Cesarjevic Eudolf in princesinja Stefanija. Kaj se Avstrija raduješ,Staro, slavno korenino Kasteš, krasno se razcvetaš Kaj poguma se žariš?Nov obdal bo zopet cvet, Vzvišeni Habsburski rod, Srečo 1-od'im oznanuješ,Ker Habsburško rodovino Srečne čase nam obetaš, Nove nade nam budiš.Pomlajeno vidi svet. Naj obrani Te Gospod! Orel Avstriji dvoglavni Rudolfu in Štefaniji V prošli zre. v bodoči čas;Bog rosil bo blagoslov, Tam so, glej! dogodki slavni,Rodu carskemu vAvstriji Tu obseva nada nas. Srca zvesta so sinov. Nedved. Cesarjevič Kudolf. Koliko bilo je veselje po vsi široki Avstriji ko je dne 21. avg. 1858 1. brzojav iz Dunaja po vsi državi raznesel novici, da se je rodil v Laksenburgu cesarjevič Rudolf. 6. marcija 1880 1. pa nas je zopet veselo iznenadila vest, da se je cesarjevič zaročil s princesinjo Stefanijo belgijsko in dne 10. maja t. 1. se je na Dunaji slovesno vršila Njuna poroka. Cesarjevič je sedaj v 23. letu. Kot naslednika vladarjevega t* tako mogočneai cesarstvu dal ga je presvitli njegov oča izvrstno odgojiti. Ivzolil mu je najboljših učiteljev, da so nadarjeuema ce8arjeviču njegove duine zmožnosti budili in pripravljali ga ua teški posel vladarjev. Blago, čutljivo srce, nagla in bistra razumaost, neodvisnost v miiljenji in ljubezen do avstrijskib narodov so glavne poteze njegovib visokih dušnih darov. Kakor njegov presvitli oča govori skoraj vse jezike mnogobrojnih in raznib narodov v Avstriji; tako je cesarjevič Rudolf pri zadnjej skušnji pokazal, kako temeljito se je naučil ogerskega, čeikega, poljskega in drugih jezikov, tako da so se vešči učenjaki njegovim odgovorom čudili. Svoje starše in sestre Rudolf jako ljubi. Kar jih le more razveseliti, vse jim stori. Žalosten je bil, ko se je nadvojvodinja Gizela, s katero je preživel zlato dobo otročjih let, omožila in zapustila svojo družino. Ravno tako ljubi mlado sestrico Valerijo in je ljubil očetove starše. Vsako prosto uro je porabil, da je bil pri njih. Koliko se je mogel cesarjevič naučiti, dvoje reči mu je tukaj posebno pripomoglo; živo se je namreč zanimal za vsak nauk in bil je toliko histrega uma, da je vselej poglavitno stvar zadel. Učeniki, ki so posebno vplivali na njega, so bili: Egger pl. Mollwald. Greissdorfer inKrist. Njegovo prvo izobraženje je vodil dvorni svetovalec M. A. Becker. V vojaščini ga je poučeval generalmajor Reinlander, v pravoznanstvu pa profesor Exner. Posebno pa se zanima svitli cesarjevič za prirodoznanske vede, v katere ga je vpeljal profesor Hochstetter. Bistro opazuje naravo in kako ljubeznjiv in prijazen je v svojem občevanji, nam kažejo njegove bukve, ki imajo naslov : ,,Petnajst dni na spodnji Donavi." Velik prijatelj narave, premeril je uže veliko gora; izurjen lovec in strelec, skoraj v tem doseže svojega o6eta. Svitli ce8arjevič ni le prebodil vse važneje dežele Avstiije, temuč potoval je tudi po Angležkem, Pruskem in posebno dalje časa po Spanjskem, in ravno kar se je vrnil iz potovanja v jutrovib deželab, bil je namreč v Egiptu in potem na božji poti v Palestini, kjer je obiskoval sveta mesta in položil mnogocenna darila na svete kraje. Tako smo naslikali prav ob kratkem slavnega cesarjeviča. Bog ga obrani Avstriji v korist ia slavo ! Princesinja Štefanija. Princesinja Štefanija rojena je dn6 21. majnika 1864 1. v gradu Laeken, pri Bruselji na Belgijskem. Oča ji je vrli belgijski kralj Leopold II., mati pa kraljica Maiija, jako skrbno izrejena hči umrlega avstrijskega nadvojvode Jožefa. Štefanija ima jako lepe dušne zmožnosti in ume razen druzih jezikov tudi ogerski in česki. Prijazna je v obnaianji, kakor Rudolf. Boljše tovaršice bi si cesarjevič ne bil mogel izbrati in gotovo bo v kratkem času tako priljubljena, kakor Rudolf. Dan 10. rnaja t. 1. se ni praznoval 8amo na Dunaji, ampak po vsi Avstriji; kajti Vzvišena poročenca sta dika in nada vseh avstrijskib uarodov. Nadejamo se, da bosta ljubezen in udaaost avstrijskih podložnikov v obilaej meri uživala tudi takrat, kedar jima previdaost Božja naloži težko breme vladarstva! i