242. številka.
Trst. v četrtek dne 23. oktobra 1902.
Tečaj XXVII
„EDINOST"
tzhft'a piikrat tik d«n. r»7.un nedelj in p-**Tiilror. ob 4 tiri pnjtoludne
Naročnina znaša : ea celo leto . ......24 kron
zm pol leta........12
četrt leta........ 6
it en me-ec........ 2 troni
Naročnino je j»la< evaii naprej. Na na-ro^be )t*-7 priloienp narrn'iiine »e uprava ae orira.
Po tohakarnah \ Trnu *e prodajajo po-aamerne iterilk«- j»o 6 stotink (3 nTČ.»; irven Trst« j a f*. 8 ftotink (4 nvć
Telefon Atr. 870. m\
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
se Tačunajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo m primernim popustom Poslani«, osmrtnice in javne zahvale 'lomači oglasi itd.. računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne ».vračaj o.
Naročnino, reklamacije in oglu.se -prejema upravnistfo. Naročnino a oglase je plačevati loeo Trst
Uredništvo in tiskarna nahajata v ulici Carintia ^tv. 12. Upravniitvo in. aprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo -tv. .i, II. nadsir.
Lastnik konsorcij lista „Edinost'
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
VABILO
ru
redni občni zbor « k * * * in javni shod,
katerega priredi
politično društvo „Edinost"
v nedeljo, dne 2. novembra 1902.
ob 4. uri popoludne
v Sancin-Čemotovi dvorani v Skednju.
VSPORED :
1.	Nagovor prt d^ednika :
2.	Porrčlo tajnika ;
.1. Poročilo blagajnika : 4. Volitev novega »*lbora ; :». <) p dit'čnem položaja; poroča go*p. državni poslanec V. Spine 6.
Poročdo o političnem položnjn v Trstu : pe»roča gosp. deželni poslanec dr. 1). Rvbat. 7. Kveniualnoeti. Na <>h Ino adtlei^Ht vabi
OI) HO K.
A glavni predpogoj je ravno v naši monar hiji. To jim je že prešlo v meso in kri : z a razvoj Nemčije potrebujejo dežel Avstrije! Že leta 1844 je — kakrr beleži Aad-fe O čradame T svoji že omenjeni knjigi — izrekel to prepriČnnje rekdo, ki je bil vse prej nego kričač ali pa šovinistično »j r frknena« glava. Pozneji maršal Moltke je bil, ra< ž torej, ki je sloveč po tem, da je mnogo mislil in računal in istotako mnogo — molčal, Moltke je bil, ki je že pred p< 1 stoletjem napisal tele besede: »Mi se nadejamo, da bo Avstrija nadzirala bodočnost dežel ob Donavi, tla potem Nemčija končno osvobodi ustja svojih velikih rek«
Te besede izrt-žajo program, ki je v čudovitem soglasju s eilji Vsenemcev !
Ali naj posežemo še više, najviše ? Da,
1 j e njihovo i n d i v i d u v a 1 n o s t ter uailjuje svojo.
Politika Prusije nasproti lastnim Poljakom je politika nasilja. Analogno politiko določa vsenemški program Nemčiji nasproti širokemu j je prišlo do spopada svetu. Le da se ta prrgram ne omeja na ' poslanci.
nas'lno odjemanje narodne individuvalnoeti j Posl. B ć-e z n o v s k v je očital poslanon druži h narodnosti, ampak računi tudi na Albrechtu, da ima češko mater, kar je sled-gospodarsko podjarmljanje, ker računa, da le ; njega grozno raz kač 1>. Kmalu bi bilo došlo
Posl. Dyk je gf.voril potem o ustanovljanju nemških ljudsk h šol v S!e?iji, katere šole imajo germanizatorične tendence iu je ojstro kritiz ral tako p stopanje. Nemški posl: nu SO mu neprenehoma segali v besedo, vsled česar
mej njimi in č« škimi
po dovršenem narodnem, političnem in gospodarskem usužnjenju m re priti, kar je
do pretepa med njima.
Nadalje je Bfeznovakv očital Albrechtu,.
konečni cilj pangermanske ideje : svetovno da se je obogatel s češkim denarjem.
nadvladje nemškega naroda ! !
Govorila sta še glavna govornika Lind-
Po pojavih in dejstvih, katere smo ome- ner in Daszinskv.
Zaključki.
IV.
Na vsenemši-1 propagandi prednjačijo torsj — »pimh, j>o časopisih, po shod.h, po učilnicah, v vsem kompleksu narodove vzgoje sploh — ljudje iz vseh slojev, iz vseh plasti. To dejstvo bi moralo zadoščali, da umejemo re*nost te propagande. In tudi če bi ne bilo druzega : že dejstvo, da na te; propagandi v visoki meri sodelujejo ravno oni, ki so v učilnicah, srednjih in visokih, |K)idkali svoj poklic — soeebno to dejstvo nas mora uvenu, kano resno ozadje ima vm to gibanje.
Ali \elik' nemšie propagande ne povspe--ojejo samo ljudje, ki na vse zadnje niso dolžni imeti obzirov do vnanjega sveta, ampak naklonjeni so jej tudi ljudje v visokih položenjih, spojenih z vel ko politično odgovornostjo, ker K» tudi oni preverjeni v svoji duši o veliki zgoHov nski m:siji naroda nemškega, ner si prepričani, da j« Previdnost določila lavno Nemca vladarjem sveta ! A ne le glede naloge same, ki si jo vind;cira Veliko Eemč ia, so ti činitelji v vieokih političn^-služl>en;h polože nji h v erglasju z vsenemškimi propagatorji, auipaK tudigledč predpogoje v za d sego velikonen.škega cdja.
njali, p< menjalo bi grozno slepoto, ako bi že hoteli dvomiti, da ima v Nemčiji vse-nemška propaganda krepkih korenin v širokih in visokih plasteh ! A čim širše in tudi iz pojavov z najvišega mesta dobiva! više po te plasti v Nemčiji, tem akutnejše vsenemžko gibanje neprestano krepkega im- postaja za nas vprašanje, na kaka tla padajo pulza, oživljajoče vspodbuje. Kdor sledi do- zrna vsenemške žetve v naši državi, ka-godkom v Nemčiji, nam mora pripornati, da tere integriteta bi se morala umakniti, ako so ob vsakem nastopu cesarskega govornika naj korenike v Nemčiji donesejo končni ravno emtfčrji vsenemškega gibanja — vzra- sati?! dc ščeni, v ekstazi. Izlasti, kadar cesar Vi-Ijelm prihaja v doti ko z akademično mladino in pa povodom odkritij raznih sp<menikovi zgodovinsko znamenitim m( žem — in vse to se dogaja ze'o pogosto — Čujemo vsikdar , cesarja Vdjelma, kako p
Politični pregled.
V Trsta, 23. obtobra 1^02.
Posl. Daszinskv (poljski s o c i j a -1 i s t) je obsojal postopanje otea St< alo\v-skega, kateri da ni vreden bojevati se za narodno idejo. Narodna ideja, je dejal Da-pzinstv, je previsoka in prečista, da bi služila takim individuum. Narodno vprašanje se ne more ločiti od drugih političnih in socijalnih v p r a š a n j. Narodna emancipacija ni mogoča brez politične in sccijalne emancipacij*1. Povdarjal je tudi, da narodni spor ostane dotlej, dokler se ne odpravijo volil-ii pri vi -legiji.
Pofd. S e h n a 1 se je oglasil za be e lo radi stvarnega popravka in je govoril v češkem jeziku, kar je povzročilo silne proteste-
Državni zbor. — Zbornica poslancev, ekskurziji v m;- — V včerajšnji seji pot-lanske zbornice je noloet nemškega naroda (slavno seved*), meče prišlo do viharnih prizorov in ostrih spopa- med Vsenemci, ki so neprenehoma žal.li go-|x glede v Nen čijo — bodočnosti, lako na- dov med Čehi in Nemci. Zbornica je nada- v. rnika in zahtevali od predsednika, naj mu vaja nemške poslušalce na velike naloge, ki'j evala razpravo o nujnem predlogu, tičo^em vzame besedo. Govornik je kljubu vsemu na-
jih bo izvršiti veliki nemški domovini.
Rad govori tudi vojakom. Vsi njegovi govori se povzdigajo na krilih pristno veli-kouemškega gibanja, vsi so koicepiraui tako, da morajo nemško samoljubje podžigati do ekscesa in da mera narod nemški prešiniti vsevprek prepričanje, da ne le da mu ga ni vrstnika na zemjji, ampak da so mu vsi drugi nizko doli, dobri k večemu v to, da preko nj liovih hrbtov leze še više on — i z vol j« ni nemški narod !
V živem in neprijetnem spominu mora biti vsem, kako je govoril nem škim vojakom, ki šo odhaja It v Kitaj in tudi ne more biti še pozabljeno, kako je bilo vedenje teh vojakov pod utisom onega govora ! Tako je bilo, da so marali Kitajci dobiti malce Čudne pojme o evropskih običajih.
In ni-li bil govor cesarja Viljelma v Marienburgu na adres) lastnih podanikov
se uravnave jezikovnega vprašanja v Šleziji,	daljeval v češkem jeziku.
a med razpravo so bili prizori tako burni, da Podpredsednik K a i s e r je prosil Vse-je predsednik pretrgal sejo. Malo je manj	nemce. naj bodo mirni, kar ni seveda čisto kalo, da ni prišlo do dejanskega spopada. —	nič izdalo. Škandal je postajal vedno veči, Ta se:a je imela torej zopet pristno avstrij -	slednjič pa so Vsenemci iznenadili zbornico s sko — normalno lice. ; novo izn;Jdbo. Ko je bil ropot najveći, za-Žs tekom govora posl. D v k a prišlo je	slišal se je naenkrat močen glas trompete, kado spopadov.	kor jo imajo avtomobili. Trompeto je imel Posl. E l d e r s c h je očital govorniku,	posl. Berger in jo je hitro skril v ž*p. Ven-da je za sedanje volitve hotel prodati dunaj-	dar so Ćehi zapaz li to ter navalili n i Barske Čehe antisemitom.	gerja. Upili so proti predse iniku, naj da iz-
Na to je posl. D y k izjavil, da posl.	gnati tega pobalina. Elderscha ne smatra resnim, vsled česar mu Posl. Sehnal je še vedno nadaljeval svoj tudi ne odgrvarja. To izjavo je govornik po-	eeški govor. V zborn CD je <l>šel t-idi mini-novil tudi na poznejše Elderscheve insulte.	s-tTe-ki predsednik. Ko ie razgrajanje d spelo Posl. D v k je odgovarjal na izvajanja	do vrhunca, je predsednik pretrgal s°jo za predgovc rnika, posl. H< tmanna, kateri je tr-	20 minut. Prepir pa je nadaljeval, dil, da so Nemci v Šleziji oškodovani po na- Ko se je seja zopet zapričela, nadaljevali! Slovanov. Kaj tacega, je dejal govornik,	val je posl. Sehnal svoj češii govor .n ne-more se trditi le na kakem nemško nacijo	miri so se ponov li. Ko je posl. Sehnal ob nalnem shodu. Tu so nemški poslanci zopet	burnem odobravanju Cehov dovršil svoj go-poljske narodnosti narekovan cd tiBtega duha, 1 ponovili insulte na govornika. Govormk je	vor, oglasil seje za stvaren popravek posl. ki je movens agens velikonemški propagandi, na to vprašal, kako morejo biti nemški in-	H r n 1» a n, ki je tuli, ob razgrajanji \ se-duha, ki nahaja izraza v prepričanju Vse dustrijalci oškodovani po slovanskih delavcil?!	nem cev, govoril češk«.
nemcev, da je nemški nar«d poklican od Na vsak način pa, je dodal, nimate nič proti	Za nujnost predloga tičočega se ureditve
Boga, da drugim narodom šiloma jem - temu, da Slovani pri vas — nakupujejo! —	jezikovnih razmer v Š eziji, glasovalo je 126
P O D I* I t* T K	124
MELITA.
Povest iz nase Itake.
£pi*al J*4ip Evr**ii Tonie; prevedel Radi.
Drugi del. X.
Ali to p slednje je 1 ilo verjetneje Oni so bili j»oj»olnoma zade>voljni z cdgovo-r< m (irabsi «*ev m n so začeli, s prva nekateri, a potem vsi zložno v zboru kričati : — »Hvala jim do nebes, v: ša milost .... \ i ste naš človek .... mi smo z vami !«
»Ako je tako, f»ojte za menoj!« je rekel Grahar <: in <>dšel v smeri proti krčmi kjer so bili zbrani volilci. Agitatorji so postavili »sicili-st*« v vrsto, zataknili jim za klobuke kokarde z napišem »Živio nas poslanec Janko pi. Grubarić!« in krenili so v isti smeri za svojim novim kandidate m. Svojo zastavo, na kateri je bilo tiskano me Marka nsdstra-žarja kakor kandidata, zapustili so v krčmi,
pa jim je bil sedaj na čelu godec ter j m	dobrotnik, ali isto se mu je izneverilo v od- če dobro ohranjeni, a bili so tafco krasno iz-
svjral	ločilne m trenotku. Bivanje v tem kraju mu delani, da se jih ni?o dotaknili. Vse dvorišče
Grabar cevi volilci so prišli »s c listom«	je postalo z< perno in odurno, j ak je tudi on je dal Branimir vzravnati, batudirati in na-
naproti, jeli si podajati ž njimi roke in se	nekoliko dni po volitvi odpotoval za Melito
( bjemati ter so jih odveli za polne mize,	v Zagreb.
kam« r so pali kakor lačne kobilice na	Prvi ta nevspeh ga je ozlovoljil tako, da
iilo.	niti več mislil ni na sabor, ni na plemstvo,
Grabaric je imel sedaj petintrideset gla	ampak samo na svojo rodbino in na svoj
sov več in s tem je bila volilna bitka že v	poklic, naprej določena. Bran-mir je uvidel to in je zato že prej, nego je začela volitev, iz;avil
pred komisijo, da ud3topa od Kandidature.	Mtlita je bivala izmenoma eedaj v Za-
Čfinu, mislil si je, naj muči dalje sebe in	grebu, sedaj v De li dvoru, ki je imel sedaj
XI.
svoje volilce? Ne hrigajoči se dalje za usodo povsem drugačno lice. Bil je popolnoma ob- je Melita došla v Deli-dvor. prihajali so jej
suti fiairn peskom, a istotako je popravil iz temelja dovozno pot, ki je vodila z deželne cef-te v Deli-dvor.
Stari dvor se je v resnici pomlf dil v rokah novega gospodarja, ki je uvel nov red toliko v gospodarstvo, kolikor v p< hištvo. Meliti je sedaj bolj ugajalo na njeni dedo-vini, ker zdaj se jej je zdel dvor veseleji, svetleji in prijazneji v vsem.
Njeni soeedji in znanci, ko so doznali, da
volitve, se je se svojimi volilci odpeljal v novljeD, in to ne samo dvorec, ampak tudi Orlovec, kjer jih je gosposki pogostil. V gospodarska poslopja, celo tudi park. V
njegovi zlovolji, ki mu je radi t^ga nevspeha pritisnila dušo, bila mu je ta tolažba, da so mu vsi do zadnjega ostali zvesti in da 9e nikdo od njih ni umaknil v nasprotni
tabor.
Njegovo srce se je obrnilo od Orlovca
dvorcu je dal Branimir odstraniti stare slabe, obrabljece stopnice in je napravil nove, na hodnikih je zamenil že razpokam tlak s pre-proganim podom, a sobe je dal iznova aaj ukusneje oslikati ali obložiti z novimi tapeti. Stari zvezdnati parketi od jarovega lesa, ka-
in njegovega prebivalstva, kateremu je bil tere je dal narediti oče grufi^e Ane, bili so
pogosto v obiske, da jej krajšajo čas. Grof Janko, maestro Nikola, a največ Klu se svojim braU m, so bili pogosto v obiskih pri Meliti. Ela je utegnila včaeih celo po nekoliko dni ostati pri svoji prijateljici in se jej je ponudila, da jo nauči voziti na biciklu.
Pride še.)
jhjsUdccv, }»roti pa	nujaest pa bila Najnižo mržno carino za pšenico je vladna
torej odklonjena, Ker ni glasovala zanjo dve- predlaga določila n. pr. 5 in pol marke ; za
tretjiui-ka većina.
rž na 5 mark. Za ti postavki se je nemški
vanskih strank tudi socijalisti.
Pusi. K I o f a č, ki je pričel govc riti v češkem jeziku in nadaljeval potem nemški, je predlagal, naj se izvoli grajalni odsek radi žaljen:, ki jih je posl. Berger naperil proti češkim poslancem.
Prelsednikje izjavil, da se bo vojitev vršila p » seji. — Pesi. dr. Pa ca k j e položil svoj m a n d a t' v proračun-e k e m odseku.
O položaju razvija »Neue Freie Pr.« nastopno diko : »V krogih poslancev zace njajo porajati nestrpni. — Cehi govore vsakomur, kdor hoče poslušati, da oni nimajo nobenega razloga, da bi prenehali s sedaj prakticirano tiho obstrukcijo. — Vlada pa izjavlja zopet, da s Cehi ne more razpravljati drugače, nego na tleh parlamenta ter da teh začetka razprave o govoru mini-sterskega predsednika. Druge stranke ne kažejo nooenega nagnenja za to, da bi priskočile kakor m-Sitarji. Tudi tista edina stranka, ki bi ime a morda povoda za to, poljski klub, stoji nekaj dai sem nevoljno na strani. Na delnici zb irnice se pripoveduje, da v polj skem klubu vre. Ta?o si stojiti nasproti dve frakciji : jedna bi hotela vreči ministerstvo in bi rada videla koalicijo s Čehi, dočim je druga za to, da se Poljaki ne mešajo v
Za nujooal so glasovali |>oleg Jvseh slo- kancelar grof Bfilo\v v komisiji državnega
zbora trdovratno horil proti agrarcem, ki so zahtevali še više postavke, še huji udarec, še hujo brezobzirnost. Grof Biilow se je neprestano skliceval na mednarodno razmerje, na dolžno obzirnost do druzih držav in je opozarjal na možne hude posledice povodom sklepanja trgovskih pogodb z drugimi vl&stmi. Nič ni pomagalo: komisija je spremenila vladne predloge in je carino na pšenico povišala od 5 in pol na ♦» mark, za rž pa na od 5 na 5 in pol.
No, vprašanje je bilo, kakov bo sklep v plenumu zbornice : se li isti pridruži vladi ali komisiji ? V zbornici je vihral hud besedni boj. Tudi tu je stopil grof Bu4ow v areno in je celo izjavil, da združene nemške vlade ne bi mogle vsprejeti nobene spremembe vladne p e Uoge. Ali tudi tu je zmagalo stališče nemških agrarcev : večina državnega zbora se je namreč jizrekla za predloge ko* misije in proti nižim carinam, zabte/anim od vlade.
Nemški listi priznavajo, da je grof Bu-lov doživel hud poraz in da je to dogodek neizmernega pomena. Kajti vprašanje je sedaj, da-li bo sploh moglo priti do trgovinskih po godb z Nemč.jo ? !
Tu si res ne moremo kaj, da ne bi pokazali na kričečem slučaju, kako nemški
je doposlal te dni turški vladi jako energično noto, v kateri zahteva takojšnjo izve-denje reform v Macedoniji.
Iz Carigrada poročajo, da se Turčija pripravlja za eventuelno vojno v Macedoniji v prihodnji zimi. Vrhovnim poveljnikom je baje določen maršal Edhem paša.
Turške čete so začele akcijo proti glavni moči ustašev, ki se nahaja bbzu reke Struma in v bližnjem gorovju Kresna. V vojaških krogih pa se sodi, da bo ta akcija brez-vspešna, ker se bodo ustaši od tam lahko umikali na l>oigarska tla.
nemško češki Bf>or in hoče, da Ćehi ostanejo	liberalizem skače iz ene trditve v drugo, ako izolirani, da se tako zopet omogoči delavnost tako zahteva interes. Čitatelji se bodo morda zbornice. Ta prepir v poljskem klubu traja še spominjali, kako je naš grof <ijlucho\Viki
dalje. Voditelji obeh frakcij sa hočejo izog-	1 v delegacijah — in to ravno z ozirom na
niti predčasni odločbi v tem konti ktu in zato	brezobzirno postopanje Nemčije na gosp »-
nočejo dopustiti, da pride v »kolu« do gla-	darskeiu polju nam nasproti — branil sta-
sovanja v tem vprašanju.	lišče, da moremo biti s kom T političnih Večo moč v klubu ima še vedno načel- zvezah, če tudi smo gospodarski navskriž !
nik vitez Javorski, ki je za to, da se Po	A kdo je najgoreSneje m >lil to molitvico za
ljaki ne u t kaj o. Pričakovati je, da se odločitev	: grofom <»oluchow jkim ? ! Glavno glasilo netn-
končno prepusti izvrševalnemu odboru kluba	ških liberalcev ! Isto glasilo pa se je sedaj,
in se vrled tega situvacija n;c ne spre	govore o rečenem dogodku v državnem
meni.«	zboru nemškem, poBtavilo na nasprotno
»Neue Freie Presse« zaključuje:	stališče! Sedaj slika, črno na belem
»Ker je nade, da poljski klub svoj no-	peklenščeka na steno, češ, če se Nemčija
tranji spor p »ravna minister.-t v u v prilog, se	poslirži vedenja, ki bi spravljalo v nevarnost
(kdo V) pričakuje, da se v bližnjih dneh stvari	vitalne gospudarske interese sosednjih držav,
naglo /asucejo in da zbornica, reš vsi nujne	morajo popokati tudi diploma-
predloge, dospe do debate o izjavi vlade*.	t i 6 n e niti!
Kar nam pripoveduje tu nemški list o	j To Je ravno nasprotno od onega, kar je
vitezu J«vvorakem, to ladi verjamemo. Saj je	>Neue Freie ^es-e« trdila poprej. Zikaj ta
bil m< ž v kritičnih momentih vs kdar „a	sPrememba v prepričanju J! Nu, pred je
uslugo vsaki vladi. Zanimiv«, j. tudi, da je	j »»ranila zvezo z Nemčijo in grofa Goluch»w-
v »ko'.u« struja, ki ne bi h »tela čakati de-	j 8k"£a> aedaj Pa raora daJati	nemških
bate o izjavi vlade, ampak bi jo hitela kar	agrarcih, teli obsovražljenih od nemškega li-
strmoglaviti v družbi 3 Ćth;, in da »se« mo-	beraiizma.
rajo š- le nadejati ter čakati, da s» struja	Glasovanje v državnem zboru nemškem
Javvorskega |>okaže močnejo od one druge.	o carini na pšenico in rž je vstvarilo veliko
< e take stvari »vro« n^ zeleni veji	vprašanje politične nravi : odjenja-li nem tka
p»,ljsk«-:r» kola, kako mjra biti še le na	vlada pred m gočno zvezo agrarcev v Nem-
druzih — suhih vejah ?! Vse je razjedeno,	čiji ? ! Ce ne odjenja. mora razgnati državni
povsod i vre. na \seh straneh nezadovoljnost!	zbor, če odjenja, če vsprejme caiinarsko po- j
Kdo more zapaziti kje kiko znamenje	litiko agrarcev, zaide NemSija v hude g >- j
ozdravljenja parh m »ntarnih odnošajev ?	spodirske konll kte z drugimi državami!
Z D u naj a smo prejeli od povsem za-	V zidnji hip čitamo v nemških listih j
nesijive osebe: »I/, krogov, ki morajo biti	tolažbo, da morda vendar ne pride ne do
dobro n formirani o nakanah dru. Koerberja,	enega, ne do drugega. To nadejo opirajo na
se mi zatrjuje, da ministerski predsednik	možnost, da se večina parlamenta vendar se
resno mi>li na vladanje brez parlamenta,	premisli o tretjem čitanju.
torej na absolutizem!! Zgubil da je nado,
da bi sedanji parlaui3t sploh m >gel postati
ne
Ali do tega tretjega čitanja gotovo pride precej dolgo dni, kar pa p)
*[K>sobea za vspešno delovanje. Od novih	menja, da do novega leta Nemčija ne dobi
volitev pa tudi ni pričakovati boljeg*. Tako	novega carinarskega tarifa in bo prisiljena
dozoreva v « d ločila h krogih misel na abso	podaljšati se ianje trgovinske pogodbe. To pa
lutiztm«.	je tisti oddušak za avstrijsko vlado, o kate-
To sporočilo po lajamo seveda z V3>	rem smo govorili uvodoma. Ce more padalj-
rtiervo.	šati sedanje trgovinske pogodbe vsaj za eno
Zmaga, agrarcev na Nemškem. V	leto> ne treba JeJ lako hiteli in se bati rddi
državnem zboru nemškem se je zgodi o nekaj,	nagodbe z Ogrsko.
kar ž vo posega tudi v gospodarsko ž vljenje	Na Balkanu Dae 19. t. m. je bil v
n&še držive in l»o ob enem uplivalo, če že	Sredcu zelo mnogoštevilno obiskan shod, na
ne na meritum pogajanj med Avstrijo in	katerem je govoril predsedn k inacedonskega
Ogrsko, pa gotovo na tempi. (i. K oerberju	odbora, profesor Slojan Mthajlovski, kateri
sa ne I ki več tako mudilo in gospod Szell	je pozival bolgarske in macedonske prebi-
ne bo m gel več ta'io pritiskati na gospoda	valce Sredea, naj gredo na pomoč ustaše m v
Koerberja.	Macedoniji.
Stvar je tale: Ž j ko so prišli pr*-i	Zanimanje bolgarskega prebivalstva /.a
g lavovi v javnost o postavk h novega carin-	u staj O postaja vedno veče in se prav pridno
skega tard'i, ki je bil predložen državnemu	nabirajo done3ki za ustajo po vsfj deželi,
zboru Nemškemu, je zastrmel ves svet na	Darovi prihajajo toliko od posamičnikov, ko-
monstruosnosti tega načrta. Ta načrt je vrgel	likor od občinskih zastopstev in drugih kor-
od sei»e vsaki obzir do diuzih držav na go-	poracij.
sped irskem polju, djločivši uko visoke ca-	V Sredcu vlada veliko ogorčenje radi rine na poljedelske izdelke iz inozemstva, da	postopanja bolgarske vlade, ki 83 kbžd naje bila ist'm toliko kolikor zaprta pot v	sproti Turčiji tako uslužaa, da strogo varuje Neme jo. Hudo bi bila pr za leta tudi naša	prehode preko bolgarsko-turške meje. To da država -r- (»otitična zavezaica.	močno škoduje ugledu vlade med ljudstvom
Na tem je ravno strmel svet. Že cari-	in ugledu vse dežele sploh nasproti ino-narski ptstavki v vladni predlogi na žito so zemstvu.
bili udarec jkj interes h avstrijske države.	Ruski poslanik v Carigradu, S n^vjev,
Tržaške vesti.
Imenovanje v sodni stroki. Pravosodni minister je imenoval sodnega pristava dra. B uži dara Stegu ki je pridodeljen pravosodnemu ministerstvu na Dunaju, sodnim tajnikom v območju višje deželne sodnije v Trstu.
Postarjemsi prvega razreda sta imenovana gospoda Alojzij S c h rev v Jesenicah in Alojzij S k e r 1 v Staremtrgu pri Rakeku. — Poštarica g. Mahorčicv Sežani je umirovljena na lastno prošnjo.
Oklic »Slovenijei — zaplenjen ! Z
Dunaja smo prejeli : Kakor vsako leto, hotelo je slovensko akademično društvo »Slovenija« tudi letos nabiti v avli dunajske univerze oklic k vstopu v društvo. Se nikoli doslej niso preslavna akademična ohlastva v oklicih tega društva našla nič tacega, kar bi inoglo razburjati duhove. Latos pa je bistro oko akademično svobodo čuvajočih oblasti iztaknilo v oklicu »Slovenije« mesta, tako vznemirljiva, da po mnenju istih ne sodijo v javnost. In zakaj ? — Ker pribijajo nekaj kričeč h dejstev, osvetljujoči h nam Slovencem tako »prijetno« bivanje na dunajski univerzi : »Slovenija« protestuje v oklicu proti ziste-matičnemu zapostavljanju in vsakdanjemu izpodrivanju slovenskih dijakov iz semina-rijev, protestuje proti sramotenju Slovenstva in Slovanstva s profesorskih stolic, protestuje proti temu, da smatrajo nemšii kolegi Slovence le za goste na tukajšnjem vseučilišču. Z ogorčenjem prosveduje tudi proti nečuvenemu postopanju kranjske hranilnice, katero vodi le nemškonacijo-nalni finatizem o pjdeljevanju podpor zi kranjsko dijaštvo. Kisnica v oči kolje ! Zoali so se je ludi cenzorji dunajske univerze ; pa mesto da bi se potrudili, da ki prišli v okom krivici, ki se godi Slovencem dan za dnem, zaplenili so kratkomalo slovenijanski ok litin tako zopet jedenkrat križali akademično svobodo ! Seveda le ono — Slovencev!
Lalionska — livaležuost ! Od sv. Jakoba nam pišejo : Ko je v torek zjutraj naenkrat zmanjkalo nabrežinske vode, ker je (kakor ste poročali) nekje na Greti počila glavna cev, so se sv. Jakobske ženske kar trumoma zagnale na nevsahljivi vodnjak, ki se nahaja — na vi tu naše šole v ulici Giuliani.
Ker je ta voda boljša, nego vsaka druga pri sv. Jikobu, jo že v navadnih čas h rabijo. Posabno pa »dela« ta vodujak v poletnem času, ko drugod ni dobiti vode.
Po vodo na omenjeni vodnjak pa ne prihajajo samo slovenske ženske, ampak je to nekak javni vodnjak za ves okraj. Mi nimamo nič proti temu, da iz uišega vodnjaka (zraven Slovenk} zajemljejo tudi Italijanke, toda boli nas, ko moramo (menda v zahvalo) čuti, na pr. take-le pogovore: »Kum si šla po vodo? K ščavom na vrt!«
Posebno pa se je čulo takih in sličn h pogovorov ravno gori omenjenega dae, ko je armada vsakovrstnih žensk drvila po vodo k — ščavom !
Naš« mnenje je, da naj bi se pazilo na take — olikane Lahinje in naj bi jim v prihodnje jednostavno zabranili prestopati prag »ščavov« po dobrote! Vsakako pa je to dokaz, kako omikani so naši someščani in kako hvaležni znajo biti za prejete dobrote ! !
Raeun dijaške kuhinje za čas 15. sept. 1901 do 15. sept. 190l\
Došli so darovi teh-le velecenjenih gg. darovalcev :
Svetko M irteianc 15 K, Terezija Majer 4 K, Marija M »raitti 20 K. prof. Janez Jesenko (v mesečnih obrokih) 32 K, Antunijeta Šibec 50 K, Ivan Mankoč 42 K 44 stot., Ante Martelanc 10 K, Kerdo State 5 K. »Obrtn jsko društvo« v Harkovljah H> K. rodbina dr. Pertotova (v mesečadi obrokih) 42 K, Jakob Gomilšak 6 K, N. Selan 2 K, N. Š;oka 1 K, Matej Trnovec 10 K, službujoče dekle 10 K, »P.-grebno društvo« v Har-
kov Ijah 20 K, narodni učitelji okolic» .'J.') K, Jakob Štrukelj 10 K, N. H trak ob krstu Kdvarčka 5 K, Matija Škabar 2 K, Fran NVartbiichler 2 K, Sežanka 3 K, Iv. T o ros 2 K, rodbina Macakova 10 K, »Obrtnijsko društvo« pri sv. M M. spodnji 35 K, »Slovenska hranilnica« v Trstu 200 K, Neimenovana ti K, Ivan S.frer 2 K, AuteKjsovel v Sežani 2 K 40 stot., Anton Pogorele*-10 kron.
Skupno . 601 K 84 st.
Ako prištejemo še donesek dijakov z . . 105 „ 42 .. in ostanek od minolega I. 7l» _ 6<» „
znaša vseskupno . . . 777 K i>2 st. Stroški :
25t»4 kosil po 36 st. . 923 K 04 st.
za knjige.....12 „ — „
za obuvala.....19 — „
Skupni stroški Po odštetju dohodkov z
954 K 04 st. 777 . 92 „
176 K 12 st.
ostane priiuaoj
Polagaje račun dijaške kuhinje zahva'juje se podpisani prav srčno veieapoštovaaim gg. dobrotnikom za prejete doneske in se priporoča v pokritje deficita in nadaljuo podporo. Rodoljubi, ki imate eree za naše revni dijake: zganite se. Prihitite dijaški kuhinji na pomoč, drt se vas bodo naši mladiči hvaležno spominjali v zimskem času, pod varno streho in — pri poln: skltd;.
Frančišek G u š t i n, oskrb. dij. kuhinje ul. delle Poste Vecchie št. 2<> I. ali ulica S. Caterina št. 6 III. n.
Amerikanska! V 120 štev. letošnjega »Glas Naroda«, izhajajočega v Nt\v-Yorku, čitamo: »Dunaj 4. oktobra. Soira cerkev v Poreču, v Istri, se je danes zjutraj podrla. Osem oseb, med njimi štirje duhovni, je bilo usmrtenih, mnogo ljudi je ranjenih. Cerkev je bila kacih 1000 let stara«.
Ta je pa res — amerikanska ! Kajti v Evr^pi — in cerkev v Poreču je meuda tudi v tem delu sveta — ne znamo nič o vsem tem.
Štrajk Llovdovih knrileev. Včeraj zjutraj so se obnovila pjgajanja med pooblaščenci kurileev in predsedniš:»om Ho vda. Kurilci so stavili sledeče tri zahteve :
1)	Zahteva se pripoznanje posredovalnega urada; predsedništvo parobrodne družbe avstrijskega Llovda mora zaukazati svojim kapitanom in strojevodjem, da «e morajo p >-služevati izključno posredovalnega urada, ustiDOvljenega o l družbe kurileev.
2)	Posredovalni urad bo pri poznaval kapitanom in strojevodjem pravico, odbivati samo tiste kurilce, ki so imeli v minolosti navskrižja direktno z njimi samimi.
3)	Izključeno bo nuralo biti vsako odpuščanje iz službe iz maščevanja.
Pogajanja pa so se razbila že o prvi točki, ker predseduištvo nikakor ni hotelo pristati v to, da bi bdi kapitani in strojevodje primorani posluževati se i zključuo imenovanega posredovalnega urada, ker to da bi nasprotovalo ne le logiki in naravnemu pravu, temveč tudi pisanemu zakonu, ki do-. ločuje, da je kapitanu dati svobodno roko o najemanju osobja. Pooblaščenci kurileev pa so izjavili, da ne morejo spremeniti niti črke v navedenih pogojih, na kar so se po do'gi debati razbila pogajanja in so pooblaščenci zapustili Llovdovo palačo.
Ko so kurilci izvedeli, da predsedništvo ni ustreglo njih zahtevam, so stopili v štrajk in so imeli sinoči ob 7 uri shod v delavskem domu, kjer so jim pooblaščenci poročali o stvari.
Parnik »Medea«, ki je imel sinoči odpluti, moral je radi štrajka odložiti svoj odhod.
Umrl radi jedne kosti tauiarinda.
Dne 10. t. m. je 11-letni Ferdinand Ceresa iz ulice Torrente št. 34 jedel tamarindo, o čemer mu je jedna kost ostala v grlu. Sil je na zdravniško postajo, kjer so skušali spraviti mu kost iz grla, kar pa ni bilo mogoče, ker se koeti ni moglo najti. Orez nekoliko časa pa se je dečku dozdevalo, da nima več kosti v grlu in je šel domov. Zvečer pa je zopet začal čutiti bolečine in se je podal v bolnišnico. Tu s j konstatirali, da je kost skoraj gotovo ušla v sapnik : ni bilo pa mogoče napraviti operacije, ker niso mogli pogoditi, kje tiči kost. Vsi poskusi, da bi izvlekli kost brez operacije, so bili brezvspešm'. — Pozneje je dečku ušla kost iz sapnika v pljuča, katera so se mu vsled tega vnela in je deček včeraj zjutraj umrl na tej bolezni. Truplo bodo secirali.
koristno in hvaležno
Z na*e po>t<*. Odhajanje pienunc* tu-	čelu tega društva so narodne dame, a za njega
kaj mojega glavnega poštnega urada ob šestih	ustanovitev se je mnogo zanimala veleza-
popoludne se opusti o vseh praznikih in sicer	služna gospa dr. .Jenkova v I.ubijam,
počenši od 1. novembra t. I.	| Kar se dostaje potrjenja pravil kružka
Zahvala poštenjaku. Dne 'Ji K oktobra	od strani c. kr. namestništva v Trstu, bi
zvečer je g.a S.jfija Delneri zgubila p< štno-	svetovali dotičnim damam in gospodom v
hranilno knjižico, na katero ima naloženih 118	Gorici, naj se oborože s precejšnjo mero —
kron. To knjižico je Dašel gospod 1'ran Tomšič,	potrpežljivosti. Če se bo stvar razvijala po
trgovec, ki jo je takoj naslednjega dne pri-	tržaškem izgledu, se utegne zgoditi, du bodo
nesel rečeni lastnici, a je vrhu tega odkloail	čakali — leto dnij.
ponujano mu nagrado. G.a Delneri nas prosi,	1 S cer pa naj jim U» nikakor ir nimalo ne kali
naj p štenemu slovenskemu možu na te n me-	navdušenja za toli stu v nje imenu izrečemo iskreno zahvalo.
Draftbe premičnin. V pitek, dne 24
okt. ob 10. uri predpoludn« se bodo vsled	26. oktobra 1902 tamburaški zbor hrvatske
K&redb« tak. c. kr. okrajnega sodišča za ci-	čitalnice »Danica« v Lovranu (v prostorih
vila« stvari vršile sledeče dražbe premičnin:	vile Iris). Začetek ob 7. uri. Cisti dobiček
ulica Alessandro Volta 9, hišna oprava ; v	je določen v dobrodelne namene, ulici Šalice št. i. hišna oprava : v ulici lii-j
Oorgj št. »i, hišna oprava: < >rso štev. 3<J,	VeSti \Z Kranjske,
hišna oprava: v ulici Krta št. 11, lukni	v
i v . i L-^vii«	* C-os p. dra. Ivana Sustersn-a sj pred-
stroj; v ulici .Ntuva st. b, Ptroj . Barkovlja	i '
, . . .	včerajšnjim zvečer prepeljali v Ljubljano. —
st. 22, h sna oprava.	J J
. ,L .j. i „	Zdravnika, ki sta tja pregledala v Ljubljani,
vremenski vestnU. Včeraj: toplouitr	. 6 ,B v
podjetje.
Svojo prvo veselieo priredi dae
Panfco ni prišel na razpravo, ampak je, skrit bilo preobsežno in tudi nehvaležno delo. Saj v grmovju, pričakoval domov vračajočo se so ustvarjene zato, da jih gledamo! In, ua-Kolarič. Skočivši izza grma je zgrabil nič posled, tudi najnatančnejši opis ne nudi ti-hudega slutečo ženo za roko ter io ustrelil atega, kar slika sama. Razstava je za to, da v srce.	bi jo hodili gledat ljubitelji in čestilci. Tudi
opisovalec umotvorov poleg uprav nebeške j objektivnosti ne more drugače, nego da nam i podaje — svoje subjektivno mnenje ! Tako ! bi te gotovo marsikdo neugodno izražal o raznih nagih ženskdi aktih in polaktih na razstavi, kjer gledalec občuduje gi le hrbte, liedra, pr-a.... A tudi to je umetniško, ako nam podaje ono, kar je namerjal umetnik. »K uska plemkinja« je krasno delo,
kar
Književnost in umetnost.
Z H. slovenske umetniške ra/stare v Ljubljani.
Dne JO. oktobra 1902 so jo zatvorili II.
ot 1. uri »jutraj 1 »">.<> ob 2. ur. j>opoludae
sta izjavila, da uLegne biti kost počena. V
" 'T	J	l ~	rtem slučaju bo zdravljenje trajalo več tednov
C.* — ilakomer ob t. uri zjutraj *o->.—	j } j
_ . . • ' ^ ir,	O svojem odhodu s Krškega je go-
— Danes plima oi- i».i>4 pre-ip. m oi ** UJ	'
pop.; odeica o«» 3.r»9 prtwlpolu<1u* in
pop liur.na.
4 5 spoti dr. Susteršič podaril 50 K za tamošnje uboge/
* Dež. poslance Ivan Božić (za vipav-sko-idrijski okraj) ne je preselil iz Pod rage v
Društvene vesti.	Gerovo pri Cubru.
Pevsko društvo »kolo« ima pevske	* Nesreča na paši. Anton Zabukovec,
vaje možki zbor jutri, v j^etek, dne 24. t.	5-leten deček, sin posestnice v Siofeljci, je
m. ob navadni uri.	pred včeraj popoludue v družbi svoje 9 letne
\abiIo na izredni občili zbor »De-	sestre pasel na travniku živino. Otroci bo si
.aiskega konsumnega društva pri sv. .Jakobu	zakurili in se greli pri ognju. O tem se je
v Trstu«, ki se bo vršil dne 2<». oktobra	Antonu Zabukovcu vnela obleka na životu
H >02 ob 4. uri po polu dne v slovenski šoli pri	jn načela goreti. Doček se je bil hudo opekel,
-v. Jakobu (ulica Giulian; 2*i po sledečem	Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je po-
vsporedu:	noči umrl. — To v resen opomin vsem pa-
1. Otvoritev izrednega občnega zbora. 2.	stirjem ! Prememha zadružnih pravil. 3. Žilje in
nasvet, (giej > 21. zad. pravil.) ^ ^	j y ^ft jz štajerske.
>Movruska ( itaiuiea< v Skednju vabi	— Opravičena radovednost. Kakor
še enkrat na svoj društveni ples, kateri bo	znano, je pivovarna l^ški trg-Žalec postala
v nedeljo dne JU. oktobra v dvorani gospe	slovensko narodno p »djetje , kakor cMniška
Marije Sancin Oraš. Začetek ob 8. uri zve-	družba s sedežem v Ljubljani. To seveda
čer in bo ples trajal do o. uri zjutraj. —	*,lno P«*« spodnjeStajarske nemškutarje in
Vstopnina 1 K za osebo. Udje plačajo polo-	jeli S-» misliti na konkurenco. Ustanoviti ho-
vico. Pri plesu sodeluje vojaški orkerter iz	^ejo »termalno pivovarno«, ki pa očevidno
[ ,..	nima dobrih nad. Sloveuski odjemalci so naši
Ker je podpisani preskrhel izvrstno godbo	delniški družbi gotovi. Saj s» večina njih tudi
in lastnik dvorane izvrstno kapljico »novega«,	ob enem delničarji. Nemški odjemalci na
aa ieja se podpisani ob Ine udeležbe.	Spodnjem Šcajarskem pa ne zadoščajo za
Odbor.	vspevanje takega podjetja: in to tem inanje, ker eo ži vezani na druga nemška pod-
Vesti iz ostale Primorske.	jetjaSicer pa n„ DiC. g!ava ue bo« v skrbi,
Mizarska razstava. V nedeljo so	ali bo nemškutarsko podjetje vspevalo ali ne ?!
i" v *rili v (i rici razstavo načrtov, risanj itd.,	Ali rudi nekaj dru/.ega imajo spjdnještajerski
zdelanih jmj mizarjih, ki so obiskovali tečaj,	Slovenci vso pravico, da so radovedni.
Kater: je priredila taaikajšnia trgovska in	Podjetje z železnino v Celju »Merkur«
•brtna zbormca. Razstava se je nahajala v	je bilo od slovenske strani ustanovljeno za-
pros" -rili trgovske in obrtne zbornice, Pas-	družnim potom — kakor zadruga z omeje-
sagg.o K«liing. Med rasetavljca mi ivermi so	nim poroštvom. »Merkur« je bil tudi /.z re-
m ii n. pr. kni ž ce /a knj g )vodstvo, katere	gistriran in je začel že svoje delovanje. —
aa rabi vsaki m. i?ter, ker je to neobhodno	Zbavši se te nevarne kojkurence so Nemci
potrebno ob vsakem redu v obrti in trgovini,	v Celju zair lali silen vrišč proti temu regi-
Splošna sodba o razstavi je jako ugodna. —	striranju, vlada je posegla vmes in na nje
Reč; se mora. da je bilo poučevanje v pra-	zahtevo je bil »Merkur« zjpet brisan iz re-
vih veščih rokah ter da so ee tečajniki tudi	gistra, češ, da registriranje te zadruge ni do-
kai naučili. Slušateljev je bilo 13, med njimi	pustno, ker je nezakonito.
'> "voveaei, Anten Kompjre in brata Gomi-	Tako se je zgodilo slovenskemu »Mer-
<čeka iz > jlkana. R izstavo je obiskalo mnogo	kurju« v Celju. Gori omenjeno ne m-
(iostojanstvenikov ter dt ugib. ki se zinimajo	š k u t a r s k o p o d j e tj e pa se ima
za procvit domače obrti. Po otvoritvi raz-	zasnovati istim po to m in na isti
s" i\e so se dali fotografirati vsi tečajniki z	način, kakor se je zasnoval »Merkur«. —
učiteljem vred.	Štajerski Slovenci so opravičeni torej, da pri-
Izvoz na^e^ra >adja po slovau>ke ai	čakujejo z največ) radovednostjo, na kako
>vetll. »Soča« piše: »Čehi kupujejo silno ve-	stališče ee postavi vlada nasproti nemškemu
1 ko sveifga .n suhega sadja z Slovenije,	|>odjetju".' ! Se li po tavi na sto stihšče ka-
jHjeeoao 7. (iv r.šiegsi. ali večino od tujih	kor proti Merkurju*.'! Ali pa postane sedaj,
posredovalcev. — »C e » k y L 1 o y d« od	ko gre za nemšico podjetje, u>, kar je bilo
■ . t. m. v posebni notici prij»oroča »Vinar-	prej nezakonito, kar naenkrat — v redu in
sko n sadjui-ko društvo za Hrda.«	dopustno?! Ali naj se zakon, ko gre za
Mi imamo zveze skoro z vsemi češkimi	Nemce, drugače tolmači ? ! Ali pa inorda
list . Ako bi se ustvarila kaka izvozna za-	sploh ne obstoje n beni zakoni za spodnje-
druga ali večja zašel>aa tvrdka, bi jej po-	štajarske Nemce?
ieli za brezplačno reklamo v uredni-	Tako vprašuje naša radovednost, s cl e m delu čeških listov, kar bi prineslo	— Zavraten nuior. V tjrek dne 21. vei k vspeh.<	t. m. ob 1 <uri dopoludne je ustrelil v štrajk t .Mirnu. »Soča« poroča, da je	Žabjeku pri Ptuju zidar Ignacij Panko pojavu. shod, ki r»e je imel vi> ti minolo nede-	sestnico Barbaro K >larič iz Kicarja. Barbara ijo, politična oblast pre(>ovedala. Vršil se je	Kolarič, ki je imela v samskem stanu lju-t<>rej le zaupen shod. na kateri feti prišla tudi	bavno razmerje s Pankom, se je spomladi go.-jMjda Kopač :n Linhart iz Trste, (»d	omožila z drug m lantom, a ta nezvestoba je la s!j so v sprevodu od cerkve do Mirna.	Panka tako pekla io jezila, da je svojo prej-N čelu -ta korakala dva zastavonoše z ru-	šnjo ljubimko ua najsurovejši način obreko-dečima zastavama.	val ter jej gro?il z ustreljenjem. Zavoljo ' Ku*kij kružok t <Voriei- Tudi v	ved nega žaljenja in žuganja je Kolarič zi-< r >rici sj zasnovali drust.o »Ruski j kružok«.	<iarja Panka tožila; dotična razprava seje Pravila so že tri tedne ua namestništvu. Na	imela vršiti dne 21. t. m. na sodniji v Ptuju.
Danes, 20. t. in. umetniško razstavo.
Začeti moram od kraja.
Lep jesenski popoludan praznik. Kdo bi tičal v zaduhlimi knjigami ? ! sem navezal pot pod noge, tja v belo Ljubijano. Tam so ž a nekaj tednov pohajali razstavo — redki občudovalci.
Da, lep popoludan je bil to — kakor velika nedelja !
Pred menoj leži seznam II. slovenske umetniške razstave, a v duši mi plovejo spomini iz velike dvorane »Narodnega doma« v Ljubljani, iz svetišča, kjer je te dni praznovala slovenska Muza svoje triumfe. Z i aranžma sam, n. pr. na obisk vabeča glava nad vhodom v »Narodni dom«, kakor tudi sladko ljubeznivi vrag, ki poživlja pred stop njicami na mnogoštevilni obisk, pričata, da so se slov. umetniki osvobodili vsakoršne šablone in priredili zbirko svojih umotvorov | v duhu — secesije. Isti utis se pojavlja v dvorani, ki je spremenjena v eleganten salon, isti utia ob večini umotvorov.
Z mnogimi nadami v srcu sem ubral pot v belo slovensko stolico in jo nadaljeval v samo razstavo. »Kam pa — tako?« me je zalotil prijatelj, zuan vešČak v slikarstvu in kiparstvu, slovenska živa knjiga in personificirana zgodovina sodobne sijv. umatnosii sploh, tam nekje v »Zvezdi«.
»Umetniško razstavo bi rad«..... »počistil s svojim posetom«, mi je segel v^besedo : »E, prijatelj, mrtvo, vse preveč mrtvo tam. Ko bi ti videl te vrste ra?stivo v Gradeu 1 Laj, tu-le!« ....Pokazal mi je debel seznam slik in a.i'p\iv z nemške razstave, vse garnirano z njegovimi lastnimi •-»ele^k^mi. »Dragane«, sem mu h.tel pojašjjevati, »ali tam so Nemci, Herrnvolk, a tukaj mic... »No, no, le pojdi !« me je potapljal po rani . »Vidim, da si še stari — oni«.
Odkorakala sva narazen z različnim namenom, različnimi mislimi. »Mrtvo, vse mrtvo!« sem si ponavljal. SI. slovenske umit-niske razstave sem se vrn l z a do /oljen, a sedaj da je vse mrtvo?... Pa ne da bi bili nazadovali ! Seveda sjdi marsikdo nas napredek po napredku velikih, razvitih narodov, ki imajo vse p g )je za svojo kulturo, pa ne m'uli, da nam Slovencem ne dajejo niti — ljudskih šol! Ako takšen kritik ne najde pri nas vso tako in še nekaj črez, nego pri imovitem sosedu, ne velja. B »že moj ! S splošnega stilišča; kakor tekmovalci na svetovnem firumu nism> še, a pjkažemo se gotovo! Dobro znamenje v to so orjaški koraki našega napredka v vseh strokah in ne najmanje — II. umetniška razstava !
Torej, da vidimo najnovejšo prireditev slov. mojstrov-umetnikov !
Ne morem se spuščati v oceuo pisamič-nih umotvorov, ker mi nedostaje "v to zlasti sposobnosti, ali kakor bi rekel kdo : prve lastnosti poznavalca umetnosti, ki z debelo knjigo samdi estetičnih navodil, zmagovito kremžeči svoj obraz, stopa od slike do slike, da kaže sleherna njegova stopinja — njegovo bahatost. Moj namen je bil, da spravim tu sem na papir samo nekoliko splošnih ucisov, nekaj misli in splošnih opomenj, brez oz ra i na levo in desno, kakor so mi pjlnili dušo, j ko sem z očesom tihega občudovalca motril dela slovenskih umetnikov.
Torej: secesija, impresija !
Sami novi pojmi, ki se širijo nekaj malo let sem po slovenski javnosti ; a da bodo kdaj v nas razstave takih umotvorov, da bodo tudi naši domači slikarji znali metati
•	barvo na platno kakor meče zidar omot na ! steno : o tem ni sanjal najbrž niti Prešeren,
•	ko je v svoji idealno^ti prorokoval, da se bodo »vremena Kranjcem kdaj zjasnila!« Vsekako napredek. Čudno se mi le zdi, zakaj so nekateri impressionisti tako nejasni v izražanju celo bistvenih kontur. Ne mislim tukaj samo slik na razstavi, marveč sploh, ker večina impresionistiških sbk trpi na ne-jasnoeti, ko je vendar slehernemu umotvoru glavni pogoj : da ga — umemo...
To pa le mimogrede.
Vseh slik tu ne morem opisovati, ker bi
___je bil kakor,
zaduhli sobi med	v rualem obsegu (glava) vse,
-T	, „ , „ . I pričakujemo od postarne ruske mamice, ki
V en, ven ! Daleč tja 1	, . , , .	* . .
uua za seboj dobršno starost, a v očeh nekdanji ponos in slovansko mehkobo. »Pri klavirju« je navaden prizor iz vsake boljše družine, izveden prav lepo in kakor prejšoja slika — ne impress.onističen. Za »impression« so umetniki rabili raje sujete iz narave. Izboren je »portret mojega očeta«: vse živo, vse naravno. »Zdaj zdaj mi zaupno zreči mož stilne roko«, si misli marsikdo.
»Stari deviuski grad« vzbuja spomine nekdanje aristokratske mogočnosti in slovenske sužnojti. Za njim morje - krasno. Morda so oblaki nekaj pretrdi. Idilična je »j užina«, »tihožitja* prof. G. so menda že razprodana. A. Repiča p o r -t r e t n i kip M. V i l h a rj a v bjljši dobi je vspelo delo, takisto »C a s«, kaj pa »Dunajčanka min. stoletja« in »J n c r o v a b 1 e« ?
A kdo bi našteval vse kipe, relieie, risbe in načrte?! Kje je ostal P roga r m pa G e r m ? !
Miogo obiskovalcev res ni bilo. »M tvo, vse mrtvo«, bi reesel slov. A h a s v e r, a to p »poludne mi ostane neizbrisno začrtan i v spominu ; saj je bilo lepo, tako lepo....
Nadi n.
(Dalje na četrti stradi.)
Loterijske	številke,
oktobra :
Lvov	47
Inomost	4
Praga	b1
izžrebine dne 22.
f)S bi 3 20
43 42 7;>
47 74
KttKK KXKS*KXK«KttK
X	Svoji k svojim !	J
g	ZALOGA	J
| pohištva |
dobro poznane
X tovame mizarske zadruge v Borici (Solkan)
^^ vpisane zadruge z omejenim poroštvom
M prej yinton Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) 2	št. 1. hiša Marenzi.
S Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Solidnost zajamčena, eajti les ae osusi
X
^Jf	Album pohištev brezplačen.
v to nalašč pripravljenih prostorih a tem-I>eraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
n
X
i X X X X X X X X X
XK«XXKX«KXKttKX t*.
Proti
Kašlju. grlobolu, hripavosii. kataru, upadanju glasu, itd, itd.
zahtevajte vedno
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepovedni
kih, učiteljih itd. Dobivajo se v Skatljicah v Preudinijevl lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po ceii Evropi.
Skatljica stane 60 stoti ak.
IMsaiiiisr Levi linzig
VI Prva !■ ■ajvečja tovarna pohtitra gj
Sf &
60 &
Sf
Prva la največja tovarna poklitra vseb vrst.
•J T R S T
TOVARNA: Via Tesa. vogal Via LI Hitana
ZALOOE: Piazza Roaarit it. 2
(šolsko poslopja) tn Via Rlbargc it. 21
Telafon it. 670. -MOM-
U-
Sf &
Sf
Sf Sf
Velik bbir Upecarlj, srcal la stik ▼rfnje AAiočbc tudi po posebnih načrtih.
Cen« brefi konkurence.
ILDITBOrill CIIII ZUTOII 19 FKilKO Predmet! postavio se na pat oorod aH železnico frun1"^
Br;oj; vra pcrcćla.
Držav u i zbor.
DUNAJ 23. (B) — Zborn;ea poslar-— Nenški radikalne Stein je vpr*š»l đnika, Viko dolgo bo trpel se to nf-prisl« joost, da t»e v f< »mi stvarnih popravkov v aborcici drže ptujejezični govori. — i® edsf»Idik je odgovoril, da on vedno opo-mira poslance, n»j se diže v mejah stvarnih p«>pra\kov in s« je elede neDemških govorov tkliec\al ra že rj>*toVBno podane izjave.
Posl. dr. E OFPt kolb (nemški radikale*) je UTgirsl ptedh iitev rak; na. tičečega »n.žanja h)S*nne. — Na predltg načelnika ustavnega odseka, dr. (»ral mpvrja, je sklenila zkx ru ea, daje takoj nnjro rtzpravljati o stvari posl. Lupu.
PtrcČfva'ec dr. Marchft je pripor« &1. r*j fe vspre mo pred'ogi u»-tavnega odseka. >1 nisterski pred»< dnik dr. Koeiber je izja vil. da je višje sodišče v Lvo* u o preiska v t n: u zadeve Lo| u pos-topalo po doseda-n;em to'mf«D u državnih (srovn h zakone v, katerih ne treba privoljenja zbe rnVe za disciplinarno postopanje | r »ti poslanoero, k i po t udi uradniki. O sidara j« m stanju zakt no daje da nima vlada drugega eredet^a, rego da f-klep zbornice pria\i višemu d< ž. sodifču
v Lvovu ; sicer pa da kaže slučaj sam, d« *e izhed iz tega vprj danja le v jteni zakoniti nravnavi ;stega.
Od«ek za izrek graje je sklenil se- j platno, da je p* slar cu Bergerju izreči j frajo.
Novi muKlof in mitropolit.
DUNAJ (P) »Wr. Ztg« javlja :' Njfg. vel. cefar je imenoval kfnzistorijfclcega arh mtndr ta Kepta md&ktfim in roitrofoli-t< m v Ornovicah.
Štrajk na FranfozkrM.
I UNKKUU'E 22. (B) Včeraj popo- j iiuine je prišlo «iu njM»i»a<iov med tedarelv« m i in štrajkovei, v katerih so bili ranjeni štirje redarji in jeden komi str. Več prodajaInic jej bilo «plfnjfl h, nt k"r so trgc.vei zaprii j ■Toje f ro<;a aintoe. Zvečer so š i štrajkovci v ^ pristanišče in so t-kušali j retezati *rvi an- ^ glešk h ladij, obloženih z < gtje m. Na to fo j zažgali bale platna n mu< žao utirala. V o iaštvo je razpršdo štrajkovce.
Spopad med tinaiičn inu V-.V.'*i in Jg
tiuViapei.	| ^
IKIDENT 2'\ li ) V mlinu Coroee je Jg 30 osel> napadlo tbmnčuo patruljo, ki je bila Jg na iir< dnem po-lu rt-d; k Hpljlljl tobak:. ter so jo obmetava i s kamenjem. Finančiia »traže je rabila bod« U iu streljala v zrak, na kar so napadalci zbežali. Okrajno sodifče v Mori je zapito več oset».
za domačo rabo in obrtnike.
Krasen slovenski
skladni koledar
5 letno jamstvo
Ieksit-q;eci:alist za ropr&vljarje strojev vseli vrst
HUDGLF BĆTTL
1K>T. Piazza S. Catcrina str. '2. — TKST.
za trgovine, < Vkrte. urade, pisarne, iole : in posameznike izide zaretkom novembra v moderni in elegantni obliki v založništvu tvrdkc
SlužIli) orpnista
je oddati s 1. novembrom
v Barkovljah. Daljnja pojasnila daje zupnt urad v Barkovljali.
Ivana Bonaca v Llnbljam.
Mihael Zeppar
v Trstu, ulica San Giovann't
štev. ti
ima zalogo peč:j od majolike v velikem ;z-.	.	. , boru, san a novost, bodici g'ede risarij ali
6lavni zastop za Trst, Kras, Goriško, Cera ie vzlie okl,Sni vezavi ze]° nizka- barv. Snov sestaja od same stanovitne zem-Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega samo To vin., s pošto 20 vin. vce. vie-	^loga za Trst, Pnmorje n
------	Dalm>ci|o s avnozn?ine in odlikovane tovarne
za peči Bratov Schutz v B anskem (Morava) I ustanovljena 1848. Pri teli pečth se prihrani 1	a *	500/° na kurjavi. Lastna tovarna štediln h
Trgovci porabijo istega lahko Kot lep novoletno; P,či iz želez t ali urVanih z majoliko. Izvršitev po meri in nizkih cenah.
Sitnio
Preknpei dobe velik rabat in se na /abtevo <Ioposlje cenik.
se cim
prej oglase, ker se bode pri razpošiljatvi na take v prvi vrsti ozirafo.
društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
I Franz-Josef^ai št 1a <v lastni h«i) i	^ ^ ^^g im j^jJ Jfjjjg
PojMdno vplačana glnvuica J,UOO.UOU K, j
ustanovljena oii .luua'Bkega bančnega društva	Da re bode, ako koledar kmalo pride,
m bavarske hipotekarne in menične banke v prepozno, prosim g. naročnike, da Monakovu.
Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih k(,nd>ina<-ijah in pn ti nizkim premijfm. Specijalno zavarovanje otrok l>re? nhavniškega rgleda, iz(dačavši v slučaju že-nit\e ali prehoda v vojake zavarovani zne-
sek i roti malemu odbitku pred pretekom	W_________1 i
zavarovalne dobe	Jct&OD HLOUUlOTl]
Glavri zastep v Trstu, Corso št.	_ T
7. Telefon 469.	■»■ I n b I
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
IT T R G 0 V n A ^B
Jestvin In kolonijalnoga blasra. dellknte> in k o n ser v. i Izbor raznih vin in likerjev.
Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2 nasproti 'ženskemu liceju.
Priporočam se p. n. občinstvu in sen taiudanejši
Jakob Kosmerlj.
* prejem a jo se tudi naroebe za razpošiljanje
Mit
SIGMI SlCVBE^Ke pspodhji
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-J^ctodijevo
w cikorijo.
ocooooocooocoooo __
xm*muxmuxxxxxxx*mxx*mxxxxx*xx**x
je na prodaj pri tvrdki
HUBER & C.o
v Trstu, Via Matlonnina
tblizo bivšega parnega mlina i
kakor tudi v Boljuncu v ,,Vili Huber".
TOUflRNfl POHIŠTUfl
IGNACIJ KRON
Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848.
paglianovo mazite (sirupj
o
oo
o o o o o o
o
oo
o o o o o o
Odda se v najem ;;;
K X
n
x x x x x x
x x
i« osveženje in čiščenje krvi
prof. Ernesta. Pag-liano
nečak pokojnega profesorja Hieronima Pagliano
je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na nsurodni farmacevtični razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami.
Dvor višjega »odišda v Lucca je izdal razsodbo ]>o
k ji ima tvrtlka Hier< mnja Pagliano izključno pra\ic<» postopati pr« n vsa Komur, ki bi ra>peča\al ponanjanja, ter je <;b jednem prisodil tvrdki v^e sodne triske in odvetniške tu ške p rov zri cene tlo leta 18(J<.
Naš sirup e ravno isti, kojega je izum 1 1838. pok. naš stric proi'. Hieronim Paglisno ter hianimo njegove izvirne recepte, s k*»jimi se je ookazala resnica. Vsi ti dokumenti ki m p sani z njegovo laptno roko, so bili predloženi pri-Btojnemn sodišču.
Poživljamo »akogar, da preklice; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno trdili in razkrdi brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgotaj o>načene listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrtlka
nima družic. a^ Napolj 4, Calata S. Marco
H
in
X •-i
$ ! ulica Cassa df Risparmio
X X X X X X
n
X X X X X X X X
Tovarna na Dunaju.
Novi ceniki, izvirni narisi, navrti r.n pol'C na zahtev : jf -— —--— — brezplačno — — — — — —
F I L I J A L K A
. Kr. nii. avstr.
za trgrovino In obrt r Tr*tu.
poa< st,vo g rt fa a r e n z i nt
<treii z lepim Manovaujem vred le za ^»00 gld. letne nsjemščine. če treoa tu b za veo let. Samo stanovanje je vredno loO do gld. Na zem'j šču je nasajeno mnogi cepljenih amerikanskih trt in najemodalec pripravi, če treba, najemniku tudi A- tlrugih taksi ih trt in sadr h dreves. Posestvo j« odilaljeno od Trsta j>ol ure lunla in od Barkovelj minut; ima jnžno-zt-hodno. otl vetra zavarovano lego ter čis*. od ilima in smradu re 4>kuž*'ii zrak. Zemljišče je {»osebno prikladno za vrtrarstvo in ima tudi jako prostt»rfii e\ eiličnjak. Pt <lr< bne podatke daje lastnik, »taonj« č v II. nadstropju h:^ štev. 1. via = — — Piazza voechia v Trstu. — —	_	^
pripiiroča
Za vseh vernih 9uš dan! kak.,, n„i. Po .i^eii. svojo
iT* bogato zalogo pohištva,
A* ^n1« i>i ima vfaknvstno poliištvo najfineje in <lruoi vrste, iz ti de o a in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v
t-dnevni izkaz 2iiA°n 30- - ., S'-.
XXXXXXXXXX«XXXXXXXXX*XXXXftXXXXXX
3van Semulič
v Trstu, Piazza Belvecfere (nova hiša)
slavnemu ol»einstvo v Trstu in nkoliri
V l»Offato opremljeni prodaj a lnici z mrtvaškimi preelraeti
Hermangfild Trocca
v Trstu. nI. ISarriera reechla S.
Novci za vplačila.
1 vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
30-dnevni odkaz 2*0B.a 3-mesečni -	4%.
n	.
b pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih han-lovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne tak« > r krepost z dnem *24. junija. 28. junija in odnosno-■20. avgusta t. t. po dotičnih obiavah. Okroiul oddel. 7 vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice
aa PutiRj, Prairo, Pešto, Brno, Lvov, Tr >;» • * Reki kako v Zagreb, Ara.l. Hielit/., Gablonz, Gra icv--iihinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, t^lotneu Keichenberg, Saaz in Solnograd, brez troSkov. Kupnja ln prodaja biLku l°/00 provizije. Inkaso vseh vrst poil najumestnej5imi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente: v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Na^a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke talijanske" v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem, kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da. rebrni denar, zimi a\;-tnj:-ki l ankovei td. po pogodb«
Fe nahaja velikanski izbor nagrobn h umetnih vencev v biseru, p reelanii ali iz cvetljie, po ^t^ki milOŽilll. ( 'flie SO Zmei UP p0Stl'ezl»a t< <*lia 111 pUSteiia jako nizkih cenah, tako, da se ni bati kon-kur« nce.
Prodaj alnica nr
J. Jtaslinger
zaprisežen izvedenec ;n urar c. kr. priv. južne železnice
Via delle Poste (Palača Galatti)
nasproti itev. P2. Velik izbor ur vseh vrst. Poprave se izvrše v katerisikoli množini in kateresibodi viste. kakor kronometri itd. z vso natančnostjo in
točnostjo na jamstvo.
M" Brezkonkurenčne cene.
8
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga poliistva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno p« litiraco, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ai; poprave, krtere izvrši v najkrajšem Času in v polno zadovoljnoet naročitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v -mislu gesla : Svoji k svojim !
8
Rinnione Aflriatlca tli Sicnrta t Trsti
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči. na življenje v vsih kombinacijah.
Slivnica in resen; društva dne 31. tenr 1892.:
Glavnica druživa . - . - • g!d- 4.000.000-— Premijna reserva zavarovanja na
življenje...... •
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju........
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju.....
Rezerva na razpolaganje . . Reserva zavarovanja proti premi-
njan u kurzov, bilanca Al . Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca t U> Reserva specijalnih dob'u'-kov /a-
varovauja na življenje Občna reserva dobičkov . .
I rad ravnateljstva: Via Valdirivo št. 2, (v lastni hilij.
4i).4t?.V< »7 500.«HH»-—
oOO.tKMi-—