POŠTNINA/ PSVtiAtmANA imti itnrit • ipa i je \y. fmp knllnn _ i .»j ! ' •M jeno, ^edi'. vs.ječah tukajšnjega okrožnega i sodišča; nad; ducat ’ljudi,1 obsojenih tudi na jcelo leto. ' Ko je ta"vzor-carinska-uprava uvidela, d« brez kontrole “javnosti uganja lahko kar se ji zljubi, je šla še en korak dalje. Zopet je obsodila nekega tihotapca na izredne visoko denarno globo, katero je obsojeni takpj plaval-Toda carinski upravi to ni bilo še dovolj- Predstavila ga je poleg tega še tukajšnjemu sodišču, češ, naj ga tše ono kaznuje po členu 100 zakona o finančnem preračunu za 1^1920. Kazensko sodišče se je izreklo za tako obsodbo nepristojno. Odstopilo je akt pojitičnj oblasti. A tudi okrajno gla varstvo se ni smatralo pristojno; od- Jvan Vidmar: MLINARICA. ( . ' V‘ (Novela). (Dalje). ' ž »Neumna r In otročja je, saj bi (Ttmalu še govoriti ne znala« ii je očl-Ital natihoma. >In bogvedi, kai misli ‘sama pri sebi, kaj morda pričakuje od «nene ? Zdaj, ko se bom poslovil od »le, se bo gotovo cmerila, da sem jo ®Pravil v nesrečo ter da ne bo Imela n>2 več.mirne duše. Drugače je v me-t mimogrede se ljubimo, hitimo dalje, vsak po drugi poti, in nihče ne /Sleda nazaj in se ne izprašuje, odkod »n zakaj in kako.« . Zraven pa ga je vendar obšlo ne-«aj kakor tiho, polzavedno keSanje: ■ fKako nehvaležen si, človek! S ■svojo gorko ljubeznijo te je preklenila nase in na ta samotni kraj. da ti je Postal ljub in drag, ti pa greš in ji že v srcu očitaš njeno preprostost in ne-POkvarienosf«. • l dan o somraku se je na- jPotil po. stezi proti mlinu. V gošči tik potoka je dvakrat zažvižgal kakor kos .4^«- • Je, n,awadno vedno naznanjal ® ljubici r- nato se je po-J in ®e v leščevje; kmalu je • ^u‘lPaibrvi tihe ženske stopinje in takoj nato je izza razmaknjenih vei stopila k njemu mlinarica, sladka in udana prav tako kakor takrat, ko jo je bil prvikrat objemal. Stisnil jo je k sebi; a njegov objem ni bil nič več tako strasten kakor včasih. >Zdi se mi, kakor da nekaj skrivaš pred menoj, mu je rekla mehko in se s svojim gorkim životom tesno privila k njemu. Njegov obraz se ie zresnil: »Odriniti mi bo treba nazaj na Dunaj, že drugi teden. To je. - — In še nekaj sem ti mislil povedati... a noče mi zdaj z jezika«. Žalostno se je nasmehnila: *Saj sama vem vse, ni treba praviti!« »Kaj veš?« . *Pa ne boš jokal za menoj. Zdaj ti roje vse druge stvari po glavi, samo jaz ne. Tudi si ?e več kakor teden dni bolj hladen z menoj; ali nisem uganila ? Pa nekoliko me imaš še zmerom rad, kajne ?« Solze so se zasvetile v njenih očeh. »Ne takih besed, Mima, ne solz!« — jo je pričel poljubljati na ustne. »Ne mislim tako slabo, kakor se ti morda .dozdeva, tudi nisem nikak hu- romal — »adiSeta«. Zdaj še le so za te originalne ras-, sodbe doznale tudi višje oblasti. In,so prišle, šele; PO' tej kuvijoziteti * do pre-pričanja, da carinski uradi sploh “nimajo nobene" zakonite pravice, vršiti obsodbe radi tihotapstva, ampak da so za to pristojna le dohodarst-vena sodišča, obstoječa iz juristov, finance in sodnije. f Potemtakem so vsi tihotapci, ki se dijo v tukajšnji jetnišnicl, obsojene od oblasti, ki sploh nima pravice izrekati obsodbe. To se je na-pristojnemImej stu tudi povedalo. Toda naša carinama se za mnenje naših oblasti bore malo briga. G. Mitrovič in njegovi financarji obsojajo naprej in naprej, to jih ne stane več kot košček papirja, na' katerega napišejo ime obsojenca in koliko mesecev ali let ima obsedeti pri okrožnem sodišču. Če se oojavi pri g. upravniku kak organ sodišča v svrho uradne informacije v interesu katerega jetnikov, ga ’ vrže kratkomalo ven. A tudi na uradne dopise sodišča g. Mi- trovič princlpijelno ne odgovirjai________ da je v najvažnejših slučajih uradno! poslovanje s carinarno sploh Izključenoi In; tako. sedijo v tukajšnjih ječah lju-' dje po! več . mesecev, ne da bi sel moglo dobiti vod carinarne pojasnila: ki' ga jetnišnica neobhodno potrebuje! To Vse je ob priliki inšpekcije pred-i sedniku višjega sodišča javilo, a do-j slej se v tem oziru še ni ničesar * boljšalo. ; |; Pripomnim ?e, da sme dohodJfrstj veno sodišče izrekati take kazni Ie do 600 K, dočim carinama, koje funkcijo^ narji nimajolvlsokošolske In jurldične.1 deloma niti srednješolske naobrazbeJ obsoja kar na .tisoče denarne globe in na|g*ostasnefzaporne kazni. Dogaja pa ;se'celo,|da slučaj sploh ne prid?1 pred obsodbbfpric carinami, ampak ga1' Se) hitreje odpravi kar finančna stražal Tako je,bil nek’tihotapec obsojen na' 15.000- francoskih frankov, ozir. ker ni mogel plačati, na 1 Jeto zapora. Rado-, vedni smo, če bodo merodajni faktorji iz teh škandaioznili-r' razkritij, izvajali konsekvence. doben človek. Pa vidiš — nič se nisi zmotila, kar bi rekla o meni«. Vedno bolj rosne so postajale njene trepetalnice. . »Konrad, ničesar ti ne očitam. Vem, ti boš pozabil name. Me ženske smo pa drugače ustvarjene«. »Ne vse!« ',—- ji je naglo segel v besedo. »Ti imaš^dobro, nepokvarjeno srce, s tisočero drugimi je pa naravnost narobe.'1 A ne razumeš me. Mislil bom nate, ne- bom te pozabil, tudi v mestu ne.« 1 Obadvema je postalo mehkobno pri srcu; čutila sta, da si imata še mnogo povedati, a sta kljub temu molčala, bf* seda ni hoteia iz ust; Konrad si je tudi očital laž, ko ji je bil rekel, da bo mislil na njo. Naposled je postal raz-mišljen in nezvozen; povedal ji je, da bo prišel k njej v nedeljo še po slovo, in razšla sta s?; zdelo se jima je pa, kakor da že zija med njima globok in šjrok prepad, ki ga ne bo več mogoče premostiti. . V nedeljo nato je bil Konrad dobro razpoložen, široke volje in poln hu-morjs, kakor še ne kmalu. Vse dopoldne in še nekoliko Čez ga ie pri »Rdeči roži« napajal stric Andrej in mu pripovedoval svoje smešne: doj || * • Razdelitev ' mandatov. Število) volilnih okrožij in mandatov za volitve] v^konstituanto je. sledeče: Srbija 31'volilnih okrožij, 146 mandatov; Bosna—Hercegovina 6 volilnih okrožij,) 62 mandatov;' Dalmacija I volilno! okrožje, 10 mandat, (do demarkacijske! črte); cela Dalmacija 21 mandatov i Hrvatska—Slavonija 9 vol. okrožij,! 92 mandatov; Istra do LIoyd Georgevo linije 2-mandata; Slovenija 3 voL okrožja, 40 mandatov; A-cona na) na Koroškem 5 mandatov, do WiIso-i nove liniie 2 mand. več; Vojvodina 5 vol. okrožij, 44 mandatov. ^Jugoslavija godke iz fantovskih let, na kosilo ga’ je povabil sam nadučitelj Piškovič —1 »Gospod Podlogar, pazite zdaj, ko bo*] ste prišli spet v mesto in vas bodo1 obhajale izkušnjave, pazite, da vas n«? zapelje lepi spol!« »Ne bojte se, gospod nadučitelji Sicer pa — na tiste vaše probleme! tudi ne bom več mislil!« — Doma mu' je napravila mati cvrtja in oče se je odpravil proti- krčmi po bokal vina. Sele pozno popoldne se je napotit v mlin. ,. ,\ »Povedal jim bo, kar ji gre, nič sej nočem lagati«, je mislil spotoma. »Na*! jina pota gredo vsaksebi. Dobro, da ga, imam malo preveč pod streho 1 In vino ventas!« Mislila sem že, da te ne bo«i'mu, ]e rekla, ko je stopil v sobo. Voljna m mehka, se je stisnila k njemu,vin prižel jo je smehljaje k sebi. , »Sicer pa — po slovo sem pra'vJ zaprav prišel«, — je vstal naenkrat s? stola in se še vedno smehljal. Zardela je nekoliko. »Povej čemu se smeješ?« »No — kar tako. Ti bi menda rad^ « • | | M " . JV videla, da bi jokal?* ^Potrta, * brez č vsake vesele bese je ostala tob njemi^ ~ (Konec. piih. / Stran % ,CT A B O R* Marfbor,'!fr. septembra 1920 Je razdeljena na; 57 volilnih ... okrožij, jpandafov pa ima' krog'405J; \ * Konferenca 3 v^Aix • les Bains. {Millerand je sprejel*.;vlpondeljek'zjutraj iromunskega ministra'TakejJonescu'. Ob jlO. uri so"se zopet pričeli razgovori-med tiVIillerandom im,Giolittijem.|Razprav so ;se udeležili tudifAIiotti,; Lomgare, Ber-Stelott in Barrere.^;Razgovori’ so se nadaljevali tudi popoldne. V,'V4 jutranji seji se je‘Sprejela; skupna'izjava,^kirsa bode (publicirala pat šele Iv* teku 'Večera. Na itloyd Georgeja^se je.* odposlal’ telegram js sledeče vsebino t^Giolitti in Millerand fee ne ločita, ..predno Vam ne dopošljeta Jiskrene pozdrave. Ministrska predsedni-fltalije in Francije sta imela zopefpriliko, ,(ugotoviti popolno ■ medsebojno dolžnost 5n potrebo tesne"*zveze med Italijo, An-jgleško in Francijo radi rešitve, evropskih iproblemov in . zopetne ^obnove mirni in normalnega;položaja)med.narodi.:)* ■?)£*;' * Nova direktna' pogajanja mecl ^Jugoslavijo in Italijo. Zadnje dni se /množe vestiv^da \ se prično : že.vjnaj-^bližjih dneh, 'baje- med«20. 'in*30>, U m. nova direktna £,pogajanja^ med . Jugoslavijo in Italijo,', radi . rešitve; jadranskega'’ vprašanja. Tozadeven $ sestanek SnašihHn italijanskih^ diplomatov se bo ibaje.;ivršil nekje ‘ v Vbl«ini\ meje. Eni lomen j a jo 'kot | kraj X pogaj anj, 'O p ati j o, jdrugi Postojno, ^ tretji celo* Ljubljano J/ t. d.fžKot pesimistiTcimamo go- oriči',;malo) zaupanja,vendar..^p'a*je aogdcei da'se:to' resi’zgodi,^posebno :er se ’jeio:;ftemK razpravljalo f tudi na :onferenci,'.: ministrskih;^predsednikov ^ Aix les■■ Bains;’-:;, ,); * Jadranski:’zboruje'?poslal^mirovni jkonferenci v, roke ^Milleranda^brzojavko tv kateri. zahteva* v j'imenu|vsega 'našega inaroda^pravico a samoodločbe fza* zase-’ eno) ozemlje iter: protest jproti^pro-IasitviD’Annunzijeve ^kvarnerskem re-ence.' Pomagalo seveda\ne),boJ-nič; - '* Od precej zanesljlve^strani .'smo /zvedeli za :dalekosežne dogodke, tki se baje lahko-danes .alijutrHzvrše. na jnaši kevero-zapadni raejifin! protLfkaterim J je piaša vlada storila že važne’odredbe.fl' Ne jmoremo pa razumeti, , zakaj vlada, če jje lo res, ali' pa :tudi-.recimo,V če inif res, {molči, ter pusti. ljudstvo, da >v, nepoučenosti.. razširja najgorostasnejše$govorice. * 'Demokratska manifestacija'Iv ^Ljubljani. V nedeljo se ’je vršilo v Ljubljani veliko manifestadjsko i zborovanje demokratske stranke. Zborovanje je vo-jdil ravnatelj Anton Jug,; govorila pa sta jglavni urednik „Jutra“ 'dr. Albert Kramer ter ljubljanski podžupan dr. Karel jTriller. G. Franko • je po govorih pre-icital resolucijo, v.'kateri izražajo zborovalci svoje veselje, da so končno vendarle razpisane volitve, zahtevajo dalje, da se določi za našo državo euGtno •Hinko Nučič: gledališč® v Mariboru. (Ljubljana). Zakaj to-pripovedujemo? Morda za .reklamo? Ne! Ampak " ponavljamo : te širom Jugoslavije dovolj znane stvari samo zato, da vsa javnost izve, kakšne Jugoslovene,imamo mi pri vodstvu naše carinarne. Cj. upravnik Mitrovič si je namreč--. drznil to podjetje deklarirati kot'----inozemsko! Zakaj? Zato, po njegovem|| mnenju . namreč, , ker ima ^Balkan“^ svojo centralo •'v—- Trstu. '„Torej* bb'^.dosledno tudi' Srb, . Bogdanovič, tedaj ožji domovinski brat gospoda'Mitroviča — inozemec? Tn gg. Lilek, Praprotnik in drugi, kaj ne, sami inozemci? St^ar izgleda presmešna tudi za5kak.,humoristični; list, ampak je . po svojem; ozadju in po Mitrovičevih notranjih? razlogih jako'-resna, tako resna, da"jo moramo obesiti na veliki zvon. Račun namreč izgleda tako-ler Za g. upravnika >,Mitrovviča vse nemško avstrijske špedicijske židovske tvrdke niso --;inozcmske, ker imajo svoje centrale v, Via m sovražni državi. Ampak „Balkan“ jelinozemec.-jker. se je svojčas ustanovil v'takrat ^ še $ svobodnem Trstu in ima torej centralo v;danes po Italijanih krivično zasedenem .Trstu. Na podlagi take sodbe preganja‘ta gospod tukajšnjo podružnico ■: „Balkanu“ kot „inozem'sko“ podjetje.V-To je‘zvedela tudi čehoslo-vaška komisija na svoji konferenci v Mariboru. Zvedeti pa bi morala še sledeče: G. Mitrovič preganja „Balkan“ kot .,inozemsko“ podjetje skoro gotovo na račun svoje „Adrije“, kateri priznava uči ha licu mesta naše gledališko vprašanje. G. upravnik Grol je prisostvoval predstavi »Smrt majke Jugoviča*, ki ga je nad pričakovanje zelo zadovoljila in o kateri se je nad vse laskavo izrazil-Presenečen je bil o vbrani skupni igri, o presenetljivi disciplini vsega igralskega zbora in njega re?nem umetniškem stremljenju. Ugotovil je tudi ugodno* presenečen, da jo naše gledališče v Jugoslaviji prvo razumelo svojo pravo narodno misijo, k» je uprizorilo tako • ogromno pesnitev v originalu. Ko je gospod delegat ministrstva, ki je dolgoleten vodja beo-gradskega gledališča, osebno proučil naše gledališče, iAfek' pravico do izdaje carinskih deklaracij in katero tudi sicer podpira na način, da se on samega sebe pred javnostjo osumiči, da ga na to podjetje vežejo 'posebni interesi. Bog ne daj, mi nismo nasprotniki podjetja „Adrije"'; nasprotno, le veseli nas,, da imamo ■ v Mariboru tudi na tem polju eno pristno jugoslovensko podjetje več. Ali česar ne smemo trpeti, to je taka i. za nas ujedinjene brate preumazana konkurenca, toda konkurenca, ki je ne prakticira tvrdka sama, marveč njen pokrovitelj, g. Mitrovič kot vodja SHS carinarne. - > r ' — Stari in novi Čas) V Nem. Avstriji so( vpeljali stari čas že v noči od ,12. na 13. t. m. Ker imamo pri nas še vedno novi čas, se skuša to razliko pri odhodu vlakov zenačiti s primerno — zamudo. Ker namerava Jugoslavija še le s 1. oktobrom vpeljati normalni čas, se nam Nemci smejejo, češ, da smo za več ko 14 dni zadaj za njimi. - ) ' . —\Več snage na trgu!-Lepo'iz- delano, okusno, vabljivo pride zjutraj na trg surovo maslQ, sir v različnih tvorbah in potvorbah. Razpoloži se na stojnice kar tako, brez pokrivala/. Prisije .solnce čimdalje. ‘ bolj pekoče, • zrahlja »•'sir, * raztaplja maslo ter vsrkava v se, kar je bilo odveč vode. Solncu se pridruži veter, . včasi zelo poreden, stiče po vseh še tako skritih tržnih smeteh _ in — ušk! navali jih na blaženo raztopljeno maslo, sir i. t. d. In kadar ni vetra, skrbijo za smeti cestni pometači. In če tudi teh za Maribor slovečih tvornic raznih nam neznanih bakterij in bacilov slučajno ni na licu mesta, skrbi za smeti občinstvo samo. Zgodi se pa tudi, da se nenadoma dvigne kar cel oblak prahu in smeti in pade večina te nesnage zopet na ubogo maslo in sir in olje in pecivo in druge take dobrote, ki si jih je med tem otipalo že bogzna koliko nesnažnih rok. Za isto blago v pokritih .lokalih se zahteva red, to je prav. Ako bi se tudi na trgu za isto blago uvedla,,’večja snaga, bi bilo še bolj prav%^|j^^^^; — Hausordnung ‘ šev vedno »straši po vseh hišah jugoslovenskega Maribora. Skrajni čas, da se kdo potrudi ter sestavi ob enem tudi novim razmeram primerni slovenski hišni red. ■ »...*& — Na pomoč beračem.’ V Mariboru je še iz starodavnih dni navada, da je ostal vsak petek dan — beračev.1 Ze na vse zgodaj zjutraj se razvija cela armada teh nesrečnežev našega družabnega reda ter si podajajo po javnih, lokalih kar iz rok v,roke kljuke vrat.'fiEnemu,'/dvema še daš usmiljenega srca‘;fa dvema'sledijo tretji in dvajseti in še več tekom pol ure. In če greš po ulici, srečaš isto prikazen. Bi se tej socijalni prikazni ne dalo vsaj za silo odpomoči? So v Mariboru gotovi javni lokali, kjer odlične družbe v je obenem tudi vodja ,Dramatične šoleK. Z njim prihaja na naš oder močna igralska individualnpst, odličen in visoko stremeč umetnik, poln ambicije in resnobe. Kot režiser vseh glasbenih del anga-ževan je našemu občinstvu že dobro znani in priljubljeni spevokomik, Josip Povhe, dosedanji režiser*.,Narodnega gledališča“ v Ljubljani. \ Damsko osobje se je tudi 'pomnožilo. Lucija Ožegovičeva, dosedanja operna pevka ljubljansko opere, angaževana je kot igralka in pevka na našem odru. Mlada umetnica izrazita mezzosopranistka z izborno šolanim glasom, je absolventka dunajskega konservatorija, ki pa se je obenem posvetila tudi dramski umetnosti. Angaževana je nadalje Slavica M e z g e-čeva, zelo talentirana igralka in pevka s prekrasnim zvonkim; sopranom, dosedanja članica.,Slov.,gledališča" v Trstu, ki je za sedaj.na ^žalost;— pod razvalinami. Od istega,'gledališča angaževana je tudi mlada : dramska*!? igralka Mila Voukova, ki je že uspešno nastopila v glavnih vlogah, ter,'obeta tudi pri.nas postati porabna moč. J.%.^ Nadalje so^ angaževani še* sledeči člani: Mario Šimenc, karakterni igralec in pevec (tenor) in Rudolf Mikulič, mlad dramski igralec. Oba gospoda, ki bosta s svojim znanjem dobro spopol-njevala naš igralski ensemble, . sta tudi bivša člana.sloven.,tržaškega,jgledrtlišča. Cim’.s0;'reši'inesrečno*stanovanjsko.vpra-5APj^l».dQbjmQ|iz»Trs.U%todi^p(^i.fflega eni uri zaigrajo in priigrajo milijone na kvartali. Ti ljudje ne plavajo nobenega davka, ko odnesejo na enem sedežu po 4-0 in še več tisoč od igralne mize. Ge se pri nas hazardne igre, ki povzročajo^ toliko rodbinskih tragedij, nekam javno! javno tolerirajo, bi bilo priporočljivo, da; vsak tak dobičkar vplača gotov znesek na račun petkovih revežev. Tako osta-i nejo saj gosti ob takih dneh nenadlego-j vani. Seveda je to samo nasvet za olajšanje zla, za'odpravo treba radikalnejših; sredstev.•? / '; a v< r •'* ’•» * • tf . Film za plebiscit na Koroškem; - Kakon je znano, je graško kinemato-*. grafsko podjetje uprizorilo na Koroškem velike komedije, ki bi se naj uporabile, za kinematografske namene in agitacijo proti naši državi. Film nosi napis »Volk in Not“ in v njem se nahajajo cene, ki1 na nesramen in nedostojen način blati našo državo in naše' čete na Koroškem.1 Pri tej komediji sta sodelovala tudi gledališki igralec Alpassy in gospa Puch-Klitsch, ki bi — minogrede omenjeno — moralo biti onečaščeno od naših častnikov. Pri neki vOžnji z auto-mobilom na Koroškem, kjer se je godila ' ta komedija, sta se ponesrečila, a zopet ozdravila. Ta, za našo državo sramotni film se bo v kratkem uprizoril v Gradcu: in je baje že razprodan za celo Nemčijo. Res, dostojno orožje uporabljajo naši' sosedi. V '. ') • — Ureditev uradniških plač. Na sobotni seji ministrskega sveta se je obravnavalo vprašanja uradniških plač* Večina ministrov se je strinjala v tem„., da je treba sprejeti načrt zakona o urad« nikih in rfjih razdelitvi v činovne razrede, kakor je bilo predlagano z .vlaclo Stojana Protiča. Stvar bo končnoveljavno rešena na eni ministrski seji tekom prihodnjega tedna. — Vesnicevo sožalje. Povodom potresa, ki je bil v' Italiji, je ministrski predsednik dr. Vesnič poslal italijanskemu ministrskemu predsedniku Giolittiju nastopno brzojavko : Podvizam se, da vam v imenu kraljeve vlade izražam naj^ globlje sožalje do _ prebivalstva onega dela Italije, kjer je potres povzročil toliko žalosti in gorja ter da vas uverim o svojem spoštovanju, ki ga gojim že toliko časa. Italijanski ministrski pred« sednik Giolitti je odgovoril: Izraz sožalja, ki ga je vaša ekscelenca blagovolila izraziti prebivalstvu, ki je trpelo* vshid potresa, me je globoko dirnil. Prosim vas, ekscelenca, da kraljevi vladi sporo* čite zahvalo italjanske vlade. Prosim vas hkratu, da sprejmete izraz mojega osebnega spoštovanja. Vdani vam Giolitti. — (Priobčenjemo brez komentarja® Op. ur.) t- — Železniški vagoni bodo po raz« glasu ravnateljstva državnih železnic razsvetljeni. Vagoni osebnih vlakov dobi; slov. ..igralca Maria Silo. — Končno je še angaževan nadebudni začetnik Mirko Kaukler iz Ptuja, ki^ se je posvetil igralskemu poklicu. V umetniškep osobju prejšne sezono ni skoraj, nikakšnih izprememb. Le gg* Fran Gregorin in Gustav Strniša sta od-' šla k ljubljanskemu gledišču, vsi drugi! so ostali v Mariboru. — Novo sestavljen in angaževan je tudi gledališki zbor; 8 dam in S gospodov,^ v; v' Gledališče bo imelo letos dve' stalni suflezi in dva stalna inšpicijenta. V,, Uprava je otvorila v nedeljo 12. sept,; svojo lastno Dramatično šolo. Priglasila^ se je lepo število gojenk in gojencev. ' Uprava namerava izdajati tudi lasten tednik »Gledališki vestnik", ako se najde dovolj naših tvrdk, ki bi inserirale v njem. Inserate sprejema takoj gledališko tajništvo. r v, . Tako stojimo danes tik pred otvoritvijo druge redne gledališke sezone v Mariboru. Do 9. julija t. 1. ni že nihče verjel niti verjeti mogel, da bo letos mogoča otvoritev sezone v takem obsegu. Razume se po sebi, da uprava vse 'dotlej ni začela 'Z resnimi pripravami, dokler ji ni bila^državna subvencija zagotovljena. Danes so vse priprave končane. Storilo se je vse, kar se je moglo. Mrzlično nagli , napor je premagal vsa silne oyire^-y'«l:i^/;^^j- ■■ t> , , iftbjfLe razsvetljava- v2gledališču-jevbslala nepremagljiva. ^Falska : struja jo že ' v Maribor, ib. septeitiCra'■'fSSTK' svetilke na petrolej oli olje. brzovlakov pa po možnosti razsvetljavo s plinom. Skrajni čas je bil, da se vagoni ponoči razsvetijo, tatvine so bile v temi na dnevnem redu. — Prestolonaslednik regent Aleksander se, kakor se zagotavlja v krat; kem poroči. V zal<;on vzame baje romunsko princeso Marijo, drugo hčerko kvalja Ferdinanda, ki je stara 21 let. — Zdravstveno stanje dr. Korošca. Docent dr. ivan Matko javlja: Zdravstveno stanje ministra dr. Korošca jako dobro, dasiravno je bolnik Še primoran, ostati v postelji. Temperatura že par dni normalna. Srce dobro; tek se po-vrača. — Slavni profesor mednarodnega prava, Belgije Ernest Nys, član belgijske akademije in stalnega mirovnega sodiiča v Haagu, avtor več pravnih razprav, je prošlo nedeljo umrl. Uživul je velik ugled v Angliji, kjer je več let delal pri londonskemu British muzeju. — Pozor pred vojaškimi stražam?! Z ozirom na slučaj, ki se je v pondeljek zvečer pripetil nekemu 'gospodu v bližini vojaške sl raže, opozarjamo občinstvo: ee stražam kolikor mogoče izogibajte na daleč! Dolični gospod, ki je v pondeljek večer šel mimo vojaških barak ob ljudskem parku bi bil kmalu postal žrtev svojega dobrega prepričanja, da mu javne poti ob barakah tudi vojaška straža ne more zabraniti. Apeliramo ob enem pa tudi na vojaške oblasti, da svoje straže ob vojaškik objektih v mestu primerno pouči, da se nahajamo v Mariboru in ne kje na meji v Albaniji. — Na Mariborski javni bolnici se fe ustanovil oddelek za spolne in kožne bolezni, katerega vodstvo je prevzel primarij dr. Hugon Robič, ki je bil večletni klinični asistent na Dunaju in Qradcu. — Promenadni koncert. Olepševalno društvo priredi ob iepem vremenu v četrtek 16.\ septembza ob 17.45. uro. Zadnji letošnji popoldanski koncert. — Ob nedeljah in praznikih se pa isti vrše Še nadalje, dokler vreme dopušča redno ob 11. uri dopoldne. — Poskusi z električnim tokom. Zadnje dni se preizkuša naprava za Električno razsvetljavo mesta iz centrale ha Fali. Poiskusi so se v splošnem dobro obnesli. Pri zadnjem poiskusu so baje nagajale — podgane, ki so se tirinile v podzemelske cevi. Tako smemo tipati, da se bomo do 1. oktobra v Mariboru že videli — v električni luči. . — Ruška koča bode še nadalje Oskrbovana kakor dezdaj. Izletniki in turisti dobe nadalje hrano in pijačo ter lahko prenočujejo. Zaključek letne sezone fieno s celodnevno lučjo. Le naš edini Kulturni zavod te vrste na naši skrajni severni meji, bo imel še zanaprej ono predpotopno lučko, ki je tužno razsvetljevala Noetovo barko, mežikala bo še nadalje kot onemogla starka, skozi celo bodočo sezono. Tega neznosnega mežikanja še ne bo konec. Evo primera: Kadar se bo^ predstavljal prizor, obsevan t opoldanskim solncem, —, ko bi morala biti razsvetljava na odru najmočnejša in najintenzivneje — zamežiknjlo bo zopet; občinstvo se bo pa zgražalo nad gled. razsvetljevalcem, ki je docela nedolžen, kajti: kino je v onem hipu začel s predr stavo, ter odvzel gledališču, pred očmi gledalcev, polovico električnega toka. Neznosno. Nerodajni činitelji dobro vedo, da je sedanja razsvetljava rak-rana našega gledališča, toda ostali so gluhi, ko jih je letos uprava gledališča naprosila, da v počitnicah uvedejo falsko strujo, ki bi gledališču neizmerno koristila. Tok bi bil mnogo cenejši in gledališče bi imelo luč ves dan na razpolago. Lahko bi svoje generalne vaje absolviralo dopoldne ali popoldne. Sedaj jih mora vedno le zvečer, ker sedanja elektrika začne delovati šele po 16. uri pop., včasih celo ob 19. uri zvečer. Le strokovnjak more presoditi, kaka muka je to za upravo in igralce. V pretekli sezoni ni bilo premoga, zato smo bili 14 dni brez elektrike, ter se je morala uprava ves ta čas posluževati JtarfeidoiP ^razsvetli , ako v nLiisžtsift- *T A se bode pravočasno razglasil. Naznanjamo pa, da baš sedaj gradimo tretjo kočo poleg Ruške, ki je namenjena v prvi vrsti7 zimskemu čuvaju, ki bode imel ključe tudi od Ruške koče. in Planinke. Na ta način bode Ruška koča tudi čez zimo na razpolago izletnikom, ki bodo lahko tam nočevali ter dobili vino in potrebno hrano. • Društveni odbor. — Vrednbstna pisma, katera ne bodo zapečatena s pečatnim voskom dobre kvalitete ter pečatom izrazitih in jasnih črk, se ne bodo sprejela na postnih uradih.’ / — 1000 dinarski bankovci se od 14: t. m. dalje na kolodvorskih postajah sprejemajo le proti r-" tzu. — Pevci in pe , pozor! Uprava Slov. narod, gledal' ■ .i sprejme nemudoma še nekaj dobrih pevk in pevcev v gledališki zbor. Reflektanti naj se takoj zglase pri tajništvu gledališča. Oddati je še samo eno mesto prvega in eno mesto drugega basista ter dva soprana in dva alta." Plača mesečna. Pevski zbor. bo zaposlen le zvečer in deloma tudi pri popoldanskih vajah. — Abonnement v Slov. narod, gledališču. Uprava naznanja, da sprejema še nove abonente na lože in sedeže ter vabi vse one ki bi se hoteli abonirati, da naj se takoj priglase, kef je oddati še nekaj boljših mest, na katere bivši abOnentje niso reflektirali. Želeti bi bilo, da se abonnement zaključi še pred začetkoni sezoni. — Iz pravil Jugoslovenske Matice. Cilj „ Jugoslovenske Matice" je pospeševanje gospodarskih in kulturnih interesov Jugoslovenov v tujini, osobito onih na zasedenem ozemlju. Svoj sedež ima Jugosiovenska Matica v Beogradu, v središču naše vlade. Potom organizacij podružnic pa -razteza svoj delokrog na vse kratjestvo SHS, pa tudi na Jugo-slovene izven naše države, osobito na ainerikanske Jugoslovene. Kot svojo glavno nalogo smatra Jugosiovenska Matica propagando za zasedeno ozemlje, da postanejo oni pod tujim jarmon ne samo briga poedincev, ampak, da ves narod ko en mož skrbi za dobrobit Primorcev, Jugosiovenska Matica zbira sredstva za kulturni iu gospodarski napredek Primorcev, seznanja javnost, tudi neslovansko z njihovim življenjem ter je v vsakem pogledu njih najmočnejša moralna in dejaska opora. Društvo sestoji iz članov, vpisanih v podružnicah, ki tvorijo za vsako državno področje skupno pokrajinsko družtveno enoto. Vsaka podružnica voli odposlance v pokrajinski zbor, ki izvoli pokrajinski odbor in delegate v centralni zbor, ki izvoli centralni odbor. Poleg članarine tvorijo darovi in dohodki iz prireditev glavno osnovo društvenega imetja. Člani so čnstni, dobrotniki, ki plačajo enkrat zapreti gledališča. Dogajalo se je pa tudi, da je večkrat, posebno pri daljših igrah, ugasnila elektrika točno ob 23. uri, torej tik pred koncem predstave, ki so se morale ob svečah ali karbidovkah nadaljevati. Vse to nam grozi letos zopet, ker merodajni gospodi slov. nar. gledališče ni pesebno pri srcu. Razsvetljava v gledališču bi se morala popolnoma modernizirali, nabaviti bi se morali moderni reflektorji iz dunajskih ali praških tvornic. Vse bi se moralo tako preurediti, da odgovarja duhu časa. Razsvetljava na odru je poglavitna slvar za po-vzdigo scenerije v harmonično ubranost z zahtevami posameznih iger. To bi morali vedeti naši merodajni krogi in ukreniti vse potrebno. H koncu bodi Še omenjeno, da so lani mnogi koncerti raznih društev in voj. godbe zelo škodovali gledališču, kpr so se prirejali skoro vedno na gledališke dneve. Gledališče* igra letos redno ob torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah. Vsi pondeljki in petki v sezoni so gledališki prosti dnevi, ter se tem potom slavna društva naprošajo, da prirejajo .koncerte in zabave — po možnosti — le na omenjena dva dneva v tednu. Tako ne bo nepotrebnega rivali^iranja in nihče ne bo pri tem trpel škode. — Delujmo vsi skupno roktf v roki — in uspeh nam je zagotovljen. B O za vselej 1000 dinarjev in redni (en dinar mesečno). Kdor podpira društvo s prispevki ne da bi pristopil kot član, postane podpornik. Clan more postati vsak Jugosloven, b,rez razlike na spol aii starost. Manj kot 18 let stari člani nimajo ne .aktivne, ne pasivne volilne pravice. Jugovlovenska Matica temelji na podružnicah, ki se osnujejo v vsakem kraju, kjer se oglasi 20 članov. Podružnice v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Novem Sadu, Cetinjah in Škoblju pa nosijo naslov glavnih podružnic, ter vodijo, dokler se ne izvrši pokrajinska organizacija • podružnic s pokrajinskim odborom, za celo pokrajino vse delo Jugoslovenske Matice. Smer podružničnemu delu daje pokrajinski zbor, kjer se voli izvrševalni organ zbora, pokrajinski odbor, ki sestoji iz predsednika, dveh podpredsednikov, dveh tajnikov, blagajnika in njegovega namestnika, šest odbornikov in šest namestnikov. Po 1. juniju pa se sestane k rednemu zborovanju centralni zbor. Na tem zborovanju se zboruje o vseh načelnih vprašanjih; ki se posredno ali neposredno tičejo Jugoslovenske Matice. Zbor voli končno centralni odbor, kima 1 tajnika in po 3 odbornike in namestnike več ko pokrajinski odbor, ki je glavna eksekutiva Matice. Društvo preneha če tako sklenejo tri četrtine udeležecev centralnegu zbora, ki imajo glasovalno pravico. Sodišče. Veliko vtihotaplenje našega denarja. Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem se vrši zanimiva obširna razprava, ki je že dosedaj podala zanimive podatke o vtihotaplenju našega denarja v Nem. Avstrijo: V St. liju živi veleposestnica Repnik, ki bi bila morala vsled svojega znanega protijugoslovenskega mišlenja že zdavno zginiti preko meje. Tudi ona je to želela. Skušala je zamenjati svojo posest s posestjo vpokojenega general, intendanta Pivca na .Dunaju.^Kupčija je bila ,že skoro dovršena, toda iz doslej še nepojasnjenih razlogov zopet razveljavljena. Posest Rejnice je končno kupil neki Srb. Med vso to kupčijo pa je posest stalo pod državnim nadzorstvom ; vlada ji je postavila nadzornikom Ulriha strokovnega učitelja na tukajšnji kmetijski šoli. Omenjeni generalni intendant je ob priliki svojih posetov v Št. liju zvedel, da tam splošno govore, da Repnica polagoma vtihotaplja svojo imo-vino v Nem. Avstrijo, pri tem da ji pomagata njen brat Konigshofer in neki Prebevšek, ki se peča s posredovanjem raznih kupčij in o katerem se tudi govori, da posreduje pri žigosanjem avstrijskih. bankovcev, ki se potem vtiho-taplajo v Jugoslaviju. To je Pivec Zaupal tako kakor je slišal, Ulrihu kot državnemu nadzorniku čez to posest. Ulrih pa je zopet v svoji lastnosti čutil dolžnost to ovaditi deželni vladi. Prebevšek je prišel vsled tega v preiskavo. Vložil pa je zasebno obtožbo proti nadzorniku Ulrihu radi obrekovanja 'ozir. žaljenja časti. Ob priliki prve razprave je dr. Miiller kot zastopnik toženega Ulriha predlagal poravnavo in sicer tako, da greste stranki kratkomalo domov. Prebevšek pa je zastopal stališče, da se razprava mora vršiti, ker se ne .čuti prav nič prizadetega. Spričo te izjave se je razprava pričela z zaslišanjem glavne priče general-intendanta Pivca, ki je izpovedal kakor zgorej omenjeno. Zaslišane so bile še druge priče za dokaz resnice^ katerih izpovedbe so bile za obtožitelja tako obremenilne, da se je razprava morala preložiti. V prihodnji obravnavi se bo razpravljalo tudi o žigosanju bankovcev v Gradcu. Majnovejša poročila. Plebiscitna komisija na Koroškem proti nam. — Slovenska dežel, vlada odstopila. Ljubljana, 15. sept. Ljubljan. dopisni urad objavlja: Na včerajšnji seji je plebiscitna komisija v Celovcu sklenila, da ;se ima naša vojska umakniti iz cone A, [ ne da bi se poprej ali istočasno umaknilo l^aasko ©Mia. Stran 3 na Koroškem, daTje da se ima umakni tudi vse aktivno orožništvo, ki ni rodom iz Koroške in končno, da se ima suspendirati do plebiscita izvajanje nadzorstva nad veleposestvi. Ž ozirom na to je Deželna vlada v izvanredni seji danes dopoludne sklenila, podati svojo demisijo. Razmejitvena komisija. Maribor, 15. septembra. Ententrfi! člani razmejitvene komisije so se danes odpeljali v Beograd, da se tamkaj pred stavijo n'aši vladi. Ker bodo več dni odsotni, se tekoči teden ne bo vršila nobena seja več; pač pa se delo tehničnih odsekov intenzivno nadaljuje. Zakon o mirovni pogodbi z Bolgarijo sprejet. LDU Beograd, 14. septembra. Na današnji seji narodnega predstavništva je bil z veliko večino sprejet zakon o mirovni pogodbi z Bolgarijo. Vspehi konference v Aix les Bains, DKU Pariz, 13. september. V skupni izjavi, ki je bila objavljena koncem konference med Giolittijem in MillerandomJ se naglaša, da je za ohranitev miru meK. E e£- V 4Mariboto.«Sle'(.1i^ 26.’t.: m.-« S.; K. RPtel€fe}lnfsitSftK.^Maribo*«>o- t a,‘T^* T^^S^K^Maribolr^^Athltetik^ 3portklub“,£Celje 2:3 (1:2). V "nedeljo se ?je ’ vršila v Celju prijateljska tekma ^-imenovanih klubov. »Maribor« fe nastopil z 2;rezervama. Igraje bila akoj začetke -zelo napeta, ker je nova ormaf|,(premestitev igralcev) * • »Mari-*ora« :Mokaj?\bol|Sa nego - prefšna. Jeljskl -atletiki^ pa so z izgubi ranjenega Toplaka if,le^ malo raC^^ in se Mohri "držali, f te.; weč! v. | Padanje ceu gumijevih izdelkov. Pretekli teden je na svetovnih tržiščih čena kavčuka zopet padla. Holandske ponudbe so ostale neprodane. Ameriške tvornice, katere izdelujejo največ te robe, imajo več surovine, nego jo morajo predelati in tudi iz Evrope ni nobenega . povpraševanja po gumijevih izdelkih,1 akoravno so se cene precej znižale. * ■ . Ramo in humor. 7.; Kolonizacija Dalmatincev v Makedoniji. V Makedoniji je določeno 1300 hektarjev rodovitne zemlje za siromašne poljedelce v Dalmaciji. Ta zemlja se nahaja med železniškima postajama Strumico in Doiranskim jezerom, kjsr so že osnovali prvo dalmatinsko kolonijo kmetov iz Kastela in Splita."' Število jugoslovenskih izseljencev v Ameriki znaša po najnovejših podatkih krog 700/-00. Krog pol milijona je Hrvatov, Srbov in Slovencev pa 200.000. Odkritje nove zvezde. Astrono-mičnemu centralnemu oddelku je došia brzojavka, da je odkril astronom Den-ning nov planet, ki predstavlja skoraj 3 vrsto velikosti. Profesor IVolf iz Heidelberga je pa izjavil, da ima iz krajs, kjer se je prikazala zvezda, do« bre fotografične slike ter toraj ni mogoča drugega, nego da se je pojavila v nebesnem vzduhu katastrofa. Velikanska tatvina v Gradcu. Kakor poročajo graški listi, je bilo te d«! vlomljeno v trgovino urarja in ju-vel.irja Ortnerja, Jakominiplate. Tatovi so vdiii med opoldanskim počitkom z neverjetno spretnostjo v lokal ter odnesli vso zlatnino in dragulje, kar re-prezer.tira vrednost več milijonov. .0 tatovih ni niti najmanjšega sledu. Kakor se poroča naknadno, je isti večer, nameravala naibrže ista banda vlomiti ^ri dragularju Mayru. Sluga, ki je pregledal klet pod trgovino, je opazil navrtan strop ravno pod blagajno, kar* je takoj javil policiji. ( Princ — pater. Princ ]urij Ba-* vavski je stopil po podpisu mirovna pogodbe v samostan jezuitov v Ino-mostu/ Se je pač naveličal nehvaležnega sveti?. Ameriško mesto se udira. \J Ni* caragui se je začelo mesto Corinto! pogrezati. Pristanišče se nahaja že' pod vodo. Prebivalstvo beži na vse strani. Neprestano se &liši strašno pod-*] zemsko grmenje. Olavni urednik: R a dlvoj Rehar. Odgovorni urednik: P r a Mala Joznanila. velikem T).številu. ^ Igra % obojestransko :dostojna3(Š.)f , .1 pl|^,C^ie’>moke in pšenice, s Maksi* malnaVcena ? za ' pšenico f je določena sedaj ^a^meterski stot'na 730—750 K. Koliko^bi- potem veljala"moka z vsemi stroški»?i V, Sloveniji - se .sme zaračunati zatmletje’ vodnih mlinov^49, za mletje jparnibt-alUmotornih>pa,60 K zagrne-terškijslot. Produktivni stroški za 1 q pšenice,kupljene v‘ Novem ,Sadu bi se^ torai kalkuliralo takole: Pšenica 740 kron/dovoz^O kron,^proizvajalni stroški K^GS^O,* 2°/«, jamščine 15 kron in 10°/o izguba na transportu 74 K. Skupno K,917;40.*yKvtemu se zaračuna 10 od* stotkovt bruto T zasluška» K 9174 in stroškuza mletje 40 K.ilz te kalkula-cije;razvidimo, da bi stali proizvajalni stroški zaten meterski stot mok 1059 kron 24 v. Iz enega stota pšenice dobimo,20 odstotkov moke št. 0, 24 od-stotkov^moke št. 2, 33 odstotkov moke št. 6 in 20 odstotkov otrobov. Ostanek 3 odstotkov se izgubi'pri mletju. Moka Št. 0’ bi" stala na ta način 14 K, št. 2 13 K, št. 6 12 K, otrobi pa 3 K od kilograma. ^ Dobiček pri prodaji moke znaša 1048 K, stroški bi bili 1059 K 14 v.-.Na ta način bi mlin utrpel škodo 1 K. ' NaravnoTpa je, da mlini ne delajo z:izgubo,f ampak “izkazujejo njihove bilance velikanske dobičke. Kako je to ?• Mlini izdelujejo nekoliko boljšo moko;št.‘2 Jer prodajajo kot št. 0. Tu !eže velik!viri za’mline.■ Nesolidna podvzetjaf.pa mešajo, med moko' tudi otrobe,'semleti grah in^krompir. ' ,/ I Carinski dohodki v, prvem polletju ? 1920.^ Po statistiki, - izdani od generalni direkcije;carinske uprave, so znašali dohodki v prvem polletju 1920. 64,602.200 srebrnih‘dinarjev 188,190.600 jugoslovenskih ^ kron,* 2,652.840 franc, frankov,"370.216'(italijanskih lir, 2 346 dolarjev,^1.428 drahem, 4.478 ’Ievov in 16.775'zlatih dinarjav. % I Državna posojila naše kraljevina v tujini. Od ujedinjenja do danes je'državna vlada najela sledeča posojila £ v '.inozemstvu: 65 milijonov dolarjev1 pri (vladi združenih ameriških držav, 50 f milijonov frankov pri Angliji in Franciji ter konečno 15 milijonov- drahem, pri grški narodni banki. | Sladkor. * Izdelek* letošnje sladkorne i'kampanje v domačih tovarnah se računa na V 3500 vagonov. Ako bi imelef sladkorne tovarne dovolj surovine, binlahko'izdelale do 6000 vagonov; V/državi-' se je proročunala letna porabaAkrog 8400'vagonov, toraj bi morali.^da^zadostimo konsumu, uvoziti najmanj‘2500 vagonov. [ Italijani ^ žele trgovske zveze z Jugoslavijo.W'trgovski zbornici v Trstu'-se •je.'1 osnoval odbor v svrho poučevanja 1* trgovskih in ^ prometnih 8tikov> Jugoslavijo. _ _ _____ ____________________________________________ -f podučuje v njenem materinem jeziku po izvrstni metodi, pride tudi na dom. Ako se javi zadostno število udeležencev, se lahko upeljejo večerni kurzi. Gosposka ulica 44, pritličje. 492 3—1 V v VSAKE VRSTE ^ J£. KARNER MARIBOR ■fe &ka ulick restavracijo Jaribor“ | Grajski trg 5tev. 1 zibaja mnogo vinogrizeev, kar je dokaz, da je vino prvovrstno, 1n sicer liter od 12 K naprej. 397 3—3 Vsak dan domača jjodba brez , gostovih stroškov. Toplo priporočamo! I •predam« ^ ‘M if'« VRAfcg vMrf» eJiwsSania v ma9^,:na^«t •g»iQMMl|8si}|»< £«I«wnl8Mh vm EouiritB sloveiisbi! .'Vr*><”. . ^V. * ^ d, - - ■.* .V^’T SJ:CES=3|i OgCD,, na kolodvoru- v •Mariboru 1 * 'k tv7 S. Jt! ■ se prip^rofia potu-I|i /jc^emu fobčini§tvu. M; jf;'*t *^X}" 4:-} Prian^no j Izborna K Pristna vinafin sy.ežeApivo.M »M'*« Šivalni stroj se proda.' Na ogled v trafiki na glavnem ^kolodvoru . od MS.—16. ure ^popoldne, j!,, 1 501 f*mda dobro ohranjene h vinske sode. Vlahovič, Aleksandrova cesta 38. 500 3-1 • ' ■ V, lite ’ so lokal t za trgovino. \ Ponudbe na1 upravo lista ''■pod »S. T. 203«. 49? j / ■ ... ... Prva slovenska brivnica ,se slavnemu občinstvu pri-.j poroča. Za točno in čisto jJ; postrežbo se jamči. Fran 'Novak, brivski mojster, V" Aleksandrova cesta Št. 23 \f (prej G. Gredlič). 243 $0 Pristopajte yM ff * ■ ' Jugoslov. Matici! ' Jugoslouenska matica priporoča Krojača Konrada Mihelič vodom iz Sv. Barbare pri Mariboru. Bil je najboljSi krojač 'm Pulju, postal nedavno žrtev italijanske druhali, ki mu je »ožgala hišo z vso opravo in Živi sedaj kot begunec v Ma-tiboru, Volkmarjova ulica 81. 1, Švabova hiša. Prosi polnoči s krojaškim delom. Izvršuje vsa Mela točno, solidno in po najnižjih cenah. ; . 502 3—1 Zaloga spalnih sob po najnižjih cenah , tapstEih isrfisKoraior MSolska^Ulica- št.-5 ^;36r 20-» 'M Tovarna in zaloga Koroška cesta 46—53 ' Padar Hectinosgar in drugovl • ' • . • priporočajo 4S2 52—2 svojo bogato zalogo kompletnih spalnih sob, kuhinjske oprave iz mehkega in trdega lesa, kakor posamezne dele 3®“ po znižanih cenah. ■ ' .'V..'-''S v’.'' >??;.t* Bensfn, ? paSreleJ« gonS3no cSi«» strojno olje, cillndrovo oBie, tovot mast, dobavlja promptno . rai1nerija“ kolomazt vazelin, olje In mast za usnjarje ’ ‘ '■ -.V, | 'V: ''■•£>' "' I • ' ■ '.» Oooiie na centralo v Mariboru, 12-6 k Sj(' j <; rff ,I ___ ^ . Teleloa itev.'30. . BT Brzojavi: Rafinerija. ' r ■ ■' ..'.s--- .:v-’ flzdaia: Tiskovna ‘zadruga Maribor. --vTiska: Mariborglsa tiskarna d. d.