kvalifikacije so omejene s Sievilnimi dejavniki Tega seveda vrli neoklasični teoretiki ne upoštevajo. Pomembno je le, tla .se z;iradi večje mobilnosti kapitala učinkt)vitost njegove uporabe poveča. Več kapitala oziroma njegtiva večja učinkovitost pa pomeni več deknuib mest in še več trgovine. Večji ob.seg trgovanja pa .spet pomeni več koristi za vse. Če je ktlo na slab.šem v taki novi tlelitvi tlela, je to .samo začasno, na dolgi rok so vsi na bt)ljSem. Konec j^ravljice, v kateri .so vsi živeli tlolgo in lept). Nertnlno je le, kar nektlanji samoupravni "srečniki " ali "nesrečniki" - tjdvisnt) otl ideološkega zt>rnega kota - tlobrt) vemt), da mt)tleli, po.stavljeni v abstraktni teoriji ali pa v z ideologijo kakršnekoli že barve prepojenih in omotičnih možganih, često nimajo prav veliko .stičnih točk z gospodarsko in politično stvarno.stjo. Za tiste, ki .st) postali v luči globalnega trgovanja in zmanj.šane za.ščite na trgu dela brez službe ali pa so jim meztie padle pod življenj.ski minimum, pa jc prej obravnavana tlilema med učinktivitosljo in pravičnostjo oz. enakostjo nativse realna. Tudi če .sami verjamejo v večjo učinkovitost zaratli bolj konkurenčnega trga tlela in bolj -svobotine trgo\Mne, jih verjetno \se bt)lj skrbi, tla bt)tlo pričakovane koristi "otl zgoraj navzdol" prišle prepozno ali nikoli. Veliko je takšnih, ki vetlo, tla .se enkrat zmanj.šane možiw.sti zaposlovanja in izgubljeni tlohotlki nikoli več ne ptjvrnejo. Leto življenja za človeka ali pa v teoriji, kjer je čas pogosto zanemarljiv, jc različno pf>mcmbno. Pf)tent .so tu .še narodnogos|xitlarske (agregirane, intlivklualne pa še kaj) preference. Nekatera gospodarstva in družbe se iz vrste zgodovinskih, sociokulturnih, političnih in tirugih razlogov t)tllf)čijt> za lx)lj ktinkurenčen in tekmovalen sistem ektJnomije in politike, spet tlruge preferirajo učinktjvitost na kratki rtik, dane.s, ter večjo enako.st v tlelitvi oziroma manjše družbene neenakosti nasplt)h. Razen za neoklasične ekonomiste, ki menijo, da institucije ni.so pojiiembne, je drugače primerno upoštevati tudi državne preference, čeprav jih je težko objektivno ugotoviti. Pogosto je težko razločiti javnomnenjska prepričanja od ciljev, ki si jih postavijo tiialoštevilne politične elite in jih nato prek različnih kanabv vsiljujejo prebivalst\'u oziroma posretlujejo kot njegove lastne preference. Prav goto\'o je zelo ptMtiembno ne le za Japonce, mar\eč tutli za ves s\'et, kakšna bo nova Japon.ska in v katero smer bodo .šle nadaljnje spremembe njenega ekonomskega in političnega si.stetna. .Mi ji bo uspelo .še vnaprej ohraniti institucije dostojanstvenega kooperativnega modela, ki je bil v preteklih de.setletjih tudi gospodarsko izjemno učinkovit, ali tx) pri.stala na anglo-ameriškem modelu urejanja gosjjotlarstva in tiružbe, ki temelji tia filozofiji "boja vseh proti vsem", "človek človeku volk" in ki povzroča uničujočo družbeno neenakost, kakršne Japonska ni nikoli poznala? Ali bodo drugačne japonske institucije tudi v prihodnje predstavljale pravičnt) tnožnost za razvite tiržave zahoda, japonski motlel kapitalizma pa "tretjo mt)žno pot" razvoja za razvijajoči .se del s\ eia? Odgovore nam bo prinesla samo prihodnost. LIIHRAIUKA Aoki, Masiihikc) and Patrick, 1 lunh. cds. iyy-1. Ilic Japanese Main Bank Sysicni: Its RcIcvancc to Developing and Translorniinj; l-xononiics, Oxford Lliiivcrsiiy Press. Oxibrd. Gallon, Scott. 1995. Divided Sun: .MITI and the Mrcakdown of Japanese High-Tech Industrial Policy. 1975- 1993, Stanford Universiiy Press, .Stanford. Changing Japan: Whispering Kctbrni. 1997. The Ixononii.st, January 11-17 Hatch, Walter anil Yamanuira. Kozo. 1996. Asia in Japan's l-mbraie: Uullding a Regional I'roikiction Alliance. Cambridge L^niversity Pre.ss. Cambridge. Irin. Kolx'i t. TrouNiil lnilustrie.s. ConlVonting licononilc Change in Japan. Cornell University Press. Ithaca. Japan 199«. 199«. An International Conipari.son. Keizai Koho Center, Tokvi). Ka.sai. Vutaka. 1996. Competition and Conipetiiion l\)lic>' in Japan: l-oreign I're.ssurcs and Domc.stic Institution.";, V: IJcrger, .Suzanne and Dore, Ronald, cds.. National Diversity and Gliibal Capitalism. Cornell University Press, Ithaca. I.incoln, Kdward. 19««. Japan: Facing llconomic Maturity, »rooking In.stitution, Washington. I.lncoln, i:d\v;ird. 1990. Japan's Unetjual Trade, Hrooking Institution, Washington. I.incoln. l-dward. 199.1 Japan's New Global Role, »rooking Institution, Wa.shington. .Meniloza, l:nriision Paper No. I.37K, Center for Policy Research, l.ondon. .\liwa. Voshiro. 1996. Firms and Industrial Organization in Japan, New York University Prc.ss, New York. .Miyosi«, Masaya. 199«. Japan's capitalism in .systemic transformation, Occa.sional Paper .Series. Keizai Koho Center .Murakami. Yasusukc. 1996. An Antiiiassical Political - Fconomic Analysi.s: A Vision for the Next Centur)-. Statlforil Unixvrsily Pre.ss. Stanford. Noguchi, ^'ukio and Yamaniura, Kozo, eds.. 1996. U. S. • Japan .Macroeconomic Relations: Interactions and Interdependence in the 19«0s, University of Washington Pre.ss, .Seattle. ■North, DougIa,ss. 1992. In.stitutions. Institutional Change and Fconomic Performance. Cambridge University Prc.ss, Camhriilge. Pempcl, T J.. 1997 Regime .Shift: Japanese Politics in a Changing World Fconomy, Thejournal of Japanese .Studies. Volume 23, No. 2, Summer Phillips. Paul and Ferlila. Hogoniil 199 i. Canadian and Slovene l-cononiies: System Theory and Political I-cononiy Approache.s Fernwood Publishing. Halifax. .Samuels, Richard. 1991. 'Rich Nation, .Strong Army" .National .Security and the Technok)gical Transformation of Japan. Cornell L!niversity Pa-.ss, Ithaca. .Slovenia: A Place to Invest. 1997 .Ministry of Fconomic Relations and Devck)pnient. Tilton, Mark. 1996. Restrained. Trade: Ortels in Japan's Basic .Materials Industries Cornell University Pres.s. Ithaca. Yamanuira. Kozo and Jasuha. Jasukichi, cds. 198«. The Political l-conomy of Japan, Vol. 1. Hie Domestic Transformation, Stanford University Pre.ss, Stanibrd. Yamamura, Kozo. 1997 The Japanese Political I'conomy after the 'Buble": Plus Ca Change?, Thejournal ofJapane.se .Studle.s, Volume 23. No. 2, Summer Y amanuira, Kozo, ed.. 1997b. A Vision of a New Liberalism? Critical lussays on Murakami's Anticlassical Anah'sis, Stanfoni Universiiy Press, Stanibrd. Mari,u, LVKŠICHACIN' ClANEK PROCESI RESOCIALIZACIJE IN ETNIČNA IDENTITETA Primer Slovencev na Švedskem Povzetek. Resocializdcija jc proces spreminjanja že izoblikovane identitete, do katerega prihaja v različnih okoliščinah. Vospredjn prispevka so predvsem procesi, kijih povzroči zamenjava knitnrnega okolja v primeru selitev. Preoblikovanje identitete, katere del je etnična, se kaže tndi v odnosu, ki ga posameznik zavzame do izmrnega okolja, do novega okolja in do države priselitve fali prevzame novo državljanstt-o). Prav to je tisto, kar nas zanima. Kaj se je zgodilo z Ijndmi. ki so .se v 60. tih letih tega stoletja kot Slovenci Qngoslovani) odpravili na Švedsko in v novem okolju tndi ostah? Tam so pognali korenine. Od takrat je minilo 35 let. Bili .10 potrebna delovna sila in Švedi so jih lepo sprejeli Sami ocenjujejo, da distança med Švedsko in slovensko kiiltnro/dnižbo v primerjavi z drugimi priseljenskimi sknjniostmi na Švedskem ni lako velika in da se je z leti, zaradi spreminjanja obeh, zmanjševala. Analiza o napredovanju resocializacijskih procesov v odnosn do etnične identitete pri slovenskih izseljencih temelji na rezultatih razUkave, ki je potekala med slovenskimi izseljenci na Švedskem v letu 1995. Ključni pojmi: resocializacija, identiteta, migracije, Slovenci, Švedska, dižavljanstvo Rcsocializacija, etnična identiteta in migracije Pojem re.socializacija označuje proce.se spreminjanja že izoblikovanih osebnosti. Rečemo ji lahko tudi ponovna .socializacija. To so procesi heterogenih. diferenciranih družb/kultur, ko primarna in .sekundarna .socializacija ne moreta več izpolnili vseh zahtev, ki jih postavljajo sodobni prcKesi učlovečenja posameznika in reprodukcije skupnosti. V.se kompleksnejša javna sfera zahteva sekundarno socializacijo. Vse večja dinamika tehnološkega razvoja zaradi sprememb, ki jih poraja, postavlja pred že izoblikovanega posameznika zahtevo po resocializaciji -preoblikovanju in prilagoditvi na nove razmere. Vendar ni le tehnološki razvoj tisti, ki posameznika sili v to, da se prilagaja. Posebej naj omenimo še poklicno razčle- ' Mariiui tjileSiC-ttaaii. dokiiirica .wKtlo.ikili zumumn. y.KCSA'/.t!. TEORIJA IN PRAKSA let 36. 2/19W. str 274-289 njeiiosi, inobilnosi, nesreče pri delu ali primere nezgod. Slednje lahko povzročijo trajne posledice oziroma invalidnost, kar zahteva korenitej.Se spremembe za |>ri-lagoditev na nove razmere. Poleg rehabilitacije je za posameznikovo normalno' življenje potrebna tudi resc)cializacija, s katero po.sameznik ponotranji iun'o situacijo, v kateri se je zna.šel, in njene posledice, ki so nemalokrat travmatične. Prav tako se o resocializaciji govori v povez.avi z delikventi, ko naj bi le ta zagotovila, da se bodo 'dosocializirali" in vzpostavili namesto delikventske 'normalno'-' identiteto. Zapori in drugi popravni zavodi naj bi s svojim osebjem zagotovili 'ugodno' situacijo za izpeljavo 'popravkov'. Podobno .se dogaja v primerih zdravljenja alkoholizma ali narkomanije. Omenjene resocializacij.ske procese .se običajno uvršča med delne, .saj na nek način vršijo le popravke' vzpostavljene identitete. Proce.si potekajo pod tihim pritiskom okolja, ki posameznika vsrka in ga preoblikuje. Re.socializacijski procesi .so sicer lahko pcializacij- 'Sieritiiv m dileme o tem, kuj Je iinimahiu in kuj ne Kjeje meja med noriiudnim in iientirinulnim in kakij oz Zlikaj se rzfxistarlja? Sti znsuiijjeno ijiniiiinje je m' odaofoinf. (>l>iedeliire iiormalnef^i se nizlui/aju med nizliCnimi knliiinimi/dniilvimi, kar itriCa o tem dii je meja drniheno de/lniraiia in je /Hiivzana s toleranco okolja, siigmo In tolerančnim /)nij(om ((lojfmanj. ' Alieniacija je najekstremnejii oz najintenzivnejU resocializacljsil fojar. ki oznaCiije sfireolirnilev f driigaCni sivi Iti liiienzivnosli s/H>mlnja na firimarno siKlalizacijo. saj korenito In na noiit doloia [Hiiidarke realnosti, kar se txlvija v riigim (/ndolnio kot r otroStni). od Itriniarne socializacije jo loCi dejsii-o. tla neztiCenJa '«'.v niliilo; 1'ivilliotlno mora doseči razkroj in odstranitev siihjektivne realnosti vz/xistavljene v lirlmarnl siKializacIjl. I'riiv tabo mora vz/Hjstavitl novo orgtinizacijo komvrzacijskena aparata. 1'rimerl alternticil.r verske spreobrniuv. .V iHijavom alternacije kot ene w/ motnih relacij do narodne iilenillete .se Itihko sreLiimo pri drii/fi generaciji Izseljencev (JniniC m9.62). • /iitloklrlnacija je /mseben primer aUernaciJe in pretlsiavljti procese, do kiilerih priile zaratlipriii.tbuv />ollllCne/>a reiima in liatlajoCena Itlenloibena sistema na ljudi s ciljem, tla .ce ph jnvvzf-oji'. V ta namen je izvetlena mobilizacija vseh mzi>oluiljivih driiibenih mehanizmov Sol. ostalili vzgojnih liisliliicij. hiti-liirnih iiistiiiicij. mnoiICnih medijev liti V htCi obstoječih /mlitičnlh Inieresov pritie littli tlo 'prirejanja' zgodovinskih tlejstev. ' Koncept akidtiiracljv se je razvil v anirofK/loiki tradiciji ob prtničevanjii kiihiirne}>a .stika ah trčenja različnih kuhar v čtisa noitnlobiiega koloniahzmei in njegovih /msledic za primitivne' knhiire. Označuje daljSi kiihnrni stlb dveh različnih bidiitrnih sbiipnosli in .spremembe, ki so posletlice tega stika. skimi procesi na nivoju posameznika, clo katerih pritie ob kulturnem stiku, pa tudi npr. ob .selitvah po.sameznika iz ene kulture v tlrugo. V tem |)rimeru bi lahko ugt> lovili, da je indivklualni akulturacij.ski vidik eden od pojavnih oblik resocializacij-.skih procesov. Akulturacija je v nekem smislu šir.ši pojem kot rc.socializacija, saj je vezana lako na [X).sameznika kol na nivo skupno.sti in zajema ludi generacij.ski vidik. Re.s«)cializacija pa zajema le indivklualni vidik sprememb, poleg akulturacij-.skih situacij pa se nanaša .še na o.stale, že prej omenjene situacije in proce.se, v katerih .sc po.samezniki lahko znajdejo. Za pojem resocializacije smo .se odločili, ker nas zanimajo procesi, ki .se kažejo v spremenjenem odnosu i/„seljencev do svoje etnične kleniitete in to predv.sem na individiualni ravni, ne pa tudi spremembe in procesi, tlo katerih je pri.šlo pri njihovih potomcih ali v iz.seljenskih .skupnostih. Predvsem nas zanimajo procesi transformacije etnične identitete (in s tem tudi ideniiteie posameznika), do katerih prkle, ko po.sameznik zapusti svoje kulturno okolje in se pre.seli v novo, pov.sem tuje in drugačno. Tako je cinična identiieta drugi osrednji pojem te razprave. Etnična identiteta je eden od pomembnej.ših določujočih vklikov po.samez-nikovc ideniiieie. Identiteta je odraz odno.sa, ki ga človek vzpo.stavi do samega .sebe in do .skupine, v kateri živi. Ta odnos sc izoblikuje v interakciji z okoljem. Je posredovana relacija, ko odnos do sebe vzpostavljamo pod vplivi interakcije z ilrugimi. Izoblikuje .se v vzajemnih odnosih in vplivih med po.sameznikom in kulturo/družbo. Se natančneje jo opredelimo, če uporabimo izraz, da je klentiteta "element subjektivne realnosti" (Berger, Luckmann 1998,160), ki jo oblikujejo kulturni/družbeni procesi, v vzajemnem odnosu med posameznikom in kulturo/družbo. Identiteta .se pri posamezniku vz|x>stavi .skozi ]>osamezne faze scKTializacijskega procesa. Je predv.sem rezultat kleniifikacije, ki v primarni .socializaciji |X)teka vzporedno z imitativno težnjo (|xisnen>anje vzornih Drugih),'' pozneje pa postopno prerašča v klentifikacijo posameznika s .samim .seboj, kar vključuje kulturne/družbene in individualne dimenzije. V prvih letih življenja .so po.stavljeni temelji o.scbnostne identitete. Ko je identiteta izoblikovana jo kulturni/družbeni procesi ohranjajo ah .spreminjajo (delno ali popolno) ozironta jo zajamejo procesi resocializacije. Kot smo dejali, .so ti procesi v diferenciranih, he-lerogenih kulturah/družbah vse bolj prisotni že v v.sakdanjem življenju, predvsem pa o le.socializaciji govorimo v ekstremnih primerih zamenjave življenjskega pro-.stora (zapori, vzgojni zavodi, \'ojska, izselitev,...). Identiteta jc komplek.sen pojav. Analitično lahko govorimo o njenih indivklu-alnih in skupiaskih vklikih, ki se med.selx)jno prepletajo, dopolnjujejo ali si nasprotujejo. Individualna raven se veže na gensko neponovljivost posameznika kot biolo.škega bitja, ki se dokončno uresniči v proce.su inkulturacije/.socializ:icijc. .Skupinska niven pa jc povezana z neogibno potrebo človeka jxi prii^adnosti neki .skupini. Predpogoj z.;injo je sociabilnost človeka, ki je po .svoji naravi bitje, ki .sc druži. Je izraz interakcije med po.sameznikovim občutkom identitete, privrženostjo skupini in pripravljenostjo le skupine, da njegovo identiteto prepozna in * VvUki Dmni je niiMjeii f Ixtmeiiii, ki je n/iredeljeii r tlelii Dmibeiiti kinisiriikcijti reoUmxU (HerRerJ.iukmtlilii IViH. imiOlJ. (iK')sprcjmc, pri čemer mu pripiSc tudi določen status.' Občutek pripadnosti zago tavlja po.sameznikovo lojalno.st tlo skupine." Po.sameznik je lahko nosilec \ eč .skupinskih pripadnosti, med katerimi prihaja do situacij.skega uravnove.šanja. Pojavi .se premikajoča identiteta, ki .se z odvisno stjo od situacijskih sprememb sprotno vzpostavlja skozi 'mrežo sidri.šč' Clužnič 199.?,1.?2; Stam,Shohat 199i,.?00-.?01). Neprestano menjavanje po.sameznikovih vlog zahteva svojevrstno 'fleksibilno' identiteto in uravnoteženje med identitetni-mi sidrišči. V določenih situacijah lahko pride do identitetnega preklopa in do preklopa med lojalnostmi, ki .se izražata tudi skozi jezikovni kcxini preklop. Identiteta in jezik zajemata različne nivoje pojavnosti, ki so vezani na situacijo. Pri jeziku v konkretnih primerih tako govorimo o govorici. Ko pride do pomembne spremembe situacije (ob upo.števanju etnične .stratifikacije), pride tutli do kodnega preklopa in do vedno novega ohranjanja ravnotežja identitetne 'strukture', ki je v nepre.stanem gibanju (ni statična, torej na nek način ni več .struktura). To je pogosto prisotno v relaciji, ki jo posamezniki (npr. izseljenci) v različnih situacijah zavzemajo zaratli razhajanj med lojalno.stjo tlo države in etnično identifikacijo oziroma državljanstvom in etnično identiteto. Vpra.šanja o etnični identiteti nas vračajo na .spoznanje o .sociabilnosti človeka in na skupin.ski vitlik posameznikove identitete. Etnična identiteta je ena txl možnih obsttiječih .skuiJinskih identifikacij, ki je na nek način posamezniku določena txl okolja in hkrati z njegovo .samoidentifikacijo (ki je izoblikov;ina tudi poti vplivi okolja). Pred.stavlja .skupinski vidik po.sameznikt)ve identitete in je [Xjvezana z njegovo potrebo [X) druženju. Je 'ptxleclovana' .skupinska identifikacija. Ptisameznik je rojen v tloločeni .skupnosti, ki ima .s\'oja etnična obeležja. Le ta .so mu v procesu inkulturacije/.socializacije predpostavljena. Posameznikova etničnost je povezana s pojavnimi oblikami etničnih skupno.sti. S tem se |X).sretlno navezujemo na .široko prt)blematiko, s katero se ukvarjajo etnične študije z vidikov različnih družbf).slovnih ved. Sam problem je zelo zapleten, raznovrsten in razvejan, .saj .se navezuje na razprave o opretlelitvi odnosa med pojmi etnija, naroti, naci-ja in tlržavljanstvt). Etničnost tlanes, gletle na opretlelitve, najdemo v različnih pojavnih oblikah. Spekter pojavnosti sega tid etnij prek narodov do nacij, tako v sinhroni kot tliahroni perspektivi. Med njimi prihaja do mešanja oziroma do različnih stopenj prehajanj. Ključni kriterij razlikovanja med etnijo, narodom in nacijo - pri čemer sta narod in nacija specifični pojavni obliki etnije - je stopnja politizacije. ■ v primerih, in .w pretLuave /HLiomeziiihi o .vimem .cehi ne iijema/ti .< sitihiCI ubnl/n du njena Uthlai najdemo lK,irimcrih .se pri po.samczniku lahko pojavi vodilo d\ojnc (nc)lo)alnosti, ločevanje med ciničnostjo in tlržavljansivom. Po.samezne konkretne okoli.ščine .sc med .seboj razlikujejo po stopnji razhajanja (ujemanja) med njima. Ta problem se povezuje pretivsem s srednjee\Topskim proce.som nastajanja naroda in združevanjem več narodov v eni državi. Tu je ločevanje med državljansko in etnično pripadnostjo pov.sem jasno. Prav le okoli.ščine kažejo, da ju ne smemo istovetiti, saj sta si zelo različni. Prva je vezana na državo kol politično organizacijo ene ali več kultur, druga pa na otlnos posameznika do svoje kulturne/družbene (etnične) .skupnosti Njuno razlikovanje jc povezano z definicijo pojmov, s katerima .se povezujeta, to sta politika in kultura. Primer izrazitega razhajanja med ciničnostjo in državlj.in.st\oin lahko najdemo pri narodnih manjšinah, pri nekaterih regionalnih gibanjih, .še bolj pa je ta razkorak očiten pri mednarodnih migracijah, ko " Ditilinmii slnemliipnjf iifbtiwhli eliii)jvprilielitilo dn /lojtini iiiirotlii ko! slMflftCiif iMike vliliCno Sli. A Xmiili (I'jHft.M-!)priin. ml-rseiii lui ziihodiiovrrol'.'.ko siliiiidp K loiiii .V JiiiniC (m.i.27K) In K. Kizmun (ll>ikfni /irosioiii /f nnrod liojdiil kol jfzikoi nd in kidiiirmi skiil>nosi. I'm model (zalnuhiif se /c pojiiril r okvirdi dh.ioliilislICne drUnv Kdxnmeiiin/e iidmdd le vezano na doloCeno ozemlje MoCno se /Miiidariiiju , enlialno.il ozemlja ■ikii/mih zakonov in Manor, lirama eiinkosl vseh driarljaiiov in /lomen skii/ine driaiijanske kiilliiie. Sin od le l>redi st m legalni in insiilucioniilnl koncetu Driifti iiioilel se je iiivsniCevat ol) Imdlxiri inielekliialnih in kniiui iiih elii. IS,udarja I«,men vlniCiiena iziimi. knhnrnih rezi in skiiimena jezika, yaiittl je kiilliirni in sociatm konce/H. ' .Med narodom kol .-/le^^iJiCiio {Mijaviio obliko einije. m ditam .«• /mjai lldjo jiivdi sem iri mle oiliiosov (JniniC 199 i.:i26j h 11 je primer nacionalne driaie, ko se meje driave in naroda Itivkrivajo (hmncija) Drnai primer so driaiv. ki .«> kljiib relalivno dolgemu obsiojii niz/Midlepo narodnih Sivih ker se ni izobhkoi ala enolna nacionalna zavesi (Ai-stnmgrska. Snvjelska zivza) livijl primer najdemo v deželah f razvoju oziroma v nekdaj koloniziranih obmoCjih. lii so bile meje arbiirarno doliK'ene, iienlede na različne sknpnosn. ki so tam ohsiajdle Snnuh se niso IzfMikovali. ker drtdid Se nima rdzviiih iiClnkoriiihidcoloikihalHirrili>i lAllhii.\ser19!tn/. Priprivmprimera dviar iziMislai ljd y.n'\ k<>lIhkh-I>iiermas ( 1991,1.38.1 i.-i) poudarja, da .se glede na različne okoli.ščine oblikovanja narodov, pojavijo tudi različni koncepti državljanstva. V preteklo.sti sta .se izoblikovala predvsem dva principa podeljevanja državljanstva: ius .soli in ius sanguini.s. Države so uveljavile različne kriterije podeljevanja državljanstva in ta dva osnovna principa priredile ludi dodatnim zahtevam. Vemlar pa razlika med dvema principoma povzroči, da v primerih .selitev, beguncev, azilantov... pride do problemov. Naj omenimo .samo primere dvojnega državljanstva in apairitlov. to je ljudi brez ilržavljansiva. Med tiržavljan.sivom in etnično (naroilno, nacionalno) klentiteto so prikrite napetosti, opozarja j. Ilabermas. Te napetosti se zadnje ča.se celo krepijo. Izhoil iz navzkrižja najde v ločevanju med .skupno politično kulturo in različnimi nacionalnimi tradicijami (v umetnosti, književnosti, zgodovini, rilozoliji...). Pri lem ni razlogov, da bi se tiržave zapirale preti pri.šleki, saj lahkti znotraj pravne tlemokratične tiržave vzporetino obstajajo različni načini življenja pov.sem enakopravnt) in se medsebojno bt)gatijo (Habermas 1991,15.3-151). Potkiben otintxs do razliktnanja meti etnično itieniteto in tiržavljanstvom zasletlimtJ pri opretlelilvi .švetlskega državljanstva, ki ga .S. Catles in .\I.|. .Miller označita za multikulturalnega." Preti analizo resocializacijskih procesov meti .Slovenci na .^vetlskem ponovimt) pt)membnej.še uvtxlne ugt>it)viive o osnovnih pojmih (re.stjcializacija. etnična identiteta) pričujt)če razjirave Kesticializacija je proces .spreminjanja že izoblikovane itientitele, tlo katerega pride v različnih okf)liščinah. Nas zanimajo pretlv.sem procesi, ki jih ptivzroči zamenjava kulturnega okolja v primerih selitev. Preoblikovanje identitete, katere tlel je etnična, .se kaže tutli v odnosu, ki ga ima posameznik do izvornega okolja, tlo novega okolja in tlo tiržave prisclit^■c (ali pre- " s OiilfS in M / Miller/»Iirilii ila seje na .ii iilsla-ni iii vljaiH miillibiilliiralnl lili ilriat ljaiistra /.anj /eznaCilnn. daje nadja iitireiMiena bul/ii)liiiCiia sbiiliiiiuH. bi u-im-ljl na nslari. zabintlli in driaiijansu ii friseljeiid niiap mniiiosi. da aprejeii r sbii/mofl /khI /if>najeiii, da siKiiliiJeji, im/iilCiui lirai Ha Ubran Jesfirv/cia iijtliofa biilliirna driiRaCmisl in je doitiljeno zdruivranje in uinaiiizlraiije /m elnlCneni blJiiCii. 1'rl leni ii/iii Je driarljaiiilvn lalibo doniiliiio. Celiidl lo vodi do dt-oJneRa drîat ljansli a. o Čemer /iriCa suuadja na ii etlsbem Čas iialiiralizad/e za Sbandliiane je dre len. za iie Sbiiiidiiiane /ui /h-I 1er <»robom /irt.vcd.sko in v novem okolju tudi ostali? Tam so pognali korenine. OtI takrat je minilo trideset do jpctintridcsct let. Bili so potrebna delavna sila in .'>vedi so jih lepo sprejeli. Sami ocenjujejo, da di.stanca med .šved.sko in .slovensko kulturo/družbo v primerjavi z drugimi pri.seljen.skimi skupnostmi na .^dskem ni tako velika in da se je z leti, zaradi spreminjanja obeh, zmanj.ševala. Proccsi rc.socializacije pri Slovencih na Švedskem Analiza o napredovanju resocializacijskih proce.sov v odnosu do etnične identitete pri sloven.skih izseljencih tenielji na rezultatih razi.skave. ki .sem jo opravila med .sloven.skimi iz„scljenci na .'^ved.skem v .septembru in oktobru 1995.'- Obi.skala sem štiri centre oz. mesta, kjer .se je na.selilo največ Slovencev in kjer .so tudi najbolj aktivni: Stockholm, Gljteborg, Landskrona in Halmstad. Izbrana mesta, geografsko gledano, tvorijo nekak.šen trikotnik in so med .seboj relativno zelo oddaljena (približno .300-500 km), le Halmstad leži na sredini |K)ti med Gl,Iteborgom in Landskrono. Z oddaljenostjo sc povečuje verjetnost različnih življenjskih pogojev in izkušenj priseljencev v švedskem okolju. Osnovni namen razi.skave je bil raziskati in osvetliti švedski multikulturalizem .skozi položaj in življenje Slovencev na Švedskem. Sledilo pa jc vprašanje, kako se v švedskih razmerah kažejo akul-turacijski procesi. V intervjuje (25 globinskih intervjujev) so bili vključeni predstavniki v.seh pomembnejših agensov socializacije (družina, vrstniki, .šola, mediji, vera). V ospredju je bilo vprašanje, kako priseljenci doživljajo novo okolje v primerjavi s starim. Ta kriterij hkrati tudi omejuje pomen raziskave in njenih rezultatov, saj je vse pridobljeno v ]irimerjavi med starim in novim okoljem in velja le za proučevano populacijo. Za zbiranje podatkov je bilo uporabljenih več metod: opazovanje z udeležbo, analiza arhivskega gradiva in globinski interv ju. Analiza arhivskih virov in opazovanje švedskega načina življenja sta bila osnova za nadaljnje izoblikovanje ciljev raziskave. Informacije iz arhivskega gradiva, opazovanje .švedskega načina življenja in cilji raziskave pa so preilstavljali izhodi.šče za izoblikovanje kriterijev izbora posameznikov, ki so bili zajeti v ne.stnikturirani intervju. Sved.ski multikulturalizem poteka prek institucionalne strukture in je v veliki meri vezan na organiziranost pri.seljencev (neorganizirani priseljenci pri nekaterih vidikih izpadejo), zato .so bili intervjuvanci izbrani predvsem iz vrst aktivnih članov društev .slovenskih iz_seljencev. Aktivni člani .so bili izbrani tudi zaradi predpostavke, da .se v društvih zbirajo ljudje, ki so najbolj zainteresirani za ohranjanje slovenske kulture in so zato tudi najbolj občutljivi na morebitne pojave diskriminacije. " tW imerrjuji. ihivviiik in nvktij jiniclii'«. ki f<l>ije arhiv.skefia iiialeriala iz driiStev .ihiviLskih izseljencev na .^ved.'ikeiii /ta sn dn.iinftne r arhii'ii InSiiliiia zti sloivn.skii izseljensivn /tri Shtivnski akademiji znannsii in iimelnosli. l'a vendar so po toliko letih tudi pri njih vidijo uOinki življenja v novem kulturnem okolju, učinki re.sociali/.acijskih proce.sov, ki .so se začeli v.se od prihoda v novo deželo in potekajo iSe danes. Učinek teh procesov lahko odkrijemo s pomočjo primerjave meil {)dgovori na vpra.Sanja: Kdaj ste pri.Sli na Švedsko? Se spomnite oljčutkov, ko ste i^rvič stopili na švedska tla? Kako ste se znaSli prva leta življenja? Kakšni so se vam zdeli Švedi in kaj o njih mi.slite danes? Kakšna je bila razlika med švedskim in slovenskim načinom življenja in kakšna .se vam zdi dane.s? Ali so priseljenci kaj vplivali na švedski način življenja? Kako je bilo z učenjem novega jezika? V katerem jeziku ilanes razmišljate, pojete, .sanjate? Kaj mislite o .sebi, kaj ste? Kako bi razložili tlejstvo, da je %eliko Slovencev sprejelo švedsko državljanstvo? Kaj menite o pošvedenju priimkov in imen? Osrednje vprašanje, ki nas vodi je, v kolikšni meri je mogoče spreminjati v primarni socializaciji interio-riziran sistem vrednot. Razlike med ljudmi, ki so odhajali, .so bile velike, a imeli .so nekaj skupnega. Vsi so odšli v novo, drugačno okolje, ki so ga zaznali .šele, ko so stopili na tla "nove domovine", ko je prišlo do soočenja mita in realnosti. Iz posameznih spominov veje različen odnos do novega okolja, odvisno od kod .so prihajali in kakšen odnos .so imeli do drugačnosti kot take. Vsi pa poudarjajo, tla je bilo drugače. Se spomnite občutkov, ko ste piTič stopili na švedska tla? /a. Zeh topo jc bilo. Od vsega začetka niije bih tu zelo i Seč. l i»ije bih vieč: podnebje, ljudje, čistoča, urejetiost.. Mihjka Gorjup (l.ukiič f/acin 1998.114) Ja, .ie se spomnim. Bila je zima. Tisto leto je bila huda, hladna zima. Kve mije šlo narobe. Kamorkoli sem šla, je bilo narobe. Takrat so imeli še levi javni promet. Čakala sem na avtobus, pasem bila na napačni postaji, za obratno smer, kot sem hotela. Tako, da sem sc morala na njihov sistem dolgo časa privajati in se aklimalizirati Lei^i avtobus so imeli nekje do 1968. leta. ko so ga spremenih v desnega... Ni se mi zdelo, da je tako na severu, kot se je govorilo. Mislila sem, da je mntz. Moram reči. da nisem občutila kakšne velike razlike. Kes je. da sem veliko potovala že pred tem po Jugoslaviji in po Evropi. Glede na v.-te to lusem občutila kakšne velike spremembe. Ostali o tem govorijo. Edino to je bilo, da .'te mije zdelo mesto zelo razmetano. Človek potrebuje kar nekaj časa, da se pivpelje z enega konca mesta na drugega. To me je malo ptvsencUlo, drugače pa ne bi mogla reči, da sem bila kaj jiresenečena. Erika jakobson (I.ukiič llacin 1998,136) V odnosu do okolja sc izjiostavlja teritorialna določenost iilentitete in to ne le kot navezanost čkneka na prostt^r, maiAcč kot emocionalna povezanost s ločno določenim prostorom, ki človeka spremija celo življenje. Povezanost z domačim krajem in okolico." Sivčaiije z no\o pokrajino in potinehjem jc prvi .stik, ki ga pri.scljcncc doživi «)b priluxlu. Drugačen način prehranjevanja in oblačenja. Tuj. največkrat nera/.uimijiv jezik. Nov položaj (največkrat nižji) v ilružbcno - .socialni .stratifikaciji. Neurejen pravni .st.itu.s in vprašanje pravne zaščite, tako statiusa delavca kot državljana. Občutek, tla so .se potrgale stare (emocionalne) vezi z bližnjimi in prijatelji. Drugačni ljudje, tKlntwi, vrednote in norme. Kelativnost prejšnjih navati in običajev Po prihtKiu je ljudi |K)plavil pov.sem nt)v način življenja. Pf)plava iK)vih v ti.sov pripelje do pojava, ki je v anirt^polo.ški literaturi poznan ktjt kulturni .šok. To je stanje brezupne tisuplo.sti, prepatlenosti, zbegano.sti in zmede. V.se it) lahko pelje v apatijo in umik čl«>veka v izolacijf). .Vlctl ukiniivijt) starih ntirm in sprejemanjem ntn ih se v teh i^rimerih pf)javlja kulturna praznina' (Južnič 1977,S2 i), ki lahkt) pripelje tudi ilo pojava .socialne patologije." Večina pa se je bolj ali manj uspešno prilagodila nt)vemu okt)lju. Se spomnite prvih občutkt)v, ko ste pri.šli na Svcdskt)? Ja. Raje se jih ne hi. Po naravi sem zelo neprilagodljiva. Moram red. da sem se prt ih pet let, Ce ne celo več, zelo težko vživljala v ta način življenja, čeprav sem takoj začela delati... Dokaj pozno sem se vključila v švedski način življenja. Pokrajina kot takSna mi je bila sprva všeč, kar naenkrat pa se je vse obrnilo. I Ive kar fe bilo švedsko sem nekje zavestno ali podzavestno odbilti. .V/ mi bila všeč hrana. IVačin oblačenja je bil taknit zelo podoben našemu. Nisem pa bila tako seznanjena s švedskim načinom, ker .lein zaprla v svoj svet, stanovanje Ravno iz razočaranja, ker sem nen edila napako, ki [hi si je hkrati nisem hotela priznati. Xapaka je bila. da .vt'w odšla v si;el... Prve dneve .\em bila jezna na vse, kar je h Ho švedskega. Tudi jezika nisem sprejemala. Nisem sega hotela učiti. Slo je tako daleč, da nisem nikoli vključila radia, nikoh gledala televizije, nikoh vzela v roke časopisa ali knjige. V meni je bil še danes ne/)ojasnjen upor, a tako se je dogajalo. Potem sem dobila od zavoda za zaposlovanje vabilo, da se vključim v jezikovni tečaj. Takrat so bili še idealni pogoji. Dobila sem plačano, da se nčim švedščino. Zelo dobro Tečaj je potekal dva meseca. Bilje intenzivni tečaj, žal pa sega v celoti ni.iem udeležila. Ivanka Melihen (l.ukšič-llacin 1998,1-19-151) " Vn Will iiiomiiio ofuizrtriii. i>a leriloi iju zti ideiillleloJe tvlitii Siril iiit nmeiijenegti. bije le eiten ml iiidi-ridmilnili vidibnr. Teriiiiri/ilmisise leie tudi iiii skntmisbn ideiililelu (iiiifi .ltka Ixitezm. pretiomerno iitiiwije hrane in delwlosl. bo fiiuuimeznik liCe uteho v hrani. pljaCa m alktiholizeni. samomori, delo-holizem. zaiekanje k driižatmosli oziroma filkoholizem driiiabno.Ht m alkoholizem ftoinrjenja in imiliko-lan/e tradicijeIXalokar tWt.Ht-V.i) Jn. V začetku se mi je zdelo žirljenje porsem drugačno kot doma. a .sčasoma je prišlo domotožje. Doma sem s podeželja Imeli smo le majhno hišico in nič drugega. Mama je bila l iničarka Tu pa je h bilo urejeno stanovanje in povsem drugo življenje, lažje in boljše. HolJ ugodno, več si si lahko privoščil. To nam je bilo všeč, saj smo bili mladi. Marija Perovič (Lukšič-Uacin 19a ,so sc jirva leta vsi irudili, tla bi .sc ga naučili, saj .so .se dobro zavedali j^oniena komunikacije. Pri tem naj še dodamo, da so .se Slovenci na Švedskem razjiršeno naselili in to je še ix>veča-lo njihtno jiotrebo po znanju jezika novega okolja. ptn jjrečjii so potrebovali d\ c do tri leta. Prvi, ki .so prišli na Svetlskt) v začetku .šestde.sciih. so .samouki. Zai)oslili .so .se v .službah, ki so jih takrat lahko tlobili in .se učili govoricc okolja (dialekt). Pozneje .so se nekateri vpisali lutli v šole. Za razliko otl tega je bil v .setlcmtlesctih letih na Svetlskem sprejet zaktin o brezplačnem jeziktn nem tečaju za pri.seljcnce.'" Kaj pa .švetl.ski jezik? Ste i>oirebovali veliko časa, tla sle .se ga naučili? Jc ic7.i\k'f Jezik je zelo težak. Zame je bil izzii\ Videla sem, da ga ljudje, ki so tu žil 'eli že deset ali petnajst let niso obi kidali. Sama sem se hotela najprej naučiti jezika. Bila sem vztrajna Začela sem z branjem in s pogovori s Švedi na delu. Jezik sem obvladala zelo hitro. Po dveh letih sem govorila tako dobro kot danes. Obvladam pogovorni Jezik, bran je in pisanje. Pri pisanju delam napake, a sem prisiljena pisati. Mislim, da mi je veliko pomagala tudi šola. V .sedemtlesciih letih je začela tiržava .sama sjKKlbujali priseljence učili .se .švedskega jezika. Pozneje jim je celt) iinancirala tečaje. Ja, res je. Ko sem prišla na Švedsko sem imela plačanih tristo ur tečaja jezika. To je bilo med delovnim časom ■ med plačanim delovnim časom. Ti tečaji so bili obvezni in /Jogoj da si lahko dobil delo Milojka Gorjtip n.ukšič /lacin 199fi,llO) "Jezik kiil .'iimholiii sl.siemje o.c Cloi e.tke koimimkMije. fri zameiijtiri kuUimiefia lii )lrii!l>eiieitii okin Ip je jezik eiiti lenieljiiili /nefirek z/l vkljiiCeiviije in niznmeranje ntiCiini iifijenjti r nttii .mitini. Jezik ni le .cn-ilmi> komuniknaje Je ie nekaj tvC. .le simbolni sistem ftistimezink j<(i usniji' skozi Jmicese inkiil-luniciie in soclalizticije. ki jn jezik istoCn.^no nuli omofioCti ficir jezik/e asnorno smtsiro' fnkiillnnidje. .■iiozi kiUero se Mili sum inieriorizini Vjirrili teliti in imiirnesociiitizaaje .U! ol> iiuilernem jeziku nezureil-no i ziKislufljujo lemelji Cloi-ekore osebno.':!! Vosleitiiu iefiii je. rtu so Cloivika mzmiSljunja m Cnsn-a njem I' jezik, preko kuiereau se čtorek rejlekiiru in .•aniiozuretlu 1'ruv lo. du je jezik nekaj reč kol Zfifilj komn-nikadja. onra resodulizadjske />irjrtw, ki v pni genemdji izseljencer ne moivjo blii nikoli Impntni. Jeziku . stanovanje k .švedski drnžini. Tam .ve//; se izpopolnjevala v jeziku. Mislila sem si, da nima smisla, da govorim slovensko, če mislim ostati na Švedskem. Švedski jezik je težak. Se danes, po toliko letih, četudi .«•/// tolmač, obstajajo besede, za katere moram uporabiti slovar To se mi zgodi tndi pri slovenščini. Če si dolgo znnaj, se v jezikn pojavi toliko novih besed, da si včasih pre.H-nečen in iščeš pomette v slovarjih. Pmblem je predvsem s po.<;ameznimi besedami, katerih pomena se ne da razbrati iz stavka. Dejansko je švedski jezik težak. Izgovorjava njihoiih specijičnih glasov je težka. Nekateri Ijndje se v tridesetih letih niso mogli naučiti določenih besed. Za izgovorjavo je potrebno veliko vaje. Pisava in izgovorjava nista isto. To je verjetno edini narod nasvetu, ki piše drugače, kot pa izgovarja. Mislim, da ni drugega. B ika Iakoh. moramo upoštevali, ila že znotraj "domačega' jezika obstajata restriktivni in elaborirani kod, ki imata velik pomen za socialno mobilnost. Pri prvi generaciji izseljencc\' (to se nana.ša le na odrasle, otroci ,so izvzeti) pa je situacija še veliko bolj kompleksna in zapletena. .N'aj izpostavimo le nekaj vprašanj, na katera pa žal nimamo odgovora. Ali je možen prehod iz restriktivnega koda, v katerem je bil človek .socializiran, v elaborirani kod znotraj lastnega jezika, oziroma do katere stopnje je ta prehod možen? Ali je možen prehod iz elaboriranega koda (interioriziranega) lastnega jezika v elaborirani kod tujega in ali ni pri tem večja možnost, da se ostane na .stopnji re.siriktivnega koila tujega jezika? Ali so sploh kakšne možnosti za prehod iz lastnega jezika, interioriziranega v restriktivnem kodu, na elaborirani kod tujega jezika (v zadnjem primeru človek elaboriranega koda kot principa mišljenja nima niti ponotranjene-ga)? Navedene dileme .so ključnega pomena za .status, ki ga izobraženec ali strokovnjak sploh lahko doseže v no\em okolju. lihtlMiriraiii kmt je izdeliiii. iiauiiiCeii in liontii. l>iiiiien-it z» slmniCiinje zti/itelentli iiii.ilt in togične-Mii (ligiiineiiM .M ji-/iin ezoii z zmožiintijo atvlmklnegii iiiiHIJeiijti In {in-JiiijenMiji) emoclmuitiilli otjCiiliJ. Reflrltnivni Lint/t' nteanjen. uzeb. /KiftiKSio na .i/iremljajo eLvimreii>tilnii In iHimllnni-isliCnii sredina (nesle, mlmilfa Ud.). Ima le nmejeno rtajto. Sluti /iredivem bstimeznll!in'a .s/H>siil>ni>sl za ii{)onil»i enega oti kodov je v veliki meri odvisna od njegovega socialnega /Hirekta oz. od jezikovnega koda. ki so ga iifKirahl/ali .^taril in ga je v otro.ilvn interioriziral '/. izohratevanjem je moien ■lnvl>oj'lz restriktivnega v elahorirain kod. ki jta je/iov.iem dosegljiv .iele preko več generacij Problem, ki se Izfmsiavlja.je [Mivezan z vpra.ravijo na papir s pomočjo itevilk in rečejo, da odlično govorijo ivedsko. Tisti, ki veliko u/>orabljajo jezik pa vidijo, kako je njihov jezik okrnjen, da .se ne morejo izraziti, prav tako kot se tivnutno jaz ne moreni, in se zavedajo, da so nekaj izgubili, da je to, kar skušajo povedati, tako siromašno. Ko se človek zaveda, zakaj ne pozna jezika in kaj mu to jemlje, šele takrat se ne more vključiti, ne more delovati. Je pa seveda res to. da veliko ljudi, ki nikoli niso znali pisati, ki nikoli niso znali veliko povedati, čuti j)omanjkanje ravno tako na .^vedskem kot so ga že prej doma ali l>a tega ni.so nikoli občutili. Govorite o probicniiii re.striii-tivnega in elaboriraiicga koda. Ce po.sameznik .slednjega ne obvlada niti v niaternem jeziku, so problemi v tujem jeziku toliko večji. To ol)ažanio tudi pri ljudeh, ki rečejo: "Oh, tako dobro ste to napisali, jaz jta se nikoli ne morem izraziti jnavUno. Toliko bi rad(a) jtovedalfa). Veliko jn emišljujem, ampak ne znam jmi edati." Alja 6/ors (Lukšič-Ilacin 1998.4^-44) Razprava o jeziku .se neposredno navezuje na vpra.šanje o resocializ;iciji. Človek, ki ne obvlada jezika novega okolja, .se z njim težko identificira. To vpliva tudi na cxlnos do izvorne kulture, k«) .se človek .še bolj zaveda, da je pri.šlek. Po drugi strani pa jc pri ljudeh, ki dalj časa uporabljajo pretežno nov jezik več možnosti za identifikacijo z novim okoljem. V obeh printerih pa z leti pride do krčenja be.seili.šča maternega jezika, do izgubljanja izrazov, ki niso jpovezani z v.sakodnevnim življenjem. Izginja občutek za jezikovne nianse. Tudi to na nek način kaže, da re.socializacija napreduje in to ne glede na to ali .se posamezniki s tem strinjajo' ali ne. Kako je pa s sloven.ščino? Imate občutek, da .se slovenski jezik pri vas izgublja? Pri meni." S svojimi otroki govorim slovensko. Ne morem reči, da govorim odlično .slovenščino. Če hočem nekaj napisati, se moram prav potruditi, do napišem in na koncu vidim, da ni dobro. Z govorom pa nimam težav. V^sak dan se pogovarjamo z otroki. Pogovori so [H>vsem drugačni kot pisanje na paj)ir Moj mož je Šved. Jaz mlatim' po .svoje, on jui po svoje. Pri tem je imjblem. da ni j>oleg mene nikogar, ki bi me {mpravljal. Tako v slovenščini ostajajo napake, ki jih delam. Zdajle, ko govorim z vami, mi je strašno težko najti besede v pravem l>omenu. 'Trenutno mi na misel pridejo švedske besede in misli in ne slovenske. Človek se počuti, da je tujec v slovenskem jeziku. Momla bi bili med slovenskimi ljudmi, ki so podobno izobraženi kol jaz. da bi lahko jn idobila nazaj svoj jezik ali besede, ki so mi ušle. V švedskem jeziku jih prej najdem. Zelo žalostno je, da veliko naših ljudi, ki so prišli na Švedsko in sta oba zakonca Slovenca, s svojimi otroki govori šved.sko in to zelo slabo švedščino. To je katastrofa. S tem se pozablja tudi slovenski jezik. Veliko takih primerov imam. Stike imam z družino, oba sta .Mariborčana, s svojimi otroki {)a govorita jiopačeno švedščino, namesto da bi se doma pogovarjali v lepem slo- venskem jeziku, ki ga poznata siai-ša. Sama svojim otmkom ne morem govoriti Švedsko. Ko so bili majhni, so bile prve IJid)kovalne besede v slovenščini, ni šlo všvedščini. To Je bilo rečeno iz srca. Čntim slovenski in ne Sved.'tki Jezik. To ni iz srca. Zdi se mi. da sama nikoli nebom Švedinja, do smrti bom Slovenka in to povem vsakomur Trika jakobson (I.ukiičllacin 1998.142) S icin smo sc približali osrcilnjcmii vprašanju; "Kdo sic?" in odgovorom nanj. V njih lahko oilkrijemo stališč;« posameznikov do lastne etnične pripadnosti. Oilgovori sc med seboj zelo razlikujejo. Lahko jih razvrstimo v nek;ij značilnih skupin: L Sem Slovenec in nikoli ne bom nič drugega. Na vpr;iš;injc, kaj pa švedski ilel. je sictlil odgovor, da tega ni. Je Slovencc na Švedskem. 2. Sem Slovenec, ki im;i švedsko ilržavljanstvo." 3. Sem Slovenec. Na vpraš:inje, k:ij p;i švedski del, je sledil odgovor, da je tutli ■šved.ski del, čeprav lo ni l;ihko priznati. 4. Sem Slovenec. Na vpra.šanje. kaj i^a švedski del, jc sledil otlgtnot, da je tutli .švetiski tlel, torej je švedski Sitncnec. Jc Slovenec, ki že tlolgo živi na .Švedskem in ima v sebi tudi nekaj šved.skega. 5. Takojšen odgovor, da je .švtxlski Slovenec. 6. Nič, ne Slovenec, ne Šved. Nek;ij vmes. Ne pt)čutim .se Šveda, doma pa se počutim kot prišlek, tujec. Sem večni tujec, tirugačen. 7. Po načinu življenja, razmišljanja Šved, po kulturni pripadnosti pa Slovenec. 8. Počutim se že pol Šved, a v srcu sem še vedno Slov^enec. 9. Počutim se kot Šved. Doma govorimo .švedsko. Na vprašanje, kaj pa .slovenski del, jc sledil odgovor, tla je v duši še vctino z eno nogo v Sloveniji. Če odgovore o samoopretlelitvi primerjamo" z odgovori na ostala vprašanja vitlimo, da npr. lip otigovora pii/Mnliiostji>. o čemer.«»;» gurortll v iitiifliil ntzlirtii i " Vrimerjat-a. I:i sledi, je omejeiiti le lui sliiililun Ijtidi. bi .«i biti zajeli v razi.tbain. Njene rezultate ne moremo pdSlAttSefali. Čeprav laliko ugotovimo, lia so pretlsiave o Švedih v povprečju l)olj pozitivne kot ne. Večina ugotavlja, da .so hladni, zaprti in neilostopni, a temu tlotlaja, ila smo jim ■Slovenci v tem podobni. Za razliko od slovenskega okolja, pa je v novem okolju veliko večja toleranca ilo drugačnosti, čepiav imajo občutek, da je v zadnjih letih rasizem tudi na švedskem v.se lx)lj pri.soten in v.se niočnej.Si. l'o drugi strani pa .so tudi po.samezniki, ki se prepoznavajo za 'čiste' .Slovence, zelo kritični do Slovencev in 'slovenskega načina življenja'. Življenje v novem okolju in sprememba interio riziranih vrednot sta jim omogočila odmik od izvornega okolja in kritično distan-co do njega. Njihov pogled na la.stno identiteto je pov.sem drugačen kot bi bil, če bi ostali doma. Pri tem je pomembno ludi dejstvo, tla pogo.sto hodijo v Slovenijo in tako lahko sletlijo ritmu in spremenibam svojega izvornega okolja. Tako .so lahko veliko bolj kritični kot drugi (bolj oddaljeni) iz.seljenci, ki jih inuči' domo tožje in idealizirajo domovino. Iz otigovorov veje relativno velika strpnost do ljudi, ki so .se odločili za zamenjavo državijanst\'a in to ne gletle na smoopredelitev. Razlogi, ki jih navajajo, .so po njihovem mnenju pretiv.sem praktične narave in ni.st) povezani z olx'utki o etnični pripadnosti ti.stih, ki imajo tlanes tivojno državljanstvih ali pa so .se odločili za ,Sved-skf),-"" .Manj tolerantni pa so do primerov po.švetlenja imen in priimkt)v. Stali.Sča do tega vpra.šanja se meti seboj veliko bolj razlikujejo, so v povprečju bolj otlklonilna in .se rahlo prekrivajo s .samoopretlelirvijo o etnični pripadnosti. .Se pravi, tla so posamezniki, ki se počutijo Slovence, manj naklonjeni temu in to ob.sojajo. kot pa posamezniki, ki .se že počutijo Svetle in se hkrati zavetlajo težav, na katere tujci v švetlskem okolju danes že naletijo, ko iščejo tlelo • sploh je to |>omembno pri tlrugi generaciji, se pravi pri potomcih pri.seljencev, ki ,so bili rojeni in inkulturira-ni/.stK-ializirani na .Švedskem.'" Sklepne misli Slovenci'" so se od polovice prejšnjega stoletja pa tlo tlanes izseljevali na različne konce s\eta, pri čemer so sledili .selitvenim valovom iz srednjeevropskega ali zahodntjcvropskega prostora. Analiza etnične identitete v zgodovinski perspektivi je pri slovenskih izseljencih zelo zapletena, če izhajanu) iz .številnih defini- Sebajjv miti mnenj, du lo ni bilo /Milrelnio. saj v r.seli leli telili ilriaiijansliti na imtskem ni bito /Hmiembno inJesialiisl>riseljencef hivz (Iriavljansira /inirno izenaCen z tlritirljaiii rbeguiKi so izjeme) Tema moramo iliKlaii. da so se ljudje, bi st> /» lili na Šredsbo r zaCetbn Hesldeselili. znaili v Cisto drugili razmerah btil lisli. bi so prtih /Mizne/e. ko se je (nstopno rjieljala pniitiba mnhibiiltiinilizma firim pnHekom je bih veliko teije in njihova socialna varnost je bila ivliko man/Sti. sploh Oe zato. ker je bila prva .KiK ialna boni vncija med Švedsko in Jiinoslavijo po dnini .tvetovni rojaiil /«utpi.vina .k-le IV6H in ra-llflcirana l'J6i) (.fvetek l'J6H.42-4.t). VstKXiJiCnem{Hiloiajii .«o .vi> ziMoznava. In nista več ključna ozemlje ah /lohllčna organizacija v okvirih katere iivi