NE SAMO POMENKI V ŽENSKIH ORGANIZACIJAH TEMVEČ NEPOSREDNA UDELEŽBA V JAVNEM ŽIVLJENJU Odlomek iz razprave tovarišice Vide Tomšičeve na februarskem plenumu* Zveze ženskih društev Slovenije. Zdi se mi, da so bile pretekle občinske Volitve za nas v nekem smislu neuspeh, saj je bilo zelo malo žensk izvoljenih za odbornike občinskih ljudskih odborov. Včasih je bilo na Slovenskem največ žensk v ljudskih odborih v primerih z drugimi republikami, danes pa smo na tretjem ali četrtem mestu. Nad tem se moramo za-uiisliti me same: deloma so volivci odkla-ujali ženske, volile pa jih nismo tudi ženske same. Ras pa je tudi, da ostajamo v svojem boju za reševanje posameznih vprašanj preveč v okvirih naših društev, ne prihajamo pred zbore volivcev in v javno življenje s problemi, ki so skupni, družbeni. Če hočemo reševati to, kar nas teži, morajo za naše težave vedeti in skrbeti občinski ljudski odbori, okraji in skupščine. Govorila bi le o našem delu krivde, če-Prav mislim, da izvira velik del slabosti tudi iz naše splošne zaostalosti - in primitivnosti, ki se kaže v malomeščanskih naborih o ženskah. Mi ne moremo opravičiti tega, da ženska ni izvoljena v občinski ljudski odbor, tako, kot to n. pr. lahko store na Kosmetu, kjer res še lahko govorimo 0 zaostalosti. Pri nas ne gre za take vrste nepismenost in zaostalost, marveč za prenašanje zahodnih idealov o ženskah kot jnodnih lutkah in kraljicah doma. V našem Javnem življenju lahko čutimo, da vplivajo na nas veliko bolj te vrste vplivi, ki so v skladu z razvitejšo, toda kapitalistično civilizacjjo. Če pogledamo naše modne in kozmetične nasvete, vidimo, da so enostavno prepisani; občudujemo življenje filmskih igralk, vendar vemo, da hočemo živeti žlvljenje delovne žene, ki hoče imeti vse svoje pravice kot državljanka, ne gre pa za občudovanje nekaterih lepotic. Dovolili sni°, da nas je preplavil moderni primiti vizern, ki vidi v ženski samo objekt ogle uovanja in seksualnega zadovoljevanja. Ne VEKOSLAV BOMBAO: MATI Z OTROKOM Jddi pa družice in tovarišice. O teh stvareh ni morali res še večkrat razmišljati in jih tudi kje povedati. To je del vprašanj, drugi del pa zadeva has same. Ne smemo dovoliti, da bi gledali na ženo le kot gospodinjo in žensko. Namesto, da bi se zamislili nad temi po-javi, jih ponavljamo kot fraze. Treba je delati in ustvarjati in na tem graditi lep- !'er srečnejše življenje. Ne smerno^ misliti, da bo to storil kdo drug. Cesto se pritožujemo, da nimamo pravic, istočasno pa zadevamo na gospodarske težave, neredno-sti v trgovini, slabosti v tovarnah in pri tem mislimo, da morajo vse to reševati drugi, naša stvar pa je le — kritika. Zenske moramo z isto prizadevnostjo kot takrat, ko gre za naš dom in za našo dru-zmo, govoriti in se boriti, da se te slabosti premagajo in odpravijo. Zdi se mi, du je pri nas še vedno vse preveč pojmo-j^Ubja, da je družba enostavno zamenjala kapitalistično državo. In zato govorimo; Uružba naj da. družba lahko da, družba ne more dati itd. Družba ni kapitalistična urzava. Kapitalistična država je vztrajala j tem, da je višek vrednosti ukradla pro-, ^ujulcem in razpolagala z njim. Zato so ahko dobili takrat delavci v boju s tako Urzavo kaj več in zahtevali višje plače. Danes smo družba mi sami. Mi ustvarjamo sistem, v katerem sodelujemo pri uprav-‘Janju sredstev. Prav zdaj volimo poslance, ki bodo razpravljali, kako naj se deli narodni doho-uek. Mj nimamo države, ki bi nam vzela isek sredstev, ampak smo sestavni del uruzbe. Kadar pa govorimo o teh stvareh, Jm moramo temeljito poznati. Zdaj je naj-aznejše, da se začnemo učiti. Tri četrtine nhx°dk.a v Jugoslaviji dele ljudski odbori in t *n krajev oziroma tudi republike b tovarne. Občinski in okrajni ljudski ubori samostojno sklepajo o tem, kaj bodo onf sY°je!T1 območju storili in kaj je naj-». .cenejše za življenje občanov. V eni ob-ijd1 živi pri nas od par tisoč do par deset soč ljudi, od tega pa je 51 ali 52 odstot-*rjV, zena. Vsi občani so na nek način po-rir 1 tisto, kar so v občini počeli, če ne 4 d^kcc. Pa tako, da niso ničesar rekli. Če cer° + n-a z2radila športni objekt, ki je si-x , tudi potreben, namesto trgovine ali _e, se to zdaj nič več ne tiče družbe kot sicer pa tudi me nismo teh problemov izluščile iz našega drobnega družbenega dela in jih predočile javnosti kot probleme, ki se tičejo tako okraja kot občine v celoti, ampak se vrtimo okoli njih ter se nadejamo, da jih bomo na ta ali na drug način same rešile. Mislim, da je prav danes, ko razpravljamo o tem, ali naj ženska (Nadaljevanje na 3. strani) se neposredno udeležujemo javnega življenja. Velika naša slabost je prav v tem, da naša javnost žensk kot občanov, ki si pri-z adevajo olajšati življenje družine, ne pozna, marveč jih pozna kot predstavnice ženskih organizacij. Smisel družbenih organizacij vidim v tem, da postavijo jasna stališča ter nekatere stvari tudi konkretno. rešujejo. Vse to smo storile: stališča smo postavile in izvedle tudi konkretne akcije. Zveza ženskih društev se lahko pohvali z ogromnim drobnim delom za človeka. Dejstvo pa je, da obstaja vse to le v okviru teh organizacij in da tisti, ki odločajo o občinski politiki, za te stvari premalo zvedo. Treba pa je spet priznati, da same nismo vsega krive. Ugotavljamo namreč, da so občine, okraji in tudi republike še vedno usmerjene predvsem na velike gradnje, na velike investicije, pri tem pa pozabljajo, da se je končno le treba obrniti k človeku. In ker se še niso obrnili k njemu, ne morejo videti tistih družbenih delavcev in delavk, ki danes že delujejo na tem področju. Zato marsikatere naše tovarišice, ki imajo možnosti, da bi se uveljavile, niti del naših aktivistov sploh ni opazil. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj niso kandidirali žensk. Videti je, da naši tovariši teh stvari še ne pojmujejo prav. & 9 @ © 9 m 9 9 G 9 KAKO SE BOMO ODLOČILI? (DELOVNI POSVET TEHNIČNEGA VODSTVA OBRATA PRESTRANEK PODJETJA »JAVOR«) 9 9 9 9 9 9 9 Nedavno ustanovljeni zavod za izobraževanje v delavskem in družbenem upravljanju je priredil ta teden prvi seminar. V šestih 5-dnevnih seminarjih se bo poslej razvrstilo okoli 120 članov, v glavnem predsednikov zborov proizvajalcev. Nato pa bo zavod prirejal seminarje tudi za člane drugih organov samoupravljanja, na primer delavskih svetov, šolskih odborov, potrošniških svetov itd. Vloga zavestnega upravljalna je namreč vedno bolj odločujoča. Sistem družbenega upravljanja vedno bolj razširjamo. V takem razvoju ni dovolj, da imajo delavci le zadovoljivo tehnično izobrazbo, prav tako n; dovolj, da imajo uslužbenci; primerno ekonomsko znanje. Oboje je sicer potrebno, toda gospodarjenje z družbenimi sredstvi za_ hteva tudi poznavanje celotnega družbenega razvoja, predvsem pa poznavanje pravic in dolžnosti, ki jiih daje državljanom sistem družbenega samoupravljanja v gospodarstvu in v javnih službah. Ze poslej so posamezna podjetja in ljudski odbori organiziram seminarje za člane samoupravnih teles. Vendar se je pokazalo, d-, to izc.Sr?iževp’-o delo še n! dovolj vsklajeno, da tud; učne in vzgojne omike rušo še dobre, da ne govorimo o vsebimi, saj so skušali marsikje posredovati udeležencem takih seminarjev le suho ekonomsko teorijo, ki nj bila povezana s prakso in ni upoštevala našega LJANJA samoupravnega slistema. Ena od nalog zavoda bo, da bo to delo vskladil, nudil ustrezno učno in predavateljsko gradivo ter izpopolnjeval tudi oblike seminarskega dela. Udeležencem seminarjev bo treba nuditi predvsem tisto znanje, ki jim bo* omogočalo dobro presojo pri usmerjanju proizvodnje in pravilno uporabo pravic pri svobodnem razpolaganju z določenim delom ustvarjenih dohodkov. Zavod si bo prizadeval, da bd bili seminarji čimbolj stvarni. To naj bi ne bila šola, v kateri predavatelji predavajo in udeleženci poslušajo. Gre za način dela, pri katerem naj bi predavatelj udeležencem seminarja predvsem odgovarjal na njihova vprašanja in sodeloval v razpravi. Zavod bo torej zbiral izkušnje, ki so jih udeleženci seminarjev pridobili in jih nato posredoval. Aktivno sodelovanje bo slušatelje, seminarja navajalo k samostojnemu razmišljanju, ocenjevanju dn nato, ko se bodo le-ti vrnili k delu v organu družbenega samoupravljanja, tudi k samostojnemu odločanju. Zanimanje za seminarje je izredno. Mnoge občine so želele poslati na se-miinar po več članov svojih zborov proizvajalcev. To nedvomno dokazuje, kako potrebni so taki semiiihirji in kako velike so želje upravljavcev, da si pridobe tudi to znanje, kli ga danes ni mogoče več ločiti od čistega, da tako rečemo, gospodarskega ali tehničnega znanja. Mimo prirejanja seminarjev bo zavod izdajal tudi stalno knjižno zbirko z naslovom »Razgovori«. V tej zbirki bodo že v kratkem Izšle knjižice z naslovi: Podjetje in komuna v družbeni skupnosti, Zbori proizvajalcev, Šolski odbori itd- V MARIBORU IN LJUBLJANI Razen tega bo zavod posredoval tudi vsa tehtnejša predavanja in tudi del razprav, ki jih bodo zabeležili magnetofoni na seminarjih. V ponedeljek sta prišla na slovesno otvoritev prvega seminarja med drugimi tudi podpredsednica SZDL Vida Tomšič in član Izvršnega sveta LRS Vladiko Majhen. Po pozdravu direktorja šole Jožeta Gosnarja je spregovoril predsednik Komisije za družbeno upravljanje pri predsedstvu SZDL tovariš Vlado Krivic Utemeljil je, zakaj je začel zavod svoje dedo prav s seminarjem za člane zborov proizvajalcev. O STANOVANJSKIH SKUPNOSTIH Prvi koraki Večkrat skozi okno opazujem veliko blatno dvorišče. Zadnjič, ko je sonce prijazno sijalo, sam pa sem bil utrujen od dolge bolezni, sem se spet naslonil na okensko polico. Na dvorišču je »Preberi — pridi! Novinarji Radio-televizlje Ljubljana in Delavske enot- celote, marveč samo občine in občanov. Nine bomo dosegle, če se bomo samo nosti prirejajo v Pivki predvolilno zborovanje. Govorili bodo o...« Reklama, če hočemo tako imenovati lepake, nalepljene v lokalih, na hišah, ni bila kričeča in vsiljiva. Njen uspeh pa je bil večji, kot je marsikdo pričakoval. Pivka v petek zvečer ob pol sedmih. Pred dvorano kulturnega doma se je gnetlo nekaj sto ljudi. Nestrpno so čakali, kdaj jim bo hišnik odprl vrata. »Zakaj ne odprete? ... Pri odru hodijo noter. Saj vemo ... Za nas ne bo prostora... Protekcija.« Hišnik se je branil. Toda steklo ni vzdržalo pritiska. Zdrobilo se je. Tedaj je hišnik le popustil. V dvorani je zašumelo kakor v čebelnjaku. Vsakdo je iskal prostor, da bi lahko vsaj stal, če ne že sedel. Nekateri so prinašali s seboj stole, drugi polena in posedali pred' odrom. Delavci, ki so se pripeljali s tovornim avtomobilom iz Prestranka in Bača, so ostali brez sedežev ... Ob sedmih je radijski napovedovalec iz Ljubljane spregovoril : »Vsem delavcem In delavkam podjetja »Javor«, železničarjem, uslužbencem podjetja »Neverke« in vsem drugim prebivalcem Pivke in okoličanom zares prisrčen no"inarski pozdrav. Upam in želim, da bi se nocoj spoznali. Vi boste spoznali naše delo, mi pa bomo zvedeli, kako živite in delate. Za prijeten začetek nocojšnjega predvolilnega zborovanja in za dobro razpoloženje najprej Avsenikov pozdrav.« Za predvolilno zborovanje kaj nenavaden pozdrav. Toda novinarji imajo svoje navade in ljudje se niso jezili nanje. Takšnih poskočnih in prijetnih so Avseniki še nekaj ubrali tisti večer, Jelka Cvetežarjeva in Franci Koren pa sta jim pomagala ustvarjati še prijetnejše razpoloženje. Spet se je oglasil napovedovalec: »Naj večje podjetje, ki daje pečat vašemu kraju, je Javor. Meseca marca bomo volili naše ljudske poslance, v podjetjih pa bodo volili nove delavske svete. Zato smo zaprosili člana delavskega sveta »Javorja« Ivana Dameja, naj vam v javnem razgovoru z novinarjem Delavske enotnosti pove kaj o stvari, ki je v njihovem podjetju res zanimiva.« Tovariš Damej je govoril — o nagrajevanju po učinku. Mogoče tega ali onega v dvorani ta pomenek ni zanimal. Toda za delavce podjetja »Javor« je bil prav gotovo zanimiv. Po tem razgovoru je napovedovalec načel drugo, za Piv-čane, predvsem pa za člane sindikatov ne preveč častno stvar. Povprašal jih je, koliko izvodov našega lista dobivajo. Ugibanja. 80, 300... Ne, je pojasnil napovedovalec. V »Javoru« je 800 zaposlenih in prejemajo le 12 izvodov »Delavske enotnosti«. V šestnajstih sindikalnih podružnicah je na naš časopis naročenih le 33 članov sindikata. Upamo, da bodo prebivalci Pivke poslej bolj vestni naročniki sindikalnega glasila. Toda zborovanje s tem še ni bilo zaključeno. Notranje politični urednik Radia Ljubljane je govoril o kontioli cen, zunanje politični urednik pa je odgovarjal poslušalcem na vprašanja, kaj je novega v Alžiru in na Bližnjem vzhodu, kakšni so odnosi naše države z Vzhodom in Zahodom, kako je z obetanim sestankom predstavnikov Sovjetske zveze, ZDA, Anglije in Francije. Poslušalcem se je predstavil Albin Kuret, kandidat za republiški zbor naše ljudske skupščine. Z novinarjem Radia Ljubljana sta se pomenkovala o gospodarskem razvoju pivške občine. Kasno v noč so se ljudje razšli. Bili so na predvolilnem zborovanju, kakršnega doslej niso bili vajeni, na zborovanju, kakršne prireja Radio-televizija Ljubljana v krajih, ki so oddaljeni od mestnih središč. Niso poslušali suhoparnih predavanj, temveč pomenke o njihovem največjem podjetju, poslušali razgovore s kandidati, zvedeli, kaj je novega po svetu, tudi sami sodelovali v pomenkih o delu krajevnih odborov otičine, njihovih svetih... In če so se med te resne pomenke vmešali zvoki Avsenikovega kvinteta, ni predvolilno zborovanje prav nič izgubilo na svojem pomenu, nasprotno, postalo je prijetno, vedro. P. D. Sesar Pogovarjale o‘teh zadevah! Idaj je čas? da IHII bilo polno otrok, mlajših in starejših. Igrali so se. Od nekod so privlekli že neuporaben sod. ga valili po tleh, se vzpenjal, nanj in skušali oponašati cirkuške artiste. Nenadoma je sedemletni Janezek zdrsnil na tla Zajokal je. Ko si je opomoge; od prvega strahu, je odbite, domov. Drugi otroci pa so se št naprej igrali. Valili so se po dvorišču in kričali. Nisem več sledil njihovi igri. V mislih sem bil daleč od teh otrok. Spomni) sem se mladih Mairiborčanov, katerih očetje ali matere delajo v Mariborski tekstilni tovarni. Ti otroci se prav tako igrajo na dvoriščih, in vendar so njihovi stairši brez skrbi... • OTROŠKI BUNKER Tistega mračnega dne me jt presenetilo čudno vprašanj* Čudno za današnji čas, ko nc-miislimo več na vojno. Pred stanovanjskimi bloki Mariborsk« tekstilne tovarne me je tovari; Marko pobaral, če veim za nji. kov bunker. Odšla sva v klet in se znašla v majhnem, lepo ure. jemem prostoru s premičnim lutkovnim odrom, »Tole je bunker. Semkaj otroci večkrat zaidejo, se ukvarjajo z ročnimi lutkami ali pa igrajo namizni tenis. Vadijo se tud za lastne prireditve, seveda jih odirasli učimo recitiranja in petja. Pa njihovo pustovanj* tudi ni bilo od muh-« Zunaj se je že zmračilo, kr sva zapustila »vabljivo« podzemlje. Na dvorišču sva srečala Metko in Mileno. »Tale rada recitira,« je tovariš Marko pohvalil Metko. Metka je Iz zadrege naferem-žila obrazek, potem je pa povedala, katero pesmico ima naj- (Nadaljeivanje na 7. strani) MLADINA IZ TOVARNE DEKORATIVNIH TKANIN je začela graditi igrišča blizu tovarne. Zgradili bodo balinišče, igrišče za košarko in strelišče. Pri delu jim bodo pomagali vsi člani kolektiva. A. Z. NA povabilo OKRAJNEGA KOMITEJA LMS CELJE je mladino in delovni kolektiv Železarne Štore obiskala 6-članska delegacija delavske mladine iz Osijeka. Gostje so si ogledali Železarno, predvsem pa delovna mesta mladih delavcev. J. M. V TOVARNI »ALPOS« V ŠENTJURJU PRI CELJU so začeli proizvajati varilni prašek, ki smo ga morali doslej uvažati. J. M. V ŽELEZARNI ŠTORE se je sestala sindikalna komisija »skrb za delovnega človeka«, na zahtevo kolektiva, ki želi, da le-ta razpravlja o nepravilnostih v tovarniškem bufetu. Komisija je na podlagi zbranih podatkov in pritožb sklenila, da bo ponovno zahtevala, naj v bufetu znižajo prodajne cene. Svoj predlog bo poslala v rešitev delavskemu svetu. J. M. NA ZADNJI SEJI je črnomeljski občinski ljudski odbor razpravljal o gospodarskem razvoju v črnomeljski občini. Pred vojno je bilo v vsej Beli krajini le nekaj več kot 90 industrijskih delavcev, danes pa jih je okoli 1200. Predvidevajo, da jih bo čez 5 let kakih 700 več. NA PRVEM ZASEDANJU plenuma Okrajnega sindikalnega sveta v Celju so izvolili za predsednika tovariša Jožeta Jošta iz Vojnika. Sprejeli so tudi delovni načrt. L. V. V KOZJEM POSLUJE od 1. januarja nova mlekarna, ki dnevno predela 800 litrov mleka v 70 do 80 kg sira in 9 kg surovega masla. JKo. PRED TEDNOM JE PODJETJE »KOZJANKA« Iz Kozjega, ki je doslej imelo le tkalnico in konfekcijski obrat, odprlor še apretirnico in barvarno. Zdaj apretirajo in barvajo le lastne proizvode, pozneje pa bodo delali tudi za druga podjetja. JKo. PREJŠNJO NEDELJO JE BILO V KOZJEM predvolilno zborovanje, na katerem je govoril kandidat za Zvezno skupščino tovariš Sergej Kraigher. Zborovanja se je udeležilo 500 volivcev, med njimi ves delovni kolektiv »Ko-zjanke«. Po govoru so se volivci pogovorili s svojim kandidatom o nekaterih perečih gospodarskih vp-ašanjih Kozjanskega. JKo. PODJETJA TEZENSKE OBČINE so lani zgradila 118 stanovanj: 50 jih je zgradila mariborska Metalna, 42 TAM, 27 Elektrokovina, 11 Tovarna svile in 11 Občinski ljudski odbor Tezno. G. D. NA OKRAJNEM STRELSKEM TEKMOVANJU za mariborski okraj je zavzela prvo mesto strelska družina Kajuh. V tekmovanju z zračno puško za ženske je zmagala . ekipa SD Košaki, med mladinci pa SD Kajuh. G. D. MARIBORSKI KLUB ZA KONJSKI ŠPORT je sklenil, da bo letos zgrbil hipodrom. G. OBČINSKI PRAZNIK SO CRNOMALJCANI zaključili z velikim zborovanjem. Poleg številnih volivcev so se zborovanja udeležili tudi kandidati za poslance zvezne in republiške ljudske skupščine Niko Belopavlovič, Niko Šilih in ing. Peternel. DELAVSKI SVET PODJETJA »LEK« Ljubljana-Men-geš je pristal na to, da tovarni »Lek« in »Teol« ustanovita samostojni obrat za proizvodnjo detergentov v Mengšu. I. V. V RUŠAH so nedavno na redni seji občinskega sindikalnega sveta razpravljali o bližnjih volitvah v delavske svete in sklenili, da bodo v kratkem povabili na konferenco predsednike in tajnike »sindikalnih organizacij. G. G. NA SEJI OBČINSKEGA ODBORA SZDL V RUŠAH so nedavno govorili o zborih volivcev. Nekateri odborniki so povedali, da so na drugih zborih volivcev veliko več razpravljali o komunalnih vprašanjih kakor na prvih. G. G. PRED VOLITVAMI V DELAVSKE SVETE bodo v občini Šentjur pri Celju sklicali predsednike delavskih svetov, sindikalnih organizacij, direktorjev podjetij in se z njimi pogovorili o volilnih pripravah. Posebno pozorno bodo razčlenili dosedanje delo organov upravljanja. J. M. NA SEJI OBČINSKEGA SVETA ZA SOCIALNO VARSTVO V RUŠAH so ugotovili, da so za Novo leto obdarili več kot 160 prebivalcev in tudi s praktičnimi darili, ki so jih prispevala podjetja. Na seji so predlagali, naj bi za Dom onemoglih v Viltušu izvolili nov upravni odbor. G. C. SVOBODA V KANIŽARICI deluje že več let. Čeravno ■»rje trdo ledino med kmečkim prebivalstvom, dosega lepe uspehe, zato itna tudi zmeraj več članov. Z velikim veseljem dela naša mladina. Kvalitetne kulturne in športne prireditve so povečale sloves društva in hkrati v Svobodi. Za uspešno delovanje je društvo prejelo Trdinovo nagrado, ki jo je podelil Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev v Novem mestu. V. DELAVNI DOGOVOR MLADIH KOVINARJEV IN METALURGOV Preteklo soboto se je zbralo njih, ki jih je nakazal kongres ima svoje bifeje, kjer dobijo v Mariboru 149 mladincev in DS, o aktivnosti mladih delav- delavci poceni malico. Ponekod Bolniki na ftiziološki kliniki so prisluhnili veselim zvokom nih in gospodarskih vpraša- DEM/ARJA ME SPREJMEJO V ftiziološki kliniki se zdravijo tudi pljučni bolniki. Zdravljenje je dolgotrajno, bolniki po več mesecev preležijo tu. Pred časom se je na tej kliniki zdravil mlad fant. Po dolgem času se je zdrav vrnil domov. Spoznal se je s fantom njegovih let, katerega oče se že nekaj mesecev zdravi na ftizio-lošiki 'kiiniki. Pogovarjala sta se o tem, kako mučno je ležati v bolnišnici, kjer nimaš drugega kot svojo bolezen in bolezen drugih bolnikov, o njej se po. govarjaš, preklinjaš in sanjariš o življenju zdravih ljudi. Ko bi imeli vsaj kdaj pa kdaj kakšno razvedrilo, ko bi jih svojci in znanci večkrat obiskovali. Beseda je dala besedo in zbrali so se štirje fantje: mlad klišar iz tiskarne »Ljudska pravica«, strojni stavec iz »Slovenskega poročevalca«, slaščičar podjetja »Sumi« in študent ekonomije in nastal je kvartet, ki že nekaj časa vsaj enkrat na mesec obišče ftiziološko kliniko. Nobeden,. ki še ni bil hudo bolan, si ne more predstavljati, 80 se jih zbere v foye.ru v pr-kaj to pomeni bolnikom. Vseh vem nadstropju, ki se na mah spremeni v koncertno dvorano, čez nekaj časa pa skupaj s hodniki v — plesno dvorano, kajti včasih se bolniki tudi zavrte. Ob glasbi im plesu so pozabili na svoje gorje, na vse, kar jim še manjka v bolnišnici. Premalo prostora imajo; standardnih postelj je samo 65, bolnikov pa je 80. Preveč jih je v sobah, na moškem oddelku spijo kar na hodniku, dva na zasilnih nosilih, eden pa kar na tleh. Toda kdo bi mislil na tol- Da bj jih mladink iz 68 podjetij kovin- cev v komuni in mnogih dru- (n. pr. v Železarni Jesenice) ske in metalurške stroke na gih vprašanjih. Prisotni so se skušajo še vedno sredstva za posvetovanju, ki ga je na ini- zavzemali za uvedbo realnej- samostojno razpolaganje tro-ciativo in ob pomoči CK LMS ših premij v delovnih kolekti- šiti za investicije, namesto za pripravila mladinska organi- vih in si prizadevali odpraviti dvig družbenega standarda na zacija Tovarne avtomobilov nepravilnosti, saj se le-te po- področju občine. Maribor. Zbrani delegati so na javljajo skoraj v vseh kolekti- Strokovni vzgoji delavcev in osnovi referata in lastnih pro- vih. Delegat ljubljanske to var- mlade tehnične inteligence so blemov v kolektivu razprav- ne ^Saturnus« in še nekateri posvetili dobršen del razprave. Ijali o najvažnejših proizvod- drugi so se odločno zavzeli za Kovinska industrija v celoti tehnične norme na vseh delov- (predelovalna, strojna, elektro) nih mestih, kjer jih je moč potrebuje 570 tehnikov, 260 in-uvesti. Po njihovem mnenju ženirjev, 2400 visokokvalifici-je treba odločno obsoditi tež- ranih in 4000 kvalificiranih nje, da bi norme ukinili. Tudi delavcev. Trenutno pa podjet-v delovnih kolektivih te stro- ja štipendirajo na srednjih in ke opažamo različne iij škod- visokih šolah 550 dijakov. Ne ijive pojave: samovoljnost vo- gre pa le za strokovno, temveč dilnih ljudi, birokratske odno- za družbeno-ekonomsko vzgo-se in podobno. V tovarni avto- jo. Pred nedavnim so imeli na mobilov v Mariboru se je pri- Jesenicah posvetovanje mladih merilo, da so člani delavskega inženirjev in tehnikov, na ka-sveta šele preko tiska in radia terem so med drugim ugoto-zvedeli, da je upravni odbor vili, da so skoraj vsi povsem podjetja znižal cene vozil. Ta- odmaknjeni od družbenega doki in podobni primeri često gajanja pri nas. V tem smislu ustvarjajo nerazpoloženje med je treba dopolniti programe mladimi in starejšimi člani de- strokovnih šol, in sicer Z lovnih kolektivov. V nekaterih uvedbo posebnega predmeta: Kolektivih posvečajo tudi pre- delavsko in družbeno upravlja-malo skrbi delovnemu člove- nje, kot je to že predlagal CK ku, saj ima na primer 141 pod- LMS Svetu za šolstvu LRS. jetij kovinsko - predelovalne, Mladina je v podjetjih pre-strojne in elektro industrije cej pripomogla k uspešnemu ter elektro gospodarstva le 14 delu delavskih svetov in upr. delavskih restavracij, samo 27 odborov, saj dela v njih 493 podjetij skrbi za toplo malico mladih ljudi. To seveda ni do-med odmorom, 18 podjetij pa volj- z dobrim delom in z iz- le štirje fantje spet obiskali, in da bi spet kdaj prišli tovariši iz delovnih kolektivov, tako kot so jih pred Novim letom prišli obiskat tovariši jarške tovarne »Indiuplati«____ Ena izmed ljubljanskih klinik je pred časom prosila neki or. kester, naj hi obiskal bolnike in jim zaigral. Pa se ni odzval. Tako je toliko bolj razveseljiva lastna pobuda teh štirih mladih fantov, ki so sklenili, da bodo še vnaprej prihajali med te bolnike in jim zaigrali nekaj veselih. Da ne bi kdo napak mislil: denarja ne sprejmejo. D. Novo znanje si pridobivajo valitvijo mladih delavcev se bo položaj še izboljšal. V nekaterih podjetjih so mladi člani tudi slabo delali. Niso se poglabljali v probleme podjetij, niso opozarjali na važna vprašanja. Zato je kriva tudi mladinska organizacija, ki jim ni nudila dovolj pomoči. Zaželeno bi bilo, da bi politično delo v podjetjih bolj poživeli, da bi se izognili primerom, ko predstavnikov mladinske organizacije sploh ne vabijo na po-Da je dovolj problemov tudi ničnega kadra. Lesna industrija dira lesno stroko samo 23 slo- svetovanja in razgovore, med mladimi delavci v lesni in- ima skupno le 7 lesnoindustrij- venskih študentov. Na TSS pa dusiriji in gozdarstvu, je pokazalo I. posvetovanje mladine, ki je zaposlena v tej panogi gospo- Mladi gozdni in lesni delavci so zborovali Premalo strokovnjakov v lesni industriji TJSTMp - - -- ----- en lesnoindustrijski tehnik na kov, od teh 20 na oddelku za dve bri ^ dit most za darstva. Posvetovanje je bilo 150 delavcev. Po perspektivnem papir m ce ulozo. Da bi se sta- avtomobflsko cesto Ljubijana. Sindikalna podružnica usluž- pred dnevi v Duplici. načrtu bi morala lesna indu- nje vsaj delno popravilo, so de- Zagreb. V brigadah z 240 bri- bencev državnih ustanov občine Več ko 160 delegatov iz vseh stri ja. do leta 1961 zaposliti še 81 legati predlagali, naj bi podjet- gacjjrjj bodo tudi mladinci iz Zagorje ob Savi je ena izmed slovenskih podjetij je med dru- inženirjev m 413 lesnoindustrij- ja 20 ,o sklada za dviganje ka- nekaterih drugih podjetij, najboljših sindikalnih podruž- gim razpravljalo tudi o uveljav- tehnikov.^ nic na področju občinskega sin- Ijanju mladincev v delavskem dikalnega sveta Zagorje. Za upravljanju ter *> ekonomski Vendar stanje na naših šolah, jakov in študentov in za prire-posebno na visokih, ne obeta Janje raznih tečajev za kvalifi- d5,?!..P0_raxb»i!L_Zia med drugimi tudi iz TAM.' Ob zaključku so govorili še svoje delo je prejela tudi po- izobrazbi mladih delavcev. Ugo- naglih izboljšav, saj na univer- cirane delavce. ^ _ 1. .. T /-.V*«« rt 4-,« TNT! s-L-vv" hvalo in nagrado. Na nedavnem občnem zboru sindikalne podružnice tovili so, da je v organih samo- za^ v Ljubljani in Zagrebu štu-upravljanja v lesni industriji o sprejemu mladine v Zvezo komunistov, o pripravah na 253 mladih ljudi ali 18°/o, med- , ... . , . tem ko gozdarska mladina ni novah komisijo za strokovno m podjetna. »-*/->.1 n+is z-z rTrv 11/-» <*» 1 n »vc-Ttr«! I o * » pplitično vzgojo članstva. Ta komisija je sedaj organizirala Mladi gozdarji pa so predla- VIL kongres ZKJ, o volitvah _______________________________ 8^* na^. bi Pri gozdnih v zvezno in republiško skup- upravah izvolili DS. Tako bi se ^in0 jn se domenili, da ooio nT,TC;K-a v tova-rivt vvnA dela,v'sko upravljanje v gozdar- sklicevali občasna posvetova-fzDELK^V ^ZLA-' J" ^ vseh mladincev v podjsj- Klubi mladih proizvajalcev se s tromesečni tečaj, v katerem si ukvarjajo tudi s problemi bodo člani pridobili precej zna- upravljanja in proizvodnje V nja, ki ga tako potrebujejo pri tovarni »Stol« sta klub mladih izvrševanju službe. Učni načrt Proizvajalcev in delavski svet obsega snov iz slovenščine, ma- teauo povezana m drug druge- kovnjakov, strojni park je za-tematike, knjigovodstva, stroje- putnagata. Vendar je v lesni starel MIČNIH IZDELKOV V IZLAKAH SPET ČISTI PORCELAN Izboljšali so kakovost posode in znižali cene. — Manjka jim stro- soodločala pri vprašanj. reševanju • vseh ju, ki delajo v organih družbenega in delavskega upravlia- Na koncu so se tudi pogovorili nja. na katerih naj bi se po-o nalogah mladih delavcev pred govorili tudi o novih zakonih- volitvami in VII. kongresom ZK Jugoslavije. ' Franc Svetelj Posvetovanje je bilo torej izredno pomembno in koristno. Marijan Rožič pikja in državne ter družbene mlado podjetje. Do leta 1948 so delavskim svetom uvedli v vseh t°re'dvsem stvar socialistič- za celisko Dodročie Res ie da mh klr-t-‘tijsklh Posestev in za celjsko področje. Res je, da kmeitijskih zadrug. Ce je le_ je to, vprašanje povezano z tem. naloženo, da se morajo večjimi finančnimi sredstvi, ki v prihodnje bolj kot doslej bi jih potrebovala trgovina .ukvarjati z načrtno organiza- s kmetijskimi prehranskimi cijo kmetijske proizvodnje, po- proizvodi, vsekakor pa bi s tem so to najpomembnejše or- smotrnejšim in sistematičnej- organizacije, ki lahko največ Šim reševanjem tega problema Prepevajo za boljšo preskrbo potrošnika. 1. Glede na potrebe prehi-( valstva v potrošnih centrih bi morale usmeriti proizvodnjo tako, da bi z večjimi tržnimi presežki lahko neposredno osfkrbovale potirošna (središča. Zato bi se morale z določenim proizvodnim načrtom povezati s kmečkimi proizvajalci. 2. Druga faza naj bi bila v tem, da bi zadruge skrbele za nemotfen odkup vseh kmetijskih prehranskih artiklov, ki. so jih proizvedli proizrcalci na osnovi pogodb z zadrugo. Zadruga naj bi kmetijske pridelke dostavljala detajlistič-nim podjetjem v mestih in potrošnih središčih. Zato bi bila potrebna predhodna pogodba med zadrugo in takim podjetjem. Grosistične trgovine s takimi pridelki naj bi torej obstajale samo v večjih centrih in prevzele v glavnem preskrbo detajlistične mreže s tistimi kmetijskimi artikli, ki jih je treba nabavljati iz oddaljenejših krajev. Menim, da bi bilo prav, če bi bila v večjih središčih tudi detajlistična trgovinska mreža v sklopu grosističnih podjetij s kmetijskimi pridelki. Tako bi se skrajšala pot, istočasno pa bi se stroški zmanjšali. Kmetijske pridelke za ozimnico pa bi lahko zadruge neposredno prodajale na sejmih v mestih in potrošnih središčih. 3. Zadruge bi morale biti za se je sestava prehrane oziroma Ijivi, zlasti, če so jih povzročili potrošnje nekaterih kmetijskih administrativni ukrepu §troga pridelkov bistveno spremenila, specializacija tovrstnih podjetij, lahko dosegli večje Še v letu 1951 je n. pr. ljub- ne glede na sektor lastništva, bo Ijansko groslistično-detaolistično zagotovila, da bodo potrošna podjetje odkupilo in prodalo središča dobro preskrbljena materiala itd., je težko verjeti, da bodo potrošniki v redu oskrbovani. v zveznem merilu je večina podjetij tako registriranih, zato je razumljivo, da trgujejo predvsem s konjukturnim in nepokvarljivim blagom, med katerega pa na primer zelenjava prav gotovo ne sodi. Podjetja s sadjem in zelenjavo so gmotno zelo šibka' in nimajo investicijskih sredstev za povečanje in izboljšanje poslovanja. Zato je razumljivo, da bodo potrebovala ne. samo deklarativno, temveč tudi konkretno finančno pomoč občin in okrajev. Podjetja prav tako nimajo sodobnih skladišč, niti mehanizacije. Posledice tega se kažejo v velikih Okvarah blaga zaradi večkratnega prekladanja in počasnega manipuliranja z njim. vsaka večja dobava hitro kvarljivega blaga je tvegana, zato ga podjetja marsikdaj zavestno ne odkupujejo, čeprav potrošniki povprašujejo po njem. Problematika trgovanja s kmetijskimi pridelki je tako pestra in obširna, da je ni mogoče reševati samo z organizacijskimi potrošnikom .več ko 400.000 kg repe in 150.000 kg kolerabe, medtem ko so se v letu 1957 količine teh proizvodov tako zmanj- spremembami in-s specializacijo vsemi artikli kmetijske proiz- podjetij, temveč jo je treba re-vodnje. Dokler pa bodo registri- sevati istočasno z investicijski-rana podjetja za prodajo sadja mi sredstvi občin in okrajev, in zelenjave dobivala tudi dovo- poprej pa dodobra proučiti per- samo z enostranskimi zahtevami, kaj je treba storiti. Če hočemo uspeti, moramo ugotoviti, kaj naša občina ima, kakšne so potrebe in predvsem, kako vskladiti potrebe človeka in družine z možnostmi... Upam, da se pri teh volitvah ne bodo ponovili neuspehi preteklih občinskih volitev in nezaupanje žensk v lastne kandidatke. Če v ljudski skupščini ne bo tudi žensk, ne bodo teh problemov tako hitro rešili, kot bi jih morali. Zaupanje, ki naj ga ženske izrazijo svoji kandidatki, je pravzaprav tudi prelom s podcenjevanjem samih sebe. Ženska dostikrat zaradi občut-' ka manjvrednosti, zaradi občutka, da sama ni sposobna, tudi svoje ženske kandidatke ne voli. Pri nas je dokaj razširjeno mnenje, da je dober poslanec, če je dober govornik. Zenske običajno niso dobri govorniki, toda od govorništva nista odvisna skrb in odločanje o posameznih pomembnih vprašanjih. Organizirati je treba več stikov'poslanskih kandidatov z manjšimi skupinami državljanov, saj se tako lahko dosti bolje pomeniš kot na velikem zborovanju in ljudje občutijo, da resnično upravljajo ter jih s tem obenem mobilizi-rai-^o za delo v samoupravnih organih. Poslanski kandidati naj slišijo od žensk, kaj tare njih in občane, naj torej tudi ljudje govore kandidatu, ne pa da le on govori na zborovanjih. šale, da niso znašale niti 100/o Ijenje za prodajo alkoholnih spektivni načrt količin iz leta 1951. Značilna je pijač, lesa, premoga, gradbenega vrstne trgovine, nadalje prodaja sveže zelenjave v zimskih mesecih. Čeprav je sveža solata iz Dalmacije tudi do sedemkrat dražja od svežega zelja, jo potrošniki pokupijo 3-krat več. Navedeni podatki dokazujejo, da se mora proizvodnja pralagoditi željam potrošnikov, ker jih spričo svobodnega trgovanja pač ni mogoče prisiliti, da bi kupovali predvsem tiste proizvode, ki jih je trenutno največ. S to ugotovitvijo pa ne mislim zanikati, da često tudi visoka prodajna cena zmanjšuje potrošnjo neka-.terih proizvodov. Značilno pa je, da je prodajna cena visoka predvsem pri tistih proizvodih, ki s® jih nabavila trgovska podjetja daleč od potrošnih središč. Ker je kmetijska zadnjga osnovni člen v prvi fazi proizvodnje in prometa s kmetijskimi pridelki, bi ji morali nuditi tehnično in kadrovsko pomoč, da bi bila v najkrajšem času sposobna neposredno prodajati svoje pridelke na podeželskih trgih oziroma v lastnih detajli-stičnih prodajalnah v potrošnih središčih. Za zadovoljiv odkup in prodajo kmetijskih pridelkov bi o razvoju to- Ing. KAMIL0 BUDIHNA, PREDSEDNIK 0L0 GORICA POGODBEN ODKUP JE KORISTEN ZA PROIZVAJALCA IN TRG POJASNILO IN OPRAVIČILO Pri lomljenju tretje strani zadnje številke našega lista se nam je pripetila nezgoda: zamenjana sta naslova članov dr. Borisa Puca in dr. Štefana Šobe. Tako je pod naslov in sliko dr. Borisa Puca lomljen članek dr. šobe in obratno. Bralce prosimo, da nam to zares neljubo pomoto oproste. Res je sicer, da večja proizvodnja pomeni tudi večjo ponudbo ■in to mora nedvomno vplivati na znižanje cen. Zato je dvig kmetijske proizvodnje — jasno —eden od predpogojev za znižanje cen kmetijskih pridelkov. Toda motili bi se, če bi mislili, da je to edini pogoj, saj so znani primeri, ko tudj velika proizvodnja še ne pomeni, da bo potrošnik prišel d® več in cenejšega blaga. Take primere poznamo tudi na našem področju. Pred leti so češnje dobro obrodile, lani pa je bil bogat pridelek cvetače. Toda visoka proizvodnja je bila za trgovino sko- jev je mnofeo in jih lahko opazimo zelo pogosto in povsod- Ti primer,; nas jaBno opozarjajo, da ne moremo iskati vzrokov za slabo in drago preskrbo potrošnih središč samo v proizvodnji, pač pa tudi drugod. Nobenega dvoma ni, da ®o razen nizke proizvodnje vzroki za slabosti v naši trgovini s kme-tiijskimi pridelki tudi v materialnih pogojih in njenih subjektivnih slabostih. Slabi materialni pogoji, v katerih dela trgovina, so rezultati tega, da trgovina glede investicijskih vlaganj dosedaj, iz znanih razlogov, ni imela takega mesta kot bi ga glede na svoj pomen morala dlmeti. Zaradi tega ni opremljena tako, da bi v najkrajšem času, po najkrajši poti raj prav talko takšen problem, kot slaba letina. Imeli smo • ve- £ najčenejir ^dwaTkme-hko češenj in veliko cvetače tor tijske pride]flce od proizvajalca tudi. drugih povrtnin, trgovina do potrošnika. Predvsem ovira pa je m mogla odkupiti in po- to nieni0 nialogo pomanijkanja cenj posredovati potrošnikom v skladišč in prevoznih sredstev, mestnih središčih. Km-et tedaj ni eden osn(C>vnih vzrokov, da se mogel prodati blaga, tudi ne po znajde ob najmanjših sunkdh od-cen,, kl je bila nižja kot proiz- kupna trgovina skoraj pred nevedni Stroški, potrošniki pa bla- premostljivimi problemi T» ga niso mogli kupiti po ceni, ki je bila primerna. Takih sluča- (Nadaljevanje na 4. strani) | POMENEK 0 NAGRAJEVANJU V PODJETJU »JAVOR« V PIVKI m f © i Ravnovesje med. proizvodnjo in prejemki V »JAVORJU«, TOVARNI VEZANIH PLOSC IN FURNIRJA V PIVKI, SO I/ETOS V GLAVNEM ZAKLJUČILI DOKAJ OBSEŽNA INVESTICIJSKA DELA V OBRATU PIVKA IN PRESTRANEK. MODERNIZIRATI MORAJO SE OBRAT BAC, KJER BODO IZDELOVALI PREDVSEM GALANTERIJSKE IZDELKE. Z MEHANIZACIJO TEH DVEH OBRATOV, Z BOLJŠO ORGANIZACIJO DELA IN Z NAGRAJEVANJEM PO UČINKU SO OBČUTNO SKRAJŠALI IZDELAVNI CAS. LETA 1953 SO NA PRIMER PORABILI ZA IZDELAVO ENEGA KUBIČNEGA METRA VEZANIH PLOSC 145 EFEKTIVNIH DELOVNIH UR. LANI SO JIH PORABILI 90, LETOS V JANUARJU PA SODIJO, DA SO PORABILI PRIBLIŽNO 88 EFEKTIVNIH DELOVNIH UR ZA IZDELAVO KUBIČNEGA METRA VEZANIH PLOSC. (EVROPSKO POVPREČJE JE 85 UR ZA KUBIČNI METER.) PRI IZDELAVI VEZANIH PLOSC SO 1954. LETA IZKORISTILI 38% LESA, LANI PA ŽE 42%, PRI IZDELAVI SREDIC ZA 10% BOLJE IZKORIŠČAJO LES. VENDAR JIH TI USPEHI NISO USPAVALI. Z BOLJŠO ORGANIZACIJO DELA IN Z UVAJANJEM TEHNIČNIH NORM HOČEJO ZNIŽATI PROIZVODNE STROŠKE IN POSPEŠITI RAST STORILNOSTI IN PROIZVODNJE. ' Zal mi je, da nisem prišel v tovarno vezanih plošč »Javor« V Pivki zadnje dni v decembru in prve dni januarja- Takrat bi slišal razpravo, kakršne ne slišiš vsak dan. Člani delavskega sveta in upravnega odbora, teh-miično vodstvo podjetja, kratka ves kolektiv je razpravljal o normiranju. Delavski svet je namreč začel temeljito tehtati razmerja med izpolnitvijo plana in izplačanimi prejemki za nagrajevanje po učinku. Ugotovil je, da so v podjetju izpolni-Jd proizvodni plan s 110,6 odstotka, za preseganje norm pa so izplačali 13,1 odstotka denarja več, -kot so predvideli. Norme 6o presegali (povprečno za 23 odstotkov. Razlike med izpolnitvijo plana in izplačanimi prejemki so bile očitne. Nekateri so menili, da to ni tako hudo. Delavski svet pa je menil drugače. Zanj razlike niso bile malenkostne, Podobne stvari so ugotavljali tudi drugod. Toda vse to jih ni vznemirjalo. Pač pa se je v takih kolektivih kaj kmalu začelo šušljati o ukinitvi norm in akordov, češ da za nagrajevanje po učinku ni denarja, predpisi tega ne dopuščajo. V »Javorju« pa — kot pravijo — so razpravljali takole: »Razlike, ki smo jih opazili, so nas napotile, da smo začeli iskati, kje so vzroki tega. Nismo mislili na ukinitev nagrajevanja po učinku, temveč na njegovo izboljšanje, na razširitev. Se nekaj: predvsem smo hoteli dognati, kako je s sedanjimi merili na norme. Vemo, da so izkustvena, vemo tudi, da se je proizvodni proces že toliko utrdil, da lahko začnemo uvajati' tehnične norme. Uvajanje tehničnih norm nam mora zagotoviti, da bodo prejemki rasli vzporedno s proizvodnjo- Naloge, ki smo se je lotili lani v decembru in ki še ni opravljena, najbrž ne bi tako uspešno reševali, če bi o tej stvari ne razmišljali že poprej. Tehnično vodstvo je vse doslej vsklajevalo organizacijo dela z zmogljivostjo strojev, proučevalo, katera delovna mesta so nujno potrebna in odpravljalo nekatera delovna mesta ter razporejalo delavce na delovna mesta, ki najbolj ustrezajo njihovi strokovni veščini. Strokovnjaki so ugotavljali, kolikšna je zmogljivost strojev. To je bilo' potrebno, če so hoteli postopoma uvajati tehnične norme. Prav ti zbrani podatki so jih opozorili na to, da so razlike med obsegom proizvodnje in prejemki nastale zaradi tega, ker so vpeljali izkustven© norme. Toda doslej tudi ne bi moglo biti kaj drugače. Delovni proces namreč še ni bil tako utrjen, organizacije dela še niso proučili tako do podrobnosti, da bi lahko prej začeli uvajati tehnične norme. Letošnji proizvodni plan je vodstvo podjetja porazdelilo na vse tri obrate. Vodstva obratov so porazdelila plan na delovna mesta. Skratka, določila so, koliko izdelkov in v kakšni vrednosti morajo izdelati na vsakem delovnem mestu vse leto, vsak mesec, vsak dan in seveda tudi vsako uro. To je, kot pravijo, za njih temelj za drugačen način nagrajevanja po učinku, to je za afcordiranje. Vsaka pro- SAMO PRITISK NA GUMB IN NEKAJ STO KILOGRAMOV TEŽKO DEBLO SE ZAPELJE NAD BAZEN. (Z MEHANIZACIJO SO V »JAVORJU« OLAJŠALI DELO ŠTEVILNIM DELAVCEM) izvodna skupina bo točno vedela, koliko izdelkov mora izdelati, vedela bo, koliko bo prejemala za njeno delo. Seveda bodo imeli tudi posamične akorde, toda tehnološki proces dela je tako zaokrožen, da bodo vendarle prevladovale akordne skupine. Tako' bodo kot pravijo, nagrajevanje po učinku tesneje povezali z izpolnjevanjem količinskega in vrednostnega plana. Na stroške podjetja v dokajšnji meri vplivajo razna občasna popravila oziroma preveliki zastoji. Zato bodo tudi delavce, ki lahko vplivajo na znižanje režijskih stroškov oziroma zastojev, vključili v nagrajevanje po učdnlku. Za režijska popravila bodo določili poseben znesek m za vsako skrajšanje zastojev bo porasla plača tistim, ki sfcrbe za popravila. Vsak zastoj bodo seveda' zapisali in iu@otovili, ali je nastal zaradi prekasnega popravila ali zaradi iztrošenosti posameznih delov. Za .podjetje »Javor«, ki je samostojen izvoznik, je kakovost izdelka izredno važna. Oddelko-vodje, mojstri itd., lahko zelo vplivajo na kakovost izdelkov. Zato bodo premirald vse tiste, ki lahko vplivajo na kakovost izdelkov, na izkoriščanje lesa in na organizacijo dela. V tem smislu bodo tudi spremenili premijski pravilnik. Sedanji način nagrajevanja bo seveda terjal čim popolnejšo organizacijo dela. To bo glavna naloga vseh, ki lahko vplivajo na to, da bo imel delavec pravi čas pripravljeno vse, kar potrebuje na svojem delovnem mestu, da ne bo oo nepotrebnem čakal, da bo lahko izpolnil svojo nalogo in za opravljeno delo tudi prejel ustrezne prejemke. Lani je delalo v »Javorju« po učinku okoli 53 odstotkov zaposlenih. Letos pa računajo, da jih bo delalo po učinku 75 do 80 odstotkov. V nekaterih podjetjih so tarnali, dia bo treba nagrajevanj«. po učinku Ukiniti, v »Javorju« pa si prizadevajo, da bi ga še razširili jn utrdili. P. D. 4,500.000 dinarjev za oddih in izlete jeseniških železarjev Na predlog tovarniškega odbora sindikata je delavski svet jeseniške železarne za letos odobrili štiri in pol milijona dinarjev za oddih, izlete ter poučne oglede. Tovarna bo kupila še dva udobna avtobusa, s katerima bodo prevažali delavce na delo, uporabljali pa ju bodo tudi za izlete. Samo za letne športne igre so namenili i mili. jon 700.000 dinarjev. Z FURNIR SE SUŠI. SAMO ISKRA IN.., S SEJE PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA METALURGOV IN RUDARJEV SLOVENIJE REVIZIJA PREMIJSKIH PRAVILNIKOV Precejšen del razprave na zadnji seji predsedstva Repu-' bliškega odbora sindikata rudarjev in metalurgov so posvetili premijskemu sistemu. V nekaterih podružnicah so že začeli spreminjati premijske pravilnike. Menili so pa, da ne bi bilo prav, če bi zdaj pričeli popravljati premijske pravilnike v vseh podjetjih kar od kraja. V nekaterih slovenskih tovarnah in rudnikih so se premije dobro obnesle in so zlasti večkrat spodbujale kvalificirane delavce k večji storilnosti dela. Na seji predsedstva so razpravljali še o volitvah v delavske svete in obe skupščini. V vseh kolektivih bodo v predvolilnih pripravah priredili zborovanja, na katerih se bodo pogovorili o dosedanjem delu in uspehih v podjetju pa tudi v komuni. O^POŽMNOVMNOST-NEM TEDNU ZLATE BUCIKE Na oddelku civilne zaščite pri TNZ okrajnega ljudskega odbora Ljubljana imajo na zidu dva zemljevida ljubljanskega okraja. Ob njih sem se spomnili na zemljevide v vojaških štabih, na katerih generali z zastavicami označujeijo položaj svojih čet . . Na teh zemljevidih pa so bUe namesto zastavic — navadne bucike., Pogledal sem na legendo: zlate bucike označujejo požare, ki so povzročili nad milijon dinarjev škode ! In koliko je ‘bilo še znakov za manjše požare! Samo v ljubil j ansikem okraju je billlo lani 98 požarov v obratih družbenega lastništva. Ti požari eo povzročili 160 milijonov škode, čiste, nenadomestljive izgube našega skupnega premoženja. 'V' večini poznejših preiskav so ugotovili, da je do požarov prišlo zaradi maltam a,mos ti, predvsem zaradi malomarnega odnosa do varnostnih ukrepov. Največkrat je izbruhnil požar, ker sb bile kurilne in dimne naprave slabe in nezaščitene ali pa zaradi slabe električne napeljave. Požar v železniški šoli v Zalogu, ki je nastal zaradi slabe električne napeljave, je povzročil 5 miildjionov dinarjev škode. V Duplici sio imeli neprimeren Sindikalna podružnica podjetja »Prevozništvo«, Celje sporoča, da je po kratki bolezni umrl dne 4. marca 1958 CIRIL NOVAK šofer Zvestega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu! Sindikalna podružnica »PREVOZNIŠTVO«, CELJE Ing. Slavko Marjanovič : PR0UČ€VAW3£ D6LA Sestavljanje predlogov za boljši način dela Predloge za boljši način dela sestavlja in predlaga analitičar dela, in sicer na temelju odgovorov, ki jih dobi na standardna vprašanja. Standardna vprašanja zajemajo samo tista področja, kjer je mogoče postopke zamenjati. Toda za podrobnejša napotila o načinu in obsegu sprememb so potrebna še druga vprašanja. Našteli jih bomo le nekaj za napotilo. 1. KAJ SE DELA? — Čemu koristil opravljeno delo? Ali bomo z izboljšanim načinom dela dosegli zaželeni cilj ali bi kako drugače bolje opravili delo? — Komu koristi opravljeni posel in kako dolgo traja ta korist? — Kaj se zgodi z izdelanim predmetom, potem ko ga izkoristijo? — Ali je treba potrošnika posebej poučiti o pravilnem izkoriščanju? — Ali potrebujemo pri delu material (kakšen in koliko), energijo, gorivo, vodo ali kakšno drugo dobrino? — Ali dobi potrošnik pravočasno naš izdelek? — Ali smemo spremeniti sestavo izdelka, njegovo obliko, surovine, obdelavo, težo, način uporabe ali kaj drugega zato, da bi v smislu prejšnjih vprašanj bolj ustrezal svojemu namenu? Z. ALI SMEMO KAK POSTOPEK OPUSTITI? — Ali je mogoče zaradi spremembe prejšnjega ali sledečega postopka opustiti kak postopek? — Ali lahko kak postopek opustimo, če drugače razporedimo delovna mesta, če izboljšamo mehanizacijo ali zaposlimo boljše delavce, poskrbimo za boljšo osvetlitev in zračenje, skratka ustvarimo boljše delovne pogoje? — Ali moramo spremeniti sestavo in obliko izdelka ter surovine, obdelavo, težo, način uporabe ali kaj drugega zato, da bi postopek, ki ga proučujemo, lahko opustili? Ali bi bilo to ekonomsko upravičeno? — Ali lahko zaradi spremenjene embalaže ali transportnega sredstva opustimo postopek, ki ga proučujemo? — Ali lahko postopek občasno opuščamo (kontrola)? — Kaj bi se zgodilo, če bi postopek opustili? 3. KJE OPRAVLJAMO POSTOPEK? — Ali so delovni pogoji (osvetlitev, ogrevanje, higienski pogoji, ropot itd.) ugodni ali neugodni? — Kaj je treba storiti za boljše . delovne pogoje? — Ali ni nevarnosti, da bi se delavec poškodoval ali bi se poškodoval material; kako tako nevarnost odstranimo? — Ali je dovolj prostora za udobno delo, za vskladiščenje neobdelanih in obdelanih kosov? — Od kod prinašajo kose, ki jih je treba obdelati, in kam odnašajo izdelke? — Afi nastajajo pri delu odpadki in kako jih odstranjujejo? — Ali so delavci pri delu drug drugemu napoti? — Ali bi bilo mogoče delovno mesto preurediti, da bi delo bolje organizirali (v smislu naštetih vprašanj)? — Ali slaba tla ali vrsta tal, ki so na delovnem mestu, ovirajo delo? —• Ali smemo delovni postopek premestiti tja, kjer so ugodnejši delovni pogoji? 4. KDAJ OPRAVLJAMO POSTOPEK? — Koliko postopkov vsebuje celotni delovni proces? — Ali so med postopki zastoji in zakaj? — Kolikokrat je treba material prenesti med delovnim procesom (število postopkov, transport)? — Od česa je odvisen vrstni red delovnih postopkov? Od razporeditve delovnih mest, od konstrukcije proizvodov in vrste materiala, ki ga obdelujejo, od konstrukcije orodja ali stroja, od kvalifikacije in števila delavcev, od kontrole v procesu, od instalacije ali naprav, od slabih prostorov ali od česa drugega? — Ali lahko s spremenjenim zaporedjem postopkov zmanjšamo njih število (posebno transport), poenostavimo orodje, smotrneje izkoriščamo prostor v delavnici, izkoriščamo cenejše surovine, zaposlimo strokovno manj usposobljene delavce, poenostavimo kontrolo in evidenco, zmanjšamo potrošnjo energije in delovne sile? — Ali lahko več kosov hkrati prenesemo, obdelujemo, kontroliramo, sestavljamo? 5. KDO OPRAVLJA POSTOPEK — Ali je delavec umsko in telesno tako razvit in ali ima toliko izobrazbe, kolikor je potrebuje za delo, ki ga opravlja? — Ali mu kontrola vrača več izdelkov, kot je dovoljeno? — Ali se delavec zanima za svoje delo? — Ali stalno ali samo občasno uspešno dela? — Ali je delovni čas normalno izkoriščen ali delavec čaka na-delo? — Ali bi lahko isto delo opravljal tudi niže kvalificiran delavec? -r Ali bi lahko postopek opravljal katerikoli delavec, ki ni polno zaposlen? — Ali bi zavoljo tega lahko združili zaporedna postopka, da bi bolje izkoristili delovni čas, prostor, gorivo itd.? — Kaj je storiti, da bi povečali delovno sposobnost delavcev? — Kako bi delavca spodbujali k delu? 6. KAKO OPRAVLJAMO POSTOPEK? — Ali zahteva delo veliko in nenehno pozornost in zbranost in ali fSe da z uporabo šablon, vzorcev ali kako drugače olajšati delo? — Ali bi delavcu prihranili telesne moči, če bi njegovo delovno mesto opremili s kakim enostavnejšim delovnim pripomočkom, na primer z vzmetjo, motorjem ali s čim drugim? — Ali ima delavec pri roki orodje in material in ali se mora vsakokrat, ko nekaj prime, skloniti, obrniti, vstati, misliti itd.? — Ali opravlja postopke ročno (s silo mišic) ali uporablja kakšno orodje, napravo ali kakšno drugo pomožno sredstvo? — Ali bi lahko tako preuredili orodje in naprave, da bi obdelovali več kosov hkrati? — Ali bi lahko tako spremenili orodje ali naprave, da bi bilo manj izmečka? — Ali bi lahko delovni postopek tako preuredili, da bo gradivo avtomatično prihajalo do orodja, po obdelavi pa avtomatično izpadlo? — Ali se da obrabo orodja ali kvarjenje stroja zmanjšati z rekonstrukcijo proizvodov in orodja, z menjavo surovin, z boljšim vzdrževanjem, mazanjem itd. (Dalje prihodnjič) elektromotor, zaradi česar jo prišlo do eksplozije v lakirnici. Slaba električna napeljava je povzročila tudi v parfketami Mengeš za 3 milijone dimanjev škode. Težko ijle ome|jiti požar, še teže pa ga je pogasiti, če se. vname lesena stavba. Toda mnoga podjetja še vedno vekladi-ščijo — celo dragocen material — v lesenih stavbah. Lani je v ljubljanskem Inštitutu za elek-trozveze zgorela le li* metrov dolga lesena baraka, toda bilo je dovolj, da so zgorele izredno dragocene naprave v vrednosti 30 milijionov dinarjev! Drugi člen našega temelijne-ga zakona o varstvu pred požarom. jasno predpisuje, da morajo za požarno varnost skrbeti vsi državljani, gospodarske in družbene organizacije. Čeprav formalno v podjetjih zato odgovarja direktor, je delavski svet soodgovoren tudi za protipožarno zaščito. Deilavsk; sveti imajo različne koimiisije, še v nobenem podjetju pa nimajo požarnovarnostne komisije, ki bi morala vsaj dvakrat ali trikrat letno pregledati vse obrate. Ker gre za varnost ljudi in premoženja, bi bilo prav, če bi se tudi sindikalna organizacija, ki je dolžna skrbeti za pravilno izvajanje zakonov, včasih pozanimala, kako v njihovem podjetju izvajajo zakon o varstvu pred požarom in se zaveda za požarnovarnostno vzgojo svojih članov, še vedno namreč mnogi delavci ne vedo, kako se je izogibati požara na njihovem delovnem mestu, še več pa jih sploh ne zna ravnati z ročnimi gasilnimi aparati. Lani, n. pr., je v podjetju »Zima« izbruhnil požar ofo trgalnem stroju. Čeprav je bil v bližini gasilni aparat, so štirje delavci zbežali skozi okno, žimo pa prepustili ognju. V nekem drugem podjetju je nekdo prisebno smel z zida ročni gasil-, ni aparat, ker pa ni znal ravnati » njim, ga je enostavno vrgel v ogenj, »da bi sam gasil«. Vsi tj drobni primeri kažejo* kako važna je požarnovarnostna vzgoja. Upravna vodstva podjetij so dcllžna preskrbeti protipožarno opremo in storiti vse, da onemogočijo požar, vendar pa morajo vsi delavci vedeti, kako se ravna z gasilnim orodjem. Prav je, da ob prvem pcžamovarnostnem tednu, ki ni namenjen samo gasilcem, temveč vsem ljudem, razmislimo o tem. Ne gre pa le za kampanjsko akcijo, temveč za začetek požarnovarnostne skrbi in vzgoje vseh nas. Nekaj številk iz Litostroja . V letu 1952 so v Litostroju proizvedli 6.331 ton izdelkov, predvsem turbin, lani Pa že 11.350 ton. Od 1952. leta do sedaj je v Litostroju 44 odstotkov več zaposlenih, proizvodnja pa je za 87 odstotkov večja. Kljub temu so v tovarni še velike delovne rezerve, ki jih z boljšo proizvodnostjo vedno bolj izkoriščajo. V Litostroju je več kot dve tretjini mladih ljudi, ki jim manjka še veliko delovnih izkušenj, zato so proizvodni uspehi Litostroja toliko pomembnejši. Poleg izdelave hidroenergetskih naprav in opreme za razne tovarne so pričel; v Litostroju ■izdelovati tudi transportne naprave za rudnike. 1952. leta je Litostroj izdelal za 78 milijonov dinarjev izdelkov, letos pa bo znašala vrednost Izvoženih izdelkov 1-6 milijarde dinarjev. F. Vodnik Preklic sindikalne knjižice Sindikalno knjižico je izgubil in jo proglaša za neveljavno Mirko Koletnik, delavec v livarni Železarne štore. POGODBEN ODKUP JE KORISTEN ZA PROIZVAJALCA IN TRG ((Nadaljevanje s 3. strani) vprašanja so se začela temeljiteje reševati šele v zadnjem času. Ureditev teh vprašanj je to nedvomno močan prispevek k izboljšanju tovrstne trgovine. S tem, da je zadnje čase domala onemogočeno odkupovanje kmetijskih pridelkov naravnost od proizvajalca in da gre skoraj ves promet prek kmetijskih zadrug, je bil v trgovin,; s kmetijskimi pridelki storjen velik korak naprej. Toda do dobre organizirane trgovine je kljub temu še daleč. Naše kmetijske zadruge še vedno kupujejo tisto, kar jim kmet pripelje in niti ne poskušajo, vsiaj do zadnjega časa niso, da bi s poznavanjem potreb trga skušale vplivati na proizvodnjo tistih pridelkov, k’ jih trg najbolj potrebuje. V zadnjem času prehajajo kmetijske zadruge na tak sistem odkupovanja z neposrednimi proizvajalci, da z njimi sklenejo pogodbe, na primer glede pitanja živine za izvoz. Drug primer poznamo, ko živilska industrija sklepa s kmetijskimi zadrugami pogodbe že pred sezono za od- kup raznih kmetijskih pridelkov in jim tudi v naprej zagotovi ceno. Praksa je pokazala, da je ta način trgovanja pozitivno vplival na količino proizvodnje in tudi na ustaljenost cen. Težave pa so v tem, da se kmetijske zadruge mnogokrat nerodne, in da si tudi pri kmetijskih proizvajalcih ta način trgovanja še ni pridobil neomejenega zaupanja. Jasno pa je, da bodo KZ v bodočnosti morale preit; na tak način trgovanja. Prednosti takega trgovanja so tako za kmetovalca, ki vnaprej ve, kaj bo sadil in tudi koliko bo (vsaj približno) za svoje pridelke dobil, kot tudi za trg, ki bo na ta način prišel do blaga po bolj ustaljenih cenah. Tak način odkupov pomeni v določenem smislu tudi načrtovanje kmetijske proizvodnje. Danes je že več ali manj jasno, da morajo biti kmetijske zadruge glede prodaje odkupljenega blaga svobodne in da so bile težnje poslovnih zvez, ki so imele monopolistični značaj, škodljeve. Večja proizvodnja, organiziran odkup in boljša~teh-nična oprema trgovin, razen kadra osnovnj pogoj za boljšo, hitrejšo oskrbo potrošnik središč. UMRL JE DELAVSKI PESNIK PETE ii BEZREf V OIotojoucu na Moravskei.-ii je uniTii pet nuesecSv po svoji devetdesetietmci eden najve-č-jih čeških pesnikov Peter Bez-ruč (v civunem zivijenju Via-diimir Vašek). Njegova pesniška zbirka. »Siezke pesmi« j6 ta.ko razširjena in prilljnibijena med češkim ljudstvom, kakor nobena druga pesniška knjiga. Bez-ruč je v »Slezkih pesmih« opeval to, kar je pred petdesetimi leti, ko so te pesmi izšlo v knjižni oibiliiki, najiglobje ohčuti-lo 6eško delovno lljudstvo: ponižanje češke manjšine v narodnostno ogroženih krajih, izkoriščanje delovnega ljudstva, zlasti rudarjev in tovarniških delavcev, pod knuto nemških kapitalističnih magnatov, neodvisnost moravskega in šlezkega kmeta od veleposestniške gospode dn podobno. Iz Bezručevuh verzov so zaplameneli ognjeni jeziki odpora in sovraštva do zatiralcev, za njihovo bleščečo pesniško besedo Ije gorela vroča ljubezen do bednih in nesrečnih, ki sp v šlezkih rudnikih in tovarnah delali za dobičke (zkorišč e valcev. čeprav je bila Bezručeva poezija omejena na šlezko ozemlje. zlasti m.a Tješin, kjer se je 70.000 Čehov borilo za obstoj proti nemški in poljski gospodi, je vendar njeno jedro globoko občečloveško. Z njo je ta pesnik, ki je bil kot človek tih im skromen poštni uradnik, izražal odpor svobodoljubnega človeka zoper nasilje in izkoriščanje. Njegova zbirka je postala ne samo prava pesniška »biblija« češkega delavca, marveč je odmevala daleč po svetu. V Slovenščino jo je prevedel (v izboru) Fran Albreht in jo je leta 1919 izdala Slovenska Socialna Matica. Bezruč je za to zbirko napisal poseben predgovoir, v katerem pravi: »Jaz pozdravljam goreče Vas, vejo enotnega, velikega naroda jugoslovanskega, naroda ponosnega, značajnega in častnega, edinega, ki se je brez pridržka postavil ob bok narodu češkemu. P:od narodom je tu misiii! tiste Jugoslovane. ki »o prav tedaj, ob koncu prve s^tovne vojne, zmagovito razbijali okove habsburške monarhije. Bezruč je kakor naš Prešeren napisal eno samo knjigo poezije, toda s svojimi »Slezkimi pesmitmii«. bo živej trajno v kulturi in ljudski zavesti češkega, naroda. V naiBi poeziji čutimo odmeve njegove pesmi, zlasti pri Srečku Kosovelu in še pri nekaterih pesnikih socialnega odpora in upora. delovni človek C Itn Po uvodnem koncertnem nastopu najmlajših dijakov ljubljanske Srednje glasbene šoie v lopo obnovljeni dvorani Doma sindikatov na Miklošičevi cesti bo šola skupno s Prosvetnim servisom organizirala še vrsto nastopov. Pred vsakim koncer- tom bodo organizatorji poljudno predstavili glasbeno obdobje, v katerem so nastale v koncertni spored uvrščene skladbe. 5. marca je prof. J. Gregorc govoril o predklasiki, glasbena dela iz toga obdobja pa so izvajali solisti, šolski orkester in pevski zbor. Sledila bosta večera klasike, romantike, impresionizma in modeme. Kaj nas je napotilo, da smo organizirali ciklus koncertnih nastopov? Na vprašanje sta najbolje odgovorila neka šivilja in njen sin, ki sta poslušala prvi nastop. (Sin se navdušuje za lahko glasbol) Dejala sta, da je bil koncert lep, vendar prekratek in da si podobnih večerov še želita. In prav to je bil naš namen! Glasba naj sama osvaja, osvetlimo le njeno vlogo v zgodovini človeštva. Spoznajo pa naj jo tudi tisti, ki jih je mogoče samo čutno dražilo in ne vedo za njen globlji pomen. Umetniško doživetje naše nadarjene mladine je blizu vsem, ki cenimo njen^. napore in poznamo njene odpovedi. - Marsikatero otroško veselje je, moralo mimo teh mladih ljudi, toda spričo glasbenih uspehov so zlahka pozabili na vse samoodpovedi. Prav to doživetje umetnosti, ta uspeh in žrtve zaslužijo, da jih spozna čimveč naših ljudi. Poslušalci bodo počasi dojeli, koliko truda zahteva brezhibna izvedba skladbe od mladega izvajalca, kako vztrajno si mora buditi spomin, da skladbo zaigra na pamet. Končno ne smemo podcenjevati napora, Ki je potreben za to, d® se popolnoma Zbere pri javnem nastopu. Če se vsega tega zavedamo, smo lahko ponosni na uspehe naših mladih izvajalcev. Prepričani smo, da bomo z vztrajnim delom izenačili naše glasbene uspehe z uspehi velikih narodov, ki imajo daljšo glasbeno tradicijo in večje iz- vajalske možnosti. Želimo sl pa, da bi naši ljudje zavestno spremljali ta razvoj. Le resnična potreba ljudi po kulturi bo našim glasbenim talentom v oporo, brez katere ni pravega napredka. Ljudje naj spoznajo, da so ti dosežki velike storitve. Ali pa bodo to spoznali ob poslušanju resne glasbe? Razmejitve resne in zabavne glasbe v dva nasprotna si tabora je zgrešena. Najbolj so opozarjali nanjo takrat, ko si je jazz šele utiral -pot in so se za njo skrivali bolj ali manj trgovski interesi! Ni pa rečeno, da ljubitelj jazza ne. bi mogel spoznati in ceniti tudi resnih glasbenih, umetnin. Predsodki so znak omejenosti in neizobraženosti. To velja tudi za resne glasbenike, ki z zagrenjenostjo ugotavljajo, da se mladina navdušuje zgolj za zabavno glasbo. Saj tu ni primerjav! Kot se v življenju prepletata smeh in resnoba, tako je v glasbenem življenju vse na svojem mestu: globina, dramatično doživetje, lahkotnost in tudi banalnost. In zato sl prizadevamo, da bi ljudem širili kulturno obzorje, ne pa ožili. Skratka, ljubljanska Srednja glasbena šola, njena mladina, njeni pedagoigi, njeno vodstvo bi radi svojo ljubezen do glasbe delili z vsemi, ki si tega želijo. Da bi postal ta stik kar najtesnejši, bomo skušali sodelovati z našimi delovnimi kolektivi še na razne druge načine: s skupnim proslavljanjem državnih praznikov, z vabljenjem na šolske prireditve Srednje glasbene šole, morda v obliki patronatstva, morda z dopisovanjem ali s skupnimi pdsveti po naših nastopih. Saj ima mar. sikatera delavska družina otroka,^ ki se želi glasbeno izobra- IVE SlmlC: ČIPKARICA vaL^šolstoo^ne^orrnuditi" , Z razstave grafične sekcije Društva slovenskih likovnih umetni* Prof. V. Hribar - Jeraj kov, ki je odprta v Modemi galeriji. Kranjski delavci radi berejo Maiokatera knjižnica se more pohvaliti s tako lepimi uspehi kakor kranjska Mestna ljudska knjižnica. 1947. leta, ko so jo ustanovili, je imela 1.800 knjig in 192 članov, zdaj ima pa 18.544 knjig in 7.246 članov. Tudi število izposojenih knjig pove, kako pomembna je postala ta knjižnica za izobraževanje Kranjčanov in okoličanov. Prvo leto so knjižničarji zabeležili 2.985 izposojnin, lani pa 62.521. VESELI VEtEK V NOVEM MESTE Vse premalo si prizadevamo, "3 bi ure, ko prenehamo z sakdanjim delom, preživeli eselo in sproščeno. To so ugo-°vili tudi v Novem mestu, za-0 3e tamkajšnje kulturno-pro-vetno društvo »Dušan Jereb« Priredilo prejšnji teden Veseli' ecer. Gledalci so se res nagajali, čeprav bi si morda kdo navzočih želei kvalitetnejši Ptogram. ^ Gblika, v katero so Novome-Scanf spravili svoje vesele domislice, je bila kaj svojstvena: za neznanimi talenti je nastopil ^»rodej«, priznanim Dolenjskim fantom pa so sledili izžrebanci iz občinstva, ki so po-tem, ko so pokazali svoj »talent« ob raznih nevsakdanjih halogah, dobili prav lepa in bo-Sata darila novomeških pod j e-, VI); le-ta so namreč prireditev gmotno podprla. Največ priznanja je dobila mala Polonca, ki bi z manj na-učeno in bolj po svoje povečano povestico še bolj navdu-šila gledalce. Po zgledu Gorenj-^iv> ki imajo svojega »ata iz Krana«, in Štajercev z njihovo »Prleško Mico«, so si Dolenjci Omislili »Rezo in Naceta«, ki pa v ožjem krogu najbrž več povesta o domačih nezgodah in nerodah, kot o »sputniku« in drugih svetovnih problemih. Pa ju ne mislimo podcenjevati! Prepričani smo, da se v njunem okolju zgodi toliko zanimivega, da bi nam lahko ves večer pripovedovala o tem. O novomeških spodrsljajih nam je malo več povedal »Zurnal Novega mesta«, ki pa prav gotovo ni izčrpal domačih novic, godnih za Veseli večer. Najbolj pa je občinstvo razgibal neposreden stik z nastopajočimi pri šaljivih točkah, ki so jih izvedli izžrebani gledalci. Verjetno bi bilo občinstvo še bolj zadovoljno, če bi bile naloge, ki so jih morali opraviti ti izžrebanci, skrbneje izbrane. Na splošno so Novomeščani lepo sprejeli Veseli večer. Prav to dokazuje, da si ljudje želijo smeha in zabave. Kakor so nam organizatorji te prireditve zaupali, nameravajo nadaljevati s podobnimi prireditvami. Prepričani smo, da jih bodo ljudje z veseljem obiskovali, zlasti kadar bodo na višji umetniški ravni. Na Veseli večer so prišli celo Belokranjci in zaprosili organi- zatorje, naj jih obiščejo. Vse kaže, da se bodo za tovrstne prireditve navdušili po vsej Dolenjski, prav zato bi se kazalo bolj posvetiti izbiri sporeda. M. T. Glasbeni festival v Srbiji Letos v juniju in juliju bo Zveza glasbenih društev Srbije priredila festival,i na katerem bodo sodelovali najboljši amaterski simfonični, godalni in zabavni orkestri ter tamburaški zbori, najboljši pevski zbori pa bodo nastopili mesec dni kasneje. Okrajna tekmovanja se bodo začela v maju. Kitajci in jugoslovanska književnost V Pekingu je izšlo še dvoje jugoslovanskih književnih del: drama Iva Vojnoviča »Ekvinokcij« in roman sodobnega beograjskega književnika Čedomi-ra Minderoviča »Oblači nad Taro«. — Izdati pa nameravajo še roman Borisava Stankoviča »Nečista kri« in zbirko novel Miroslava Krleže. Kitajski časopis »I ven« pa . je ponatisnil esej Borisa Ziherla »Umetnost in misel« ter Josipa Vidmarja »Beležke iz dnevnika«. In kdo bere? Predvsem delavci in mladina. Med odraslimi ženske pridneje posegajo po knjigah kakor moški, med mladino pa so fantje pridnejši bralci kakor dekleta. M. Dj. O delu »Prijateljev likovne umetnosti« V mariborskem Klubu kulturnih delavcev so priredili »Prijatelji likovne umetnosti« zanimivo predavanje s štirimi predavatelji. Tema predavanja je bila »Likovne tehnike in veliki mojstri«. O slikarskih tehnikah je spregovoril akademski slikar Slavko Kores, o ki-.parskih pa akademski kipar Slavko Tihec. O Fidiji, Michelangelu, Rodinu in drugih velikih mojstrih dleta je govoril akademski kipar Gabrijel Kolble, o Piccasu, Cezannu, Degasu, Jakopiču in drugih mojstrih čopiča pa je pripovedoval in kramljal akademski slikar Maks Kavčič. Vsi predavatelji so podkrepili svoja izvajanja s primernimi skioptičnimi slikami. Prireditev je bila prav dobro obiskana in je dosegla svoj namen, le diskusija ob koncu je odpadla zaradi pomanjkanja časa, kar je velika škoda, kajti kontakt med avtorji in publiko — kar je glavni namen novoustanovljenega društva Prijateljev likovne umetnosti — se da doseči le s polemiko in diskusijo — z medsebojno izmenjavo misli in predlogov. Novi šoli za obratne inženirje V Sarajevu so odprli Višjo strojno šolo, v Tuzli pa Višjo tehnično šoto. Obe bosta v treh letih vzgojili po 60 strotkovnja-kov, obratnih inženirjev. Sprejemni pogoji so: osemletka In najmanj petletna praksa ali pa srednja tehniška šola in dveletna praksa. Eako delujejo razui filmi oa mladino Zgodovinski filmi mikajo mladega gledalca, ker mu odkrivajo svet, o katerem je bral, slišal in se učil; prikazujejo mu dogodke, o katerih je slišal pri zgodovinskem pouku. Ni pa treba podrobneje dokazovati, da film pogosto zgodovinske dogodke, osebnosti in dejanja samovoljno spreminja, preoblikuje in jim daje podobo, ki ustreza nazorom, miselnosti in okolju, v katerem je fim nastal. O filmu »Ivanhoe« so verjetno vsi naši mladi gledalci prepričani, da je najivernejša podoba junaškega obdobja Anglije. Verjetno jih je le malo zasledilo, da je to vendar avanturistični film, oblečen v zgodovinske kostume in- postavljen v zgodovinsko okolje, s preprosto, solzavo ljubezensko zgodbico. Tako zasnovanih »zgodovinskih filmov« bi lahko našteli dolgo vrsto. Naša naloga v zvezi z njimi bi bila torej, mladega gledalca navajati k temu, da bo zgodovinsko presodil vse, kar je videl v filmu. Posebno redek gost v takšnih filmih so' sociološke komponente, ki so dajale podobo in vsebino zgodovinskim dogodkom in oblikovale osebnosti. Tudi filmi z vojno vsebino so med mladimi gledalci zelo priljubljeni. O njih ne bom na široko' pisal, pač pa priporočam vsem bralcem, da skrbno preberejo zanimivo študijo, objavljeno v 3. številki revije »Film« pod naslovom »Zahodna fronta 1957«. Vojni filmi so zelo redko objektivni, večidel glorificirajo eno ali drugo vojskujočo se stran, pa tudi nasilje. Po mojem mnenju je za oblikovanje mladega človeka še nevarnejša miselnost, da moč oborožene sile edina lahko rešuje probleme človeštva. Prav ta narekuje, da mlade gledalce vzgajamo. Omenil bi še ljubezenske filme. Za te se navdušujejo zlasti deklice. Kaj bi idejali o teh filmih? Nedvomno je v mnogih za cele potoke solza, neživljenjske romantike in pretirane sentimentalnosti, pa malo življenjske resničnosti. Na drugi strani pa opažamo potencirano senzualnost, erotiko in celo spolnost. Nedavno me je po nekem predavanju vprašala zaskrbljena mati: »Kaj mislite o švedskem filmu .Plesala je eno samo poletje’?« Odgovoril sem ji, da se ,mi zdi ta film umetniško dn etično popoln. Malce začudeno me je pogledala, ker ji je verjetno v spominu ostala samo tista »pregrešna« scena z nago deklico. Ko pa sva se začela pogovarjati in sem ji dopovedal, da je pravzaprav celotni zaplet ljubezenske drame pripeljal do tega prizora in ga z nenavadnim čutom za lepoto, čistost in iskrenost ljubezni vključil v film, mi je hitro priznala, da na vse to ni pomislila. Težko bi navedel predstavo iz filmskega repertoarja (komentiranega) za ljubljansko srednješolsko mladino, ki bi jo mladina tako lepo sprejela, kakor je film »Zaradi moje ljubezni«. Pozneje so mi mladi ljudje pravili, da je to vendarle čisto drugačen ljubezenski film kakor dolga vrsta tovrstnih izdelkov. Mladi gledalci naj bi znali občutiti filmsko podobo resnične* mogočne, lepe, če hočete čiste ih plemenite ljubezni, da bi lahko kasneje dali ljubezni pravo mesto v svojem življenju. Ljubezen je pravica pa tudi dolžnost. Erotična komponenta številnih ljubezenskih filmov bo , burkala njih domišljijo in mikala radovednost mladih gledalcev samo tedaj, če j; bo svet erotike ostal zaradi pomanjkljive spolne vzgoje zapečaten s sedmimi pečati. Za zaključek še nekaj o drugih filmskih zvrsteh, ki so med našo mladino priljubljene. Risanke, dokumentarni filmi, filmi o živalih, o tujih deželah in podobno vžgi-* jajo mladega človeka in mu širijo' obzorje. Kajpak ne smemo pozabiti, da tudi ti filmi pogosto služijo takšni ali drugačni ideji. Poznam na primer vrsto odličnih dokumen. tarnih filmov, ki pristransko in celo propagandno sumljivo poveličujejo kako državo ali sistem. Ob takih filmih bi bil seveda pomenek na mestu, da bi osvetlili stvari, ki jih je film namerno ali nenamerno prezrl, Skratka, da bi postavili stvari na pravo mesto. Omenil sem samo najvažnejše misli b filmskih zvrsteh, ki jih mladina najbolj ljubi. Kakor z vsemi sestavki o problemu film - otrok, tako tudi s tem nisem imel namena (in tudi ne možnosti) problemov do kraja izčrpati in razčleniti, marveč jih predvsem nakazati dn spodbuditi bralce k razmišljanju o njih. Vitko Musek Izotopi * složbi industrije Ali Zt VESTE? V AMERIŠKI TOVARNI AVTOMOBILSKIH GUM GOODRICH COMPANY VULKANIZIRAJO GUME NA POVSEM NOV NAČIN. OBRAČAJO JO NAD RADIOAKTIVNIMI ELEMENTI (KOBALT 60). ZA TA POSTOPEK NISO POTREBNI NITI. TOPLOTA NITI ŽVEPLO ALI DRUGE KEMIKALIJE, GUMA PA JE ODPORNEJŠA PROTI TRENJU IN STARANJU Najnovejša domača odkritja na področju nuklearne energije so dala Zvezni industrijisiki zbornici povod, da je sprožila obsežno alkcijo, ki naj bi s pomočjo znanstvenih dognanj pospešila razvoj industrije ali drugače povedano, ki naj bi dosegla, da bi naša gospodarska podjetja začela čimprej uporab. Ijati temeljito raziskane 'izotopa. Kolikšne možnosti za napredek industrije nudijo prav izotopi, najjasneje dokazujejo izkušnje razvitejših dežela. Leta 1955 so ZDA s pomočjo izotopov prihranile 2000 milijonov dolarjev, lani pa že okoli dvakrat več, čeprav so izkoristile komaj tretjino možnosti, ki jih nudijo izotopi. To pa pomeni, da se bo krivulja na grafikonu prihrankov še zmeraj dvigala. Glede uporabe radioaktivnih izotopov v industrijske in druge gospodarske namene je Jugosla. vijia šele na začetku poti. Namestitev novega reaktorja v Vinci nam zagotavlja, da bomo kmalu krili vse domače pota^be po radioaktivnih izotopih. Pomanjkljiva domača proizvodnja radioaktivnih izotopov kakor tudi zamisel Zvezne industrijske zbornice, da bi iaotope čim pogosteje uporabljali v industriji, sta spodbudila iljub-Ijanski nuklearni inštitut »Jožef Stefan«, da se je temu bolj po-svetil. Inštitut je sestavil posebno skupino, ki naj bi proučevala možnosti za večjo uporabo radioaktivnih izotopov. Vodja te skupine inž. Boris Cerček, je dejal, dia so dosegli že nekaj uspehov: sestavili so aparat za merjenje debeline raznih teles. Drugi dve nalogi, ki so si jih zadali, sta v zvezi s proučevanjem polimerizacije pod vplivom žarčenja in z ugotavljanjem narave in stopnje 'korozije z radioaktivnimi izotopi. Za proučevanje toka polime-rizacije pod vplivom žarčenja nameravajo zgraditi posebne naprave, s katerimi bo mogoče razkuževati perilo. Za to se zanimajo ljublj. Zavod za farmacijo in nadzorstvo zdravil, naša kemična industrija, fakulteta za kemijo, kemični inštitut »Boris Kidrič« kakor tudi Poljedelski center za vprašanja mutacije. Z vsemi temi zavodi je inštitut »Jožef Stefan« podpisal pogodbo o pomoči in sodelovanju pri čim- širšem uporabjjanjfu radijskih izotopov. V letošnjem načrtu ima naš nuklearni inštitut štiri vrste naprav za industrijsko uporabo radioaktivnih izotopov. Predvsem nameravajo izdelati napravo za nadzorovanje pretakanja plinov, dalje za radiografijo, za zunanje merjenje ravni tekočin v raznih posodah in cisternah :n naprave za radijsko karotažo. Kolikšnega pomena bodo vse te novosti, pove že to, da bi z napravo za radiografijo hitro ugotovili, ali imajo določeni izdelki razpokline, razne okvare in podobno. Z redno kontrolo izdatek zanje kmalu krila ne samo večja, marveč tudi manjša podjetja. Ljubljanski nuklearni Inštitut namerava članom raznih ustanov in kolektivov posredovati s tečaji tehnično znanje o uporabi izotopov. Na prejšnjih tovrstnih tečajih so namreč zdravnike, biologe, industrijske in poljedelske strokovnjake le teoretično seznanjali z osnovami uporabe radioaktivnih izotopov. Ti tečajizi pa so združeni s praktičnimi vajami. Strokovnjaki bodo tečajnike nadzorovali pri ravnanju z izotopi, da bi se znali obvarovati- pred škodljivim žar- Brez telefona si življenja res ni več mogoče zamisliti. Kakor je za gospodarstvenika in družbenega delavca telefon prava nadlega, saj mu venomer zvoni in cefra živce, pa mu je le desna roka. Kaj je v tej črni škatli š številčnico in slušalko? Po kakšnem principu deluje telefon? Ne bo odveč, če se malce podrobneje seznanimo s tem. Najprej ponovimo to, kar že vemo, namreč da je zvok valovanje zraka. Pri govoru se širijo zračni valovi na vse strani s hitrostjo 330 m na sekundo. Na daljavo zračni valovi močno oslabe, zato so znanstveniki leta in leta razmišljali, kako bi zračno valovanje prenašali dlje kot seže zvok s.am. Proti koncu prejšnjega stoletja se je rodil telefon. Bistvo telefona sta mikrofon in slušalka. Mikrofon je kovinska škatlica, v kateri so oglena elektroda in oglena zrnca (sl. 1). Spredaj zapira škatlico tanka kovinska ploščica — membrana. Pri govoru zadevajo zvočni valovi obnjo in jo stresajo. Zato se oglena zrnca bolj ali manj stiskajo. Ce priključimo med membrano in elektrodo baterijo, vmes pa še napravo za merjenje električnega toka, opazimo, da kazalec niha, kadar govorimo v' membrano. Ko se oglena zrnca stisnejo, se električni upor med membrano in ogleno elektrodo zmanjša ter prepusti več toka. Ko se membrana umiri, se zrnca spet razmaknejo in oteže prehod električnega toka. Namesto zvočnih nihajev dobimo torej nihaje električne napetosti. Zdaj je treba te nihaje spremeniti spet v zVočne nihaje. To posreduje slušalka. V njej je z žico ovita železna paličica. Ce spustimo skozi žico tok, postane železo magnetno, in to tem bolj, čim močnejši je tok in čim več je navojev okrog paličice. Magnetna paličica pa pritegne membrano, če se torej jakost toka spreminja, niha v istem ritmu tudi membrana, zaradi česar začne zrak nihati; tako nastane zvok. Treba je torej mikrofon in slušalko povezati (sl. 3); to je tudi vsa skrivnost telefona. Seveda nastanejo s prenosom zvoka po žicah še številne težave, ki jih premostimo z raznimi napravami, med katerimi je tudi znana Pupinova tuljava, ki FLUORIRANJE URANA V INSTITUTU »JOŽEF STEFAN« V LJUBLJANI jo je izumil naš znatstvenik Mihajlo Pupin. L. V. izdelkov bo mogoče velilko prihraniti, poleg tega bo boljša tudi kakovost dela. Z napravo za merjenje tekočin tfo mogoče ugotoviti, koliko tekočine je na primer v cisterni, ali če bosta v njej dve teikočinii z različno specifično teižo, do kod sega težja in dio kod lažja. Naprava za radijsko kairiotažo bo velikega pomena za delavce na naitt. nih poljih, ker bodo z gama žarki ugotavljali sestavo tal in odkrili ležišča nafte. Za uporabo radijskih izotopov v gospodarstvu je ziaires dosti možnosti. Prizadevanja naših znanstvenikov in znanstvenih inštitutov v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, da bi jih v čim-večji meri uporabljaJi v industriji, mnogo obetajo, zakaj vse te naprave, ki so jih doslej skonstruirali, ne bodo drage. Po izračunih inž. Cerčka bo prototip za merjenje debeline raznih teles z elektronskimi napravami stal okrog 950.900 din in 400 dolarjev (razni uvožena deli, ki jih še zri. mogoče doma izdelovati). Ce bi jih začeli serijsko proizvajati, • pa bi se vse te naprave verjetno za polovico pocenile. To pa pomeni, da bi če-njem. Ob zaključku predavanj bo vsakdo prejel posebno dovoljenje, za delo z izotopi. Relja Atanasijevič GOSPODINJE! PRIJETNO PRESENEČENJE 1501. USTILO /\ KOVNE l\ STEKLO Nova razpoka na dira oceana S preciznimi seizmografskinti in topografskimi merjenji sO odikrili novo razpoko na dnU oceanov. Široka je 35 km ^ kakih 500 m globoka. Teče pa čez ves Atlantski r-^can od severa proti jugu, obide Rt dobre nade in gre ob južnem delu Indijskega oceana mimo Nove Zelandije */ Tihi oceuh* kjer zavije na sever mimo Kalifornije do Aljaske. Po vsem sodeč je ta razpoka nastala šele pred nedavnim. Sto milijonov let stara dinozaurusova jajca V francoski' pokrajini Pro-vence so našli v podzemnih slojih veliko količino dino-zaurusovih jajc, katerih starost cenijo na sto milijonov let. Francija je pristala, da nekaj teh jajc odstopi tudi drugim muzejem po svetu. Samo tretjina ameriških mornarjev ‘zna plavaii Pred nedavnim so anketirali nekaj tisoč ameriških mornarjev. Na vprašanje ali znate plavati, so dobili take odgovore, ki jih pri reditelji ankete nikakor niso pričakovali. Dve tretjini mornarjev je zapisalo »ne«. Torej se dosti bolje počutijo na suhem kot v vodi. Močna erozija v Makedoniji Makedonijo izmed vseh republik najbolj ogroža erozija (delovanje vode na zemeljsko površino). Izračunali so, da znaša erozija 10 do 90 ton na hektar — povprečno 45 ton na hektar. To pomeni:, da odnese voda vsako leto SOOO kubičnih metrov zemlje z vsakega kvadratnega kilometra. V Makedoniji ogroža erozija 420.000 hektarov površine (16 odstotkov celotne površine Makedonije) in odnese voda vsako leto 1'5 milijonov kubičnih metrov zemlje. Kmalu bo rešena skrivnost »snežnega človeka« Zadnje čase so po vsem svetu veliko govorili in pisali o »snežnem človeku«, ki so ga baje videli na Pamiru in v Himalajskih gorah. Zlasti so postale te govorice žive, ko je sovjetski raziskovalec Pronin izjavil, da ga je videl na lastne ooi. V Sovjetski' zvezi so sedaj (kot poročajo Izvestja) organizirali ekspedicijo, ki bo odšla v tiste kraje in skušala poiskati tega »snežnega človeka«, čeprav sami ne verjamejo dosti tem vestem, saj domačini zatrjujejo, da kaj podobnega nikdar niso videli. No. ekspedicija je vseeno krenila na pot in obljubila, da ga bo poiskala, če sploh je. NEVERJETNO IN VENDAR RESNIČNO Na jugoslovanskih planinah živi ipo uradnih statistikah 22.000 divjih koz, 2.7D0 medvedov, 11 tisoč jelenov, 141 tisoč srn, še zanimivejše pa so po rastlinstvu. Že v Julijskih in Savinjskih Alpah najdeš rastline, kakršnih ni nikjer na svetu (na primer triglavska roža. Cojzo-va vijolica, Cojzova zvončnica, blagajana itd.). Najz-animivejša gora pa je vsekakor Velebit. Botaniki,so odkrili in znanstveno opisali okoli sto vrst cvetlic, ki rastejo samo na Velebitu. Zato nosijo mnoge izmed njih tudi znanstveno ime po tej gori, na primer »Melampirum Velebitifcum« ali »Campamula Velebitica« itd. Koliko vrst pa je še neraziskanih, saj šele zadnje čase temeljiteje raziskujejo te predele naše domovine. Na obletnico snanM švedskega inženirja Nobela, 10. decembra, podelijo vsako leto iž rentnega sklada njegove dediščine NOBELOVO NAGRADO petim lju. dem, ki so v preteklem letu največ storili za skupni blagor. V več kot petdesetih letih, odkar jo delijo, jo je dobilo tudi U žena. Poljakinja Marie Cupie jo je prejela celo dvakrat Einstein je takole rekel o nj*j: »Marie Curie je fdina stavna osebnost, katere slava ni pokvarila.« Tudi potem ko je zaslovela po vsem svetu, je Marie Curie ostala Skromna in tiha, kakor takrat, ko je kot poljska študentka prišla brez denarja v Pariz in se vpisala na Sorbono. Prvo Nobelovo nagrado je dobila leta 1903, in sicer za znanstveno delo na področju fizike, leta 1911 pa za uspehe na področju kemije. Za tovrstno de. lo je bila* nagrajena samo še ena ženska — njena najstarejša hči, učenka in pomočnica, Irene JolMot Curie, ki je nedavno umrla. Tretja ženska, ki je dobila Nobelovo nagrado, je Avstrijka Bertha von Suttner; ta je bila nekaj časa Nobelova tajnica. Pod njegovim vplivom je mnogo storila za mir in je zato tudi leta 1905 prva dobila Nobelovo nagrado za mir. Menda je prav ona vplivala na Nobela, da je vse svoje imetje zapustil za blaginjo človeštva. ža njo sta Nobelovo nagrado za mir prejeli še dve Američanki; Jane Adams in Emily Green Balch, obe članici mednarodne ženske zveze za mir in svobodo v svetu. Za zasluge na področju medicine je prejela Nobelovo nagrado samo ena ženska — Američanka dr. Ger-ty Cory. Nobelovo literarno nagrado pa je dobilo pet žena.; Svedinja Selma Lagerlof — njena dela je Nobel zelo cenil, Norvežan-ka Sigrid Undset za svoje .zgodovinske romane, Italijanka Grazia Daledda za realistični opis svoje rojstne vasi na Sardiniji, čilska pesnica Gabriela Mistral za lirske pesmi Jatinsko-ameriškega duha in končno P earl S. Buck, Američanka, ki je v polovici svojih proznih del opisala Kitajsko, kjer je dolgo živela. Ta socialno izredno ču- teča žena je prav gotovo mnogo pripomogla, da se je svet spoznal z usodo fcitejskeiga človeka. Serijska proizvodnja umetnih src Sovjetski profesor' zdravstva dr- Višnjevskl je pred nedavnim operiral enajstletnega dečka, ki je imel hudo srčno ste-nozo. Pri operaciji je uporabil nov tip umetnega srca, ki je celih 20 minut opravljalo srčne funkcije. Operacija je odlično uspela. AMERIŠKA PISATELJICA PEARL S. BUCK (NA DESNI) V KROGU SVOJIH POSVOJE1S5PEV. V ZADNJIH DVAJSETIH LETIH JE POSTAL NJEN DOM NEKAKŠNA JAVNA USTANOVA, V KATERO SE ZATEKAJO ZAPUŠČENI OTROCI S česnom nad raka Zdravniki medicinske fakultete v Clevelandu so ugotovili, da česnov sok preprečuje razvoj raka. Do teh ugotovitev so prišli s poskusi na miših. Neka snov v česnu, ki se imenuje alicin, je namreč velik nasprotnik bakterij. Na tej fakulteti so preskusili, kaj se zgodi, če pride alicin v stik z rakastimi celicami. Alicin so 10 minut mešali z rakastimi celicami tumorja, potem so to snov vcepil; mišim. Rezultat je bil presenetljiv. Niti ena miš ni dobila tumorja. Istočasno pa so drugim mišim vcepili rakaste celice brez alicina: miši so kaj kmalu dobile rakaste tumorje-In še en poskus je potrdil njihove domneve. Mišim, ki so bile prej cepljene z rakastimi celicami, so vbrizgal,! alicin. Pri nekaterih je tumor prenehal rasti, pr; drugih pa je P0" polnoma izginil. ■ Morda bomo le kmalu dobili učinkovitejše zdravilo proti raku, čeprav še ne vemo, kaj je rak in kaj ga povzroča. ______________________________________________________________________________________________________________________; ' * ...^ »TU 114«, NAJVECJE LETALO Na SVETU. ZGRADILI SO GA V SOVJETSKI ZVEZI. ŽENEJO GA ŠTIRJE TURBINSKI MOTORJI TER DOSEŽE HITROST OKOLI 900 km NA URO, SPREJME PA 220 POTNIKOV O STANOVANJSKIH SKUPNOSTIH V UUBLJANI IN MARIBORU PRVI KORAKI (Nadaljevanje g prve strani) rajši Nato je pogledala mojega spremljevalca in tiho vprašala: »Starih sem že sita, kdaj nas boste naučili kakšno novo pesem?« Marko se ni nič čudili vprašanju. Otroci namreč vsak dan sprašujejo, kdaj bo spet kakšna vaja. . * Ob enem Izmed stanovanjskih blokov je lesena baraka. Delavci, ki so gradili bloke, so se že zdavnaj preselili drugam, oa-raka pa je ostala. »Pravijo, da jo bodo preuredili v pionirsko sobo« mi je dejala mala Nataša. »Pionirsko sobo, zakaj?« »Ker v deževnih dneh ne moremo igrati na dvorišču,« ie odsekala mala pionirka. Na sosednjem, dvorišču stoji nizka, stara stavba, nekdanja pralnica in drvarnica. Tudi v tej stari zgradbi bodo uredili pionirsko sobo. Ob vsakem bloku opaziš kaj novega. Vsi malo večji otroci tudi vedo, da ne bj imeli gugalnice, ne mize za tenis, ne bunkerja, ne pionirske sobe, če ne bi. bilo stanovanjske skupnosti. »Poskušamo, iščemo ustreznih oblik, manjka pa nam izkušenj. Naše hiše in stanovanjski bloki so posejani po vsem Mariboru. Nekaj je novih, nekaj pa starih. V vseh je pa dosti otrok. Radi bi vsaj malo razbremenili matere. Zato smo organizirali klube oziroma krožke. Ne veste, s kakšnim veseljem se učijo iger in recitacij. Seveda preživijo največ prostega časa zunaj, na svežem zraku- Sprašujete me za servise, za razna hišna popravila. V novih blokih jih skorajda ne potre- bujemo. Vsa drobna popravila opravljajo hišni sveti v lastni režiji. V starih naseljih pa nam bodo servisi prav prišdi. Naša tovarna ima stanovanjske bloke tudi na Pobrežju. Tam bodo ustanovili pralni servis. Povedati moram še to, da smo se v naši stanovanjski skupnosti domenili, da bodo levji delež stroškov nosili hišni sveti sami. Ta bo poskrbel' za pralnl*s3rvis, oni za otroško igrišče, spet drug za pionirsko sobo itd.« Takole nekako pravijo o stanovanjski skupnosti na stanovanjski upravi MTT v Mariboru. Ne za servise, v prvi vrsti skrbijo za mladino, skrbijo, kako bodo pionirji in cicibani preživeli prosti čas. Predvsem na to so mislili pri sestavljanju načrtov za stanovanjsko skupnost. Zastavili so vse svoje sile, da bi otroke odtegnili od ceste in jih prijetno zaposlili. In to jim je že uspelo. V to verjameš ob pionirčkovem vprašanju: »To. variš, kdaj se bomo spet viden?« m NAJPREJ PRALNICO Stanovanjska skupnost »Stadion« v bežigrajski občini si je nabavila sesalnik za prah ,n lo-ščilnik. Gospodinje 30 se toh pripomočkov zelo razveselile. Kmalu pa so se začele spraševati, koliko takšna reč stane. Zmajale so z glayo in marsikatero je zaskrbelo, kaj bo, če bo sesalnik pokvarila in kako ga bo plačala- Neutemeljen strah pa je hitro minil. Zdaj si vse gospodinje sesalnik in loščilnik pridno sposojajo za malenkostno, odškodnino. Na dvorišču bivših »Fondovih« hiš stoji železniški voz. Pravijo. da nameravajo notri ure- KAJ NAMESTO MESA? Meso je postalo zaradi cene bolj redek gost na naših jedilnih listih, s tem se je znižala tudi količina živalskih beljakovin v naši prehrani, Le-teh pa ne moremo v celoti nadomestiti z rastlinskimi, ki jiih je v naši prehrani precej in jih uživamo v stročnicah, krompirju, zelenjavi itd. Živalske beljakovine vsebujeijo namreč vse snovi, ki so potrebne za gradnjo telesa ,in jih imenujemo zato tudi popolne. Rastlinska hrana pa nekaterih snovi niipa in jih moramo zato v prehrani dopolnjevati s popolnimi (mlekom, mesom, jajci itd.). Odrasel človek potrebuje na dan 70 g beljakovin. 0d teh naj bo polovica živalskih. Le tako dob; telo veš potreben »gradbeni material«, ki ga potrebuje otrok za rast, odrasel človek pa za obnovo celic. Ce t0 ravnotežje za dlje časa porušimo, to se pravi, če je telo dlje časa brez zadostne količine beljakovin, telo opeša, zmanjša se delovna sposobnost in zdravje slabi , Tako nastaja spričo tržnih razmer vprašanje, kako nadomestiti živalske beljakovine v prehrani. Ali je meso edino živilo, ki nam jih daje, ali so še druga in kako je z njihovimi cenami? Taka živila, ki enakovredno nadomeste meso, so predvsem mleko, ribe in v določenih pogojih tudi jajca. Kar poglejmo! V 100 g govejega mesa je 19 g beljakovin, v 100 g mleka 3,4 g, v 100 g skute 17 g, v 100 g rib, ki se dobe pri nas, okrog 20 g (po vrstah rib), v 100 g jajc .13 g (1 jajce približno 6,5 g). Sedaj pa cene! Začnimo z ribami, bi so sicer tudi meso, vendar jih bomo obravnavali posebej. Ce kupimo 10 dkg govedine, damo zanj0 - 28 din, za 10 dkg sardel pa le 10-12 din. Gram beljakovin govejega mesa stane torej 1,47 din; gram beljakovin iz sardel pa 0,55 din. Razen tega vsebujejo ribe še dragocene rudninske soli in vitamin D. Težava je le v tem, da dobiš ribe le v nekaterih mestih, in še to neredno, razen tega pa je dosti ljudi, ki rib ne marajo. Kadar pa ribe le lahko kupimo, jih bogato izkoristimo, saj' koristimo zdravju in žepu. To naj bi upoštevali tudi obrati družbene prehrane. Jajca niso vedno cenejša od mesa (merjeno po količinah beljakovin). Potrošniku bo pokazala računica. kdaj sta dve jajci cenejši kot 10 dkg govedine ali salame, ker dve jajci po vrednosti zamenjujeta omenjeno količino mesa Vsekakor primerjajmo cene tedaj ko bodo j a j- of> '•',?):0^**1 er ^9 K 'O'*. - 0 koši doma, bo računica svetovala večjo porabo jajc kot mesa. Na j pi 1 pu; v c. J1 ej »a . iz- menjava mesa z mlekom, ir. to ne samo zaradj cene, temveč tudi zaradi, drugih sestavin, ki so v mleku. Pol litra mleka zamenjuje po vrednosti 10 dkg mesa. Razlika v ceni je_13 dinarjev v korist mleka, pri skuti pa 14 do 16 dinarjev. Mleko ima še druge prednosti. Maščoba je zelo lahko prebavljiva, med rudninskimi snovmi je najvažnejši kalcij, ki ga v naši prehranil sicer primanjkuje. Ce ni v prehrani dovoillj kalcija, kositi ne dobe dovolj hrahe in pojavi se rahitis. Mleko pa vsebuje še nekatere vitamine. Ce primerjamo količine beljakovin, oigl jiko vib hidratov. 1 maščob itd., ki jih vsebuje mleko, s ko-■ Hčiniami, ki so n- Pri v fižolu, bi videli, da jih ima le-ta več kot mleko, vendar so dosti težje prebavljive kot v mleku. Torej je v mleku še »nekaj«, kar s številkami sicer ni izraženo in ta »nekaj« je -pomemben tudi za odraslega človeka S tem ni rečeno, da bi mogel živeti odrasel človek brez škode samo ob mleku. Njegovo korist najbolje izkoristimo, če ga uporabljamo kot živilo in ne le zgolj kot dodatek. Prvi večji uspeh je vsekakor uživanje mleka v šolskih kuhinjah in zvišano število obrokov jogurta po naših obratih. Ce se hočemo ceneno in zdravo prehranjevati, bi, morali dvigniti potrošnjo mleka od sedanjih 300 g na vsaj tričetrt litra na dan. ag diti servisno delavnico. Hiše sc stare, popravil je vedno dovolj. Z obrtniki pa je velik hiiž. V tem vagonu bosta dva upokojenca opravljala najnujnejša popravila. Dogovorili so se tudi z nekim mizarjem, ki .ni polno zaposlen, da bo prihajal v ta konec Ljubljane, kadar bo pač več naročil hkrati. Gledam vagon in premišljam. Zamisel ni slaba. Le da bi jo kmalu uresničili! Denarja ni bilo dovolj, zato niso mogli kupiti niti najpotrebnejšega orodja. Zdaj bo nekoliko bolje. Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora Ljubljana . Bežigrad so namreč sklenili, da bo občina še bolj finančno podpira prizadevanja stanovanjske skupnosti. »Morda pa imate že pralni servis?« sem pobaral tovariša F. T. »Da, prejšnji ponedeljek smo imeli poskusno pranje. Naše gospodinje so bile navdušene in marsikatera je rekla, da bo zdaj konec trpljenja-« % POLZELA PRED OSMIM MARCEM V Polzeli bodo pred praznikom žena odprli moderno pralnico, v'kateri bodo lahko dnev. no oprali okoli 80 kg perila. Tovarniške delavke bodo zjutraj prinesle s seboj sveženj perila, ko se bodo vračale z dela, bo perilo že oprano. Tako bodo laže zbrano delale v tovarni, ker se jim doma ne bo treba mučiti s pranjem velikih kosov perila. 9 STORJENI SO PRVI KORAKI Stanovanjske skupnosti nenehno kujejo nove načrte. Premišljujejo, kako bi delavki, ženi in materi pomagali, da se ji ne bo treba več toliko ukvarjati z drobnimi gospodinjskimi opravili, da je med gospodinjskim delom ne bo več skrbelo, kje so njend otroci, saj bo vedela, da se res prijetno in toplo počutijo v veliki družini. Nace Borftnar NEKATERI HIŠNI SVETI V STANOVANJSKI SKUPNOSTI •STADION« SO SI KUPILI APARATE ZA GOSPODINJSTVO KgT 1 STANOVANJSKA SKUPNOST MARIBORSKE TEKSTILNE TOVARNE JE PRIREDILA ZA SVOJE OTROKE TUD'1 SMUČARSKI TEČAJ TAKOLE RAZVEDRILO OTROKOM JE OMOGOČILA STANOVANJSKA SKUPNOST MARIBORSKE TEKSTILNE TOVARNE »Od tod se Topuh najlepše vidi. Tam bo tudi komandant bataljona s kurirji S tega griča je tudi najlepši razgled na progo.« Nato je obrni! konja na levo, da bi poveljnika odvedel tja. »Stoj!« je rekel Mitar in gladil kobilo po mokrem vratu. »Kje boš pa ti s četo?« »Sam jo bom vodil v napad.« »Potem bova skupaj.« Komandir je zinil in pritegnil sercu uzdo. »Ali. . .« je izustil, pa ni odgovoril, ker je poveljnik odreda rahlo zganil pete in pognal kobilo v dir. Komandir je pozabil zapreti usta. Že marsikaj je slišal o tem prečudnem komandantu, nikakor pa ni pričakoval, da bo drevi z njim napadal na čelu čete. In nenavadno mu je križalo račun, ker se je poveljnik odreda prav njemu obesil na vrat. »Bom moral opozoriti vodnike, vrag jih dal, naj drevi 00-pazijo, kaj delajo.« Spuščala sta se po položnem pobočju proti globeli. Pred njima se je iznenada odprla široka raven. Objemala je Dolgi do' kakor zeleno, razgibano morje, z juga in severa Obronki Vukolega so se vtapljali vanjo kakor poledeneli vulkanski polotoki. Dolgi Dol, namrščen in hrapav, se je- zarinil kakor klin globoko v njeno obdelano zemljo, brezobzirno in barbarsko, opiraje se na svoje močno zaledje, ki se je divje, ponosno nepregledno oprlo na nebo. Proga se je kakor kača. ki se ogiba puščobnih planin, zleknila po dolini in se izgubljala ob njenih robovih in zavojih Samo na enem kraju se je opogumila in se priliznila v bližino Dolgega dola. takoj nato pa je splašena pred skrivnostnim varuhom mrk*h gorskih gmot zavila na levo, čim ■"'sije od tega brezbožnega orjaka, ki sili v nebo. Prav tu, na .tej izboklini proge so zrasli iz tal trik velikanski gobani, trije čvrsti bunkerji, n tvorili po svoji razvrstitvi težko osvojljivo strelsko oporišče , To je bil Topuh Mitar je 'pritegnil uzdo. kobila je obstala Serec se je spoštljivo umakni! za korak, dva Poveljnik je segel po daljnogledu, toda razgled je bil tako jasen in pregleden da bi bil daljnogled samo- pokvaril jasno celoto Bilo je. kakor da so bunkerji čisto b" n ,i-sti najvišji je stal spredaj in gledal s ■ ojimi črnimi linami proti Dolgemu dolu Druga dva, umaknjena levo in desno, sta stala tak" vsaksebi, da sta s prvim sestavljala, trikotnik, ki je lahko vsak čas razsul ogenj v vse smeri. Pred njim se je vijugala črta strelskega rova s prsobranom, ki ga je porasla trava. Med bunkerji je stalo nekaj lesenih barak, bivališče posadke. Lahko si celo videl obrise ustašev; bili so kot nekakšne razgibane lutke. Mitar je pogleda) komandirja čete. Tega ni razgled nič kaj navdušil. Molče sta se spustila v globel. Sonce je zatonilo in temne sence hriba so segale v dolino. Pri poveljstvu čete na izhodni postojanki je kurir pričakoval poveljnika odreda. Prinesel mu je pismo. »Od obveščevalnega častnika, tovariš komandant ...« Mitar ga ni poslušal. Po poročilu obveščevalnega ..častnika je bil ta napad zanj brez pomena, saj je bil pravzaprav zamišljen samo kot slepilo, le bolj simbolično, da bi videli, ali bo sovražnik v teh dveh dneh, odkar je bil napad zapovedan, zvedel zanj in bo privedel primemo pomoč. Samo da bi preverili, ali je tudi v drugem bataljonu kak sovražni vohun, Bataljonski štab seveda tega ni smel zvedeti, zato je sprejel povelje najresneje in je pripravil napad po vseh močeh. Sodeč po obveščevalčevem poročilu, niso ustaši do tega trenutka .še ničesar zavohali o bližnjem napadu. To je v Mitru razpršilo precej skrbi. Počutil se je olajšanega in bolj samozavestnega. Ce bo tudi Danilo pri Klancu naletel na ne- Cl i o;! ■ mmL m a ^ M mm ^ ^ KDO JE IZDAJALEC? ž & Mitar je gorel od nestrpnosti, a se je krotil, da se ne bi izdal tovarišem. Zato je prav počasi odprl pisrno. Obveščevalni častnik bataljona mu je sporočil, da ustaši v Topuhu zadnja dva dneva niso dobili nikakršne pomoči Ta čas ni opaziti na odseku Topuha nobenih drugih enot. Nemcev ni blizu. Obveščevalni častnik je naletel na dokaze, da morala posadke v Topuhu ni na višku. Utrdbe drži samo ena ustaška enota. Vtem je prišel tudi poveljnik drugega bataljona. Razložil je Mitru načrt napada. Odšla sta na opazovalnico. Mitar je povabi! tudi komandirja prve čete. Vzdrflž jarka in žive meje, ki se je raztezala pred njo, je bili četa razvrščena po vodih, pripravljena za boj Avtomatično orožje je bilo osredotočf-r.o na desnem krilu, skupina bombašev na sredi. Z daljnih vrhov Vukolega se je razgubljal poševni odsev sončnega zahoda, po podoljih in presekah je legal hladen mrak. »Napadli bomo tako, da bomo obko' i rove z levega’in desnega krila,« je rekel poveljnik bataljona. »Ko bomo v njih. bodo bombaši v treh skupinah papadli bunkerje. Cez tistile potok za rovi je prav lahko obiti desni bunker.« pripravljenega in neobveščenega sovražnika, si je mislil, potem ima Gjuro prav: Matilda je v tretjem bataljonu. V tem primeru stanje ne bo tako tragično, kajti Mitar je bil možak, ki je lahko mnogo žrtvoval; samo da se ostali bataljoni pokažejo zdravi in nenačet' s sovražno agenturo Ko bi le še Danilo isto ugotovil! Mitrove misli so poletel proti klancu. Tam je zdaj Danilo z delom prvega bataljona, ki mu je bilo tudi zapovedano, napasti drevi ustaške postojanke pri Klancu. Namen je isti kakor tu, pri Topuhu: ugotoviti, ali je sovražnik zvedel za napad. 2e se je odločil, da bo zapovedal umik v Dolgi dol. Cernu bi ljudje umirali brez potrebe, za prazen nič? A kaj naj reče poveljniku bataljona? Mar se sme pred njim osramotiti, kako naj mu razloži vso zadevo, mar naj* se pokaže neresnega? Kako pa- t^do po takemle nepojasnjenem umiku v prihodnje sprejemali njegova povelja? Sicer pa. ali je lahko obveščevalni častnik vse videl in opazil. Morda je sovražnik obveščen, pa se dela nevednega in pravzaprav čaka pripravljen, okrepljen? Uprl je daljnogled v bunkerje. Z enim samim pogledom se je prepričal, da je samo ena četa prešibka za napad na to postojanko. Izgube so neogibne. Lahko bodo celo strašne. Tu ni zaklona. Kaj bi? Poveljnik bataljona je pogledal na uro in rekel: »Začeli bomo ob osmih, da se bomo v varstvu teme približali rovom. Do tedaj pa naj borci počivajo.« Mitar ni odgovoril. Daljnogled je vtaknil v tulec in se napotil nazaj v jarek. »Ali ima to kak smisel?« se je vprašal. Mračno breme odgovornosti ga je težilo. Razpenjal se je med brezumno željo, da bi poslal četo v napad, in med zavestjo, da so žrtve neogibne. Mar je tega treba zaradi samega suma in domneve? V jarku je pod vrbami polegala deseterica bombašev. Neki borec je šel mimo njih in se pod bremenom »Šarca« domala prelomil v pasu. Bombaši so se neslano norčevali. Ko je prišel Mitar, so poskakali na nog«* »Tovariši, gremo nocoj?« jih je hotel poveljnik bataljona ohrabriti. Vsi so molčali. Mitar je obstal. Bombaši so ga gledali, ne da bi trenili. Poveljniku bataljona je bilo neprijetno pa je obrnil na šalo: »Ce bi bile bombe težje kakor Šarec, ne vem, koliko bi se vas priglasilo k bombašem.« Nobeden se ni zasmejal. »Kaj je, kaj ste se pa tako zresnili?« se je namrščil poveljnik bataljona in pobledel. Eden izmed njih, menda najmlajši, ki so ga komaj sprejeli v fantovsko družbo, je odgovoril: »Nič, tovariš komandant.« Drugi so stali mirno. Poveljnik bataljona je močno pihnil skoz nos. »Zakaj se vam je pa pobesil nos? Aii .a kdo izmed vas govoriti?« Prav tisti, najmlajši, je rekel: »Nič ni, tovariš komandant.« Mitar je šel dalje. V duši mu je vihrala burja omahljivosti. Ali je pametno, gnati ljudi v smrt? — ta misel mu ni šla iz glave. Poveljnik ‘bataljona ga je dohitel. Zmeraj je imel bombaše pred očmi in je čutil potrebo, da se opraviči zaradi njihovega čudnega vedenja. »Najbrž mislijo, da je težko priti do bunkerjev.« Mitar ni odgovoril. Pomolčal je in pogledal komandirja čete. »Kaj pa ti praviš?« Ta je skomignil z rameni. »Pa ti?« se je obrnil Mitar k poveljniku bataljona. Ta je povesil spodnjo ustno. Zdaj je začel plamen užigati MitrovaTica. Tako, še to naj se mu zgodi, da bodo njegovi podrejeni dvomili o umestnosti njegovega povelja. Da omahujejo vpričo njega. V trenutku je pozabil na Matildo, na Gjura, na vse je pozabil, še celo na pravi nar- n zapovedanega napada. V njem se je spuntal duh vojščaka, borca: samo ustaške rove je videl pred seboj in mrke obrise bunkerjev. Mišice na licu so mu drgetale kak«*r ribe na suhem. Sklonil se je k poveljniku bataljonr in mu jedko šepnil na uho: »Niti desetar se ne bi tako obnaš 1. Ti pa poveljuješ bataljonu.« Poveljnik bataljona je kolcnil in prebledel. Mitar se je sunkovito obrnil h komandirju čete. »Zapovej, da se četa pripravi na napad.« i»Ampak, tovariš komandant,« se je usodi) poveljnik bataljona. »Ne moremo, preden se ne bo stemnilo. Pred osmo ne bo temno.« »Kdo pa poveljuje tu, ti ali jaz?« — Mitar je ves vzkipel, njegov glas pa je bil globok, hripav. »Napad se mora takoj začeti. Na delo!« Komandir čete je ostrmel, takoj nato pa odhitel izpolnit povelje. »Stoj!« je vzkliknil Mitar za njim. »Vsa četa naj se zbere sredi jarka, nasprot prednjega bunkerja. Nobenega obkoljevalnega napada po vodih. Napadli bomo sredino rova, naravnost prednji bunker.« — Nato se je obrnil k poveljniku bataljona: »Ti lahko greš na opazovalnico.« Komandir čete se je v diru oddaljil, Mitar pa je pohitel z velikimi, dolgimi koraki po jarku. Napotil se je tja, kjer se mora zbrati četa. »Napad naravnost po sredi, čez obstreljevano ravnico in še celo za dne,« mu je šinilo v glavo, »večje neumnosti še nisem napravil v življenju.« Toda nazaj ni K’o mogoče. Jarek je zaživel. Vodi so tekali po njem mračnih, prepadenih lic. Nihče ni niti črhnil. Četa je molčala v nemem, začudenem pričakovanju. Komandir čete je pretrgal tišino. »Tovariš komandant, četa je pripravljena.« DELAVSKE ZIMSKE ŠPORTNE IGRE ELEKTROGOSPODARSTVA SLOVEtttJE Nekaj prijetnih uric Sindikalni športni klub »Klek. tra« iz Sloivenjega Gradca je za II. zimske športne igre elektrogospodarstva Slovenije, ki so bile ob koncu februarja, vse vzorno pripravil od opreme prog, obveščanja do tega, da so vsa tekmovanja potekala točno po programu. Tudi neurje pred tekmo jib nti zmedlo. Medtem ko se je lani zbralo na Starem vrhu nad Škofjo Loko 60 tekmovalcev, jih ja bilo tokrat v Slovenjem Gradcu več kot 150. Med njimi si srečal vajence, inženirje, monterje in tehnike, ki so se pomerili na snegu, obenem pa prišli v stik tudi z drugimi delovnimi kolektivi Elektrogospodarstva ter zvedeli, kako pri njih žive in kako gospodarijo. In prav s tem je bal namen teh tekem tudi dosežen, vsi Skupaj pa so preživeli nekaj prijetnih uric v zimski naravi. Tekmovali so v teku na 3 in 6 kilometrov ter v veleslalomu. Med starejšimi člani je v teku na 3 km zmagal Vlado Legvart (Elefctro M®ribor-oko-lica), med članicami je bila naj. boljša Vera Pelicon (Elekiro Celje), med mlajšimi člani pa Anton Kristan iz hddrocentrale v Vuhredu. V ekipnem teku na 6 km je zmagalo moštvo Elektro pr o jekla pred moštvom HE Moste in Industrije za elektrozveze. Proga za veleslalom je bila dolga za skupino A 1100 m, za skupini B in C ter za članice pa je bila 400 m krajša. V A skupini je bil prvi Marijan Bovka (TE Šoštanj), v B skupiind Jože Lorber (TE Šoštanj), v C skupini Alojz Počivalnik (HE Vuzenica), med članicami pa Vera Pelicon. Najboljše je bilo moštvo iz Slove-njega Gradca. Njihov klub je dobil tudi prehodni pokal Republiškega odbora za udeležbo in organizacijo iger. P. P- IZ TOVARNE AVTOMOBILOV V MARIBORU m ODDIH V NARAVO! V torek, 18. februarja so zborovali planinci mariborske Tovarne avtomobilov, ki imajo svoje matično društvo v Planinskem društvu Maribor. Ta dan so ustanovili svojo planinsko sekcijo, v kateri je že več kot 100 članov, od teh pa skoraj tri četrtine mladine. V programu imajo 12 pestro izbranih izletov, izvolili so tudi tričlanski odbor. Za ustanovitev planinske skupine se je predvsem zavzela sindikalna podružnica, ki jo bo tudi vsestransko podprla. Sodijo, da bodo med letom pridobili vsaj še enkrat toliko članov. Š. F. NOVINARJI: RAVENSKI 2ELEZARJI Tokrat na smučeh J : II. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE ELEKTROGOSPODARSTVA SLOVENIJE. PRIZOR Z VELESLALOMA Novinarji se srečujemo s kolektivi »uradno« pa tudi »neuradno«. Zadnjo nedeljo v februarju smo se srečali na smučeh. Novinarski smučarstki klub se je pomeril na »dilcah« s smučarskim klubom ravenskih že-lezarjev pri smučarski koč. pod Uršljo goro. Zelezarjev je bilo toliko, da so sestavili kar tri ekipe: člani, članice in pionirji, Mojster elektrootaraita Pavel Cesar je kar gredoč nasekal v grmovju palice in tako spretno določil progo za veleslalom, da smo bili vsi zadovoljni, tisti, ki so na smučeh doma, in tisti, ki jim povzročajo zavoji .preglavice. Za njim je Potočnik natikal na palice rdeče in modre zastavice, ostali pa smo tlačili sneg. Ob enajstih smo bili pripravljeni. Elektromojster Aleš Otmar si je pnipepjal številko 11. Medtem ko je lovil vezalke, se je z novinarjem Novakam pogovarjal o varovalkah. Primerjala sta progo z električno napeljavo! Ravenski študent Jože Hecelj si je mazal smuči in na tihem mislil, da ga v hitrosti ne bo nihče prekosil. Predsednik uprav- PREDSTAVLJAMO PARAGVAJCE Najhitrejši na svetu »Paragvajci so najhitrejši nogometaši na svetu in vendar predstavljajo reprezentanco, za katero smo najmanj pričakovali. da se bo kvalificirala za finalna tekmovanja svetovnega prvenstva v nogometu«, piše vodilni francoski športni časopis »L’equipe«. Ker je naša reprezentanca v isti skupini kot sta Paragvaj in Francija, je prav, da se tudi m; seznanimo s tem južnoameriškim moštvom. Po programu bodo Paragvajci igrali z našim moštvom 15. junija na stadionu v Eskilstuni. S Francozi se doslej še niso srečali, prvič se bodo 8. junija, s Skoti pa 11. junija. Tehnični vodje paragvajske reprezentance so pred nedavnim izbrali 15 mladih »zvezd« paragvajskega nogometa. Njihova tehnika je še slaba, glavno njihovo orožje p>a je hitrost in pred njo že danes trepetajo vsi njihovi bodoči nasprotniki. Glavna udarna moč bo njihov srednji napadalec 19-ietni Angel Jara. Mimo hitrosti pa imajo Paragvajci še druge vrline, to Sta izredna vzdržljivost in borbenost. Njihova igra je dinamična, polna požrtvovalnih -potez in predstavlja tako moštvo po mnenju pariškega športnega časopisa ekipo, pri kateri nikdar ne veš, kdaj in s čim 'te bo presenetila. V Paragvaju je v 900 klubih 60 tisoč nogometašev, največ amaterjev in Ifekaj polprofesio-halcev. Ta dežela je znana kot eden izmed naj večjih »izvoznikov« dobrih nogometašev, predvsem v Argentino, Brazilijo. Španijo, Italijo in Francijo. Mariborski strelci še vedno brez strelišča V "mariborskem okraju deluje 58 strelskih družin z 2623 člani, kakor so nedavno ugotovili na okrajnem občnem zboru v Mariboru. Strelske organizacije so lani zelo propagirale ta šport, ki je zlasti priljubljen v delovnih kolektivih. Priredile so patruljni tek v počastitev dneva JLA, vrsto tekmovanj z zračno puško, ekipno tekmovanje za pokal okrajnega sindikalnega sveta, že nekaj let uspešno sodelujejo na medmestnem troboju med Varaždinom, Ptujem in Mariborom, letos pa so se prvič udeležili tudi troboja z Doibojem in Ohridom. Največja težava, bi ovira razvoj tega športa v Mariboru, pa je v tem, da še danes nimajo strelišča za streljanje z vojaško puško. Starega strelišča ne smejo uporabljati, v Radvanju je neprimerno. Ne kaže torej drugega, kakor da zgradijo novo strelišče, G- D. nega odbora železarne Mirko Erjavec že deset let ni bil na smučeh in je bil kar zadovoljen, da bo štartal med zadnjimi. Dejal je: »Veste, to ni seja upravnega odbora, ko se nanjo človek lahko pripravi...«. Vozil je pa bot »as« in jih je precej pustil za seboj-No, rezultati niso ■ važni. To pravim zato, ker smo novinarji odnesli prvo mesto in ker boljših Ravencev ni bilo doma. Bili, so namreč na tekmah v Zenici, sicer pa bi bila pesem precej drugačna. Vsefcaikoir pa je bilo to srečanje prij-etno in tovariško in nam bo še dolgo ostalo v spominu. Silvo Tekma še vnaprej odločena? Dosedanji predsednik Italijanske nogometne federacije grof Alberto Rognoni ni imel usmiljenja proti klubom, ki tekmujejo v ligi. V poslovilnem govoru, pred svojim odhodom je izrekel tako težke obtožbe na račun morale uprave klubov, da je to v resnici najtežja obtožba, kar jih je bilo kdaj izrečenih! Bivši predsednik je dejal, da. maitakatera tekma ni bila že naprej »pripravljena«, posebno pa- še tiste, v katerih je šlo za »biti ali ne biti«. Odhod Alberta Rogmoniga in njegova izjava sta vsekakor v zvezi. Samo, ali je izjava posledica njegovega -odhoda s položaja predsednika ali je odhod posledica te izjave? VRSTA JE NA FIFI Izjave . in dogodki so šli po temle vrstnem redu: Najprej je' zastopnik Madžarske nogometne federacije izjavil, da je sporazumen z brisanjem kazni Puškašii in tovarišem, zaradi tega, ker so se prijavili za »Manchester United«. Potem je Mednarodna nogometna federacija ukinila kazni Puškašu in tovarišem. Puškaš in tovariši so nato dejali, da se sploh niso prijavili za »Manchester United«. Potem je zastopnik madžarske nogometne federacije izjavit, da se bo pritožil FIFI zaradi »ilegalne« odločitve. Končno je zastopnik madžarske nogometne federacije dejal, da se ne bo pritožil pri FIFI. Zdaj je menda vrsta na FIFI, da ponovno potrdi kazen Puškašu in tovarišem. e m d 0 m m @ Alpinizem se seli v Ande ■ jeta 1931 sta brata Schmidt rešila j enega izmed poslednjih treh proble-| mov Alp. Preplezala sta 1200 m vi-* 111 ' soko severno steno Matterhorna, ki je izpostavljena padajočemu kamenju in snežnim plazovom. Ostala sta še dva: 1500 metrov visoka severna stena Grandes Jo-rasses in 1800 metrov visoka severna stena Eigerja. Obe sta do- zmage leta 1938 zahtevali številne smrtne žrtve. Z zmagami nad temi stenami so se oči evropskih alpinistov obrnile na Himalajo, kjer je kipelo v nebo 14 nepremaganih osemtisočakov, 35 sedemtisočakov in 1.100 šesttisočakov. Takrat se je alpinizem razcepil v dve smeri: prvi so zagovarjali ekstremno akrobatsko plezanje, drugi pa so začeli raziskovati dotlej še neznane in nezavzete gore, predvsem v Himalaji. Prvi so bili potešeni z vzponi čez vzhodno steno Grand Capucina v Montblancovi skupini, čez vzhodno in zahodno steno Petit Druja, kjer so francoski in italijanski alpinisti- v navpičnih stenah premagali sami sebe v “vertikalnih ekspedicijah«. Na prvi osemtisočak pa sta v zgodovini plezalstva stopila Francoza Herzog in La-chenel. Dne 5. junija 1950 leta premagala Anapurno (8078 m) v Himalaji. Tri leta kasneje je klonil pred šerpom Tensingom in Novozelandcem Hillaryjem tudi Mont Everest, naj višja gora sveta. Istega leta je Herman Buhi ukrotil goro smrti — Nanga Parbat (8.125 m), Italijani so stopili na K 2, Avstrijci pa na Tšo Oju. Vrstili so se še vzponi Angležev na Kangčendgongo, Francozov na Makalu, predlanskim pa so Japonci zavzeli Manaslu, Švicarji Lhotse, Avstrijci pa Gasherbrum itd. Do danes so ostali nepremagani' le še štirje osemtiso-. čaki (Dhaulagiri 8.167 m, Hiden Peak 8.068 metrov in Gosainthan 8.013 m). .Francoski alpinisti pa so se že obrnili na novo področje, kjer so še skrite lovorike v deviških gorah Južne Amerike — v Andih, ki tudi kipe čez 7.000 m visoko. Zavzeli so najteže pristopen vrh na svetu Cerro Fitz Roy, ki mu pravijo tudi Matterhorn Patagonije. Od 1. 1950 hite alpinistične in znanstvene odprave v Ande, kjer je svet še neraziskan in kamor še ni stopila človeška noga. Se danes na primer ni znano, ali je najvišji vrh Aconcagua ali Ojos.del Salado, ki merita oba približno 7.100 m. Plezalskim akrobatom še ne bo kmalu zmanjkalo lovorik, če ne v Himalaji, pa v Andih. 2. Na ANAPURNO (8078 m) STA STOPILA FRANCOZ HERZOG IN LACHENEL. TA EKSPEDICIJA JE BILA PRVA, KI SE JE POVZPELA NA VRH, KI JE VlS-JI KOT 8000 m. — PRIZOR IZ TABORIŠČA I. NA ANAPURNI Gora Paine (3135 m) v Patagonskih Alpah, ki se raztezajo vzdolž argentinsko-eil-ske meje, je morala kot toliko drugih gorskih orjakov popustiti pred človeškim pogumom in vztrajnostjo. 17. januarja je uspelo italijanski ekspediciji kljub hudim snežnim metežem in ledeniku, ki obdaja vrh, stopiti na Se...stolp, kot imenujejo najvišjo točko Paine, Mitar se je povzpel na vrh jarka. Na njegovo znamenje je za njim splezal tudi četni komandir. Premerila sta razdaljo do sovražnega rova. Na tem kraju se je jarek v ostrem kotu najbolj približal rovu. Ločila jih je ne več ko tri sto metrov široka ravan. Armirane pošasti, vzrasle visoko iz tal, so metale svoje črne, podolgovate in preteče sence še celo čez rov. Strašno je bilo že pogledati njihova zevajoča žrela, njihove oble jeklene boke. Mitar je z daljnogledom pregledal črto rova. Nobenega živega bitja ni opazil. Samo za lesenimi barakami je bilo nenavadno živahno. Ustaši so v gručah hiteli nekam, kdo ve kam. Njegove oči so se negibno pomudile na prostoru za barakami. Nekakšen nejasen up ga je navdal z nenadejano močjo. Zazdelo se mu je, da mu leti sreča z razprostrtimi krili naproti. Brž je smuknil nazaj v jarek. »Niti trenutka ne smemo zapraviti. Vsa četa kar najhitreje do žive meje pred jarkom. Tu se bodo avtomatična orožja ustavila in sesula nagel ogenj na rov in na bunker. V njihovem varstvu bo četa naskočila in zavzela rov.« Komandir čete je brž izdal povelje. Ozračje se je ogrelo. Oči so se začele kaliti. Mitar je nepričakovano šinil 'prvi iz jarka. Komandirju čete ni uspelo,-da bi ga zadržal. »Za menoj!« se je zasekal Mitrov glas borcem v možgane. Kakor da se je ustavil čas. Kri se je umaknila iz'nog. Kakor plaz se je razvila četa v valove, ki so, drug drugega prehitevaj e, vse preplavljali pred seboj, kakor da jih nosi rahel, skrivnosten tok. Mitrov zgled je prešinil četo kakor elektrika — misli so zastale, živci odmrli, vse se je spremenilo v oko in v udarec. Napada na Topuh ne bo četa nikoli pozabila. Oči ne verjamejo —• iz ustaškega rova nihče ne strelja. Zrak je rezek, da kar-šumi v ušesih. Četa se je tiho splazila skoz živo mejo. ' Do rova se je širila ledina, gladka ledina, na kateri je trava pravkar ozelenela Strojnice so obstale. Zdajci so strahovito zaropotale. »Hura!« je zagrmel Mitar. Četa je gromko poprijela in se zgostila v smeri proti rovu. Tedaj je komandir čete ostrmel, kakor še nikoli v življenju. Prestrašila ga je tišina v ustaškem rovu. Tudi bunkerji so molčali. Strahoten, predsmrten molk. Komandir je imel občutek, da skače v odprt grob. Kolena so mu klecnila — tale grobi mrtvaški molk, to je tisto, česar ne prenese. K sreči ni trajalo dolgo: iz vnanjega, desnega bunkerja je šinil ogenj. Komandir čete je oživel, zlasti ko je videl, kako beže ustaši stran od barak, kakor iz uma, nekateri gologlavi, nekateri s skodelami, nekateri brez vsega, samo v spodnjem perilu. Tekli so v gručah in strmoglavo skakali v rov. Nato so začeli streljati neorganizirano in posamič. Streli iz desnega bunkerja so zaropotali po ledini. Četa se je razsula v širino, ni pa zastala. Komandir je kar omedleval od strahu, ko je ta trenutek pomislil, kaj bi bilo s četo, če bi bili prej začeli streljati iz bunkerja. Težko da bi bil kdo živ prišel do rova. Zdaj pa je bilo prepozno. Komandir čete je vzkliknil: »Bombe!« — In ves prostor je bil mahoma v dimu. Eksplozije so zaglu-šile ušesa. Ogenj iz strojnic in pušk se je strnil. Mitar je videl skozi dimasto zaveso, kako so gruče ustašev, ki so stekle od barak rovu na pomoč, pokazale hrbet in izginjale s prizorišča. Mitar je skočil v rov in naletel na ranjenega ustaškega častnika. Le-ta, gologlav, s krvavo glavo, ves nakremžen, je še držal puško v roki. Nameril jo je v Mitra, naravnost v prsi, roka je krčevito pritiskala na petelina, usta pa so se mu bolj in bolj raztezala in se krivila od groze. Mitar je planil nanj. Ko se je častnik dokončno prepričal, da je puška prazna, je obupno zavpi! in jo izpustil, obrnil se je, da bi zbežal, skušal je uteči skoz dohod. Mitar je ustrelil s pištolo — častnik se je zavrtel, obrnil glavo, zaječal in se naslonil na steno prehoda. Glavo je sklonil, roke so omahnile — bilo je, kakor bi prosil. Ta trenutek so stekli trije bombaši mimo njega. Eden izmed njih je obstal in ga sunil z roko. ^ Častnik je padel, bil je mrtev. Bombaš se je sklbnil in mu začel sezuvati škornje. ■ Mitar je prodrl pred barake. Začudil se je, ko je videl, kako so se partizani mahoma razgibali tod naokoli. Največja gneča je bila pred barakami. Ustaši so z dvignjenimi rokami poskakali na plan. Se pogledal jih ni nihče. — Borci so se zgrnili okoli perila in čevljev., Barake so bile dobro založene z vojaško opremo. Vodnik in borec sta se sprla zavoljo častniške torbe. Streljanje je potih-_ nilo, samo pri levem bunkerju so še pokale bombe. Pred Mitrom se je od nekod znašel komandir čete. Oči so mu sijale. Poročal je: »Tovariš komandant, sovražnika ni več. Nekateri so se vdali, nekateri pa zbežali.« »Koliko je izgubila četa?« je vprašal Mitar in malo odstopil, da je pustil mimo oddelek ujetnikov, ki jih je gnala gruča borce-. Komandir kakor da se je ujezil: »Še nismo dognali. Najprej bomo s temile opravili.« Mitar je to preslišal. Komandirju je zapovedal, naj pobero ves plen, orožje in vse drugo. Barako naj zažgo in progo brž raz-derejo. Ujetnike naj odženejo v zaledje. »Pazi, da kdo spotoma ne izgine,« mu je zapretil in dodal, naj se četa takoj nato umakne proti Dolgemu dolu. Nato je vzel dva borca in se vrnil proti jarku. Hodil je naglo, z razpeto bluzo. Vročina je žehtela iz njega. Sele zdaj se mu je glava malo razbistrila. Pojenjal je tisti hudi pritisk v možganih, ki ga muči vsakikrat pri napadu, tako da se sploh ne zaveda nevarnosti, ki se ji izpostavlja. Neka notranja moč, močnejša od zavesti, mu tedaj zamaši zavoje v možganih in ga obvlada docela in neusmiljeno. Obrnil se je in še enkrat pogledal rov in bunkerje. Iz neke barake je šinil plamen. Mitar se je zdrznil do stržena: toplo in iskreno se je zahvalil brezumni sreči, ki mu je bila nocoj naklonjena, vsemogočnemu naključju, ki pogosto in suvereno podira zakone, logike in verjetnosti račun in vsa preizkušena načela, v katerih je zbrana modrost sto in stoletnih prizadevanj človekov!".: misli in domiselnosti. Kako bi le bilo, ko ne bi bili ustaši v času napada, ki ga nikakor niso pričakovali, ravno večerjali in menjali perilo: — pri tej strašni misli je Mitra kar pot oblil po obrazu: da, saj prav to je tisto — Njegovo Veličanstvo Naključje. Po večernem nebu so pluli beli kosmi oblakov, mršavi, brez reda in naglice. Na jugu je nebo rdelo v tankem rdečem pregrinjalu, skozi katero je pobliskavala prva zvezda. Na izhodni postojanki je poiskal Mitar poveljnika bataljona! Pa ga ni bilo. Sele po desetih minutah se je vrnil od bunkerjev, kjer so bombaši obračunavali z zadnjimi ustaši. Mitar mp je čvrsto stresel roko. »Cuj, ne zameri mi tistega...« je rekel in se čutil krivega pred tem človekom. Izgube v četi _so bile malenkostne, plen pa obilen in dobrodošel. Se tisti večer se je vrnil Mitar v štab odreda. Spremljala sta ga dva kurirja na konjih. Pot je bila dolga in nevarna, toda vedro razpoloženi Mitar tega še opazil ni v planinski noči, obsijani z mesečino Še pred zoro je kobila obstala pred štabom. »Ali se je komisar vrnil?« je vprašal Mitar stražarja, ko je stopil v štab. Stražar je odgovoril, da ne. Mitar je sklenil, da bo bede počakal Danila. Pričakoval je, da bo prišel, preden vzide sonce. Na spanje še pomislil ni — doživljaj v To-puhu in napeto pričakovanje,'kako je bilo na Klancu, sta ga ohranjala budnega in svežega. Ob karbidovki je začel prebirati pismo, ki ga je prinesel kurir ponoči, ko se je on mudil v Topuhu. , Pismo je imelo prečudno vsebino. Pretilo je, da bo temeljito spremenilo Mitrov pogled na .tisto, kar je bilo — po njegovem — te dni poglavitno. O, kako moreče presenečenje! Dobra volja ga je minila in začutil je bolečino na dnu srca. Saj noben udarec ne zaskeli tako kakor tisti, ki ga najmanj pričakuješ. Tako je bilo tudi z Mitrom. Potreboval je dosti časa; da je vnovič zajel dovolj zraka, ki mu je pošel v trenutku, ko je pismo prebral. Ce je bil kdo v odredu, ki mu je Mitar brez pridržka in dvoma verjel vse, kar je rekel in napisal, je bil L Zaim, komisar tretjega bataljona. Zaim, stari, vrli tovariš, s katerim sta se srečevala pri ilegalnem delu že pred vojno, pred Španijo. Zaim, nešolan, a zato po prirodi nadarjen tovariš in soborec, človek"iz ljudstva, ki ^ozna njegovo dušo in hrepenenje s prirojenim darom, da pogleda vsaki stvari do dna, da dožene bistvo in vzroke. Neokužen ‘z bacili površnosti, predsodkov in občutljivosti je bil v presojanju in ocenah strog in neizprosen tako do sebe kakor do drugih, toda pravičen in stanoviten in čez vse predan’ ljudstvu in njegovemu boju. In tale Zaim mu je pisal: ».. . Nu, ne glede na vse okoliščine, ki bi potrjevale moje mišljenje ali mi nasprotovale, ostanem, tega prepričanja in mislim, da je moja prva dolžnost, opozoriti te, da bi se znal štab odreda prav ravnati v tem primeru. Nisem poklican, da bi ti povedal, kaj naj storiš, ampak že prej sem ti povedal in zdaj ponavljam, da je tvoj najhujši greh, ker v dopustil, da te je Gjuro Šterič speljal na krivo pot. Ali si pomislil na posledice, ki lahko nastopijo, preden te je Šterič zapletel v reči, ki jih ne poznaš dobro? Seveda nisi, ker če bi se bil zanesel na lastno pamet, se ne bi bilo nikoli zgodilo, da bi bil zapovedal skrivno preiskavo v mojem bataljonu in da bi padel najhujši sum na moje najbližje sodelavce. Kakšni smo zdaj v očeh enega in drugega in kam nas bo vse to zapeljalo? Ne morem se otresti vtisa, da te je lahko speljal 'na tako pot samo tisti, ki nam ne želi njč dobrega in ki mu je naravnost treba razbiti našo enotnost in tovariško zaupanje. Verjamem, da dobro misliš, ampak opozarjam te, da si na napačni poti, zato vnovič premisli in popravi o pravem času! Poglej najprej okoli sebe, kajti če je kak sovražni vohun v našem odredu, kaže vse, da mora biti tvojemu štabu bliže kakor mojemu, nikakor pa ne v četi. Odkar sem prišel na svet, proučujem ljudi in značaje, zato mislim, da je neogibno, da vnovič preiščeš stališče in namere Gjura Steriča v tem primeru.« Kdo bi mogel opisati, kaj vse je Mitar mislil in čutil, ko je prebral Zaimovo pismo, in kaj vse mu je brnelo po možganih. Obraz mu je razobličila bleda krinka boli, čutil je, kako silovit ogenj izžareva njegovo telo. Vstal je in odprl okno. Zunaj je bila mrtvaška tišina, ki jo je komaj motil šum stražarjevih opank. Nad temnimi vrhovi se je žalostno prebijala zarja, sedem zvezd Velikega voza pa se je počasi spuščalo k obzorju. Podoba nemega umiranja premagane noči in bujnega porajanja razkošne majske zarje. Mitar je oberoč objel kolena in si na-pdsled priznal, da se je znašel v nemogočem stanju. Zaim mu je nepričakovano razpršil edino domnevo, katere se je spočetka držal in ki mu je bila kolikor toliko edino zanesljivo znamenje in kompas za pravilno orientacijo pri pobijanju sovražne vohunske agenture v odredu. Tako pa se je podrl tudi ves sistem preiskave, zgrajen na tej domnevi, upi in pričakovanja pa so bili v kali zatrti. kakor si ga je pred 83 leti zamislil Mark Twain PREJELI SMO NASLEDNJE REKLAMNO OBVESTILO. KER JE V ZVEZI « NAČRTOM, KI VZBUJA VELIKANSKO IN SPLOŠNO ZANIMANJE, GA POVSEM UPRAVIČENO UVRŠČAMO MED DNEVNE VESTI. PREPRIČANI PA SMO, DA OBJAVE NI TREBA OPRAVIČITI, AMPAK SAMO POJASNITI. Direktor NEW YORK HERALDA Obvestilo je naslednje: • Odhod Bralcem bi rad povedal, da sva z gospodom Barmimom vzela za nekaj let v najem komet ki podpisala zanj zakonito pogodbo. Vse tiste, ki bi radi so. delovali v tej dobrodelni akciji, vabimo, da se je udeležijo in tako pripomorejo k njenemu uspehu. Komet nameravamo udobno in po možnosti tudi razkošno opremiti, da se bodo vsi tisti, ki nas bodo počastili s svojo udeležbo na tem daljšem izletu, počutili kar se da udobno, prijetno in domače. V repu kometa bomo uredili in razkošno opremili milijon kabin s to-' plo in mrzlo vodo, s plinom in ogledali, na razpolago bodo celo dežniki in padala in sploh vse udobje, ki ga pozna civilizacija. Čc se bo občinstvo nav. dušilo za to našo akcijo in nam pomagalo, bomo storili še več. Uredili bomo biljardne sobe, igralnice, koncertno dvorano, gledališče in ogromno knjižnico, kjer si bodo potniki brezplačno izposojali knjige. Predvideli smo tudi dirkališče na glavnem mostu in izdajanje dnevnikov. Komet bo odpotoval iz New Yorka 2». tega meseca ob 22. uri. Zaželeno bi bilo, da bi vsi potniki pravočasno zasedli svo- • Poštna služba na kometu bo poslovala brezhibno, predvsem pa telegraf. Pravzaprav — verjetno samo telegraf. Potniki v kabinah, ki bodo med seboj oddaljene od 20 do 30 milijonov milj, si bodo lahko brzojavili in dobili odgovor točno v enajstih dneh. Nočnim brzojavkam bomo za 50 odstotkov znižali tarifo. Ves pošt. ni sistem bo pod nodzorstvom gospoda Halea iz Maine, ki bo osebno odgovarjal zanj. Hrana bo ob katerikoli uri na razpolago. Potniki bodo lahko jedli v jedilnici ali v lastnih kabinah, če bodo to plačali posebej. ja mesta, in sicer vsaj do 20. ure, da ne bo zmede in ruvanja pri odhodu. Ce bo potreben potni list, vam bomo sporočili kasneje, vendar bi ne bilo napak, če bi ga imeli za vsak primer pri sebi. Psov ne bomo jemali s se. boj. Prepoved je potrebna, ker smo pač morali upoštevati željo občinstva in jo bomo tudi dosledno izpolnjevali. Storili bomo vse za varnost potnikov; zaščitili jih bomo z vsemi razpoložljivi sredstvi. Okoli kometa bomo zgradili močno železno ograjo- Tej pa se ne bo smel nihče približati brez mojega spremstva ali spremstva mojega družabnika. Doslej še nimamo nobenega sporočila o sovražnem razpoloženju velikih planetov. Vendar smo iz previdnosti vzeli s seboj možnarje, topove in harpune. V zgodovini je bilo vedno tako, da so bile skupnosti sovražno razpoložene proti tujcem in lahko se kaj takega zgodi tudi nam, ko bomo obiskali prebivalce desetkrat ali dvajsetkrat večjih zvezd. V načrtu nimamo nobenega sovražnega napada na prebivalce katere koli zvezde. Nasprotno. Do njih bomo zelo ljubeznivi in prijazni in ne bomo delati razlik med malimi in ve. likimii. Ponavljam — napadli ne bomo nobene zvezde, vendar pa bomo takoj reagirali na vsako morebitno žalitev, ki bi prišla s strani katere koli stranke ali vlade nebesnih teles. Dosledni in nepopustljivi bomo ne samo do posameznih zvezd, temveč tudi do ozvezdij, čeprav smo na splošno proti prelivanju krvi. Upamo, da bomo tako ustvarili o Ameriki dober sloves piri vseh nebesnih narodih, ki jih bomo obiskali, od Venere do Urana. Toda — če nam. ne bo uspelo pridobiti si njihovo naklonjenost, jim bomo vliti vsaj spoštovanje do naše velike dežele. S seboj bomo vzeli tudi več misijonarjev, in sicer brezplačno. ker bodo sejali luč resnice po vseh nebesnih tirih, ki so fizično sicer razsvetljeni, duševno pa vendarle v temi. Kjerkoli bo mogoče, bomo odprli šole in vpeljali obvezno šolanje za krščanski nauk. Komet bo najprej obiskal Mars, nato Merkur, potem Jupiter, nadalje Ve. nero in Saturn. Skupina, ki je povezana z newyorško mestno upravo in z oblastmi kolumbijskega okrožja, bo lahko — če bo želela — pregledala in izmerila Saturnove obroče; storili bomo vse, da ji to omogočimo. Pristali bomo na vsaki zvezdi sooštljive velikosti in dali potnikom možnost za izlete v zanimivejše kraje. Ce bi katera skupina ne zmogla stroškov za celotno potova. nje in bi nas želela počakati na kaki zvezdi, ji bomo željo izpolnili in jo vzeli šele ob povratku s seboj. Ko bomo obiskali vse najbolj znane zvezde in ozvezdja dn ko si bomo osebno ogledali najbolj oddaljene iskrice v vesolju, ki jih niti največji daljnogledi ne morejo odkriti, bomo nadaljevali to čudovito raziskovalno pot k svetovom, ki se osamljeni sučejo po neskončnem prostoru, za bilijone in bilijone milj nedosegljivi očem daljnogledov. Za otroke, ki bodo' pri jedi sedeli za mizo, bo treba plačati celo vozno karto. • Cene prvega razreda za potovanje z Zemlje na Uran — s pristankom na Soncu, Mesecu in vseh glavnih planetih na tej liniji — bodo zelo nizke. Samo 2 dolarja na vsakih 50 milijonov milj poti. Skupini, ki se bo prijavila za celotno po. tovanje, zagotavljamo velik popust pri vožnji. Naš komet je nov, zato je to njegovo prvo potovanje. Mimo tega je tudi najhitrejši kornet na tej progi. S sedanjimi sredstvi premeri dnevno okrog 20,000.000 milj, toda upamo, da. bomo z izbrano ameriško posadko in ob ugodnem vremenu dosegli hitrost tudi 40,000.000 rmjj na dan. Ne nameravamo torej ■šilifa? C ¥ ' ¥■ * sgtgs*' potovati z vrtoglavo hitrostjo, ki bi bila lahko usodna. Tudi prehitevanje drugih kometov bo strogo prepovedano. Potniki, ki bodo želeli prekiniti potovanje in se vrniti, bodo lahko presedli na drug komet. Organizirali smo zvezo na vseh glavnih postajah in na vseh važnejših progah. Posebno bomo skrbeli za varnost potnikov. Ne smemo namreč prikrivati dejstva, da po vsevesoljstvu kar .mrgolijo • Kometi ki niso bili že dalj časa pre. gledani ali pa so jih zadnjič popravili pred 1O.000 leti. Te komete bi morali že davno spraviti iz prometa ali pa ]ih spremeniti v splave za prevoz toče. Naš komet seveda nima nobene zveze s temi pokvekami. Potniki tretjega razreda ne bodo smeli na glavni most. Z veseljem potrjujemo vest, d,a smo podarili brezplačne vozne listke za oelp potovanje generalu Butlerju, g. Shepherdu, g. Richardsonu im drugim visokim in za domovino zaslužnim osebnostim, ki jim gre po pra- vici počitek dn razvedrilo, kakršnega lahko nudi tako potovanje. Skupina, ki se bo prijavila za celo potovanje, bo uživala velike ugodnosti. Potovanje bo končano 14. decembra 1991; pot. mike bomo izkrcali v New Yor-ku. Naš komet bo potoval najmanj 40 let manj,, kakor bi potoval katerikoli drug komet. Na kometu bodo dovoljene vse zabave, razen loterije in hazardnih iger. Spoštovali bomo vse zvezde stalnice; vse tiste, ki bi se rade ustalile, bomo ustalili. S tem ne bi radi po. . vziročili incidentov, vendar — ne bomo popuščali. Ker nam je g. Coggia dal komet v najeni, ne bo več nosil njegovega imena, marveč ime mojega družabnika. Vse .padaljnje podrobnosti in vse informacije glede prevoza in voznih listkov dobite pri mojem družabniku ali pri upravnem odboru kometa. Name osebno se raje ne obračajte, ker bom prevzel poveljstvo nad odpravo šele ob odhodu in st ne smem. vznemirjati živcev z malenkostmi. r pi$e tone seliSkar ^ RISE-MARJANCA JEMEC ' KRIŽANKA ŠTEV. 8 1 2 3 H 5 6 7 li 5 9 10 11 12 rj Vi U 15 iir a T~ 16 a 19 30 a 21 22 a Z % a 25 26 j 17 a 2B a a 29 a 30 31 32 33 a 35 0& ~ 37 a 3&~ 39 iii S V2 w n kV ' Mr 11 VODORAVNO: naš najvažnejši notranjepolitični dogodek v marcu, 8. pred leti umrli vodi-*elj jugoslovanskega gospodarstva (Boris), 14, ostarelost, 15. oblike pri pregibanju samoštal-nikov, 16. industrijska rastlina, fci raste v Jugoslaviji, povsod na jugu, 17. druga in zadnja črka abecede, 19. pripadnik vojaških tehničnih enot, 20. židovsko moško ime, 21. slovenski skladatelj (Vasilij), 23. ptice pevke, 24. jedilo, 25. od ljudstva izbrani upravičenec za poslanca, 27. vzklik, 28. sila, 29. okrasna pti-ca> 30. okrajšava za pripis v pismu, 32. opremljen s potreb-riimi taksnimi vrednotnicami, 35- glas pri udarcu, 36. neusmi. tjen, 38. lahko hlapljiva tekočina, 39. mlečni izdelki, 40. rudarsko mesto v Istri, kjer so ne-navno praznovali 150-letnico istrskih rudnikov, 42. predlog. 43. človek v prvi debi življenja, 44. lepega vedenja, 46. stolpci z določeno vsebino v časopisu, 48. zamenjava kralja in trdnjave Pri šahu, 49. izdelovalec preproste obutve. NAVPIČNO: 1. upor, 2. ob tem času. osorej. 3. bela vodna Ptlea, 4. azijska država, 5. struja, g. začetnici važnega organa OZN, 7. ime slovenskega izseljenskega pisatelja in politika Kristana, 8. okrajšava za »konj. sfco silo«, 9. neznanka v matematiki, 10. kosmat, 11. hrup, razgrajanje, 12. špansko žensko ime, 13. tvori, 18. dolga palica na senenem vozu, 21. domače živali, 22. Likovni umetnik. 25. ošiljen tram, 26. časovna enota, 28. vrtno orodje, 30. sklenitev zakona, 31. napovedovalec v radiu, 32. kubični meter, 33. moško ime, 34. večja posoda, 35. čustveni pesnik, 36. plin smrdljivega duha, 37. preprost plug, 39. požeta njiva, 41. predlog, 43. eden in drugi, 45. predlog, 47. nada. REŠITEV KRIŽANKE ŠTEV. 7 VODORAVNO: 1. omamilo, 7. preglas, 13. bolero, 14. sl., 15. hrast, 16. ideja, 17. vlak, 19. usta, 25. sena, 21. prezir, 23. trn, 24. trk, 25. Brač, 26. mat, 28. oa, 29. naklon. 31. bonton, 33. ki, 34. čep, 35. Rena. 36. pot, 38 ost. 40. Danilo. 42. Roma, 43. rtič, 4* doba, 46. lomim, 47. aktiv, 49. ve, 50. izvija. 51. naokoli, 52. kovinar. REŠITEV REBUSA IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: PARNAS 55. Z veliko težavo so spravili mulo spet na noge, posadili nanjo ranjeno partizanko in krenili pod zaščito vaških ruševin v strmo pečovje, ki se je dvigalo za vasjo. Snežilo je bolj in bolj in ker je pihala burja, je sproti zamedla vse njihove sledove. Težko so se vzpenjali izmučeni partizani v skalnato strmino, a Martinček jih je bodril venomer: »Se majceno, pa bomo na varnem!« 56. Pod previsom vrh pečovja je raslo nekaj smrek. Pod te smreke, ki so jih varovale snega in burje, so se zatekli. Nalomili so nekaj smrekovih vej, jih nastlali po tleh in nanje so položili ranjenko. Dva partizana sta stražila dohod v to pečovje, babica z otroki je sedla k ranjenki in ji govorila: »Nič se ne boj, draga moja, po vsaki zimi pride pomlad!« 57. »Ah, in potem bodo spet gozdovi ozeleneli!« je dahnila ranjenka in se zastrmela v babico, ki je bila vedra, čeprav je bila huda stiska vsenaokoli. Tudi ostali partizani so strmeli v to staro ženo, ki ni poznala strahu. Povsem se je že stemnilo. Tinek in Mojčka sta ji sedela v naročju in sta zaspala in tedaj je planil mednje Martinček, ki se je splazil na oglede in vzkliknil: »Odšli so! Lahko se vrnemo!« 58. Da odšli so! Zima jih je pregnala nazaj v dolino. Rešeni so bili. Toda mula, ki je do zdaj nosila ranjenko, je povsem omagala. Niso je in niso je mogli več spraviti na noge. Zato sta ranjenka in mula ostaH v kovačnici, ostale pa je Martinček vodil skozi snežni vihar čez sleme v globoke gozdove, kjer je bila skrbno skrita partizanska bolnišnica. 59. Ko se je Martinček vračal, je naletel na močno partizansko patruljo. Napravili so zasilno nosilnico in ranjenka se je poslovila od babice in otrok. Otroci so gledali, kako jo odnašajo v sneg in burjo in bilo jim je hudo, hudo, ker so videli, kako jo rane bole. Stali so pred kovačnico in solze so se jim iskrile v očeh. 60. A koj nato so vso svojo skrb posvetili muli. Ležala je v shrambi za orodje. Nanosili so ji vse cunje, ki so jih iztaknili po koteh, da bi je ne zeblo. Namazali so ji odrgnine na koži z mastjo, sedeli so okoli izmučene živali in se z njo pogovarjali. Mula je čutila, da ji hočejo dobro. Otožno jih je ogledovala in če bi znala govoriti, bi se jim zahvalila. BRITANSKI LABURISTI'IN VODIKOVA BOMBA V zadnjih tednih je Indonezija spet v središCu pozornosti v>sega sveta. Gre za upor konservativnih sil, povezanih s tujino, ki so v mestu Padangu na Srednji Sumatri ustanovili novo vlado. Ta vlada pa najbrž ne bo dolgo živela, čeprav mednarodna reakcija napihuje njeno pomembnost, preprosto zato, ker se redčijo vrste tistih, ki jo podpirajo. Osrednja indonezijska vlada v Djakarti, ki jo podpirajo vse napredne indonezijske sile, spet dobiva vpliv na Sumatri in Ceiebesu, uporniki pa se vdajajo, umikajo v džungle ali beže v tujino. — Na sliki: Predsednik Indonezije Sukamo med otročički. SIRSKI SOCIALISTI O PERSPEKTIVAH ZDRUŽENE ARABSKE REPUBLIKE »ARABSKI NARODI PREŽIVLJAJO GLOBOKO REVOLUCIONARNO KRIZO, KI NE BO PRIVEDLA SAMO DO NJIHOVE združitve, ampak Tudi do zunanje in notranje osvoboditve, ZAKAJ MNOŽICE Sl NE ŽELE SAMO OSVOBODITVE IZPOD TUJEGA VARUSTVA. TEMVEČ TUDI SOCIALNO PRAVIČNOST.« Tako je pred dnevi govoril Akram Hurani, voditelj Socialistične stranke Sirije, ki so jo ob ustanovitvi Združene arabske republike razpustili, kot vse ostale sirske politične stranke. Vse sirske stranke (razen Komunistične partije, ki je prešla v ilegalo) so se namreč pridružile Nacionalni uniji, edini dovoljeni politični stranki v Združeni arabski državi. Hurani je dejal, da je »združitev v svobodi, demokraciji in socializmu« glavno načelo sodobnega revolucionarnega gibanja v arabskem svetu. Arabske narode in njihove voditelje namreč ne navdihujejo samo lastne izkušnje, temveč tudi napredne izkušnje drugih narodov. Arabska revolucija je nepremagljiva, razvijati pa se mora tako na področju osvoboditve izpod slehernega imperializma in tujega varuštva kakor tudi na področju notranje socialne osvoboditve. Hurani je ostro obsodil ustanovitev federacije Iraka in Tordanije, češ da je ta državna tvorba le »opozicija združitvi Sirije in Egipta«. »Prepričan sem,« je dejal, »da skuša imperializem s to federacijo obdržati svoje pozicije in oporišča ter vnašati zmedo v arabski svet. Prepričan pa sem tudi, da se bosta enotnost arabskega sveta in notranji napredek razvijala kljub vsem težavam.« KONGRES SOCIALISTIČNE STRANKE JAPONSKE Predvolilno oroiie KONGRES SOCIALISTIČNE STRANKE JAPONSKE, KI SE JE KONČAL 27. FEBRUARJA, JE SPREJEL NASLEDNJI VOLILNI PROGRAM: 1. JAPONSKA SE NE SME PONOVNO OBOROŽITI. RAZVELJAVITI MORA VSE PROTIUSTAVNE SPORAZUME IN ZAKONE. UPRE NAJ SE RAKETNIM BAZAM. VZPOSTAVI NAJ TESNE STIKE S KITAJSKO IN Z OSTALIMI AZIJSKIMI IN AFRIŠKIMI NARODI TER NAJ SE SKUPNO Z NJIMI ZAVZAME ZA POPUŠČANJE MEDNARODNE NAPETOSTI. 2. GOSPODARSKA POLITIKA NAJ TEMELJI NA NACIONALIZACIJI. PODPRETI JE TOREJ BOJ DELAVCEV ZA DVIG NJIHOVE ŽIVLJENJSKE RAVNI, ODPRAVITI NEZAPOSLENOST, SPREJETI ZAKON O SOCIALNEM ZAVAROVANJU, ZDRUŽITI TER MODERNIZIRATI MAJHNA IN SREDNJA PODJETJA ITD. TOVARIŠ STAMENKOVlC KONGRESU MADŽARSKIH SINDIKATOV »UPRAVLJANJE GOSPODARSTVA JE ENO NAJOSNOVNEJŠIH VPRAŠANJ« Dne 1. marca se je začel v Budimpešti 19. kongres madžarskih sindikatov, ki se ga je udeležil tudi Dragi Stamenkovič, podpredsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Tovariš Stamenkovič je pozdravil kongres v imenu jugoslovanskega sindikalnega gibanja in med drugim dejal: -V interesu delavs'kega razreda obeh držav je, da se medsebojno zbližujeta in spoznavata. Sodimo, da’ so sestanki te vrste dobra priložnost za vpogled v delo, za spoznavanje problemov in razvijanje stikov med delavskim razredom sosednih držav, ki gradita socializem.« Iz nalog sindikatov, o katerih je govoril kongres, je razvidno, da se »vloga sindikalnega gibanja krepi in da išče rešitve (ki bi bile v skladu s splošnimi težnjami delavskega razreda) ter ustrezno pot v posebnih pogojih družbenega razvoja dežele. Za sedanji svet — je dejal tovariš Stamenkovič — posebno pa za dežele, ki gredo po poti socialistične graditve, je eno najosnovnejših vprašanj, kako upravljati gospodarstvo in onemogočiti birokratizem v gospodarstvu in v družbenem življenju ter večati vlogo neposrednih proizvajalcev. Sindikalna gibanja zavzemajo do tega vprašanja različna stališča, ne morejo pa se mu izogniti.« Izkušnje proizvodnih posvetovanj v moskovskih tovarnah Glasilo sovjetskih sindikatov »Trud« piše, da so stalna proizvodna posvetovanja, ki delujejo v večini moskovskih tovarn, že dokazala svojo pomembnost in koristnost. Hkrati pa »Trud« opozarja na »napako«, o kateri so govorili na sestanku moskovskih sindikalnih voditeljev. Gre za težnje, da bi proizvodna posvetovanja »postavili nad gospodarsko vodstvo«, ker bi proizvodna posvetovanja sprejemala sklepe, ki bi jih morali gospodarski voditelji spoštovati in izpolnjevati. Sele dva meseca sta minila, odkar so v Sovjetski zvezi začeli ustanavljati stalna proizvodna posvetovanja, in že so se začele uveljavljati težnje po čim širšem sodelovanju delavcev v upravah podjetij, po čim popolnejšem delavskem upravljanju. To je normalen pojav, ki ga je težko oceniti kot »napako«, saj. dokazuje visoko zrelost delavskega raz--reda, njegovo zavest, sposobnost in moč. Švicarski socialdemokrati grajajo Socialistično internacionalo Socialnodemokratska stranka Švice je na seji svojega predsedstva v Ziirichu izrazila obžalovanje, ker Biro Socialistične internacionale ni bolj odločno obsodil francoskega napada na tunizijsko vas Sakiet Sidi Jusef. Predsedstvo je obsodilo ta »nečloveški postopek« in zahtevalo, naj Biro Socialistične internacionale uporablja načela demokratskega socializma, ki so naperjena proti kolonializmu. Marokoncl podpirajo Alžirce in Tunizijce Maroško osvobodilno gibanje Istiklal je sporočilo, da se bo z vsemi sredstvi uprlo temu, da bi Maroko postal oporišče francoskih in španskih čet, ki se vojskujejo proti upornikom v Al-žiru in maroški Sahari. Vodstvo Istiklala je pozvalo maroško vlado, naj odločno obsodi operacije tujih čet na maroškem ozemlju ter zahteva, da se te čete umaknejo iz Maroka. Sporočilo pravi, da so na sestanku Izvršnega odbora Istiklala razpravljali o splošnem položaju v Severni Afriki in o načinih, kako bi okrepili solidarnost maroškega naroda z alžirskim in tunizijskim narodom. Maroško osvobodilno gibanje Istiklal podpira Tunizijo in njen boj za popolno neodvisnost. Poziv francoskih kolonistov Generalni sekretar Komunistične partije Francije Maurice Thorez je spet pozval voditelje vseh francoskih, levičarskih in republikancih strank, naj sprejmejo njegov predlog o skupnem sestanku, na katerem bi razpravljali o »enotni akciji republikancev proti rastoči fašistični nevarnosti v deželi«. To je že četrto pismo generalnega sekretarja Komunistične partije Francije francoskim socialistom, radikalom in manjšim skupinam centra, ki predlaga sodelovanje vse francoske republikanske levice. Sodelovanje zahodnoevropskih sindikatov Generalni sekretar Generalne konfederacije dela Italije Agostino Novella je pred dnevi izjavil, da bosta sinčfikalni konfederaciji Italije in Francije skušali ustvariti sodelovanje med sindikalnimi organizacijami vseh dežel, ki so članice Skupnega evropskega tržišča, ne glede na njihove politične težnje. Jemen se je pridružil Združeni arabski republiki Predsednik Združene arabske republike Ga-mal Abdel Naser in jemenski prestolonaslednik princ el Badr sta objavila, da je Jemen pristopil k Združeni arabski republiki. Jemen in Združena arabska republika bosta ustanovili Federalno unijo, na čelu katere bo Vrhovni federalni svet. Obe državi bosta združili svoje oborožene sile, na mednarodnem diplomatskem področju pa bosta neodvisni. Rast zahodnonemških sindikatov Iz podatkov, ki jih je objavil zahodnonem-ški sindikalni tisk, je razvidno, da se je v minulem letu včlanilo v zahodnonemške sindikate 119.838 novih članov. Ob koncu preteklega leta je imela Zveza nemških sindikatov 6,244.386 članov. Med novimi člani je 85.428 moških in 34.411 žensk. Med najmočnejšimi strokovnimi sindikati so: Sindikat kovinarjev z 1,720.000 člani. Sindikat uslužbencev javnih služb in prometa z 886.000 člani, Sindikat rudarjev s 596.000 člani itd. Ta program je rezultat kompromisa med številnimi strujami, ki delujejo v Socialistični stranki Japonske. Glavni struji sta leva in desna. Obe sta spet razdeljeni na frakcije: leva na štiri, desna na dve. Na levem krilu so: 1. Skupina starega socialista Naciimote. Zavzema se za sklenitev mirovne pogodbe s Sovjetsko zvezo ne glede na sovjetske pogoje, za priznanje Kitajske in Severne Koreje. 2. Skupina Nomize, ki združuje voditelje kmečkih zvez. 3. Skupina, ki jo vodi Bada. V njej so levi izobraženci in tisti socialistični voditelji, ki so se takoj po zadnji vojni zavzeli za združitev vseh japonskih socialističnih sil. 4. Skupina sedanjega predsednika stranke Snzukija, ki je zbral okrog sebe stare predvojne socialistične vaditelje. Na desnem krilu sta, kot že rečeno, dve frakciji: 1. Skupina Ničiro, ki jo vodi sedanji generalni sekretar stranke Asanuma. Združuje nekatere predvojne socialistične voditelje, ki prva leta po vojni niso sodelovali v političnem življenju, ker so podpirali militaristični režim. 2. Skupina Samin. Vodi jo Nlšio. Njegovi somišljeniki so izraziti nacionalisti. V tej skupini je tudi bivši predsednik vlade Katajama z vsemi svojimi ministri. Del skupine Samin se upira priznanju Kitajske, želi vzpostaviti diplomatske odnose z Južno Korejo in odklanja sleherno sodelovanje s Sovjetsko zvezo, dokler le-ta ne bo vrnila Japonski otokov, ki jih je zasedla ob koncu vojne. V levih skupinah so predvsem teoretiki, bolj ali manj prepričani marksisti, ki ne zanikajo razrednega boja. Podpirajo jih sindikati (zlasti Sohio, najmočnejša japonska sindikalna centrala, ki ima nad tri milijone članov), kmečke zveze in organizacije mladih izobražencev. V desnih skupinah pa so tako imenovani »praktiki«, ki se uče od britanskih laburistov. Zanikajo razredni boj, zavzemajo se za sodelovanje med delom in kapit?’om in se zatekajo le k parlamentarnim oblikam boja. Socialistična stranka Japonske pa je kljub temu pisanemu mozaiku druga najmočnejša stranka v državi in edina socialistična sila na Japonskem, ki se stalno krepi in že resno ogroža vladni monopol konservativnih sil. Največ zaslug za to imajo voditelji levih socialističnih struj, o katerih govore, da so srce in glava stranke, čeprav se morajo včasih odpovedati nekaterim svojim težnjam, da bi ohranili krhko enotnost, staro komaj dobri dve leti. Program, ki so ga japonski socialisti sprejeli zadnje dni februarja, je predvsem namenjen prihodnjim parlamentarnim volitvam, od katerih si socialisti precej obetajo. KDO JE IN KAJ OBETA ARTURO FRONDIZI, NOVI PREDSEDNIK ARGENTINE? Froodizijeva pot v ,,Caso Hosado“ ARGENTINSKA VOLILNA KOMISIJA JE PRETEKLO SREDO OBJAVILA NASLEDNJE REZULTATE PREDSEDNIŠKIH VOLITEV: ARTURO FRONDIZI: 4.102.(>fi0 RIKARDO BALBIN: 2.569.00« OSTALI KANDIDATI: 687.301 PRAZNE GLASOVNICE: 691.000 FRONDIZI JE VI RADIKALI SO DOBILI V KONGRESU 130 MEST. V SENATU PA 22. BALBINOVI RADIKALI SO DOBILI V KONGRESU 52 MEST, V SENATU PA 12. ARTURO FRONDIZI SE BO 1. MAJA LETOS VSELIL V »CASO ROSADO«, PALAČO ARGENTINSKEGA PREDSEDNIKA. Kdo Je in kaj obeta Arturo Frondizi, prvi izvoljeni predsednik Argentine po Peronovem padcu? Frondizi je rojen leta 1908 v malem argentinskem mestu Poso de la Libres v družini italijanskega emigranta. Študiral je pravo in že tedaj se je začel ukvarjati z politiko. Postal je advokat — In njegovi prijatelji trde, da se je posvetil temu poklicu samo zato, da bi branil svoje politične somišljenike pred tedanjim fašističnim režinom. Obenem pa se je trudil, da bi spremenil Radikalno stranko v sodobno politično organizacijo. Kot voditelj radikalov se je upiral vplivu tujega kapitala na argentinsko gospodarstvo. Leta 1916 Je bil prvič izvoljen za poslanca. Dve leti kasneje so ga radikali ponovno izvolili za svojega zastopnika v parlament. Pri volitvah leta 1951 je bil podpredsedniški kandidat Radikalne stranke (predsedniški kandidat radikalov je bil Baldin), toda zmagal je Peron. Leta 1954 so ga izvolili za člana glavnega odbora Radikalne stranke. Leto dni kasneje je podprl novo vlado, ki so jo ustanovili nasprotniki Peronovega režima, čeprav v protiperonistični vstaji ni sodeloval. Po Peronovem padcu je prišlo v Radikalni stranki do hudih nasprotij, ki so privedla do razcepitve stranke. Okrog Frondizija se je zbrala radikalna levica in ustanovila stranko »nepomirljivih radikalov«. V Balbinovem taboru pa so ostali desničarji. Vzrokov tega spora je več. Najvažnejši so: Balbin je sicer starejši od Frondizija In do razcepa so govorili o njem, kot o prvem človeku v Radikalni stranki. Je ognjevit, dober govornik, telesno in moralno močan. Vse te svoje kvalitete pa uporablja v korist bogatih slojev. Frondizi pa je nekaj čisto drugega. Nekateri ga primerjajo z Gandijem. Ne vem, če je ta primerjava točna, res pa je, da Je Frondizi zelo zanimiva osebnost, morebiti najbolj zanimiva v Latinski Ameriki. Za Fron- dizija Je ljudstvo močnejše od najmočnejših bogatašev. Najbolj zanimivi so Frondizijevi gospodarski in socialni načrti. Odkar se je začel ukvarjati s politiko, se je trudil, da bi Radikalna stranka povedla množice v boj proti finančnemu imperializmu, ki skuša izkoriščati argentinsko gospodarstvo. Ze zelo mlad je organiziral gibanje proti podaljšanju koncesij zasebnih družb za izkoriščanje električne energije. Bojeval se je za državni monopol v industriji nafte, ker je sodil, da zasebne petrolejske družbe omogočajo nemoten vdor tujega kapital v deželo. Zavzel »e je za nacionalizacijo prometa in javnih služb. In tem svojim načelom je ostal zvest do danes — ko Argentino mučijo hude inflacijske težave in vlada niža vrednost pezosa. Ko cene hitro rastejo, mezde pa se sploh ne dvigajo, kar povzroča ogromno nezadovoljstvo delovnih ljudi. Takoj po Peronovem padcu je Frodizi zahteval, naj vlada udari po velikih rentah ter zniža neposredne davke Zborovanje delavcev v Buenos Airesu ■m I MED NEDAVNO RAZPRAVO V. BRITANSKEM PARLAMENTU SO ŠTEVILNI LABURISTIČNI POSLANCI ZAHTEVALI: »VELIKA BRITANIJA NAJ PREPOVE PROIZVODNJO, POIZ-KUSANJE IN UPORABO VODIKOVIH BOMB. CE SE JI DRUGE DRŽAVE, KI IMAJA VODIKOVO OROŽJE, NE BODO PRIDRUŽILE, NAJ TO STORI SAMOSTOJNO!« KONSERVATIVCI SO SE SEVEDA UPRLI TEMU PREDLOGU, SAJ NJIHOVA OBRAMBNA POLITIKA TEMELJI PRAV NA GROŽNJAH Z VODIKOVO BOMBO. ZANIMIVO PA JE, DA SE JIM JE UPRLO TUDI LABURISTIČNO VODSTVO. ZANIMIVO IN — NERAZUMLJIVO. Številni inštituti za ugotavljanje javnega mnenja v Veliki Britaniji že leto in dan objavljajo podatke o tem, kaj misli povprečni britanski državljan o vodikovih bombah, o morebitni nuklearni vojni, o odpravi nevarnosti, ki jo povzroča nuklearno orožje. Iz teh podatkov je razvidno, da velika večina britanske javnosti nasprotuje proizvodnji, uporabi in tudi preizkušanju vodikovih bomb. Britanci cenijo enostavnost. V sedanjem obdobju, polnem strahu pred morebitno nuklearno vojno, je zanje enostavna samo ena zahteva: Prepoved vodikovih bomb ali odpoved britanskega sodelovanja v nuklearnem oboroževanju. Posledice takšne odpovedi se velikemu številu Britancev zde manj nevarne, kot bi bil atomski napad na gosto naseljeno britansko otočje. Te težnje britanske javnosti pa se med parlamentarno razpravo niso dovolj močno uveljavile. Konservativci so sicer bili enostavni, toda po svoje. Spet so govorili, da Zahod zaostaja za Vzhodom in se zato mora truditi, da bi čim hitreje napredoval in izdelal čimveč vodikovih bomb. »Ze samo dejstvo, da bomo imeli veliko teh bomb,« so trdili konservativni poslanci, »bo prestrašilo Vzhod in mi bomo varni.« Laburistični voditelji pa na žalost niso tako odkrito povedali, kaj pravzaprav hočejo. Podprli so nuklearno oboroževanje, vendar ne »splošno«, ampak »postopno«, ne »hitro«, ampak »počasno«. Obsodili so vladno politiko, toda ne zaradi njene vsebine, temveč zato, ker preveč govori o nuklearnem maščevanju. Takoj ko je prvi uradni laburistični govornik odpri usta, je bilo videti, da mož sam ne ve, kam bi se dal. Blokovski pogledi so ga vlekli k vladni politiki, hkrati pa je skušal misliti na volivce. In potem je govoril nekako takole: To je črno in prav je, da je črno, vendar ne bi bilo slabo, če bi bilo malo manj črno, zato protestiram proti temu, ker je črno... Londončani zahtevajo prepoved proizvodnje, poskušanja in uporabe nuklearnega orožja. Demonstracije, ki jih vidite na sliki, je organiziral »Daily Worker«, organ Komunistične partije Velike Britanije. Mnogi laburistični poslanci se s to zmešnjavo pojmov niso strinjali. Sedemdeset laburistov je podpisalo izjavo, v kateri zahtevajo prepoved vodikovih bomb in popolno odpoved ameriških načrtov o raketnih bazah v Veliki Britaniji. S to izjavo so hoteli nastopiti v parlamentu, toda Galtskell, predsednik laburistične stranke, je zahteval, naj podpro politiko vodstva, drugače bo proti njim uporabil disciplinske ukrepe. Nuklearni oborožitvi se najodločneje upira levičarska laburistična skupina »Zmaga socializma«. Voditelji te skupine so sklenili, da bodo ne glede na Gaitskeilove grožnje organizirali množično kampanjo proti vodikovim bombam. Njihova odločitev je hudo vznemirila Gaitskeilove pristaše. Izvršni odbor stranke je sklenil, da bo skupini »Zmaga socializma« poslal ultimat, v katerem bo zahteval, naj opuste svoje namere, sicer bo njene člane izključil iz stranke. Ce k tem sporom prištejemo še napad Izvršnega odbora na londonski »Daiiy Herald«, ki je 25. februarja zahteval, naj Velika Britanija enostransko ustavi poskuse z vodikovimi bombami, potem moramo ugotoviti, da so nasprotja med laburist; zelo huda. Težko je reči, kako se bodo stvari razvijale. Eno pa je gotovo: Ce bo Gaitskell izključeval iz stranke ugledne laburiste (ki še niso pozabili na to, da so socialisti), zato, ker podpirajo težnje britanske javnosti, potem bo laburistično stranko pahnil tja, kamor najmanj želi — na rob propada. in takse. Začasna vlada se s tem ni strinjala. In tudi Balbin ne. Vlada in Balbin sta mislila na kapital in se naslanjala nanj. Frondizi pa se ni nikoli oziral na interese majhne skupine argentiskih kapitalistov. Zahteval je, naj jim vlada odvzame hegemonistične pozicije, ki škodujejo gospodarstvu, političnemu življenju v deželi in tudi življenjski ravni množic. Pretiravali bi, če bi rekli, da je Frondizi socialist ali blizu socialistom. Nikakor ne. On ne nastopa proti buržoazni družbeni ureditvi. Nasprotno, rešiti hoče, kar se v sedanjem trenutku od meščanske družbene ureditve rešiti da, in pri tem se zateka k radikalnim gospodarskim in socialnim reformam. Zanimiv je tudi Frondizijev odnos do sindikalnega gibanja. V zadnjih dveh letih so se argentinski konservativci trudili, da bi razbili močno in enotno sindikalno gibanje, ker so sodili, da je zanje boljše, čč je delavski razred neenoten. Frondizi pa pravi, da je boljše, če so delavci enotni in imajo le en sindikat, s katerim lahko vlada razpravlja o vseh problemih in zahtevah delavskega razreda. Zunanjepolitične težnje Frondizija so odraz njegovih notranjepolitičnih teženj. Upiral se je fašizmu in nacizmu. Med zadnjo vojno je podpiral zaveznike. Bil je član »Komiteja proti nacizmu in antisemitizmu« in »Lige za človečanske pravice«. Ni nasprotnik ZDA, nasprotuje pa njihovi gospodarski in politični nadoblasti. Zato v Ameriki ni kdo ve kako priljubljen, zlasti še po izjavi, da mora Argentina nacionalizirati petrolejsko industrijo. Frondizi sicer ni načelni sovražnik tujega kapitala, ker ve, da ga Argentina potrebuje, zahteva pa disciplino in omejitve v skladu z nacionalnimi interesi in dostojanstvom. Zavzema se za čimvečjo neodvisnost, hkrati pa za sodelovanje z vsemi deželami, ki imajo iste težnje. To so ejavni vzroki, zaradi katerih je prišlo do spora med Frondizijem in Balbinom, ki se je po Peronovem padcu povezal z velekapitalom in tujino. Spočetka je Balbin mislil, da bo dovolj, če ga izključi iz stranke. To je tudi storil. Toda Frondizi je zbral mlade radikale in ustanovil svojo stranko. Julija lani so bile v Argentini volitve v Ustavodajno skupščino. Tedaj se je začel Frondizijev vzpon. Dobil je 1,850.000 glasov. Balbin pa 2,140.000. Peronisti so pri volitvah oddali 2,100.000 praznih glasovnic. Ze takoj po izgonu Perona iz Argentine je Frondizi ublažil svoje napade na bivšega predsednika. Po volitvah v Ustavodajno skupščino, pa je obljubil, da bo dovolil Peronu vrnitev v domovino, peronistom pa vrnil vse državljanske pravice. To mu je prineslo poldrag milijon glasov. Pri predsedniških volitvah so zanj glasovali tudi komunisti, ki so julija lani dobili 250.000 glasov. Ob objavi rezultatov volitev je Frondozi izjavil, da bo poklical v svojo vlado najbolj poštene in sposobne ljudi, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. Dejal je, da je pripravljen sodelovati z Balbinom in vsemi Argentinci, kajti le s pomočjo vsega ljudstva bo uspel rešiti Argentino Iz brezna, kamor so jo potisnile konsevativne sile.