - 18.50 Glasbena med l tp* - 19.25 Rezervirano za - 21.15 Mala nočna - 21.45 Glasba ne po-eja - 22.45 Zrcalo dne-* - 22.55 Glasba za konec programa NEDELJA, 28. SEPT. r"rri program Dobro jutro! - 8.07 Ra-dijaka igra za otroke - Mar-j*" Marine: Otorinolaringo-l°fltis - 8.41 Skladbe za mladino - 9.05 Se pomnite. f*ari*i.... 10.05 Panorama lahke glasbe - 11.00 Pogovor »poslušalci - 11.10 Naši po-»kaalci čestitajo in pozdravnjo - 13.10 Obvestila in za-b*vna glasba - 13.20 Za kmetijske proizvajalce - 13.50 Pi-Mme godbe - 14.05 Humoresk tega tedna - 14.25 S popevkami po Jugoslaviji -15.10 Pn nas doma - 13.50 VHeljska reportaža - 15.55 LWi a notesa - 16.20 Gremo 1 kino - 17.05 Popularne •jf*me melodije - 17.50 Zabrana radijska igra - 18.25 !ft zgornji polki 19.30 /■•'--'ila in zabavna glasba -I »< Lahko noč. otroci! 19 45 Glasbene razglednice V nedeljo zvečer - 22.20 •Skupni program J RT - Novi -Sad - Glasbena tribuna mladih - 23.05 Lirični utrinki -Mozaik melodij in ples-hib ritmov • 00.05 Nočni pro-eram - glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 -13 00 V nedeljo se dobimo -šport, glasba, in še kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Jugoslovanska ročk-stena 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec- programa mm adidaš PONEDELJEK, 29. SEPT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringaraja - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z radiom na poti -10.00 Poročila - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Godbe na koncertnem odru -- 13.00 Danes do 13 00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 V gosteh pri jugoslovanskih zborih - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21:05 Glasba velikanov - 22.00 Poročila -Našim rojakom po svetu -22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz našh sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16. H) Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur orkestra »Metropole« - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe -18.55 Razgledi po kulturi -19.25 Stereorama - Nova Brazilska zabavna glasba -20.00 Iz zakladnice jazza Stan Getz - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa f-1 PLANIKA adidaš^ TOREK, 30. SEPT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 7. glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Ribnica - 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Iztok Matajc 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -14.05 V korak z mladimi - RADIO TRIGLAV JESENICE LKW-FM področje za razliko občino 87,7 mega-b^M - Gornjesavska dolina Iw£ megaherza — Jesenice « okolica 100,6 megaherza *r*dtiji val 1495 KHz PAck: i 6 CR Lokalna poročila — obvestila - 16.30 Kulturna oddaja - Morda vas bo za UjmaJo — Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana &*ota: H03 Lokalna poročila -^vestila, 16.30 Kam danes M jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zani-fn*lo Nrfelja: ■ '.'('> Mi pa nismo se uklonili Koledar važnejših dogodka iz preteklosti - Rekla-s*** prijetne zabave. KINO J KRANJ CENTER 26. septembra angl. barv. krim. film NE DOTIKAJTE SE MOJE UUBEŽNI ob IS.. 18. in 20. uri 27. septembra angl. bari. krim. film NE DOTIKAJTE SE MO>JE U V BEZ NI ob Iti.. 18. in 20. uri, premiera angl. barv. filma MUPETTKI GREDO V HOLLYWOOD ob 22. uri 28. septembra amer. barv risani film TOM IN JERRY ob 10. uri. angl. ban. krim. film NE DOTIKAJTE SE MOJE LJUBEZNI ob 15., in 17. m 19. uri. premiera amer. barv. krim. filma ZMAJ V SAN ERANCISCU ob 21. uri 29.. 30. septembra m I. oktobra angl. barv. film MVPPETKl GREDO V HOLLYWODD ob 16.. 18. in 20. uri 2. oktobra ital. barv. erot. film ŽENA DEVICA bo 16.. 18. in 20. uri KRANJ STORŽ IC 26. septembra ital barv krim. film OROŽJE SMRTI ob 16.. 18. in 20. uri 27. septembra amer. barv. akvtj. film IME MI JE GATOR ob 16. uri. amer. barv krim film Ba/EVNIKl PODZEMUA ob IH. ,n 20. uri 28. septembra amer. barv. nest. film PEKLENSKI PREGON ob 14. in 18. uri. amer. ban: srhljivka CERRIE ob 16. uri. premiera franv. ital. barv. komedije KLET K A NOROSTI ob 20. uri 29. in 30. septembra franv. ital. barv ko medija KLETKA NOROSTI ob 16. IH. in 20. uri 1. oktobra amer. barv. akvifski film IME MIJE GATOR ob 16.. 18. in 20. uri 2. oktobra amer. barv komedt/a 1'JET NIK DRUGE A VENUE ob 16.. 18 m 20 uri KINO TRŽIČ 27. septembra amer. ban. pust. film LJUDJE ORLI ob 16. uri. angl. barv vo/ru film MOC 10 IZ NA V A HO NE ob 18. 111 20. uri, premiera franv. ital. barv komedije KLETKA NOROSTI oh 22 uri 28. septembra amer barv risani film TOM IN JERRY ob I.1), uri, angl. barv vojni film MOČ 10 IZ NAVARONE ob 17. in 19. uri. premieni amer barv krim filma MAGIJA SMRTI ob 21 11 n 29 septembra amer. barv akvij film IME Ml JE GATOR ob 18. uri, amer barv krim film MAGIJA SMRTI ob 20 uri .111 septembra amer barv. ivest. film PEKLENSKI PREGON ob 18. in 20 u n I oktobru ital barv. erot film ŽENA DE VII 'A ob 18. in 20 uri ^ oktobra franv. ital barv. komedi/o KLETKA NOROSTI<>b 18 i„'jb 20 un 27. septembra ital. barv. knm film RAM BO PROTI UGRARITEUEM ob ISjin. amer. barv akvij. film IMF. Ml JE GATOH ob 20. uri ČE&NJICA 26. septembra ital. barv vol film ŽENA DEVICA ob 20.:i0 uri 28. septembra amer barv risani film -II NAKI DISNEYI..ANDA ob 17. uri DUPLICA 27 septembra amer barv knm. film ZMAJ V SAN ERANCISCU ob 20 28. septembra angl barv film MUPI 1.1 KI GREDO V HOLLYWOOD ob 15. m 17. uri. ital barv film KAČJE CfHiZIM* 2. oktobra amer. barv knm film BO>IE\ NIKI PODZEMUA oh 20 un KINO RADOVLJICA 27. septembra angl barv film NENA VAD NA KRAJA ob 18 un. amer barv vojni knm film VISOKA TARCA ob 20. uri 28. septembra amer barv vojni krim mm VISOKA TARČA ob 18 un. »mer barvnim NE VMEŠAVAJ SE V MO.IO UVBEBEN ob 20. uri (1 29. septembra in I oktobra angl barv fttm NENA VADNA KRAJA ob 20 un ,10 septembra amer barv voj krim film VISOKA TA RCA ob 20. un 2 oktobm angl barv fant /'/'» POTNIK ob 20 un KINO BLED 26. septembra (r,,,,, ban P******'. '''"L MAŠČEVANJE ČLOVEKA PAJKA "» iT septembra Hal ban lOkp jWj SLUGA .SVa//// GOSPODAR J E\ oh 18 1» ^28-septemhea jmm Jhhik pu* *f"'M'n' ŠCEVANJE ČLOVEKA PAJKA ob 18 uri. film SREC* amer. ban: pust. krim. film /*• j D, , MAŠCEVA NJE ob 20. uri 29. in 30. septembra amer har* VMEŠA VAJ SE V MOJO Ljr -3 20. uri 1. oktobra amer. ban: tnj />/-, 1-TARCA ob 20. uri KINO BOHINJ - BOH. BISTRic A 27. septembra franc. ban ■ MAŠČEVANJE ČLOVEKA PaJJ?* ,* in 20. un 28. septembra ital. ban: cahat mm» f PLAŽI ob 17. in 19. uri 27. in 28. septembra hangktm. k«mšr0H MOJSTRISHAOLINA ob 17. in tSLmri 29. in .10. septembra amer. it>fn, r,.> 1 VA RNI PREHOD <>/> /'. in 19. uri JESENICE - PLAVŽ 26. septembra domači DRUŽINA ob 18. in 20. uri 27. in 28. septembra amer fifm \f\. PREHOD ob 18. in 20. uri 29. in 30. septembra hongkonškt frji STRI SHAOLINA ob 18. in 20 un 2. oktobra franc film HOTEl \a ob 18. in 20. un KINO DOVJE MOJSTRANA 27 septembra japonski film Spxi IZ VESOUA ob 19.30 28. septembra amer. film za /).\ • oh 19.30 KINO KRANJSKA GORA 27. septembra amer film z.ADSJi Si ob 20. uri I. oktobra amer film M:\AR.\f HOD ob 20. un SKOFJA LOKA - SORA 26 septembra domači vojni ftfm pngT AANSKA ESKADRILA oh fft 27 in 28. septembra amer. «r»c4r* MANETOU - MH,ZLAt<* '* 30. septembra m J- £T ! ASSYJEVE U M ETNI JE oh is.mn. * iomediia P*'™™™?™* lM* ■> oktobm ital. komedija PRVA JJgS Z EN ob 18. uri. ital. komedija PRIPKA** CA <>b 20. uri KINO ŽELEZNIKI ■>6 septembra amer. gro:l MAMOM DUH ZLA ob 20. un ."septembra franc drama TV * PRAVA LJUBEZEN aljjj" DRILA ob 20 un jr. .-,.mtVfM , „ktalmi amer drama e+*. MREŽA ob 20. un PETEK. 26. SEPTEMBRA 1980 Sport .17.STRAN.G L/A Naši športniki Jana Mlakar: Najmlajša reprezentantka v tekih TROMEJA — Med tistimi, ki so nas v aesebo po strmem bregu Peči na tro-■sji prehiteli, je bila tudi smučarska tekačica Kranjske gore Jana Mlakar. Štirinajstletna smučarska tekačica je ■karaj v teku premagovala strmo pot. Tu* aa vrhu Peči ni mirovala. Bila je povsod in vse si je ogledovala. krhko in sloko dekle iz Kranj-je to šolsko leto stopilo v osmi _ osnovne šole v Kranjski gori. Bila ji je deset let, ko je po nasvetu svojega očeta stopila med smučarske tekačice Kako ste kot Kranjskogorka »zajadrali« med smučarske tekače, saj imate ▼ Kranjski gori vendar idealne pogoje aa alpsko smučanje? Udeleževala sem se vseh šolskih krofov. Pravili pogojev za alpsko smučanj« r Kranjski gori takrat ni bilo, saj je bilo treba predolgo čakati v vrstah na tlčaicah. Z desetimi leti se je začelo v —raiskum teku. Ni mi zal, da sem začela, saj je to lep zimski šport Čeprav anraš veliko trenirati, ti ni nikoli dolgčas sem ta šport vzljubila.« V lanski sezoni ste na bohinjski žen-aki tekmi presenetili z odličnim desetim mestom v teku na pet kilometrov za članice. Kakšni so bili vaši uspehi pred to tekmo? »Začela sem kot mlajša pionirka in ■a prvem republiškem prvenstvu sem bila tretja. Na državnem prvenstvu za ■ajs kategorijo sem osvojila naalov ■ajboljše mlajše pionirke. v kategoriji tanj sik pionirk imam doma zlato od-Heje z zmago na republiškem prven-rtvm. v Bohinju sem prvič tekla med članicami in upam, da niaem razočarala. Na lanskem državnem prvenstvu nista startala, saj sem bila takrat na mladinskem svetovnem prvenstvu na Švedskem. Tu sem v močni konkurenci v teku na pet kilometrov zasedla devetindvajseto mesto. To je bil zame dober uspeh in lepa vzpodbuda za še boljše delo.« V tej sezoni boste članica naše A ženske tekaške selekcije. Kakšne so bile vaše priprave za novo sezono? »Konec maja smo začeli v klubu s pripravami za novo sezono. Veliko smo tekli po bližnjih gozdnih poteh. Delali smo vaje za moč, sprintali in imeli intervalne vaje. Veliko smo delali tudi na rolkah. Trenirali smo ves teden po dvakrat dnevno. Mislim, da sem doslej na rolkah in suhim tekom pretekla 600 kilometrov. Čez nekaj dni gremo na trening na sneg. Izbrali so nam Dach-stein. Tu sedaj trenirajo naši fantje. Nekaj težav mi bo na Dachsteinu delala višina, saj je to visokogorsko smučišče. Upam, da bo šlo. V sredini oktobra imamo v Ljubljani testiranje in zdi se mi, da bo tudi tu šlo. Treningi in priprave niso bile slabe.« Kakšen je prehod iz pionirskih vrst med članice? »Znajti se bo treba tudi v tej kategoriji. V članski vrsti so Munihova, Jelo včan ova in Smolnikarjeva. To so tekačice, ki imajo več izkušenj kot jaz. Treba se bo spoprijeti z njimi, teči in še teči.« Jana Mlakar je mlada in nadarjena tekmovalka. Ko stopi v tekaško smučino, vedno ve, kaj hoče. Vedno teče uporno, čeprav ims na progi tudi krize. Premaga jih in pride v cilj. Tako so naše tekačice z Jano Mlakar dobile še eno borko. Nanjo bodo morale računati vso sezono in je ne podcenjevati. D. Humer Nogomet zanesljiva zmaga Tržiča KRANJ - Nogometaši na Gorenjskem ^> <* uvod v novo nogometno sezono l«*-81 odigrali prvo kolo za pokal mar-^u« Tita. V pričakovanih izidih je Tržič Vsako u ziahka premagal prvo moštvo medtem ko je drugo moštvo Lesc ne-^*jka»ano dobilo srečanje z Bledom. Iz- V nrihodnjem kolu tretjih selekcij bodo igrali — Sava : Alpina, Jesenice : Britof, Tr*ič : Bohinj. , ol,i nrveea kola prvenstva Gorenjske za člane - Lesce A : Lesce B, Bled : Bohinj B. Bohinj A : Jesenice, pionirji - Lesce : Je-srnice. Bled: Bohinj. : ^ r** •» se tudi nogometaši Gorenje vasi, . _ iCtti;.t°Z? Zmaga Triglava 4^ j~ ^»cni vm n ■ pa y5"*n" brez borbe. n?J" - Tržič : Lesce A 4:0, Bohinj A : B *:2, Bled : Lesce B 1:3, Alples . vas 1:4, Jesenice : Polet 3:0 bb. kJf ^Mtnem tekmovalnem sistemu sta Ar*"»pani dve srečanji tretjih selekcij, premagala Tržič, Bohinj pa je bil jCj"1 * 'gri z Jesenicami. S'** ~ Alpina : Tržič 3:0, Bohinj : Je-■«*4:#. KRANJ - Nogometna enajsterica Tri« sdava je gostovala v Trbižu, kjer je v nočni tekmi premagala domače moštvo AC Tar-visio. Triglavani so bili v vseh pogledih no-fometne igre boljši. Izid - Tarvisio : Triglav 0:4 (0:1). Pred 500 gledalci so gole za Triglav dali: Beton 2 Tkalec in Krnic pa po 1. Povratno srečanje bo prihodnjo pomlad v Kranju. RG vaditeljev, učiteljev, trenerjev smučanja oanj na teku se dobimo Poslavljamo se od poletja, ko smo lahko hodili okrog »bosi in goli«. Treba bo Poroialrti na jesensko telesno utrjevanje s kakšno premišljeno in načrtno vadbo. '° je tudi čas, ko že mislimo na zimske Sporte, predvsem na smučanje. Kdor r**gira na jesenski hlad samo s toplejšim oblačenjem in umikom v zaprte prodore se bo kaj hitro pomehkužil. Poletno pridobljeno odpornost organizma je treba negovati in utrjevati v novih razmerah in aktivnostjo: z delom in hoje in hitre hoje (začetniki, starejši občani ...» M hitre hoje in teka 7- vaditeljem se boste posvetovali o začetni vključitvi v eno izmed skupin, 0 gibanju — Sport za vsakogar - na teku se dobimo, seznanite tudi sodelavce, znance, sosede in prijatelje. Vsem udeležencem, ki ste pričeli vaditi po daljšem premoru svetujemo zdravnici pregled. N» zbirnih mestih vadbe in sredstvih javnega obveščanja vas bomo obveščali o Pnredhvah in programih vadbe pričnite vaditi tudi vi - tekači živijo dlje! Barbara bo ostala med nami Bridko nas je pretresla novica, da se je smrtno ponesrečila Barbara Perčič. Z Andrejem Štremfljem sta v severni steni Sit plezala prvenstveno smer. Po večurnem skrajno težkem plezanju sta po ozki polički prečila v lažji svet, v smer Herlec — Kočevar. Andrej je varoval Barbko, ki pa je na začetku prečnice zdrsnila, padla po krušljivih ploščah in zanihala pod previs. Andrej je vse popoldne, dobrih šest ur, poskušal vse, mogoče in nemogoče, da bi jo potegnil k sebi, ali se vsaj spustil k njej, vendar zaman. Barbka je nemočna obvisela na vrvi, poškodovana in zadrgnjena s plezalnim pasom. Na pomoč so prišli še alpinisti, ki so plezali v sosednjih stenah in zvečer so jo potegnili na polico. Na žalost ni bilo več pomoči. Barbara se je rodila leta 195» v Kranju kot deseti otrok materi, ki je lahko vzor ženam sveta. Oče jih je prezgodaj zapustil in mati je sama redila in vzgojila deset otrok. Vsi so študirali in tudi najmlajša Barbka je končevala diplomo na I. stopnji ekonomske*fakultete in se hotela vpisati v III. letnik. Plezati je pričela leta 1977. V štirih letih je opravila 100 vzponov in se uvrstila med najvidnejše jugoslovanske alpinistke. V mešanih navezah je preplezala veliko najtežjih smeri v domačih stenah: Schinkova v Frdamanih policah, Skalaška v Špiku, Cizljeva v Špiku, Šimenc — Skarja v Dolgem Hrbtu, Funkcija in Raz za malo kladivo v Anić Kuku, Spominska smer Ceneta Kramerja v Kog-lu... s sestro Marijo sta opravili več težkih ponovitev v ženski navezi, med njimi nekaj prvih ženskih ponovitev sploh: Rumena zajeda v Koglu, Smer čez plošče v Skuti, Raz Travnika, Bohinjska smer v Trig-avu, Direktna v Špiku, Vele-bitaška v Anič Kuku ... Lani se je udeležila kranjske odprave na Alpamavo, kjer je preplezala Švicarsko smer v s grebenu in s tem dokazala, da ni le odlična plezalka v kopni skali, temveč prava, velika alpinistka, enakovredna so-plezalka v najtežjih stenah. Takoj po novem letu letos ji je v treh dneh skupaj z Andrejem in Petrom uspelo opraviti prvo zimsko ponovitev Skrajno levega stebra v Velikem Draškem vrhu in tako je vstopila tudi v vrhunski zimski alpinizem, ki je bil doslej večinoma le domena moških. Dvakrat je častno zastopala Jugoslavijo na mednarodnem srečanju najboljših alpinistk in pri tem opravila naslednje vzpone: s stena Des Ecrins, greben Des Sialuze, prečenja La Meige in S steber Piz Palfl, kar so vse klasične ture največjega formata. Barbara ni bila delavna le v težkih stenah. Pri delu doma je bila ostareli materi v največjo oporo, pri delu na odseku, pri vzgoji mladih alpinistov, pri študiju. Povsod je naila dovolj časa in energije, kdorkoli jo je le enkrat srečal, jo je moral vzljubiti: tako tovariško, tiho in skromno, a vedno veselo in nasmejano .. Alpinistični odsek Kranj Ljubiteljem športa TRIGLAV Z REPREZENTANCO LJAO KRANJ - Na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju se 3. oktobra obeta zanimiva in kvalitetna nogometna predstava. Kranjski Triglav bo namreč gostil izbrano reprezentanco ljubljanskega armadnega območja. V reprezentanci ljubljanskega armadnega območja bo veliko imen jugoslovanskega nogometa. V Sloveniji služijo vojaški rok nogometaši, ki so steber moštev jugoslovanskih prvoliga-šev in naše reprezentance. Tako bomo v Kranju videli Šurjaka iz splitskega Hajduka, Zajeca, Bručiča in Devčiča iz zagrebškega Dinama, Dušana Savica iz beograjske Crvene zvezde, Radia iz Reke, Rodica in Tetoviča iz niškega Radničkega, Popovića iz ljubljanske Olimpije in tudi druge odlične nogometaše. Tudi kranjski Triglav bo nastopil z najboljšimi močmi. Prav zato se 3. oktobra ob 15.30 na stadionu Stanka Mlakarja res obeta tekma, ki bo navdušila še tako razvajenega ljubitelja nogometa. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR RADOVLJICA - Pod pokroviteljstvom Alpetoura iz Skorje Loke, Sport hotel Pokljuka, bo od danes do nedelje v hotelu na Pokljuki spet mednarodni šahovski vikend turnir. Turnir se bo začel danes ob 17. uri in se bo v organizaciji SZ Gorenjske zaključil v nedeljo. Igralo se bo po švicarskem sistemu. Pristopnina je 250 dinarjev, nagrade pa so od 5000 do 10.000 dinarjev. Igralni čas je danes od 17.30 do 20. ure, v soboto bodo igrali od 9. do 13. in od 17. do 10. ure. V nedeljo je igralni čas od 9. do 11.30, ob 12. uri pa je predviden zaključek turnirja. HOKEJISTI TRIGLAVA VABIJO KRANJ - Hokejski klub Triglav je v lanski sezoni dosegel lepe uspehe. Člansko moštvo si je prislužilo nastop v prvi zvezni hokejski ligi, pionirji ao bili drugo najboljšo moštvo v Sloveniji, mladinci niso dosti zaostali za obema. Ker je vse večje zanimanje za to zimsko športno zvrst v Kranju, bo hokejski klub Triglav 27. septembra vpisoval nove člane. Vpisovanje bo za tiste, ki so rojeni leta 190« in mlajše. Vsi, ki želite postati hokejist HK Triglava, imate možnosti vpisa v soboto od 9. do 13. ure za tribunami stadiona Stanka Mlakarja. Na razgovor in vpis so vabljeni tudi starši vseh tistih, ki jih hokejska igra privlači. -dh Avtomoto šport BRANKO ZORMAN PETI KRANJ — V Mariboru je bila v organizaciji AMD Pohorje na 7,6 km dolgi progi druga dirka za gorsko prvenstvo Jugoslavije. Pred okoli 3000 gledalci je v 6 kategorijah nastopilo 82 tekmovalcev. Slovenski tekmovalci so se tokrat odrezali zelo dobro, najboljši pa je bil Dagmar Suster, ki je zmagal v razredu do 11 SO cem skupina 2. V razredu do 1150 cem skupina 1 je vozil zelo dobro tudi član AMD Skorja Loka Branko Zonnan, ki se je uvrstil na peto mesto. Na dirki je bilo tudi nekaj nesreč, najhuje pa jo je skupil Janez Milavec, ki je zletel s proge in je povsem uničil svoje vozilo. Rezultati: do 785 cem (mladinci): 1. T. Ačimič (Beograd); do 786 cem (člani): 1. P. Ačimič (Beograd); do 1150 cem skupina 1: 1. Mirič (Visoko), 5. B. Zorman (Skorja Loka); do 1150 cem skupina 2: 1. Suster (Donit Olimpija); do 2000 cem: 1. Macukič (Dinamo). fp Nogometni turnir ob otvoritvi igrišča — Nogometni klub Polet iz Sv. Duha pri Škofji Loki je v soboto, 13. septembra, pripravil slovesno otvoritev novega nogometnega igrišča, ki so ga člani kluba s pomočjo krajevne skupnosti, občinske TTKS, Tehnika in še nekaterih delovnih organizacij zgradili z obilico prostovoljnega dela. Na igrišču so opravili kar 2.000 delovnih ur in okrog 150 traktorskih. Prizadevni nogometaši ob igrišču načrtujejo še igrišča za balinanje, zgraditi nameravajo slačilnice in garderobe, kasneje bi radi igrišče razširili za nekaj metrov in zgradili še igrišča za druge igre z žogo. Skratka na robu naselja, tik ob gozdu raste rekreacijsko središče, ki ga poleg nogometašev radi obiskujejo tudi drugi krajani. Ob otvoritvi igrišča so nogo metaši pripravili turnir, na katerem so prvo mesto zasedli nogometaši Kondorja z Godešiča, drugi so bili Retečani. tretje mesto je zasedlo domače moštvo, četrto pa nogometaši iz Gorenje vasi. Na otvoritveni tekmi (na sliki) pa so se pomerili pionirji Poleta in Reteč. Boljši so bili domačini in zmagali z izidom 4:2. - M. V. * Komentiramo Kolesarji prebili zid anonimnosti Kranj — V zadnjih letih se o jugoslovanskem kolesarskem športu in o vrhunskih tekmovalcih ni dalo povedati veliko dobrega. Nekdaj slavna imena naših, ki so jih poznali tudi po svetu, so postala preteklost, pravih naslednikov pa ni bilo. Domače dirke so se v teh letih vrstile druga za drugi), vendar o zagrizenih športnih bojih, razen pri mladincih, skoraj ni bilo sledu. Posledice so se pokazale šele takrat, ko so kolesarji odpotovali čez mejo. Na pomembnejših mednarodnih tekmah, če omenimo samo Dirko miru ali Tour de 1'Avenir. ki se jih naši že po tradiciji udeležu jejo, vidnejših rezultatov ni bilo. ra. n redkih, ki so jih večinoma prinesli Kranjčani. Ti so se v zadnjih letih zapisali med najboljše v državi in že lani napovedali svojpovratek v mednarodni vrh. Letos so ga potrdili. Na balkanskih igrah je bila jugoslovanska reprezentanca, v kateri sta bila tudi Savčana Bojan R opre t in Bojan Udovič, v ekipni vožnji prva. V skopih šestih mesecih intenzivnih priprav je ovrgla sloves prvega favorita Bolgarije. Zmaga je bila vstopnica za olimpiado. 27. junija, slabe tri tedne pred potovanjem v Moskvo, je bila ekipa (šele) dokončno izbrana. Pred tem pa je kolesarje čakala 841 kilometrov dolga etapna dirka Po Jugoslaviji. Bojan Ropret, ki je že kmalu oblekel rumeno majico, je našim prvič po devetih letih prinesel zmago. Z njim je slavila vsa reprezentanca, saj take kolektivne vožnje, v kateri je prevladalo tovarištvo nad pohlepom, že dolgo ni bilo. Čeprav je bil jugoslovanski .turnir' komaj tri tedne pred olimpiado, ko bi kolesarji praviloma morali počivati, so bili v Moskvi spet odlični. V moštveni vožnji so osvojili osmo mesto, kar je doslej največji uspeh našega moštva na olimpiadi, izenačen z najboljšim dosežkom Janeza Zirovnika pred dvajsetimi leti v Rimu. Savčani so letos pobrali tudi večino državnih naslovov. Stane Kurent je prvak v cestni vožnji, Bojan Ropret v gorski in v vožnji na kronometer, članska ekipa pa v večini disciplin. Dobro so se izkazali tudi mladinci, ki pod vodstvom novega trenerja vedno uspešnejše posegajo v jugoslovanski vrh. Tako je Darko Tunič državni prvak med mlajšimi mladinci v cestni dirki, ekipe mlajših in starejših mladincev so bile vedno med najboljšimi. Uspehi so vsekakor plod marljivega in strokovnega dela. Počitka med koncem lanske in začetkom letošnje kolesarske tekmoinilne sezone skoraj ni bilo. Se nikoli tudi ni bilo toliko zahtevnih domačih in tujih tekmovanj. Vendar, tako mora biti, tako delajo v si>etovnih kolesarskih velesilah: veliko garanja za drobec uspeha. H. Jelovčan O L, A S18. STRAN PETEK. 2«. Družno kradli po trgovinah Iz koristoljubja in objesnosti so Janez Triler in tri sorodnice okradli nekaj kranjskih trgovin Kranj — Senat temeljnega sodišča v Kranju je v sredo obsodil zaradi kaznivega dejanja velike tatvine Janeza Trilarja iz Kranja na 1 leto in pol zapora, njegovo ženo Elzo na eno leto, sestro Marijo Trilar in svakinjo Barbaro Trilar pa na eno leto in dva meseca zapora. Tatvine so bile zelo hitro odkrite. Ko je namreč prodajalka v Globusu opazila, da sta dva obešalnika prazna, je bilo takoj jasno, da je nekdo brez plačila odnesel oblačila. Ko so pogledale skozi okno na parkirni prostor pred hotelom Creina. so pri avtomobilu nemške registracije, bil je last Barbare Trilar, opazile skupino treh žensk in moškega, ki so bili poprej v trgovini. Takoj so poklicale miličnike, ki so v prtljažniku avtomobila našli ne le oblačila in steklovino iz Globusa, pač pa tudi predmete iz trgovin, ki so jih tisto sobotno dopoldne obiskali že poprej. Vsi so priznali dejanja., vendar pa so pri- tem omenjali, da so prejšnji večer nekaj proslavljali, in da bi lahko to tudi vplivalo na njihovo početje. Sicer pa so vsi močno obžalovali, da so kaj takega storili: to jim tudi ne bi bilo treba, saj niti niso TRZNI PREGLED KRANJ Solata 25 din. špinača 40 din. cve-tača 40 din. korenček 25 din. česen 50 din. čebula 20 din. fižol 30 din. pesa 12 din. kumare 10 din. paradižnik 20 din. paprika 25 din. slive 20 din. jabolka 20 din. hruške 25 din, grozdje 30 din. lubenice 15 din, ajdova moka 28 din. koruzna moka 12 din. kaša 30 din, surovo maslo 90 din. smetana 58 din. skuta 48 din. sladko zelje 12 din, kislo zelje 20 din. orehi 250 din. jajčka 3.50 din. krompir 5 din. JESENICE Solata 28,80 din, špinača 18 din. cvetača 30 din, korenček 18 din, česen 55 din, čebula 15 din, fižol 33 din, pesa 15 din, kumare 20 din, paradižnik 26,90 din, paprika 15 din, slive 20 din, jabolka 22,40 din, hruške 28 din, grozdje od 25 do 30 din, limone 38,20 din, ajdova moka 30,68 din, koruzna moka 13,26 din, kaša 21,26 din, surovo maslo 130,50 din, smetana 58,35 din, skuta 46,36 din, sladko zelje 5,80 din, orehi 272,80 din, jajčka od 3,10 do 3,70din, krompir 5,04 din. jemali predmete nujne za življenje, pač pa luksuzne. Vsi so tudi dokaj dobro situirani, Janez Trilar je avto-ličar in v ZRN zasluži okoli 2000 nemških mark mesečno, in tudi ostalim nič ne manjka. Sprva so v soboto. 22. marca letos, imeli opravke na tržnici, dali so k steklarju tudi okviriti neko sliko, nato pa so se napotili v Elitino trgovino na Titovem trgu, da bi kupili za Janeza hlače. Vendar pa so se napotili v prvo nadstropje trgovine, kjer je Janez Trilar izkoristil priložnost in pod plašč stisnil polarno lisico vredno 8420 din, žena Elza pa je vzela ženski plašč vreden 1500 din. skrila pa ga je v torbo Marije Trilar. Vse to so odnesli k avtomobilu, »nakup« spravili v prtljažnik in se prepeljali pred hotel Creino. V Globusu so nato, ko je Janez Trilar kupoval kristalen servis, ostale tri izkoristile priložnost in vzele šest kristalnih kozarcev, posodo za led in posodo za ikebano. Vse so spet skrito v torbi odnesli v prtljažnik avtomobila, nato pa so se spet vrnili v Globus. Janez in Marija Trilar sta tokrat na Kokrinem oddelku vzela dve usnjeni jakni vredni 5730 din in pa pleten ženski kostim vreden 1250 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 27. septembra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11 in Na vasi, Šenčur od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Naklo v Naklem, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko, Na Klancu, Oprešnikova 84, Kranj. Živila: prodajalna SP Prehrana Kranj, C. St. Žagarja 16, Samopostrežna prodajalna Planina — Center, Kranj, Gor. Odreda 12 V nedeljo: pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa Maistrov trg jI, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. JESENICE Rožca — samopostrežna trgovina na Plavžu, Titova 79 in Delikatesa Kasta 3 na Koroški Beli, V. Svetina št. 8/a. HQT*C 63 ^ M 1 Crni ne more več zaustaviti razigranih nasprotnikovih figur. Pripravil je sicer manjšo past, preti namreč 16. . . . Tc7: 17. Tc7: Tc8 itn., kar pa belega ne ovira pri izvajanju načrta. Črni je že povsem izgubljen. 17. Se4! Lg7 18. Tg7: + Zadoščalo bi tudi enostavno 18. Sd6: Tc7: 19. Tc7: Td6: 20. Lc5 Td8 21. Le7 in nato d6 z aktiviranjem belopoljnega lovca. prednost. Vzemimo primer reftitve položaja na diagramu iz partije NAJDORF -SKOLD (Dubrovnik. 1950). 18. Kg7: 19. Sd6: Tel: 20. Se8: + Kf7 21. Lcl: Ke8: 22. Le3 f5 23. Lfl Ta8 24. Lc4 Kd7 25. Lb3 Tc8 26. Ld2 Tb8 27. Lcl Tb4 28. La3 Td4 29. Lc5 Td2 30. La4 + Kc8 31. d6 sit _a_ liiil a b Diagram 116 d e f ( h Crni se je vdal. POENOSTAVITEV POZICIJE Pri poenostavitvi pozicije gre praviloma za načrtno menjavo nekaj figur. Razlogi za poenostavljenje pozicije so lahko zelo različni, tako v obrambi, npr. razbremenitev pozicijskega pritiska ali spodbijanje osti nasprotnikovega napada, kot v napadu. Pogosto nastane po menjavi figur enostavnejša pozicija, v kateri laže izenačimo igralne možnosti ali uveljavimo že pridobljeno prednost, lahko pa ravno ob menjavi dosežemo določeno Crni stoji slabše, z zadnjo potezo Td8-b8 pa je omogočil nasprotniku, da z nekajpotez-no menjalno kombinacijo prisvoji odločilno materialno prednost. 1. Tc7:! Lc7: 2. Sd5: + Crni se je vdal. Na Kd7 bi sledilo 3. Sc7: Kc7: 4. Lf4+! Kc8 5. Lb8: in beli z lahkoto uveljavi prednost kmeta v enostavni kmečki končnici. Crni izgubi tudi, če se izogne kmečki končnici, npr. 3. ... Tb7 4. Sa6: Tb5 5. Sc5+ Kc6 6. a6 itn. SKOZI ZAPLET V POENOSTAVITEV Premoč v središču je stvarna prednost, na podlagi katere lahko pogosto odločilno prevesimo ravnotežje v igri. Pri tem pride praviloma do zaostritve položaja, do zapleta, ki pa se nato razbistri v pozicijo, v kateri se dokončno izrazi pridobljena prednost. 3< din. Vse se je spet znašlo v avtomobilu. Ženske so nato obiskale še Delikateso na Maistrovem trgu in brez plačila ojrfnesle 6 parov nogavic, pomivalne krpe, viski. Skupaj je bila vrednost odnesenih predmetov 23.000 din. Sodišče se je pri odmeri kazni za veliko tatvino, za katero je zagrožena kazen od enega do desetih let zapora, odločilo za kazni v mejah minimuma; seveda pa je upoštevalo, da je bilo dejanje izvedeno predrzno, iz nobenega razumljivega vzroka, bolj iz objestnosti in koristoljubja kot je v obrazložitvi naglasil predsednik senata. Upoštevalo pa je tudi. da imajo majhne otroke. L. M. ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama in stara mama MARIJA LUSK0VEC Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh trenutkih! strani, izrekli sožalje, ji poklonili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Jože, sin Jože z družino in hčerka Slavka z družino! Kranj, 18. septembra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, ljubljene mamice, stare mamice in sestre FRANČIŠKE HAFNER roj. Vehovec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Bajžlju, osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani za ves trud in požrtvovalnost v času njenega zdravljenja. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen obred in poslovilne besede ter pevcem iz Naklega za žalostinke. Topla zahvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali v času bolezni, nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih. Vsi njeni! Sr. Bitnje, 20. septembra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame MARIJE VIDIC Čulnove mame iz Poljsice se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za izkazano pomoč, darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem OGP Grad rlled, Bolnišnice Begunje in TOZD - Gozdarstvo Bohinj, pevcem iz Zasipa, g. župnikoma iz Gorij in Breznice za pogrebni obred. Vsi njeni! Poljšica, Zg. Gorje, Radovljica, Vrba, Bohinjska Bistrica ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, zeta, brata in svaka ANTONA RESNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih lajšali bolečine, nam izrazili sožalje. podarili vence in cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala PM - Kranj in UJV - Kranj, organizaciji ZB - Huje - Planina, obema govornikoma, godbi in pevcem ter zastavonošem. Žalujoči: žena Milka, sin Tone z družino, družina Stimec, sestre in drugo sorodstvo! Kranj, 22. septembra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi naš* mam« . stare mam«' srsi re in lete TEREZIJE JAKOPIi poročene Blatnik podarjeno cvetje, tolaiilof se iskreno zahvaljujem«) vsem sorodnikom, prijateljem m /n;'IMV'\ •, in'zdravstvenemuivsebju besede ter udeležbo pri pogrebu Posebno se zahvaljujemo dr. I rasiukain - ho|eznij()posebiio Inštituta Golnik. Iskrena zahvala dr. Sajevčevi za z«lravlienie, na^'i. Svaljujemo KSČi* se zahvaljujem«) Upokojenskemu pevskemu /boru za žalostinke. Lepo - j)n()S^ zahval. za podarjeno cvetje in OO KOP Kranj za podarjeni v«-n«'« s«" l,l;,v jmM, ,„ to|ažilne Mari Aleškovi za opravljene molitve in a. župniku /a l«'|> |><»gi«'l>m Vsem šeenkral iskrena hvala /a vse. Žalujoči sinovi / družinami ter drugo sorodstvo* Kranj. 22. septembra 1980 « • t 3057 KTtK, 26. SEPTEMBRA 1980 19.STRAN GLAS Med lesna industrija 64260 bled ljubljanska c 32 telefon: 064-77661 telegram: lip bled telex. 34-525 yu lipex STRUŽENO PO HI ST VO Naraven pohištvu. Struženo nost. z ;3|ema :rostoru lin na do Struženo obdelano zvedbi. te s s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojevrstno prijetnost ki s svojo bogato obliko sprošča in osvaja človeka v domačem ambientu. pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdn barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Struženo postelje z nočnimi omaricami, s svojo uporabno funkcijo omogoča po širini in višini ter namenu. Služi nam lahko za vsakdanji počitek, pustu, vikendu ali hotelu. pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, i v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitro lakom struženemu ost in trpež-pohištvo, ki prilagajanje prijeten od- površinsko v pol mat NOVO V KRANJU ENTRAL TOZD VINO KRANJ Za kino Centrom v Kranju, Mladinska 1, smo odprli novo trgovino DISKONT, dobro založeno s prehrambenimi artikli, vini in ostalimi pijačami. Prepričajte se! DISKONT krize v puberteti kje so vzroki za ljubosumnost nama JESEN ŽE RAZPREDA S VOJE ČARE VENDAR PA TUDI OPOZARJA, DA SE BO TREBA KMALU TOPLO OBLEČI IN OBUTI, KO BO PRIŠEL MRAZ NA JESENSKE HLADNE IN DEŽEVNE DNI MISLITE ŽE ZDAJ ZATO STOPITE V VELEBLAGOVNICO nama V Škofji Loki. KI VAM NA SVOJIH ODDELKIH S KONFEKCIJO IN OBUTVIJO OMOGOČA, DA BOSTE LAHKO KUPILI ELEGANTEN PLAŠČ ALI OBLEKO, VEDNO MODNE PLETENINE, TRPEŽNO OBUTEV IN SE VSE DRUGO, KAR VAS BO PRIJETNO ZAVAROVALO PRED MRZLO JESENJO nama DEŽURNI VETERINARJI od 26. 9. - 3.10. 80 Za občini Kranj in Tržič TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 RUDE2 Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6/a, telefon 23-065 Za občino Skofja Loka HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, telefon 69-280 LI KOSAR Dušan, dipl. vet., Skofja Loka, Podlubnik 64, telefon 60-939 Za občini Radovljica in Jesenice GABROVŠEK Jože, dipl. vet., telefon 25-779 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju Iva Slavca 1, tel. 26-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. V septembrski številki revije OTROK IN DRUŽINA lahko preberete: — Prizadevanja za humanejše odnose med ljudmi — Krize v puberteti — staršem v premislek — Kje so vzroki za ljubosumnost — Družbena skrb za starejše občane — Ponavljajoče se običajne bolezni in šola — PRILOGA VRTEC: Ljubkovalne igrače — O dojenju idr. DEŽURNE TRGOVINE VELETRGOVINA p^j šPECBPiua dne 27. 9. 1980 MARKET DOBE Bled, Kajuhova 3 MARKET ZGORNJE GORJE 11/a trgovini sta odprti od 7.—19. ure MARKET DELIKATESA BLED, Cesta svobode 15 (v Park hotelu) trgovina je odprta od 8.—20. ure. /HHp\ VELETRGOVINA /ZX ŽIVILA KRANJ TOZD MALOPRODAJA V NAŠIH ŠTEVILNIH PRODAJALNAH LAHKO NABAVITE ZA ozmmco KROMPIR PAPRIKO ČEBULO JABOLKA —JONATAN — ZL. DELIŠES 5 din-kg 15 din-kg 15 din-kg 13 din—kg 13,50 din-kg PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP GRAŠKI VELESEJEM, L od 27. septembra —5. oktobra 1980 A O L, A S 20. STRAN PETEK. 26. SEPTEMBRA Iskra Elektromehanika Kranj Tovarna merilnih instrumentov Otoče objavlja prosta dela in naloge VODJE GALVANIKE IN LAKIRNICE Pogoji: kandidati morajo imeti: — srednjo strokovno izobrazbo kemične smeri. — 5 let delovnih izkušenj. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti morajo kandidati poslati najkasneje v 15 dneh po objavi Iskri — Tovarna merilnih instrumentov Otoče, Otoče 5 a, 64244 Podnart. Ostale informacije se dobijo v splošno kadrovskem oddelku. in Instalacije po. SKOFJA LOKA PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE IN IZVAJANJE INSTALACIJ Skofja Loka, Kidričeva Oglas z dne 23. 9. 80 je bil nepravilno objavljen in ga danes objavljamo v celoti Po sklepu komisije za delovna razmerja objavljamo naslednja dela in naloge KLJUČAVNIČARJA Pogoji: KV ali priučen ključavničar / 2 leti delovnih izkušeni SNAŽILKE Pogoji: — za opravljanje teh del in nalog sprejmemo nekvalificirano delavko Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidate vabimo, da pošljejo pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev komisiji za delovna razmerja DO Inštalacije, Skofja Loka. Kidričeva 55. Razpis velja do zasedbe prostih del in nalog. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Temeljno sodišče v Kranju PredsedniStvo Na podlagi 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih objavlja prosta dela in naloge STROJEPISKE, za katere se pri opravilih zahtevajo navedeni pogoji: - 4-letna srednja administrativna šola ali 2-letna administrativna šola. - delovne izkušnje z najmanj 300 udari i na minuto. - delavka brez delovnih izkušenj najmanj 200 udarcev na minuto in 3 mesece poskusne dobe. Delavka, ki bo sprejeta na delo na temeljno sodišče, bo združevala delo za nedoločen čas. Interesentke naj v 15 dneh vložijo pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Predsedništvo temeljnega sodišča v Kranju, Ulica Moše Pijade 2. Kandidatke bodo o izbiri obveščene v 15 dneh po preteku roka za prijavo. K O G P r is^ a I ^ nI Komunalno obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. TOZD Komunala b. o. Kranj, Ul. Mirka Vadnova 1 objavlja prosta dela in naloge - AVTOMEHANIKA II - KLJUČAVNIČARJA Pogoj: — poklicna šola avtomehanske in kovinske stroke ter eno leto delovnih izkušenj. Poskusno delo traja tri mesece Delo se združu je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati za objavljena prosta dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj. Komisija za delovna razmerja TOZD Komunala. K ranj. Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Tiskarna in kartonaža Gorenjski tisk n. sol. o. Kranj objavlja prosta dela in naloge za TOZD Blagovni promet n. sol. o. Kranj DELAVCA ZA SKLADIŠČNA DELA Pogoj: - končan;, osnovna šoia in izpit za voznika viličarja Delo ,eeno,„ncnsko in je zanj določeno 1-mesečno poskusno del,,. » ju k.«tli n i7obrazbi in strokovnosti sprejema tajni- «™ *to^.^-i-S«™ tisk Kranj-,,,ica M"*" Pijadeja 1, v roku 15 dni po objavi. BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE Kranj Maistrov trg 12 Na podlagi potreb podjetja vabimo v našo delovno organizacijo sodelavce za združitev opravil in nalog VEC FRIZERJEV MOŠKE - ŽENSKE STROKE Razpisni pogoji: — kvalifikacija z ustrezno šolsko izobrazbo Ponudbe pošljite na naslov Brivsko frizersko podjetje Kranj. Maistrov trg 12. Razpis velja do združitve opravil in nalog. Komunalno gospodarstvo Radovljica TOZD Komunala Bled Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE TOZD Pogoji: — višja šola ekonomske smeri. — 3 leta delovnih izkušenj ali — srednja šola ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo prijave v roku 15 dni po objavi na naslov Komunalno gospodarstvo Radovljica, TOZD Komunala Bled, Re-čiška 2. Dom učencev IVO LOLA RIBAR Kranj Kidričeva 53 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge za: VZGOJITELJA — za določen čas Pogoji: — višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri Nastop službe po dogovoru. Osnovna šola FRAN ŠALEŠKI FINŽGAR Lesce p. o. razpisuje prosta dela in naloge SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Poskusno delo traja fi tednov Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Svet delovne skupnosti upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE KRANJ razpisuje JAVNO DRA2BO za prodajo najdenih predmetov, dvokoles in mopedov Dražba bo v sredo. h. i o. i<»m<> ob 14. uri v garažnih prostorih občinske stavbe Seznam najdenih predmetov je mi Vpogled na oglasni deski v avli skupščine občine K rani Interesenti si lahko ogledajo dražbene predmete eno uro pred pričetkom dražbe. S vezenine bled... sol. O. TOZD Pozamenterija Bled Razpisna komisija pri delavskem svetu TOZD Pozamet- terija Bled razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa - vodje TOZD Pozamenterija Bled Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati! naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo in 2 leti delovnih uspešnih izkušenj. — da ima višjo izobrazbo in 4 leta delovnih uspešnih izkušenj. — da najmanj pasivno obvlada nemški jezik, — da ima ustrezno moralno politične kvalitete, ki se kažejo v ustr nem odnosu do samoupravne družbene ureditve, ter sposohnosti razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovora« dodela in delovnih ljudi in v osebni poštenosti. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratc« i življenjepis naj kandidati pošljejo na razpisno komisijo Vest** ne Bled, TOZD Pozamenterija Bled, Kajuhova 1. Rok za prijavo je 15 dni po objavi oglasa. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni preteku razpisa. Delavska univerza SKOFJA LOKA Mestni trg 38/II Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju dela«* j za opravljanje delovnih nalog in opravil tajnika Delavske univerze Pogoj: - ekonomski tehnik ali administrativni tehnik Delo je za določen čas s polnim delovnim časom in t*mU J» vrnitve obolelega delavca na delo. Pismene ponudbe pošljite na naš naslov do 30. 9. 1980. □ KOVIN kovinsko podjetje Razpisna komisija delavskega sveta delovne organi*.; razpisuje dela oziroma naloge vodje gospodarsko-računskega sektorja (ni reelekcija) Pogoji: - dokončana višja šola ekonomske smeri. - 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih. - da ima kandidat organizacijske in vodstven« spm sti in moralnopolitičnc vrline. - delavca se izbira za dobo 4 let. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju r pošljejo v 30 dneh po razpisu na naslov Kovin kovinsko p< Jesenice - Razpisna komisija - 64270 Jesenice, H. Vei 22. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh pa ključku razpisa. Železarski izobraževalni center Jesenice Oddelek za izobraževanje ob delu razpisuje večerno poklicno šolo kovinske smeri (studij ob delu) za naslednje poklice: — strugat. — strojni mehanik. — orodni mehanik, varile* - vodovodni instalater Pogoji za vpis: - dokončana osemletka in let prakse na dek»*"*| mestu ustrezne stroke ali m^vam\\ - dokončana poklicna šola druge smeri (prekrt^j kaciial ali _ nedokončana poklicna šola priJ.v.,. dok.f..i o ^^-"'-:riondffi^0.bp^S5 ma Železarski izobraževalni center uaaeie* Za kandidate iz Železarne Jesenice prijave sprejema Kadro sektor - oddelek za izobraževanje. KTEK, 26. SEPTEMBRA 1980 21.STRAN.G LAS ZAHVALA Ob boleči izgubi nase drage mame. babice, prababice in sestre KATARINE BEŠTER p. d. Vrbanovčeve mame z Jamnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo KS Podblica, KO ZZB in SZDL za darovane vence in govor. Iskrena hvala tudi kolektivom: GG Kranj, Kemične tovarne Podnart. Gorenjskega tiska Kranj in Upravnih organov občine Skofja Loka. Hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred. Hvala vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni! Jamnik, 23. septembra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža. očeta in dedka ZDRAVKA MOHORICA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje in podarili vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Premru in zdravniškemu osebju Bolnišnice Golnik. 1)0 Merkur Kranj, pevcem ter g. župniku za obred. Žalujoči: žena Sonja, hčerka Zdenka z možem Ljubom, sin Zdravko z ženo Ljubo, sin Božo z ženo Janjo ter vnučka Gregi in Robi Kranj, 20. septembra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta in starega očeta JAKOBA KOŽUHA * zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem ki so v u h pomagali, nam izrazili sožalje. podarili vence in cvetje ter ga spremili na zadn trenutkih Zahvaljujemo se tudi zdravnikom Zdravstvenega doma. posebno pa še dr Košir,,, POt' nost pri zdravljenju in lajšanje bolečin. Ir,u 23 VS() Pnzadev- Hvala tudi g. župniku in kaplanu za obred. Pnluioči* Žena Marija, hčerke Minka. Slavka. Lojzka. Kati. sin Rudi ter vnuki in dru J ' sorodstvo: Skofja Loka, 23. septembra 1980 go ZAHVALA Ob prerani izgubi moža. ata in dedka JOŽETA KOŠIRJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani izrazili sožalje in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala bolniškemu osebju Internega oddelka Bolnišnice Jesenice Za podarjeno cvetje in drugo pomoč se zahvaljujemo LD Poljane, delovnim organ.zac,jam. LTH Vmcarje Centru slepih Skofia I oka Kroju Skofja Loka. Jelovici Skofja Loka, OO ZSMS Poljane. Iskrena hvala g. župniku za |ep obred in pevcem okteta Blegoš za njihovo petje. Žalujoči: žena Rezka, sin Roman, hči Marija z družino in drugo sorodstvo! Poljane nad Škofjo Loko, 22. septembra 1980 MALI telefon OGLASI 23-341 iPRODAM = ZAHVALA V 76. letu je umrla Klemanova mama iz Palovič pri Tržiču CECILIJA ŠTULAR roj. Cotelj Odlikovanka z redom za zasluge za narod L stopnje Zahvaljujemo se množičnim organizacijam: ZB, SZDL, ter vašČanom, sorodnikom, častiti duhovščini in pevcem Zupan iz Kovorja za lepe pesmi zapete pokojnici na poti in ob odprtem grobu. Hvala za prelepe vence, cvetje in množični obisk na domu in zadnji poti na farno pokopališče Leše na Gorenjskem. Hvala za zadnje slovo zastavonošem in govornikom, ki so opisali njeno življenje. Žalujoči - sinovi: Tonček, Franeelj, Andrej, Lojz, Ivan ter hčerki Minka in Cilka Prodam POHIŠTVO za opremo dnevne sobe. Možnost plačila s kreditom, in 20 gramov ZLATA. Informacije po tel. 064-60-754 od 17. do 20. ure 7776 Prodam rabljen PRALNI STROJ gorenje. Ručigajeva 27, tel. 26-219 po 15. uri 7878 Poceni prodam komplet KOPALNICO, PEČ na elektriko in drva, malo rabljeno in dva KAMINA ter eno visoko glinasto PEČ na drva, vse malo kurjeno. Hafner, Kidričeva 39, Skofja Loka 7891 Prodam dve KRAVI, ki bosta kmalu telili. Prevodnik, Brode 10, Skofja Loka 7892 Prodam TRAKTOR TV-18 s pogonom na prikolico, obnovljen, in STROJ za zastavo 750, po generalni. Rihtaršič, Bukovščica 27, Selca nad Škofjo Loko 7897 Prodam večjo količino BUKOVIH DRV. Podblica 8, Besnica 7933 Prodam starejši črnobel TELEVIZOR EI-Niš, generalno popravljen. Telefon 28-233 - Kranj 7934 Prodam STROJ za POMIVANJE POSODE. Benedik, Ješetova 18. Stražišče, tel. 21-207 7935 Prodam PRAŠIČE, težke od 40 do 100 kg. Posavec 16, Podnart 7936 Prodam 8 gramov ZLATA za zobe. Peklenik, Mlaka 43, Kranj 7937 Prodam ŽAGO venecianko, železne konstrukcije. Kalan Stanko, Poljšica 6, Podnart 7938 Prodam trajnožarečo PEČ in MOPED. Naslov v oglasnem oddelku. 7939 Prodam LONČEN KAMIN. Telefon 21-283 7940 Prodam dobro ohranjen dvo-brazdni OBRAČALNIK in PEČ plamen. Krničar Andrej, Babni vrt 10, Golnik 7941 Prodam približno 4 kub. m suhih HRASTOVIH PLOHOV. Naslov v oglasnem oddelku 7942 Prodam nov JEDILNI KOT in starejšo SPALNICO ter DNEVNO SOBO, vse dobro ohranjeno in POMIVALNO KORITO. Ivan Pogačar, Ul. Staneta Žagarja 37, Radovljica 7943 Prodam kombinirano PEČ za v kopalnico in ŠTEDILNIK kuppers-busch, po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku. 7944 . Prodam črnobel TELEVIZOR. Informacije po tel. 22-393 popoldan 7945 Prodam dva FOTELJA in športni OTROŠKI VOZIČEK. Informacije po tel. 27-587 popoldan 7946 Ugodno prodam SPALNICO. Informacije po tel. 28-174. Oprešniko-va 51, Kranj 7947 Poceni prodam črnobel TELEVIZOR. Dr. Javornik, Kranj, Pot na Jošta 3 7948 Najboljšemu ponudniku prodam KOLUTNI MAGNETOFON grun-dig TK 145 de lux. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. Naslov v oglasnem oddelku. 7949 Prodam brejo KRAVO, ki bo oktobra 4. telila. Mavčiče 40 7950 Po ugodni ceni prodam ČOLN T-300 s PRIKOLICO in MOTORJEM T-4. Gregorčič Milan. Bistrica 185 pri Tržiču 7951 Prodam OTROŠKI VOZIČEK za dvojčka in SUŠILNI STROJ za PERILO. Ristov Blaže, Gorenjskega odreda 18, Kranj 7952 Prodam bukove BUTARE in suha kostanjeva DRVA. Bašelj 20, Preddvor 7953 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna in ZIBELKO. Voklo 45, Šenčur 7954 Prodam dva MOŠKA PLAŠČA: krombi in krznen, ter PEČ na olje Mlekarska 10, Kranj 79551 Prodam visoko brejo KRAVO in BRZOPARILNIK. Čirče 17, Kranj 7956 Prodam 2000 kg PŠENICE. Kog-lar Ivan, Adergas 31, Cerklje 7957 Prodam DNEVNO SOBQ in prosto stoječ KAMIN. Tel. 064-61-830 7958 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO. Naslov v oglasnem oddelku. 7959 Prodam italijanski PRALNI STROJ candy. Ogled vsak dan od 14. do 16. ure. Golub Stanislav, Gorenjskega odreda 10. stan. 15, Kranj 7960 Prodam 1700 kosov OPEKE mo-delarec 19. Zevnikova 7. Orehek — Kranj 7961 Prodam mlado KRAVO za rejo. Ribno 64, Bled 7962 Prodam TROSILEC za gnoj, primeren za manjši traktor. Habjan, Selca 84 7963 Prodam 8 tednov stare PRAŠIČE. Urbane Blaž, Podbrezje 110. Duplje 8001 Prodam športni voziček, ter stolček /a dojenčka, zelo ugodno Zaje Prešernova 14. Radovljica Ugodno prodam ŠTEDILNIK (4 elektrika. 2 plin). Cešnjevek 2, Cerklje 8002 Ugodno prodani OMARO za v dnevno sobo. trd LES (orehov furnir). Benedik Vinko, Partizanska 45. Skofja Loka. tel. 61-645 800.} Prodam PEČ kuppersbusch, 2 BOJLERJA (10 in 80-litrska) električni ŠTEDILNIK, črnobel TELEVIZOR panorama. Golob Ignac, Rakovica 19, Zg. Besnica 8004 Prodam dvoredni PLETILNI STROJ, znamke standard. Telefon 27-305. Bubulj. Ul. Gorenjskega odreda 6, Kranj 8005 Prodam okrog 100 kg težkega PRAŠIČA. Poizve se: Marta Cven-kelj, Ljubno 103 8006 Prodam globok italijanski VOZIČEK - moder žamet. Tel. 22-644 8007 Prodam večjo količino drobnega KROMPIRJA in nekaj semenskega, sorte igor. Strahinj 7, Naklo 8008 Prodam SILO-KOMBAJN mengele. Voglje 95, Šenčur 8009 Prodam SPALNICO in SADIKE za živo mejo — zimzeleni LIGU-STER. Dobi se v popoldanskem času. Kokrica, C. na Rupo 6 8010 Prodam JABOLKA - beličnike. cena 10. do 15. din. Homan. Kidričeva 11, Skofja Loka 8011 Prodam CEMENT. Hafner. Go-dešič 25, Skofja Loka 8012 Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 064-60-268 - Skofja Loka 8013 GLOBOK VOZIČEK za dvojčka, modri žamet, italijanski, prodam za 2.500 din. Informacije po telefonu 064-62-318 v soboto 8014 Prodam 72 kv. m prvovrstnega HRASTOVEGA PARKETA. Ponudbe pod: Klasičen, ali informacije po tel. 064-62-318 v soboto 8015 Prodam ZELJE v glavah. Čirče 22, Kranj 8016 Ugodno prodam OTROŠKO SOBO, oranžno-bele barve. Informacije po tel.064-22-996 8017 Prodam TELICO simentalko. ki bo v oktobru teletila. Podbrezje 23, Duplje 8018 Prodam 600-litrsko KAD za namakanje, ter mleto OPEKO hlevit. Logar Miha. Olševek 3, Preddvor 8019 Prodam ŠTEDILNIK gorenje (2 elektrika, 4 plin) in otroški AVTO-SEDEŽ. Ogled po 18. uri. Moša Pija-de 9, stanovanje 20 8020 Prodam GRADBENO DVIGALO in ŠIVALNI STROJ mirna. Podnart 19 8021 Prodam BOBNE amati, skoraj nove, mali komplet, zelo ugodno. Dremperič Frenk. Kranj. Brifof 156 8022 Prodam PUNTE in BANKINE ter 200 kosov STREŠNE OPEKE (od cementarja Rajglja iz Orehka). Cerklje 188 8023 Prodam dobro ohranjene KUHINJSKE ELEMENTE. POMI VALNO KORITO, dolžina pulta 1,2 m, visoko OMARO ter 3 viseče OMARICE. Telefon 24-011 8024 Prodam suha mešana DRVA. Sp. Brnik 36, Cerklje 8025 Prodam KRAVO sivko po teletu. Grad 43. Cerklje 8026 Prodam 25 kosov opečnega VO-GALNIKA (14 cm) in 150 kosov valovitega STREŠNIKA (30x40). Zorman, Cerklje 61 8027 Prodam bukova DRVA in suhe BUTARE. Sidraž 2. Cerklje 8028 Prodam dobra JABOLKA. Dvorje 37, Cerklje 8029 Prodam večjo količino suhih DRVA (klaftre). Zg. Brnik 70. Cerklje 8030 Prodam termoakumulacijsko PEČ. 6kW. Pot na Jošta 36, Kranj 8031 Prodam SIPOREKS, debeline 5 cm. Lahovče 61, Cerklje 8032 Prodam 700 kg CEMENTA. Le-ban, Moše Pijadeja 17, Kranj 8033 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Štefe, Breg 2, Tržič 8034 Prodam tračno in krožno ŽAGO, za kovino. Zg. Bitnje 101 8035 Ugodno prodam uvožen pocinkan 200-litrski BOJLER, ogrevan na centralno kurjavo in manjšo .rabljeno PEČ za centralno. Zg. Brnik 127. Cerklje 8036 Ugodno prodam KINOPROJEKTOR, SPALNICO »ljubica«, skoraj novo ter osebni avto ŠKODA 100. Zakrajšek Alojz, Gobovce 9. Podnart 8037 Prodam SPALNICO. KAVČ in PISALNO MIZO. Telefon 27-126 8038 Prodam ČEŠPLJE. na drobno. Bašelj 5, Preddvor 8039 Prodam TELIČKO za pleme ali zakol. Glinje 3, Cerklje 8040 Izdaja CP Glas, Kranj, Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, M ose Pijadeja 1, - Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-603-31999 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-860, komerciala - propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. OproSčeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. I i EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami Izdelujemo na recept in brez njega SE PRIPOROČAMO! Ugodno prodam otroško LEŽIŠČE 190 x 90. Cena 700 din. Nataša Jenko, Jelenčeva 2 — Kranj 8095 Prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK za dvojčka. Infor macije po tel. 067-21-014 8078 Prodam globok žameten OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 27-534 8041 Prodam eno leto star HLADILNIK gorenje. Partizanska 29/a. Kranj 8042 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 82-912 popoldan 8043 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 75-082 8044 Prodam termoakumulacijsko PEC, 3kW in otroški AVTOSE-DEŽ. Studen, C. talcev 49. Kranj. tel.21-384 8045 Prodam dve leti staro POHIŠTVO (kombinacija spalnice in dnevne sobe) in 80-litrski HLADILNIK. Ogled v petek od 15. do 18. ure in v soboto od 9. do 12. ure. Jane, Planina 7, Kranj 8080 Prodam rabljen 80-litrski BOJLER, cena 700 din. Hrastje 12, telefon 21-815 8081 Prodam dva nova FOTELJA. Sušnik, Jezerska c. 43, Kranj 8082 Prodam novo 310-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO gorenje, nova električna BOJLERJA (10 in 80-litrska) in črne CEVI. 3/8. 42 m. Telefon 47-370 od 19. do 22. ure 8083 Kombiniran ŠTEDILNIK (plin. elektrika), HLADILNIK, trainoža-rečo PEČ kuppersbusch in 100 kg rivikol LEPILA, prodam. Ogled v soboto. Vrhovnik Pavel. Pipanova 45, Šenčur 8084 Prodam tri ČOLNE: GT-402, z motorjem CREISSLER, 45 KM, GT-400, z motorjem JOHNSON, 33 KM in KLlCEK, z motorjem JAMAHA. 28 KM. Ogled v soboto in nedeljo v Žirovnici 108 (cena ugodna) 8085 Prodam žensko POROČNO OBLEKO. Telefon 44-657 8086 Ugodno prodam nerabljen italijanski 100-litrski BOJLER s priključkom za centralno in elektriko. Telefon 50-051 - int. 007 od 6. do 14. ure 8087 Ugodno prodam črnobel TELEVIZOR ambasador s STABILIZATORJEM in PEČ na olje zoppas. Informacije od 7. do 14. ure po tel. 61-071 8088 KUPIM! nJluJno kupim 200 do 400 kosov STRESNE OPEKE trajanka. rdeče barve. Telefon 24-369 (064) od 20 ure dalje 8089 Kupim do 10 let starega delavneea KONJA. Smid. Podlonk 30, Železniki 8090 Kupim KAMP PRIKOLICO Ku-ralt, Britof 289, Kranj 8091 Kupim smrekove DESKE (25 do 50 mm). Štele. Gora 2, Komenda, tel. 061-841-043 8092 Kupim motorno ŽAGO stihi 0.50, za rezervne dele; ter prodam dvo-tonsko enoosno PRIKOLICO. Bobnar Jože. Cerklje 164 8093 Kupim vsako količino hrastove ali kostanjeve HLODOVINE. Svetel Jože. Partizanska 26. Šenčur, tel 41-100 8094 Kupim rabljen kompresorski HLADILNIK. Telefon 60-801 7917 Kupim MEŠALEC za beton in traktorsko PRIKOLICO kiper. Telefon 064-67-150 7964 VOZILA^ Prodam ZIMSKE GUME za AUDI 100-LS. Naslov v oglasnem oddelku. 7806 Prodam FIAT 124, leto izdelave 1969. Možno tudi na posojilo in ZASTAVO 750, po delih. Kazič Adem, Murova 5/a. Jesenice 7965 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1968. Ogled vsak dan. Peranovič, Šorlijeva 10 7966 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, registrirano do maja 1981. Žon-tar Milan, Zasavska 43/d, Kranj 7967 Prodam neregistriran avto RENAULT R-8 major. Voklo 45, Šenčur 7968 Prodam dobro ohranjen in obnovljen VW »HROŠČ*, starejši letnik, cena 2,3 SM Informacije po telefo nu 21-207 Srebrnjak, Delavska C. 36, Stražišče 7960 Prodam osebni avto ZASTAVO 101 (poceni), leto izdelave 1972. Ogled vsak popoldan. Visoko 75, Šenčur 7970 Prodam ZASTAVO 750 letnik december 1975, 41.000 km. Ziganja vas 59, Tržič 7971 Prodam brezhiben, dodatno opremljen OPEL KADETT. letnik april 1978, 25.000 km. Slavko Vilfan, Črnivec 19/A, Brezje 7972 Prodam LADO, letnik 1973. Gr-mek Anton, Kranj, C. JLA 66 7973 Kupim dele za RENAULT 4 -»katrco«, lahko starejši letnik in rabljene GUME (135-13). Tel. 41-088 7974 Kupim DIANO citroen GS ali »KATRCO« R-4, staro do 2 leti. Oglasite se: Zelnik, Gorice 10, Golnik 7975 Ugodno prodam zelo dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1969, registrirano do avgusta 1981. Ogled na Gubčevi 5, Kranj — Planina v petek in soboto od 14. do 16. ure (Cvek) 7976 Prodam FIAT 125-P, letnik 1974. Kokaij Anton, Mlaka 4, Poljane nad Škofjo Loko 7977 Ugodno prodam ZASTAVO 1500 lux, letnik 1971. Bajda, Savska loka 9, Kranj 7978 Prodam R-4, starejši letnik. Zrim, Zg. Brnik 49, Cerklje 7979 Prodam MOSKVIČ limuzina, letnik 1978. Jože Likar, Ul. Mladinskih brigad 9, Kranj 7980 Poceni prodam ZASTAVO 750. Šenčur, Rožna ul. 11 7981 Prodam RENAULT 8, starejši letnik, registriran do julija 1981. Hribar Zvone, Dolenčeva ul. 5, Kranj 7982 Prodam dobro ohranjen avto FIAT 126, leto izdelave 1977, registriran. Klemenčič Milan, Golniška 27, Kranj - Kokrica 7983 Prodam dobro ohranjen AUDI 60-L. Ogled vsak popoldan. Mufiner, Groharjevo naselje 12, Skofja Loka 7984 Prodam osebni avto 125-PZ, letnik 1973. 75 KM, 1481 cem, cena 33.000; 2300 kg BETONSKEGA ŽELEZA, premer 12 mm ter večji FIKUS. Fer-jan, Ribno 102, Bled 7985 Prodam FIAT 850, letnik 1970. Informacije po tel. 27-600 7986 Prodam ŠKODO 110-L, letnik 1970. Ogled v petek po 12. uri. Paul, Kropa 117 7987 Ugodno prodam AUSTIN 1300, letnik 1972 (prvi lastnik). Smajlagič Kasim, Šorlijeva 4, Kranj 7988 Ugodno prodam nerabljeno, enoosno TOVORNO PRIKOLICO, 400 kg. Informacije 24-8&3 7989 Prodam MOTORNO KOLO MZ 250, športno urejeno. Ogled v nedeljo, 28.9., od 8. ure dalje. Nerat Branko, Lesce, Finžgarjeva 8 ali telefon 74-224 7990 Prodam PLATIŠČA za OPEL ASCONA. Ribno 64, Bled 7991 Ugodno prodam ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do septembra 1981. Ogled v večernih urah. Oman Srečko, Gradnikova 75, Radovljica 7992 Prodam ŠKODO coupe, letnik 1974. registrirano do septembra 1981. Informacije po telefonu (061) 341-343 8046 Ugodno prodam LADO 1200, letnik 1972, z dodatnimi novimi 6 GUMAMI. Zaletel, Janeza Puharja 4. Informacije po tel. 27-087 popoldan 8047 GASILSKO DRUŠTVO KRANJ - Primskovo proda PODVOZJE enoosne prikolice, nosilnost 3 tone in kompletno OSOVINO od kombija IM V, primerno za težjo prikolico. Ogled in prodaja bo v nedeljo, 28. 9. 1980 od 10. do 12. ure v Gasilskem domu na Primskovem 8048 Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Pavlic, Kidričeva 26, Kranj 8049 Za JAWO 350, prodam novo GRED z ležaji, cilindre, bate. glavo in dinamo. Pavlic, Kidričeva 26, Kranj 8050 Oddam vrstni red za »KATRCO«. vplačano pred enim letom. Naslov v oglasnem oddelku. 8051 Prodam R-4. letnik 1970. prevoženih 70.000 km. Pot na Jošta 49. Kranj 8052 Prodam motorno kolo SUZUKI GS 750-E, 68 KM. nov. Rodman Klemen, Rodine 8/a. Žirovnica 8053 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Kranj, Pševska c. 11 8054 Prodam FIAT 124. letnik 1970 ali menjam za ZASTAVO 750. Prebače vo 4. Kranj. tel. 49-058 8055 Prodam ALFA SUD, letnik 1974 Delno tudi na posojilo. Informacije po tel. 26-876, Pristov Ivan, Kovači-čeva 6, Kranj 8056 Prodam APN-4 in TOMOS CROSS. 50ccm. Godešič 11/a. Skofja Loka 8057 Kupim ZASTAVO 750. Telefon 064-60-817 8058 Prodam AUDI 80-LS, letnik 1979. Friškovec Niko. Partizanska 47. Skofja Loka 8059 Prodam VVV - GOLF GLD. uvožen, letnik 1978. Štibelj Tone. Spodnja Luša 12, Selca nad Škofjo Loko 8060 Prodam MOTOR ČZ 175. Kušar Aleš, Vešter 10, Skofja Loka 8061 LADO familiare, novo, ter gotovino dam za zazidljivo PARCELO na območju Škofje Loke. Kranja, Medvod. Informacije po telefonu 064-60-910 8062 Ugodno prodam neregistrirano ŠKODO S-100, letnik 1971. Ogled popoldan. Rihtaršič. Log 34, Skofja Loka 8063 Prodam FIAT 124, vozen, neregistriran. Mazini, Partizanska 45, Skofja Loka, tel. 064-61-151 8064 Prodam karamboliran NSU 1000. Trata 15, Skofja Loka 8065 Prodam PRINZA 1000. letnik 1971, dobro ohranjenega. Bernik, Sp. Luša 19, Selca nad Škofjo Loko 8066 Prodam osebni avto ZASTAVA 750, registriran do leta 1981. Posavec 14, Podnart 8067 Prodam ČZ 350, prevoženih 4.000 kilometrov. Mesec Stane, Zabnica 1 8068 Prodam odlično ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1973. Cotelj Stane, Čopova 1, Lesce 8069 Ugodno prodam SPAČKA, letnik 1974, registriranega za eno leto. Sp. Brnik 36. Cerklje 8070 Prodam obnovljen OPEL KADETT, starejši letnik. Informacije po tel. 22-951 8071 Prodam GOLFA, s 4 vrati, letnik 1977. Telefon 064-23-058 8072 Za NSU 1200 prodam rezervne dele in odlične zadnje zavorne bobne za TYP 110. Telefon 25-730 8073 Prodam SIMCO 1500. letnik 1972. Telefon 81-485 ali 82-478 8074 Prodam MOTORJA: MOTO CROSS husquarna 250, letnik 1978 in 1980. K ran je Boris, Svetinova 23_ Prodam MINI MORIŠ, letnik 1972. Kolman, Hlebce 25/a, Lesce 8076 Dva PEUGEOT A 304, letnik 1977 in 1970, ugodno prodam. Pajerjeva 12, Šenčur 8077 ZAPOSLITVE DELAVKO sprejmemo za delo v kemični čistilnici Staneta Žagarja 5, Kranj, Informacije po tel. 24-609 7993 NATAKARJA-ICO. zaposlimo takoj ali po dogovoru. Gostišče »GRIČ«. Tupalice 32. Preddvor 8104 ORODJAR s sedemletno prakso išče kakršnokoli popoldansko zaposlitev. Zorman. Cerklje 61 8105 Kupim starejšo KMEČKO potrebno manjšega popravila fon 28-081 popoldan. Ponudbe Plačam takoj Kupim HIŠO z vrtom (laUtl kmečko) na Bledu ali v okeKrij nudbepod: p. p. 51 - Bled s OBVESTILA! STANOVANJA ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju (40 kv. m) s centralno kurjavo in telefonom, vseljivo, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod šifro: Gotovina — Kranj 7994 OGREVANO SOBO oddam dvema solidnima moškima. Krelj. Stara cesta 13 7995 SOBO oddam v Kranju mirni in pošteni ženski. Ponudbe pod: Centra 1 n o ogreva nje 7996 Upokojenki ali študentki, oddam SOBO. Šifra: center 8096 Iščem ogrevano SOBO s souporabo kopalnice, v Kranju. Šifra: Študentka IV. 8097 Oddam SOBO starejšemu moškemu ali ženski; ter kupim PSA čuvaja. Gole. Višelnica 15 nad Zg. Gorjami 8098 Za manjše posojilo, nudim neiz-gotovljeno SOBO samski ženski ali vdovi. Naslov v oglasnem oddelku 8099 Komfortno trosobno STANOVANJE (75 kv. m) z balkonom, centralno in telefonom v Kranju, zamenjam za enako ali manjše v Radovljici. Ponudbe pod: Družbeno 8100 FOTO STORITVE! Črno-be* v enem dnevu, barvne — \ dneh, fotografije za vse vrste mentov (izkaznice, vozniška ljenja, potne liste) v enem dnevu 100 din. FOTO ŽIVULOVIC. Ve Vlahoviča 7, Planina — Kram fon 27-658 OBVESTILO KMETOV,... MLIN CIBAŠEK - KLANEC KRANJU, obvešča kmetovak* od 1. septembra dalje zopet zamenjava pšenico za mlevske ke, in to vsak četrtek in petek ■ do 18. ure, razen v praznikih. SE PRIPOROČAMO! Popravljam vse vrste HI NI KOV. Telefon 60-801 Sprejmemo vsa ZIDARSk* KROVSKA DELA. Naslov v nem oddelku ali tel. 49-155 GOSTILNA na vasi Zupan Grad, obvešča, da prično z obratovanjem 12. 10. 1980 Popravljam vseh vrst STORSKE SPREJE1 GRAMOFONE, KASETU Mulej Silvo, Staneta Žagarja plinarni IZGUBI POSESTI Prodam GARAŽO na Zlatem polju. Štiglic. Staneta Rozmana 7, Kranj 8101 Kupim zazidljivo PARCELO ali starejšo HIŠO z več zemlje v okolici Kranja, do 100 SM. Šifra: Gotovi-na-K 8102 Kupim novejšo HIŠO ali HIŠO v gradnji v Kranju ali bližnji okolici, do Radovljice. Ponudbe: Devize — gotovina 8103 Kupim zazidljivo PARCELO z urejeno ali neurejeno dokumentacijo, na območju Škofje Loke ali Selške doline. Šifra: Devize — S 7866 Prodam zazidljivo PARCELO za dvojčka, za gotovino, v Kranju. Šifra: Parceli 7997 Izgubila sem TORBICO I' KUMENTI (Zupane Rada). * nega najditelja prosim, da vrael nagradi. Verbič. Milena K< 22, Kranj V nedeljo, 21. 9. se je na poljM Velikim hribom in Polico fl manjši bel PES, dolgodlak repa. Siši na ime Belko, sporočite po tel. 25-343 ali C. na Rupo 27 OSTALI V VARSTVO vzamem Telefon 27-189 V VARSTVO vzamem dv« Kokrica, C. na Brdo 21. Kranj. Oseba, ki je v nedeljo 21.9 dan. med 16. in 17. uro a koče na Blegošu FOTO^ agfa, naj ga, prosim vrne na-« Kržišnik Franc, Spodnji Skofja Loka SPREJMEM dekle, ki bi nadaljevalo šolanje, tečaje, * čilo ali zaposlilo. Kaplan. Ga 14. Ljubljana ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža. očeta, starega očeta, brata in tasta LOJZETA JAVHA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nas v težkih dneh tolažili mu darovali prelepo cvet je in ga spremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bračkovi, dr. Leskova rjevi in dr. Zamanovi, ki so se trudili a njegovo zdravje: Gorenjski predilnici Skofja Loka. Društvu upokojencev, g. župniku in g. kaplar v" za lep obred in pevcem za žalost inke Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Milka, hči Tončka in sin Lojze z družinama, brat. sestra in drugo sorodstvo Skofja Loka, Ševlje, Sp. Gorje, 24. septembra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi n.išega dragega moža. očeta in starega očeta FRANCA POGAĆARJA z Rečice na Bledu obiskovali in mu krajša i! i no nesebične vcem Zdrav Ika Bolnišnice Jesenice /n večkratno zdravljenje m nego Hvala dr. Avgustu Mencingerju /a pozornost v naših najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se vano prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem ki ste našega tako številno pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje Čebelarski družini Bled za poslovilne besede ob odprte-grobu, pevcem Društva upokojencev Bled za žalostinke m župniku za pogrebni obred. Hvala tudi sodelavcem Osnovne šole Bled in Klmičnegii cent ni Ljubljana. Še enkrat vsem. ki sle sočusl \ ovali / nami. iskrena hvala! Žalujoči: lena Ančka, hčerki Anica z družino Markelj in Mara z družino Hostnik! Bled, Medvode, 21. september 1980 23.STRAN.O LAS KOMPAS JUGOSLAVIJA ALPETOUR DO Turistična agencija PRAGA, 3 dni, odhod 17. oktobra RAB. 7- in 10-dnevni paketi, od 21. oktobra dalje RAB. 2 dni. vlak-ladja-avtobus. odhod 11. oktobra, cena 850.- din Organiziramo izlete in potovanja za kolektive in zaključene skupine. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. Si. ***** • ..-.« * M J- • * TRGOVSKI SEJEM 8T. vid na glini (an DER glan) NA KOROŠKEM V avstriji «127. septembra - 6. oktobra 1980 918 letna tradicija Ntkatere aanimive prireditve iz programa: ObTu'r?slavnostni ™mohod,j^zkušn^ sejma ob 12. uri: slavnostni Koncert godbe v narodnih nošah ob 15. uri: Lovska prireditev <* 16. uri: športno srečanje *4eh>, 18. t. ob 10. uri: pokušnja piva ob 15. uri: boks Ttrek,lf.». Otrofto popoldne, čarovnije za najmlajše (cene znižane) Nedelja, S. 10. ob 10. uri: poizkušnja piva Ponedeljek, 6.10. ob 1930 uri zaključek £ Ogled razstave poljskih strojev in sejem rabljenih osebnih - Katmalih živali od 27. 9. - 29.9.^ * GoiDodarska razstava v dvorani MehrzwecK - Sejem^terin, dnevno od 9.-17. un Odprto: »bota, nedelja, ponedeljek, od 9.-18. uri <**le dneve v tednu od 13.-18. ure v«uk zabavni prostor (VSTOP PROST) turistična agencija globtour Q r,n*inuflimcah Maksimarket Ljubljana. R,nt-a-car Maksimarket. tel. 27-223 strokovna potovanja: ?.do II. okt. PARIZ - avtomobilski salon - potovanje z letal U do II. okt. Diisseldorf - INTERKAMA - največji svetovni N«n elektronske merilne tehnike - z letalom f.do II. okt. VERONA - EUROCARNE. INTECSOL - z avto-^u«om U do 19. okt. DUNAJ IMVV - Mednarodni teden mode - z avto- om >usom on- J» *- t. okt. PARIZ - PRET A PORTER - Salon danske k r«kcije - potovanje z letalom fcE do 14. nov. PRAGA - PRAGOTHERM. mednarodni sejem ogre-^lne tehnike - potovanje z avtobusom U do 12. nov. MUNCHEN - ELECTRONICA - potovanje z Avtobusom U nov. MILANO - PLAST sejem plastičnih mas in kavčuka -Wovanje s posebnim letalom kdo 21. nov. PARIZ: Mednarodna razstava ambalaže in tnje stro-• ^ovni živilski sejmi *ZLETI: iS) poteh velike revolucije - 3-dnevna potovanja z avtobusom: odhodi - 3. in 17. oktobra 80. ^bgatev na štajerskem - en dan z avtobusom: odhod 12. ok-Vibra. Beograd - množični cilj slovenskih izletnikov **«8ie da Dotuie večina izletnikov v Beograd zaradi obiska poslednjega ^» je, dai potuje■ večin« j*.^ zanimaio lih tudi mestne znameni- Vi«^i^jXoi.tjo in lepimi vtis, in šele .odkrivajo, lepote m *»*menitosti Srbije. madžarska vabi Se danes od 8. do 19. ure in jutri do 12. ure si lahko v Kompasovi galeriji na Titovi 12 v Ljubljani ogledate turistično razstavo »Madžarska vabi«, ki sta jo pripravila madžarska turistična agencija Ibusz in Kompas. Ob 10. in 17. uri predvajajo turistične filme o lepotah naše sosede — socialistične Madžarske, na voljo pa vam je tudi raznovrstno gradivo (prospekti, zemljevidi). nova programa aranžmajev: zimska in pomladanska smuka ter jesen - zima -pomlad na morju Obe brošuri je izdal Kompas in v njih predstavlja svojo ponudbo smučarskih aranžmajev doma in v tujini ter oddih na Jadranu. Poleg obilo informacij o krajih, na-mestitivi, cenah in drugim sta brošuri opremljeni z barvnimi fotografijami in risbami (smučarski centri). Predstavili vam jih bomo v naslednjih izdajah Glasa. interkama v dusseldorfu Od 9, do 15. oktobra bo v Dussel-dorfu največji svetovni sejem elektronske merilne tehnike. Obisk te pomembne prireditve je pripravil Globtour. Odhod je 11. oktobra, povratek pa 15. oktobra. Podrobnejše informacije dobite v poslovalnicah Globtoura, kjer se lahko tudi prijavite. za 2 dni na rab Prvi dan se bodo izletniki z vlakom peljali do Reke, kjer si bodo ogledali zanimivosti mesta, časa pa bo tudi za osebne opravke. Zvečer se bodo vkrcali na ladjo, po ne predlogi vožnji (hitra proga) pa se bodo na Rabu namestili v hotelu. Naslednji dan si bodo ogledali zanimivosti mesta Rab in otoka, povratek bo pa popoldne po jadranski magistrali (postanek tudi ob Titovem mostu na Krk) s prihodom v Kranj v večernih urah. Odhod izleta je 11. oktobra, stane pa samo 850 din po osebi. z alpetourom za 3 dni v prago - odhod: 17. oktobra Prejšnji teden smo pri najavi Alpetourovega izleta v Prago narobe zapisali datum odhoda. Izlet gre na pot 17. oktobra. 1/iHG KRANJ 1 - BEOGRAD - sprejemamonaročila OOS za september, oktober - OHRID - 3 dni, 3. 10.. 10. 10. - 6 dni, 5. 10., 12. 10. - ČRNA GORA - 8 dni, 5. 10.. 12. 10. - GRAZ - 1 dan. 4. 10. - KLASIČNA GRČIJA - lOdni. 5 10. - RIM - 5 dni. 15.10. - KRAKOV - VARŠAVA - 4 dni. 13. 10. - PARIZ in dolina LOIRE - 8 dni. 11.10. - BUDIMPEŠTA - 3 dni, 11. 10.. 24. 10., 8. 11. - sejšeli - 10 dni, 17. 10. - MOSKVA-LENINGRAD-KIJEV - 8 dni. 15. 10 - KAIRO - mednarodna razstava šolskih učil INTERDIDACTA. 5 dni, 2. 11 - BOLOGNA-SAIE - med. gradbeniška razstava - 3 dni. 11. 10.. 17.10. - BUDMIPEŠTA — HOVENTA - med. razstava gostinstva in trgovine - 3 dni, 3. 10. - FRANKFURT - svetovna razstava knjige. 8. K), in 11. 10.. 4 dni Vsi programi so na voljo v Kompasovih poslovalnicah. Izšel je Kompasov smučarski program Zima in pomlad 1981! IZ KOMPASA SO NAM SPOROČILI... da so zagotovljeni odhodi za naslednje izlete in potovanja: — enodnevni obisk mednarodnega velesejma v Gradcu — odhod 4. oktobra — tudi ogled mestnih znamenitosti — petdnevno potovanje v Kairo na razstavo,'INTERDIDACTA-odhod, 2. novembra, izletniki pa si bodo ogledali tudi zanimivosti mesta in okolice — petdnevno potovanje v Rim — odhoda 15. oktobra in 26. novembra, na katerem boste podrobno spoznali znamenito mesto in okolico — osemdnevno potovanje po Avstriji, Švici, Franciji in Italiji — odhod 11. oktobra, katerega glavni cilj je Francija, seveda pa bodo izletniki tudi spotoma marsikaj videli — petdnevno potovanje na Poljsko v Krakovv in VVaršavo — odhod 13. oktobra, za katerega je značilen bogat program in ugodna cena — desetdnevni oddih na Sejšelskih otokih — odhod 17. oktobra, na katerem bo poskrbljeno tudi za izlete Informacije o omenjenih aranžmajih in programi so vam na voljo v vseh Kompasovih poslovalnicah, kjer se do zasedbe mest seveda lahko tudi prijavite. OBLEGANI KOMPASOVI LETALSKI MOSTOVI Množični izleti na Ohrid, v Črno goro in v Beograd so zaradi privlačne cene, bogatih programov in dobre organizacije skoraj povsem zasedeni in vsak teden odpeljejo na omenjene kraje naše domovine letala z Brnika skoraj 1000 slovenskih izletnikov (tudi že več). Odhodi v prihodnjem mesecu so tudi že skoraj vsi zasedeni. Omenjeni podatki potrjujejo pravilno odločitev Kompasa pred dvema letoma, ki je omogočil slovenskim izletnikom množični obisk (pogoj za nizko ceno) Ohrida in Makedonije. Odziv je bil vsako leto večji in letos so svojo ponudbo razširili še na Črno goro in Beograd. Zanimivo je tudi to, da se je omenjenih izletov udeležilo tudi precej Gorenjcev. r Cenjene stranke obveščamo, da bo naš Informativni prodajni center v hotelu Creina zaradi preurejanja zaprt od 25. do 27. septembra 1980. Hvala za razumevanje! TEKSTILINDUS KRANJ CENTRAL TOZD VINO Kranj ODKUP STEKLENIC Obveščamo, da vsako soboto od 8.—12. ure odkupujemo vse vrste steklenic od: vina buteljčnih vin piva radenske žganih pijač (z navojem) olja itd. Odkup bo na dvorišču »VINO« Kranj. ..>f.M.v.v.v/AV/A Jeseniški izvršni svet o razvoju gorenjskega klavništva in predelave Bistvo je založena mesnica Izvršni svet vztraja pri celovitem reševanju problematike klavništva in mesnopredelo-valne industrije na Gorenjskem in zavrača očitke, ki jih nanj naslavljajo delavci temeljne organizacije združenega dela Klavnica Jesenice JESENICE - Glas je 22. avgusta objavil pismo temeljne organizacije združenega dela Klavnica Jesenice, katerega vsebine tokrat ne kaže ponovno povzemati. Povedati velja, da Klavnica kritizira stališča jeseniškega izvršnega sveta do predloga razvoja gorenjskega klavništva in mesne predelave, ki ga je posredovala v obravnavo medobčinska Gospodarska zbornica za Gorenjsko. Člani jeseniškega izvršnega sveta so to problematiko obravnavali na 101. seji 24. junija in soglašali z načelno usmeritvijo o nadaljnjem razvoju klavništva in mesne predelave na Gorenjske m. kar pomeni v bistvu postopno združevanje manjših obratov in delavnic v modernejše obrate, ki ne bodo kos le oskrbi z mesom in mesnimi izdelki, ampak bodo zagotavljali tudi zadostno surovinsko osnovo. Po sodbi izvršnega sveta bi specializacija in delitev dela pripomogli k višji akumulativnosti panoge, racionalnejšemu izkoriščanju delovnih sredstev in priprav, enotnejšemu nastopu na trgu. zagotavljanju surovinske osnove in izmenjavi izkušeni ter znanj. Načeno izvršni svet tudi soglaša s postopnim razvojem mesnopredelovalnega obrata v Skofji Loki. vendar je treba čim prej začeti uresničevati to zamisel. Na isti seji pa je jeseniški izvršni svet tudi ocenil, da ne more soglašati s sporazumom o poslovnem sodelovanju in delitvi dela, kakršen je bil predlagan. 13. člen sporazuma zavezuje podpisnice za financiranje izgradnje novega predelovalnega obrata na Trati, 6. člen pa predvideva nadaljnjo specializacijo in delitev dela v sedanjih predelovalnih obratih. Nesmotrno in neracionalno je, piše v sklepih jeseniškega izvršnega sveta, da pa bi se po dograditvi novega obrata še vršila predelava v sedanjih. Zato je nujno v 7. členu sporazuma točno prikazati, kaj bodo delali v sedanjih predelovalnih obratih, dokler bodo le-ti še obstajali. Sporazum bi moral opredeliti razdelitev surovinske osnove med posameznimi organizacijami združenega dela. Prav tako daje sporazum po sodbi jeseniškega izvršnega sveta preveč poudarka reševanju-problematike organizacije združenega dela v sestavu MIG Skofja Loka, premalo pa je govora o drugih delovnih kolektivih s tega področja na Gorenjskem. Kritika je bila prav tako izrečena do nekaterih formulacij (5., 8. in 9. člen, kjer se uporabljajo besede »v približno enakopravnem položaju«) prav tako pa mora sporazum bolj izžarevati skrb in zagotovilo, da KNJIGA ZAKLADI SLOVENIJE ZA KRANJSKE OLIMPIJCE - Družbenopolitične organizacije kranjske občine, TKS in ZTKO Kranj so priredile sprejem za pet kranjskih reprezentantov, ki so uspešno nastopali na letnih olimpijskih igrah v Moskvi. Na sprejemu so bili Boni Petrič, Darjan Petrič (plavalca PK Triglav), kolesarja kranjske Sav Bojan Ropret in Bojan Udovič, medtem ko se je Franc Peternel starejši zaradi službene zadržanosti opravičil. Na sprejemu sta bila tnai oba trenerja: kolesarske Franci Hvasti in Stjepan Jelačič, trener Kranjskih plavalcev. Predsednik skupščine občine Kranj Stane Božič je kranjskim olimpijcem čestital za uspešne nastope v Moskvi. Ob tej priliki je Darjanu in Borutu Petriču, R opre tu in Udoviču ter Pete rnelu izročil knjigo Zakladi Slovenije. Trenerjema so namenili grafiki mesta Kranja. V sproščenem pogovoru so olimpijci pripovedovali vtise o Moskvi in o svojih nadaljnjih načrtih, (dh). Foto: F. Perdan Moško, žensko in otroško obutev za jesen in zimo vam nudi ^>":K in ostale prodajalne Peka v Kranju bo preskrbljenost z mesom in mesnimi izdelki dobra v vseh gorenjskih občinah. Jeseniški izvršni svet je prav tako menil, da se morajo o sporazumu izreči potrošniški sveti po krajevnih skupnosti. Očitno je, pravijo predstavniki jeseniškega izvršnega sveta, da v temeljni organizaciji Klavnica vseh stališč izvršnega sveta do sporazuma niso upoštevali ali pa so jih »spregledali«, sicer do pisma, kakršnega so posredovali javnosti, ne bi prišlo. Jeseniški izvršni svet gleda na problematiko celovito. Skoda bi bilo, da zaradi dreves ne bi videli gozda in da bi reševanje te problematike zožili le na odnose med Jesenicami in Škofjo Loko. Zato je kritika, izrečena na račun izvršnega sveta, neupravičena! Jeseniški izvršni svet je na 106. seji 29. julija obravnaval odprto pismo Klavnice, ki ga je prejel. V njem ni zasledil opredelitev do svojih sklepov ampak so v pismu spet navedene v glavnem kritike načrtovanega razvoja klavništva in mesne predelave na Gorenjskem, zahteve, da morata biti klavnica in predelava skupaj ter da je sedanja organiziranost jeseniške klavnice najboljša, o novi organiziranosti gorenjskega klavništva in predelave pa ne kaže razmišljati. Izvršni svet je na tej seji sklenil regresirati kilogram žive teže govedi s 4,50 dinarja, zaradi pomanjkanja mesa, obenem pa je vztrajal pri stališčih, ki jih je o razvoju gorenjskega klavništva in predelave sprejel na 101. seji 24. junija in katerih vsebino smo že navedli. Ob tem je izvršni svet poudaril, da je treba probleme klavništva in predelave reševati postopno skladno s potrebami in materialnimi možnostmi. Enaka stališča je izvršni svet zavzel tudi na 108. seji 2. septembra, ko je bilo že objavljeno pismo jeseniške klavnice javnosti. Menil je, da je treba javno pojasniti stališča izvršnega sveta, ker je v pismu TOZD Klavnica problematika posredovana enostan-sko in nepreverjeno, prav tako pa so tudi problemi prikazani nerealno. Na tej seji je izvršni svet tudi odločil predlagati tržni inSpekciji, da zaradi nekaterih nepravilnosti pri prodaji mesa poostri nadzor v TOZD Klavnica Jesenice in v primeru kršitev ukrepa skladno z zakonom. Takšna so stališča jeseniškega izvršnega sveta do te problematike. Prav je, da se javnost seznani tudi z njimi. Predvsem pa pri obravnavi in razreševanju takšnih problemov ne bi smelo biti prostora in možnosti za »nerazumevanja«, nepopolna predstavljanja problematike in stališča, ki so morda trenutno za nekoga sprejemljiva, njihova trajnejša veljava pa je vprašljiva. Gorenjsko klavništvo je skupaj s predelovalno industrijo v položaju, ko bo treba ukrepati pretehtano in hitro, ko sta predlog ali še bolj dejanje vsakoga dobrodošla in ko je vsem nam skupni cilj, da zagotovimo trajno proizvodnjo živine in preskrbo z mesom. Temu interesu pa ne more biti drugega, enakovrednega! J. Košnjek V prenovljeni zdravstveni postaji v Cerkljah bo le naslednji mt la delovatiprir*'filn huda pro- metna nezgoda. Ferdinand nik (roj. 1937) iz Poljč ™ som peljal iz Drage proti Po približno 500 metrih v peljal v levo s ceste in r Padel je tako nesrečno, mil tilnik in umrl. ZBIL PESAKINJO Skofja Loka - V sredo tembra, ob 19. uri se je na cesti v Formah pripetila nezgoda. Voznik osebnega bila Pavel Pintar (roj. li#4-i » Duha je peljal proti Škofi i L Formah v bližini avtobusne z blatnikom zadel Mileno 1965) od Sv. Duha. ki je desni strani ceste v isto s._-nik jo je odpeljal v zdravstve* od tam pa so jo zaradi zlomi niče in pretresa mozga n Klinični center. NEZGODA NA PARKIRIŠČ- Lesce — V sredo, 24. se nekaj pred 10. uro se je m nem prostoru igrišča golf prometna nezgoda. Voznica ga avtomobila Francka 2«$* 1922) z Bleda je ustavila prei vracijo, motor avtomobila v* tekel. Ko je iz avtomobila prehrambene artikle, je spet avto in vzvratno zapeljala kimemu prostoru: pri vožnji dol pa je verjetno pritisnila a* za plin in ne na zavoro, tak avtomobil trčil v kombi, le-je potisnilo še v avtomobil jaguar italijanske registracije na avtomobilih je za 70.0tY> c Požar v kuhinji Kranj - V ponedeljek tembra, nekaj po 19. uri k ogenj v novozgrajeni hiši Kavčiča v Britofu. Ogenj re ™>-kuhinji, ko je Kavčič prižig; r» svetilko. Ta sprva ni hoteli zato jo je popravljal, pri te» uhajal plin. Ko je ponovne 0 je svetilka zasvetila, Kavčič v* pri tem izpustil iz rok na tle je zajel kuhinjsko pohištm. je nastalo za okoli 40.000 d Ogenj so gasili kranjski pokltc* silci.