'The Oldest and Most Popular. Slovene Newspaper, in United States oft America. AMERLKANSKI SLOVENEC ŠTEV. (NO.) 226. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRU2BE SV. MOHORJA Y CHIfiAGIi ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JEN VER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE X ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of font SUmm Organizations), Najstarejši i« najbolj priljubljen slovenski list v Združenih DrSdvah Ameriških. CHICAGO, ILL., ČETRTE K, 21. NOVEMBRA — THURS DAY, NOVEMBER 21, 1935 LETNIK. (VOL.) XLIV Jugoslovanski zarotniki se zagovarjajo pred sodnijo Eden obtožencev, Mio Kraj, kak namen je bil poslan Alx-en-Provence^ Francija._ K močno zastraženi sodni dvorani se -je pretekli ponedeljek .btvorila porotna obravnava troti trem hrvaškim ustašem, ki sto sodelovali pri zaroti, ka tere smrtna žrtev je posta! Jugoslovanski kralj Aleksander istočasno s tedanjim francoskim zun. ministrom Earth ouom. Atentat se je izvršil, kakor znano, 9. oktobra 1934, v mestu Marseilles, ko je kralj Aleksander prišel na obisk v ■ancijo. Imena obtožencev sk> Mio Kraj, Zvonimir Pospišil in Ivan Rajtič, in takoj po izboru po-iY)te, kar je trajalo samo deset niinut, je bil poklican na pričevanje Mio Kraj. Brez obotavljanja je izpovedal, da je Pripel v Marseille's, jia kar ste mu bili od neke skrivnostne osebe, ki je njemu znana le pod imenom "Petar," iz ločeni dve bombi, neka ženska Pa mu je dala v denarju 1500 frankov. V izgovor navaja, da ni vedel, za kaj gre, dokler ni bil z Ogrske pripeljan v Francijo, in tudi, da ni vedel, ^ kralj prispe v Marseilles. Vodil ga je, pravi, Dimitrov žličko, ki je tudi izvršil na-Pad na kralja, a je bil isto casno tudi sam ubit, on sam, pa se je množice ustraši in zbežal, še predno je pri-s'o do napada. Zagovornik obtožencev, neki Geo. Desbons, ki so ga najeli ameriški Hrvati iz Pitt3-burgha, Pa., je pogosto tako vehementno protestiral prot'' vprašanjim državnega pravnika, da je končno dobil od sod nije ukor. Izjavljal je, da Utegne ta afera zanetiti požar v celi Evropi. Prostor okro,g sodnega po sl°Pja je podoben oborožene ftiu taborišču in so sosednje l'lice zagrajene z bodečo žico ter jih straži četa policistov z Nasajenimi bajoneti. Celo stanovalci v okoliških hišah mo-'•ajo imeti posebno izkaznico, kadar pi-idejo domov, ali kadar odidejo. se zagovarja, da ni vedel, v z Ogrske v Francijo. SMRT NAČELNIKA URAR-SKE TVRDKE New York, N. Y. — V torek •'e preminul tukaj Jos. Bulova. Ptedsednik znanega u.rarskegs ^°djetja istega imena. Mož je Ptfšel v Ameriko s Češkega, je bil star 18 let. Iz malega začetka je njegovo podjetje tako zrastlo, da je bilo zdaj njem zaposlenih na tisoče Judi sirom cele Amerike. ^LOZOFIJA MODERNEGA STARCA Miami, Fla. — Geo. Ade je tar 70 let, toda še vedno je mlad". Kakor pravi, obstoji v, ivnost mladosti v tem, da ^iš samo v sedanjosti, d? to pozabiš preteklost, veselo žalostno, in si ne beliš las Skrbmi za bodočnost. In orne-stari mož, kakor sam s v resnici živi samo v ^njosti: Vedno vzdržuje z najnovejšimi dogodki, ^o^vejšimi predstavami, naj-k ,6JSimi filmi in najnovejšimi •n£ami. DELAVSTVO PR0TIJTALIJ1 Organizirano delavstvo name-rava nastopiti proti industri* jalcem, ki bi izvažali v Italijo. —O— Washington, D. C. — Ofici jelno se Zed. države sicer ne bodo pridružile državam, ki izvajajo sankcije proti Italiji, pač pa namerava ameriško delavstvo storiti svoj del, da sr-bo ukinil izvoz vseh produktov, v Italijo, ki jih potrebuje ta za svojo vojno. Predsednik delavske federacije, Wm. Green, je opozoril ameriške industrijalce, naj se držijo tozadevnega proglasa predsedni ka Roosevelta o nevtralnosti, in naj ne skušajo pošiljati vojnih produktov v Italijo, v prvi vrsti n? petroleja. Ako industrijalci opominu ne bodo sledili ,bod0 na ta njih pohlep po dobičku odgovorili ameriški pomorščaki s stavko, da bodo odklonili službo na ladjah, ki bodo vozile tako blag0 v Ita> lijo. -o- MORILKA OČETA DOBILA 25 LET Wise, Virginia. — Za umor, ki ga je izvršila nad svojim lastnim očetom, je bila obsojena 21 letna Edith Maxwell, po poklicu šolska učiteljica. V zagovor dekleta so povdarjali njeni zagovorniki, da nima noben oče pravice, da bi kaznoval svojo hčer, ki j6 stara 21 let, ter trdijo, da se je umor izvršil v silobranu, ko jo je oče napadel in pretepal, ker je prišla ponoči pozno domov. Nekatere druge priče pa nasprotno trdijo, da je imela dekle ta umor v mislih že par let in da se je izrazila, da bi bila vesela, ako bi videla svo jega očeta mrtvega. Porota je določila kazen na 25 let zapora. ZAHTEVAJO OBTOŽBO PROTI KARDINALU Berlin, Nemčija. — Eden voditeljev novega verskega pokreta v Nemčiji je v svojem glasilu zahteval od nemške vlade, naj proti kardinalu Faulhaberju iz Bavarske proglasi obtožbo veleizdaje zato. ker se je kardinal izrazil na nekih letakih, da je dosti Judov ki pospešujejo kulturo, dočim je bilo nekaj starih poganskih Nemcev, ki so žrtvovali človeška življenja. -o- REORGANIZACIJA IMEN ULIC .. Chicago, 111. — Posebni pod odbor mestnega sveta se bavi z načrtom, da se preuredi sistem imen ulic in cest tukajšnjega mesta, da se bolj poenostavi. Glavni princip tega načrta je ta, da se vse ce ste, ki tečejo od vzhoda proti zapadu, nazovejo z imenom 'street," in tiste od severa proti jugu z imeni "avenue.' Dalje se imajo predrugačiti nekatera imena, ki se rabijo zdaj dvakrat za različne ulice, kakor na pr. Lincoln st. in Lincoln ave. Iz Jugoslaviie* Yelik požor na Gozdu pri Kamniku. Sosedje so v zadnjem trenutku še rešili mater in štiri otroke ki so spali t goreči hiši, katero je požar uničil. — Smrtna kosa. — Druge številne vesti iz domovine. Požarna nesreča Kamnik, 31. okt. — Snoči okrog 23. ure je pričela goreti sušilnica pri posestniku Špru-ku Jerneju na Gozdu pri Kamniku. Požar je mahoma zajel vse poslopje in se je za radi hudega vetra razširil tudi na hišo delavca Alojzija Štri-tofa. Hiša je bila lesena in s slamo krita. Gospodar se je nahajal v Črni, kjer je zaposlen v tvornici kaolina. Doma so spali štirje otroci in žena. ki niso opazili, da je njihov dom v plamenih. Sosedje, ki so prihiteli reševat, so v zadnjem trenutku prebudili družino in z velikimi napori so v smrtni nevarnosti rešili najprej ženo in nato še njene štiri otroke. Sušilnica, kakor tudi Štrito-fov dom, sta pogorela do ta!. Sušilnica je bila zavarovana z-i 4.000 Din. Sosednja hiša, ki je pogorela s pohištvom in vsem orodjem vred, pa je bila zavarovana le za 10.000, Din Ubogi ljudje so sredi noči ostali prav brez vsega. Sedaj so prepuščeni dobroti usmiljenih ljudi. V kamniški okolici je tto v kratkem že tretji pri mer. Pri zadnjem požaru je* ostala brez strehe 12 članska družina. -o-- Novi poslanik v Argentini Beograd, 29. okt. — Na predlog zunanjega ministra zunanjih del je imenovan za poslanika v Buenos Aires profesor ljubljanske univerze dr. Izidor Cankar. --o- Deset let se bo pokoril Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je 29. oktobra zagovarjal Josip Urbanč, ki si je s svojimi pustolovščinami pridobil pravo hajduško slavo v mirnih dolenjskih krajih. Z njim vred sta stala pred sodi ščem tudi njegova pajdaša 32 letni Gabrijel Badovinac, kovač iz Luže pri Metliki in 33 letni tesar Franc Turk, ki je pristojen v občino Šmihel-Sto-piče. Urbanč je bil obsojen na 10 let robije, Franc Turk pa na tri leta in 6 mesecev, dočim je bil Badovinac oproščen. -o- Smrtna kosa Kopitarjevi družini v Mo stah v Ljubljani je umrl v ljubljanski bolnici sin osmo šolec Bogomir Kopitar. — Kot smrtna žrtev noža je umrl v mariborski bolnici 24 letni po sestniški sin Jožef Kurnik od Sv. Marjete ob Pesnici, katerega so fantje pri nekem spo padu ranili z nožem v pljuča. -o- Cerkveno imenovanje Za profesorja dogmatike na papeški univerzi v Lublinu na Poljskem je bil imenovan Slovenec P. Ivan Zore, D. J., bivši profesor in rektor bogoslovja v Sarajevu. Zadnje leto je de loval na jezuitski šoli v Ljubljani. -o- Dva napada Ko je 26 letni hlapec Pon igrač Gominšek iz Škofje vasi pri Celju šel na neko prireditev, ga je nekdo udaril s ko lom Po gl^vi tako močno, da je moral Gominšek v bolnico-— 19 letnega trgovskega zastopnika Viljema Zidana iz Brežic sta v Petrovčah na padla dva neznana moška in ga nevarno poškodovala po prsih in hrbtu. -o- Huda kazen V Varaždinu je neki brezvesten gostilničar prodajal gu-laž iz mesa poginule živine. Tako živino je kupoval po okoliških vaseh in še prav poceni, kože pa dobro prodal. Ker je bil gulaž pri njem bolj ceno kod po drugih gostilnah, je imel vedno vse polno gostov od jutra d0 večera. Slednjič je prišla stvar na dan in gostilničar je bil kaznovan na mesec dni zapora in 10.000 dinarjev kazni. Jubilej Med najstarejše gasilske organizacije v deželi Štajerski spada gasilska četa v Mariboru, ki so letos na slovesen način obhajali svoj «5 letni jubilej. -o- Tramvaj ga je zadel V Ljubljani je na neki ulici zadel tramvaj Leopolda Po-dbbnika z Vrhnike, ga podrl na tla in precej občutno poškodoval. "Izgini ali pogini" Ravnatelj mariborske po družnice prodajalne čevljev "Bata" je dobil te dni pismo, brez podpisa, seveda, v katerem neznani pisec pravi: "Bata izgini prostovoljno, če ne, se b®š peljal v zrak v vsemi cokljami. Naše geslo je: Izgini ali pogini." S« d a j policija išče, kdo bi pisal tako grozil no pismo. Skoro z gotovostjo slutijo, da so ga napisali organizirani čevljarski pomočniki, ki vtiled Batinih čevljev, nimajo zaslužka. Za obstanek se jim gre. -o- Jagode zore na Dolenjskem Iz Novega mesta poročajo v drugi polovici oktobra, da je lapa in topla jesen, kakoršne zlepa ne pomnijo Dolenjci. Čez dan je že kar vroče in to ugodno vpliva na razn0 rast-lihje. Ljudje nabirajo cele šopke rdečih jagod, tudi bo rovnice nabirajo, zlasti v okolici Sv. Ane. Na nekem vrtu \ Novem mestu se je razcvetela celo češplja. -o- S prebito lobanjo S prebito lobanjo in ves krvav je obležal v Stolni uli -i v Mariboru Alojzij Stramec iz Rošpoha, katerega je napadel 45 letni Jožef Rus. Stra mecovo stanje je zelo nevarno, zato je bil Rus izročen so-liščir, da dobi zasluženo plačilo. Nezgoda Nevarno se je pobila Milena Merljakova, žena avtome-hanika iz Šiške, ko je doma po neki nezgodi padla po tleh. Morali so jo oddati v bolnico. -o- "Slovenski katoliški dnevnik nas druži, da se razkropljeni ■ned tujci, ne izgubimo med njimi.— Bog živi Vas, še naše naselbine kličejo. i (V imenu čikaških katoliških Slovencev.—P. Aleksander.) < Predsinočnjem ga je ga je pc^zdravila ameriška Vrhnika-Waukegan. Snoči ga je t pozdravil sv. Jurij, dares se sv. Štefan pripravlja, da proslavi uro visokega obiska. Slovenci na severu in jugu Chicage so ga z velikim veseljem pričakovali, tako čaka mo tudi mi na zapadu Chicage s pričakovanjem in iskrenim pozdravom visokega j; slovenskega rojaka svejega in vladiko ljubljanskega, Dr. Gregorija Rožmana. Od naselja do naselja gre pesem in glas: dostojanstvenika pričakujete, pa bo < prišel oče, ki je ves vaš in naš že v prvi uri. Tak je, kot smo si ga želili, da bi bil; j ljubezen domovine priraša, očetovsko razumevanje kaže in Barago nosi, Barago in ' njegovo misel, v besedi in srcu. f Pozdravljen visoki sin naše zemlje. ^ Vsaka beseda, ki nam prihaja iz domovine, naj *}o govorjena, naj bo pisana. ' nam je budnik najlepših spominov življenja. Čeprav so tri gore in tri vode med < zemljo, ki nas je rodila in grudo, ki nas sedaj preživlja, med srci našimi in vašimi ' ni nobenega morja. r Veselo je naše srce, če pride beseda, če pride pismo. Kako ne bomo veseli sedaj, ko pride naš človek, ki je rojakom preko oceana voditelj in vladika. Sam Bog 1 Vas je poslal, njemu zahvala za to. Poslal Vas je, da vidite, koliko je še kaj življenja v nas, življenja slovenskega , in življenja duhovnega., ali je materin jezik še vedno naš ključ in vera našim po tem presvetla luč? Naj so bili kakoršnikoli utisi Vaš' o našem nehanju, vemo to, da ne bote odrekli priznanja, da se vsaj veliko trudijo vsi ti slovenski izseljenci, čeprav jim slovenska beseda ni več gladka, čeprav jim slovanske šege niso več tako doma če. Vera, upanje, ljubezen v domovino in do domovine je še v srcih. Te dni ste nam budnik slovenske misli. Vsaka vzpodbudna beseda o zvestobi dc očetove hišice in njenih spominov in navad, mora najti rodovitno prst in v dušah iz- ' seljencev. Saj dokler nam bo očetova hišica svetila kol tolažilna svetilka na cesto težkega izseljenskega življenja, tako dolgo še ne bo treba klicati tisti žalostni: Ar« morituri te salutant, — pozdravljen, umirajoči te pozdravljajo. , Ta misel na rodni krov rabi novega rojstva, pesem o domovini rabi novega takta v nas. Zahval jen, prezvišeni, za pobudo k stanovitnejši in vztrajnejši zvestobi do rodne zemlje. « Dvakrat zahvaljen, ker ste prišli k nam kot oče z razumevajočim srcem. Vidite naše razmere, vidite naše boje za obstanek in skorjico kruha, pa vam te ure biva nja z nami niso zagrenile življenja in sodbe o nas, kakor se je to zgodilo mnogim drugim, ki so prišli ^ radostjo in odšli s turobo, prišli s pojočim očesom, odšli pa s mrkim, odšli z očesom, ki je bilo zaslepljeno s krivo iodbo in krivo kritiko. Hodite od naselja, po naših mestih in vseh okoliših, truden Vam mera biti korak in nespočito oko, vseeno imate za vsakega prsjazno besedo, za vsakega očetovsko domačo dušo. To je, kar nam daie korajžo in nam srce napolnjuje z veselim pričakovanjem. Da nam je ljub spomin na Barago, ki ga sedaj vsepovsod nosite s seboj, prevzvi šeni, ni treba dvakrat t-eči. Živa je želja v nas, arm riških izseljencih, da bi že kaj kmalu lahko imenovali svetega slovenskega izseljenca. Ljub nam je, ker vemo, da z njegovo podobo tudi podoba o majhni, a trdni slovenski domovini v naših srcih ostane, z njegovo podobo v srcih bo živela v nas tudi zavest, da moramo biti kot je bil on, požrtvovavni za cerkev in njeno ime, navdušeni za Kristusov misijon na zem lji in polni moramo biti ljubezni do vseh ljudi. Pozdravljen visoki rojak, pozdravljen Oče, pozdravljen Baragov budnik. BtSPWa d "AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 21. novembra 1935 Amerikans&i Slovenec Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene t list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891; Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto _________:.................-......$5.00 For one year .............................$5.00 Za pol leta ___________________________2.50 For half a year ___________________________ 2.50 Za četrt leta ...__________________________ 1.50 For three months ______________________ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto _________________________________$6.00 For one year ...................................$6.00 Za pol leta ______________________________ 3.00 For half a year ___________________________ 3.00 Za četrt leta ____________________________ 1.75 For three months ........................ 1.75 Posamezna številka ___________________ 3c Single copy _______________________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide Ust. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Zvezni dolgovi Dolgovi zvezne vlade zadnja leta stalno naraščajo. Temu so krive gospodarske razmere in se trenotno prav , nič pomagati ne da. Velika brezposelnost v industriji ter gospodarska kriza v vseh panogah gospodarstva v splošnem v tej deželi, je vzrok temu. V letih 1930—1932 je bilo skoro 20 milijonov ljudi brez dela. Kriza je bila na vrhuncu. Ljudje, ki so bili odvisni od dnevnega zaslužka in so istega izgubili, so živeli silno mizerno življenje. Pa kaj bi to naštevali, saj vemo vsi, kako je bilo. Prišel je Roosevelt in z njim New Deal. Ta se je pogumno in hitro spravil nad krizo, ki se nahaja že v zadnjih "cugih". Hitro je izvršil rešilno operacijo. Uredil za silo bankarstvo in denarstvo Brezposelnim pa je dal podporo v obliki reliefa. In ta relief, ki je šel za uboge brezposelne je povzročil biljone novih izdatkov, toda kdo more reči in trditi, da niso bili potrebni v veliki krizi, ko so ljudje že skoro od pomanjkanja umirali. Naravnost dolžnost vlade je bila, da je priskočila brezposelnim na pomoč. In zdaj so dolgovi. Ti pa silno bodejo v oči nasprotnike Rooseveltove administracije. Vsa kritika pa seveda prihaja le iz golih strankarskih nagibov. Kdo bo plačal, kako se bo krilo velikanski deficit vpijejo venomer. Kdo? Narod ga bo plačal, saj je nastal deficit radi podpiranja naroda, to je tistega dela naroda, ki je bil brez dela in vsled tega potreben javne podpore. Ko bo industrija oživela in bo ista absorbirala delovne moči, bo s tem ustvarjena večja kupovalna moč med masami in zato določeni davki bodo prihajali iz obtoka denarja, ki ga bodo mase trosile za razne življenske potreb- v v« seme. Pristaši stare garde so silno veliki v kritiki. Toda le v kritiki, ki se meče na one, ki ne pihajo v rog stare garde. Dokazov je za to nič koliko! Ko je naprimer bivši predsednik Hoover črtal vojne dolgove zaveznikom in je Amerika prišla na ta način ob bilijone, ko je proglasil moratorij in s tem dosegel, da se je Nemčija otresla vojnih dolgov ter so nato zavezniki isto tako odpovedali nadaljno plačevanje svojih obveznosti Ameriki, iz jasnega razloga, namreč, če se je Nemcem dovolil moratorij, pa se naj še nam, takrat niso prvaki stare garde nič kritizirali. Zdaj pa, ko se je porabilo nekaj bilijonov za podporo lastnih ljudi brezposelnih, zdaj pa kritizirajo, kakor da bi sam zlodej deželo v svoj žakelj basal. Da, zvezni dolgovi so res narastli in so tukaj. Na-rastli so vsled potrebe in zlasti še radi krize, katera ima svoje očete na Wall streetu, ki so s svojo gospodarsko politiko skoro uničili gospodarstvo ameriškega naroda. In ti, ki so imeli pod administracijami stare garde popolnoma proste roke, da so smeli striči narod kakor ovce, so seveda zdaj najbolj glasni kritiki sedanje administracije. Za- kaj ? Administracija je zasegla monopol nad zlatom, nastavila strožje zakone za borze in sploh za vsa barantanja, ki jih vrše mednarodni bankirji na Wall streetu. To tem okroglim gospodom ne gre v njihove račune, pa kritizirajo in vpijejo. Posebno pa še, ker se jih z posebnimi davki tudi nje sili k prispevanju kritja zveznih dolgov. To je wallstreetski gospodi naravnost preveč! so dali ime Roza-Maria, a komaj deset" dni potem, dne 13. nov. je angel j smrti presadi! to cvetko na božje livade, kjer bo prosila za svoje starše in za nas vse. Naš Rt. Rev; Mons. M. Bil-ban je nekaj obolel in g; poročamo v molitev, ter rao, da mu Bog podeli še trdnega zdravja. — Pozdrav či-tateljem tega lista. Naročnik PA SE O DOMOVINI P. Aleksander VAŽNO OZNANILO Chicago, 111. Vabim vse rojake na slovesnost sprejema ljubljanskega vladike, nadškofa Dr. Rozmana v četrtek zjutraj ob deseti uri. Vse druge naselbine mu prirejajo sijajne sprejeme, tudi mi za drugimi ne zaostanimo. 40 urno pobožnost bo vodil prevzvišeni. V Četrtek in petek zvečer govori v naši cerkvi. Ob 7. zvečer. Predvsem pa pomni, da priredimo visokemu gostu v počast akademijo in sicer v četrtek zvečer. Ta večer naj bo naša šolska dvorana polna. Pripelji s seboj vse sosede iz mesta in okoliša, svoje tovariše in prijatelje, naj bodo naše krvi in našega jezika ali ne. Prevzvišeni bo odšel od nas v soboto popoldan ob enih. Tudi takrat bo prav, da se zberemo in zakličemo svoj zbogom duhovnemu voditelju Slovencev v ljubljanski škofiji in velikemu prijatelju vseh slovenskih ljudi po Ameriki in po svetu. ' P. Aleksander. -o- SLOVENSKI MISIJON V KEEWATIN, MINN. Keewatin, Minn. Slovenci v Keewatin, Minn, imamio ta teden od Nov. 17. do 24. posebno milost. V naši cerkvi se vrši slovenski sv. misijon. Vodi ga p. Odilo Hajnšek, OFM. Izredno smo hvaležni našemu žppniku Rev. Moloney-u, da nam je pre-skrbel t0 redko priliko, da moremo poslušati pridige v milem materinem jeziku in da bomo-lahko opravili sv. spoved v domačem jeziku. Misijonske pobožnosti imamo zvečer ob 7:30 in vsako jutro ob 6:30 ter 8:45. Pri sv. misijonu pojemo, da je veselje. Slovenci, vabljeni ste tudi iz drugih naselbin ! Dopisnik -o- "ZVON" POJE IN DONI Newburg, O Narava se spreminja in vse se spreminja. V poletnem času je vse drugače kot spomladi, v jeseni ali v zimi in narobe. Prav tako tudi človek ni vselej enak, ker v poletnem času mora tudi človek z naravo in tako tudi v drugih letnih časih. Tako je sedaj ko gremo zimi naproti, piknikov konec in pričele so se razne prireditve po dvoranah, kot koncerti, operete, igre in drugo. Tudi pevski zbor "Zvon" pod spretnim vodstvom pesnika g. Ivana Zormana, priredi svoj letni sezonski koncert in sicer v nedeljo 24. novembra zvečer v S. N. D. na 80. cesti. — Takih koncertov, kot bo ta, bo občinstvo zaman iskalo, zato pa tudi vabimo vse od blizu in daleč, da se tega koncerta udeležite. Pri tem vam v naprej zagotavljamo, da vam ne bo žal. — Po koncertu se vrši prosta zabava s plesom, v spodnjih prostorih zabava, ples v zgornjih prostorih Doma. Godbo za ples oskrbi F. Novak Orkestra. — Na svidenje v nedeljo 24. novembra v S.N.D. na 80. cesti ob 8. uri zvečer. P. --o- VISOKI GOST MED MINNE- SOTČANI Gilbert, Minn. Na praznik Vseh svetnikov smo imeli pri nas visokega gosta, prevzv. ljubljanskega nad škofa dr. G. Rožmana. Ob 4. uri popoldne smo ga sprejeli s šolsko mladino in potem je bil v cerkvi govor za otroke. Zvečer ob pol osmih pa je bila slovesna procesija v cerkev. Razveselili snlo se Slovenci, ko mo zagledali svojega slovenskega nadškofa, ki je prišel med nas tam daleč iz rodne domovine. Govoril nam je od vernih duš v vicah tako lep govor in potem so bile pete li-tanije Mate're božje. Drugi dan, na praznik vernih duš jo imel prevzv. tri sv. maše. V resnici lahko rečem, da je bil to zares zgodovinski dan za našo slovensko naselbino, ko smo imeli v naši cerkvi kar devet sv. maš. — Prevzvišenemu gostu kličemo: Srečno potujte Po širni Ameriki v imenu bož pem med slovenske rojake. Mi Vam zagotavljamo, da ne bomo pozabili ne Vas ne Vašega govora, dokler bomo živeli. Neizprosna smrt je vzela, od nas dva naša rojaka in sicer je odšel v večnost dne 15. okt. Anton K uši an, star 46 let, ki zapušča žalostno ženo in dva sina. Drugi, ki nas je zapustil je bil Anton Ran, ki je umrl 9. nov. v starosti 60 let zapuščajoč ženo in enega sina ter Štiri hčere. Oba sta bila, odkar smo jih poznali, dobra moža, zato žene in otroci, ne žalujte preveč za njimi, saj križ nam'sveti govori, da zopet vidimo se nad zvezdami. — Oba priporočamo rojakom v molitev. Štorklja se je dne 3. nov. oglasila, pri družini Mr. in Mrs. Koritnik in jima pustila za spomin zalo hčerkico, kateri :AST ZA KATOLIŠKE SLOVENCE V MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Smelo zapišem, da takih dni kot so bili od 3. do 10. nov. katoliški Slovenci v Milwaukee, še niso imeli. Zdelo se mi je, da sem doma v stari do movini, tam v prijazni Sa-ivinjski dolini, da spet slišim [šumeti bistro Savinjo in Dre jtjo in zopet slišim prepevati vesele ptice po zelenih senčnatih gozdih in gajih \ spomlad-nih dneh. Zdelo se mi je, da nisem več v tujini, ampak d,> sem doma, med svojimi nekdanjimi prijatelji in sorodni 'ki. j Gotovo boste dragi bralci iradovedni, kaj je neki bilo tako lepega, tako privlačnega in tako veselega. Kaj je bilo" Povedal vam bom, kar sem videl z lastnimi očmi 'in kar sem slišal z lastnimi ušesmi, a tega povedati, kar je občutilo srce in duša naša, tega pero ire more opisati, to zamore občutiti edino le srce. V nedeljo dopoldne, 3. nov. ob 9. uri se je namreč začel sv. misijon. Po naši stari sloven ski riavadi, ko je ura v zvoniku odbila devet, je stopil pred oltar znani slovenski misijonai p. Odilo Hajnšek v spremstvu Fathra Ardasa, ki je zastopal g. župnika Fr. Viktorja, ki radi bolezni ni mogel biti pri začetku sv. misij ona. Na ko ru so pevci in pevke zapeli pesem v čast sv. Duhu in nato je Father Ardas z lepimi besedami predstavil č. g. misijo narja in ljudstvu povedal, da (je to eden najboljših slovenskih misijonarjev od Atlantika do Pacifika ter g. misijonarji.; ob enem želel veliko uspeha pri njegovem delu med katoliškimi Slovenci v Milwaukee. Priporočal nam je sodelovanje in naj pridno obiskujemo pobožnosti sv. misijona. Nato j& Father Ardas v imenu Fr." Viktorja izročil celo župnijo v roke g. misijonarja ter mu podal križ v roke.. Ko je g misijonar sprejel v roke križ, je z njim sprejel v svojo oblast celo slovensko župnijo. Stopil je na prižnlco in nam z navdušenimi besedami spregovoril ter nam priporočal, naj se pridno udeležujemo mi sijonskih pobožnosti vsaki dan. Vsem je šla globoko do srca prva pridiga, ki jo je imel in v kateri je povdarjal naj vsak predvsem vendar reši. svojo dušo. Menda ga ni bilo med zbranim občinstvom, ki ni sklenil, da ne bo nobene misijonske pobožnosti zamudil. In res, vsako jutro ob 5:45 so žp Govoril sem s poljskim duhovnikom, ki je tudi pravkar prišel iz svoje poljske domovine.' Bil je tamkaj celih šest mese- j cev. Z vidnim zadovoljstvom jc povdarjal: "Amerika je drug svet, ki se ga tako navadiš, da brez njega1 že biti ne moreš če dolga leta v ameriški deželi bivaš. Toda vesel si in moraš biti, če dobiš priliko videti in spoznati domovino v luči novih dni." "Kar naše ljudi tamkaj najbolj razlikuje od ljudi američan-skih je dejstvo, da so z malim zadovoljni, da si z veseljem in pesmijo odganjajo skrbi in bridkosti." "Tega nam tukaj v Ameriki manjka in če bi nam mogel kdo uliti vsaj del resignacije-udano-sti, ki je svojstvena pri ljudeh v domovini. Amerika bi bila "on the top of the world". — "Tako je pa samo divjanje v nas, divjanje, da več in več imamo. Če ima sosed avto, ga moram jaz imeti, če ima sosed lepšo hišo kot jaz; jo moram tudi jaz imeti in če mi le najmanjše reči manjka, ki si je radi depresije ne morem omisliti, so že vsi križi dol." "Pri nas moramo bolj govoriti o depresiji duh^i in duše. Depresija je v Evropi že stoletja, kar vajeni so je že, pa jo z večjo udanostjo prenašajo in prenese-io. Z dobro voljo in pesmijo si jo preženejo." "To je, kar človeka povzdigne in kar mora hvaliti na naših ljudeh v Evropi. Zato sem vesel, da sem domovino videl, zato sem se težko ločil od nje in jo hranim v spominu, kakor bi hranil drago ceno svetinjo v svoji skrinji, čeprav sem raje v Ameriki." Ta poljski duhovnik mi je vzel besede iz ust in izpod tipk. Tolsto lepo čednost' moras hvaliti tudi na naših slovenskih ljudeh tam preko. Ta ljuba slovenska pesem, koliko zidane ,volje in zadovoljnosti prinese našim ljudem. Vsepovsod je res uboštvo, vsepovsod stiska, sami temni oblaki, oblaki negotove bodočnosti, oblaki vojske in ne vem še česa, pa si Slovenec za-' poje, zapoje od srca in vse skrbi utopi v svoji pesmi. Zjutraj si komaj odmaneš oči, pa že preko hribov zadoni uka-nje fantov. Doma skrbna mamica kuha svojo dnevno "košto" zelja in žgancev, še na misel ji ne pride, da bi mislila- na kake bolj izbrane jedi, zapoje si . .. Očka kosi na trati, da pripravi kravci kosilo in večerjo, tiho pesem si momlja, dekleta perejo in pojo . . deca se igra in poje.. Zvečer se pesem oglaša v vsaki hiši. Ima to skrivnostno silo domača pesmici, da prežene turobne sanje in misli, silo ima, da pre- žene samoto in tesnobo ozkih sobic in starokopitno monotonost dneva, družbo razgiblje v pravo domačnost, vsemu življenju da pečat zadovoljnosti in sreče. Kaj drugega je dalo evha-rističnemu kongresu v Ljubljani sloves in tako sijajnost, kakor ravno pesem, ki je vrela vsem iz src, od najmanjših do najvišjih, od najmlajših do odraslih, od pobožnejših do manj pobožnih? Pesem, ki prikliče udanost v dušo, pripelje potem še molitev in ni čuda, da je razlika med našim življenjem in življenjem onkraj "luže", da je razlika celo v takih manifestacijah kot so ev-haristični kongresi. Umevno, da kongres y Clevelandu še daleč ni mogoče primerjati s kongresom v Ljubljani. Pesem imamo tudi mi tukaj. Seveda, vsako minuto, toda drugi jo pojo. Radio je poje. Radio pa utruja, te pesmi prihajajo drugim iz src, ki pojo, ker so plačani, ne razgiblje te v razpoloženju, kakor te razgiblje pesem slovenskega srca, naj bo pe-■em "solo" slovenske mamice za ognjiščem, pesem vesele družbe ali pesem mogočnega, slovenskega zbora, ki jih je v domovini toliko in toliko . , Radio ni bogve kaj v domovini. Pa ga tudi nimajo po hišah. So taki neumni in visoki davki, da si ga ne morejo -omisliti. Vsi raje zapojo kar sami in taka pesem tudi več duhovnih koristi prinaša. Sloveftska domača pesem ima Čudovite sile. Da se o tem prepričaš, ti še v domovino treba ni. Zakaj smo pa mi slovenski izseljenci tako veseli, kadar slovenska zadoni, kadar slovenska poskočnica zapoje ali pa melanholična narodna zadoni, zakaj gremo tako radi na koncerte, 1?Ter nam s!oVeHsl?o pojo7*Zakaj' še naša ameriško rojena deca in mladina tako rada zavije na domače "viže" in je kar v tretjih nebesih, kadar jih poje. Samo v naše dvorane pojdi ob domačih slovesnostih, prepričal se boš sam. Seveda tej pesmi veliko manjka, manjka slovenskega prizvoka, manjka prave slovenske duše, toda dokazuje tudi ta, da je domača slovenska pesem veliko duhovno bogastvo. Prideva nazaj na našo primero: domovina — je kakor črna maša. Nima glorije, nima Credo, nima lepe prefacije — slovesne pesmi pred povzdigovanjem, nima blagoslova. Ima, ima pesem, pa še lepa je in duha navzgor povzdiguje, da pozabi zemljo in vse njene težave. Dokler bomo to pesem gojili, bo domovina še v naših srcih, s pesmijo domovine nfe bo ugasnila domovina sama in spomin nanjo. prihajali v cerkev največ tisti delavci, ki so šli potem na delo, da so prisostvovali misi-jbnski pridigi in sv. maši. Ob 9. uri dopoldne so se pridige in sv. maše zlasti udeleževala naše krščanske žene in matere in glavne misijonske pridige-ki so bile zvečer ob 7:30, sc (Dalje na 3. str ) ZLATO MESTO IN TARZAN I.TURE SYIJUICAYE, It.c (Metropolitan Newspaper Scrvice) Napisal: Edgar Rice Burroughs "Kako moreš ti temu slučaju, da sem videl M'duze, pripisovati nesrečo? Mar ima ona toliko moč nad tvojo kraljico?" je vprašal Tarzan prijatelja Gemnona. — "Veliko legend kroži o tem., ena več pove kot druga, a to !e med zaupnimi prijatelji," je pričel Gerftrton. "M'duzj je bila dolgo časa kraljeva jetnica." "Ko je bila še otrok, komaj morda par let 'sta-, rčjša kot kržtljev sin, očo zapeli v pbzdrav in nato-je sledil program. Najprej je prišla pred nadškofa riiala deklica, ki ga je prav lefto pozdravila v slovehskem jeziku. Za njo je pristopil deček, ki je podal nadškofu šopek cve-> tja in ga tudi lepo pozdravil v slov&iskem jeziku. — Za tem je M. Jelene stopil ha oder in v imenu cele župnije pozdravil prevzv. gosta, ki je prišel nas počastit s svojim obiskom. — Za njim je pozdravil visokega gosta G. Raly, ki je pozdravil preč. nadškofa v imenu cele župnije, se zahvalil č. g. ntisijoharju p. Posebni odbor, ki je sestavljen iz 236 vodilnih osebnosti iz cele Amerike, vodi kampanjo za zbiranje posebnega sklada v spomin pokojnega igralca Will Rogersa. Gornja slika kaže uradni emblem te kampanje. Sklad se bo uporabil v dobrodelne namene. nas. Mi mu pa obljubimo, sodelovati z njim in slediti njegovim naukom ter ga podpirati v njegovem elelu. Naročnik IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) se udeleževali vsi, kajti takrat je bilo vselej največ ljudi navzočih. Misijonski govori so bili goreči in vzpodbudni in so omehčali srca katoliških Slo vencev pri fari sv. Trojice, da ni noben izostal, ki bi ne prejel svi zakramentov ob času sv misijona. Da je bilo vse tako lepo, iahlco rečemo, da niso bile samo misijonske pridige, tudi lepe sv. pesmi so mnoge vzpodbujevale. —Zvečer pred misijonsko pridigo smo molili sv. rožni venec in pri vsakem očenašu smo zapeli eno kitico Marijine pesmi, Zapojmo na glas.. Včasih pa Zdrava Maria. Pri petju nas je zelo navduše-IVal sam č. g. misijonar, zato j smo vselej tako lepo vse izpeljali. G. misijonar nafti je namreč že takoj prvi dan povedal, da ljudi ne pripeljejo v cerkev Samo misijonske pridige in molitve ampak tudi petje privabi ljudi v cerkev. To je v resnici tudi bilo. Vsaki dan je bilo več ljudi v cerkvi ir: pred obhajilno mizo. Žali Bog, komaj smo se privadili v cerkvi prepevati, nas je res pravi apostolski misijonar, ki se je med nami tako priljubil, že zapustil. Upanje nas pa navdaja, da ga bomo imeli spet priliko videti, saj se je sam izrazil, da bo prišel poizvede-ti, če bodo vsi katoliški starši pošiljali svojo deco v katoliško šolo, ki ie nam sedaj ha razpolago. — Vsaki dan je g misijonar polagal staršem na srce zlasti to. da morajo svoje otroke pošiljati v katoliško šolo in jih vzgajati v katoliškem duhu, če hočejo, da bodo otroci pravi katoličani in, 'njim v zadovoljstvo na stara leta. — Ce bodo starši izvrši li ta sklep in svoje otroke pošiljali v katoliško šolo, vsako nedeljo pa k sv. maši, bodo tako storili svojo katoliško 'lolžnošt in srečno bo vaše življenje, in lahka bo vaša smrt, je povdarjal g. misijo nar. Vsakemu zavednemu katoliča-hu so morale stopiti solze v oči v jutrih, ko so se zbirali pred obhajilno mizo možje in žene, fantje in dekleta v tako lepem številu in verno sprejeli Jezusa v svoja srca. — Dragi Slovenci. — Kako bomo srečni, če se bomo zbirali v bodoče okolu oltarja. Si'ecni bomo mi in naši otroci, če ostanemo takšni, kot smo se pokazali v času sv. misijona in če ostanemo taki, kot smo obljubili ob sklepu sv. misijona z gorečo svečo v roki na misijonarjema vprašanja. — Ob času ponavljanja krstne obljube je, rečem lahko, bilo sleherno oko solzno. Srečen je bil tisti, kateremu j'e srce govorilo besfede. — Sklep sv. misijona in obisk ljubljanskega nadškofa clr. G. Rož-mana opišem ob drugi priliki. Rečem pa, da je bil obisk prevzv. nadškofa za našo mladino nekaj častnega in vredno da se posebej zabelježi. — G. misijonarju naj pa dobri Bog poplača ves njegov trud in apostolsko delo med nami. G. W. R. POSLANO Čestitke slovenskim volilcem Cleveland, O- Dovolite, da čestitam vsem slovenskim volilce m 23. warde, ki se niso dali zapeljati od strani lista "Ameriške Domovine" in Adam Dammove ma šine. Skozi zadnji dve leti me je "A. D." brez vsakih vzrokov napadala in napačno po ročala glede mojega delovanja v mestni zbornici in povrh tega so pristaši Adam Danim:; in Mihelicha hodili po hišah in ljudem pripovedovali, da ni treba nobene sposobnosti ako hoče biti kdo councilman in razpolagati s 13 milijoni let nih izdatkov, ki jih ima mesto, in da zato naj volijo mojega nasprotnika. To je bluf prve vrste. Ampak Slovencem se mora časti i tati, da niso "požrli" tak bluf ampak so udarili po mojem nasprotniku s tem, da so meni dali >sko'ro 1000 glasov v štirih največjih slovenskih precinktih. To je .velik moralen udarec za A. D., ki se bo enkrat zbudila s prepričanjem, da ne more ljudstvo večno blufati. (V zadnjih dveh dneh se je Ameriška Domovi na petkrat zlagala, glede moje kandidature.) Volilci v 23. wardi so sedaj pod jarmom Pirc-Dammove politične mašine. Ta Lojze Pire-Adam Dammova mašina je izkoriščevala slovenski ha rod zadnjih dvajset let. Treba se bo hudo boriti, predno :-o bo onemogočilo te sebične osebe, tla nas ne bodo izkori ščali. Želim se torej zahvaliti vsem slovenskim in drugim vo-lilcem in sodelovalcem za podporo in sodelovanje, in pojdimo s pogumom naprej. Udarimo zopet to umazano politično mašino kadar imamo priliko, in zmaga bo zopet go tovo naša. Zahvaliti se želim tudi uredništvu "Am. Slovenca," za res nična poročila glede mojega delovanja skozi zadnji dve leti v mestni zbornici. — Va.:' councilman, Wm. J. Kennick. (Opomba uredništva: Uredništvo ta poslani dopis le objavlja na željo našega haroč nika Mr. Kennicka, a za vsebino istega ne sprejema nobe he odgovornosti.) DELO DOBI Pošten Slovenec ali Hrvat dobi delo. Za pojasnilo naj piše ha Joseph Luzar, R. 3, Box 214, Philips, Wis. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! "MOJ MALI DEČEK JE BIL TAKO SUH - ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA" "Nagovarjati sem ga morala, da je jedel, in nič, kar je pojedel, ni pomagalo, da bi pridobil na teži. Vedno bom hvaležna tisti materi, ki mi je povedala o Trinerjeveni grenkem vinu." Trinerjevo grenko vino je staro, zanesljivo družinsko zdravilo, 4ci odpravlja zaprtje, pline, nespečnost, slabo sapo, nečistost kože in tažave, združene s prebavnimi nerednostmi, in navda z življenjem oslabeli tek. Dobite ga lahko v vsaki lekarni. TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA Joseph Triner Company, Chicago FORTY-FIFTH ANNIVERSARY This year the Joseph Tri tier Bitter Wine Companyi is celebrating its 45th anniversary of successful manufacture and distribution of Trimir's Bitter Wine. Since' 1890, when Michael Triner and Joseph Triner, Sr. founded the House of Triner, three generations has i- continually manufactured this product. Today, Joseph Triner, Jr., representing the third generation, is carrying on, in the footsteps« of his father and grandfather, the manufacture of Tri tier's Bitter Wine, with the same care that they before hfin exercised, plus scientific advance)« in pharmacy and 'chemistry. Hajnšeku za njegovo goreče apostolsko delovanje, zahvalil se domačemu župniku Rev. Viktorju, ki nam je preskrbel sv. misijon. Nato se je oglasil g. misijonar Rev. p. Odilo Hajnšek, ki je zopet imel krasen in ganljiv govor. Še enkrat je vsem katoliškim Slovencem v Milwaukee priporočil, naj bodo hvaležni svojemu nadškofu Samuelu Strich, ki jim je taka poslopja skoro zastonj takorekoč na krožniku podal. Omenil je, da ga ni v Ameriki tako srečnega naroda, da bi zamogel eden ali drugi škof ali nadškof mu zastonj podeliti tolika poslopja, kot so jih dobili ravno milwau-ški Slovenci do svojega nadškofa, pa so kljub temu še nezadovoljni. Rekel je g. misijonar v priliki, da se mu zdi, kod bi iihel on malo in razdrapaho bajto, pa veliko družino in v bajti bi ne bilo niti za vse prostora. Pa bi prišel dobri sosed in mi rekel: Ti imaš majhno hišo in veliko družino, a hiša ti ne zadostuje za tvojo številno družino. Jaz imam več hiš, ki so prostorne in ti dam eno zastonj, če jo hočeš. Kaj bi rekel ti, bi li vzel ponu-jano hišo, ali bi svojega dobrotnika obrekoval zato, ker ti ponuja svojo lepo prostorno hišo zastonj? — To priliko je povedal g. misijonar mihvauškim Slo vencem, ki šo tako nehvaležni svojemu nadškofu. Povedal je tudi, kako njega skrbi dolg \ njegovi župniji, ki je velik. — Nazadnje je še enkrat priporočal katoliškim staršem, naj izpolnijo današnji sklep sv. misijona in naj pošilja jo svoje otroke v katoliško šolo. Za g. misijonarjem je stopil na oder sam prevzvišeni nadškof dr. Rožman. Komaj se je pokazal na odru, je nastalo v dvorani silno ploskanje. Nad-škof je najprej vse pozdravil — Štajerce v imenu lavantinskega škofa. — Potem je povedal kake te potoval po slovenskih naselbinah v Ameriki in povedal, kako se imajo v domovini. K sklepu svojega govora nam je priporočal, naj obdržimo svoj ma-terni jezik, naj se držimo sv matere katoliške-cerkve in pridno, kolikor razmere dopuščajo obiskujemo stari kraj. — Ko jc nadškof končal svoj govor, se jo oglasil g. misijonar p. O. Hajnšek, ki je rekel: Sedaj bomo pa eno prav starokrajsko zapeli in že se je oglasila tista lepa "Po jezeru bliz Triglava, čolnič plava sem ter tje . . ." Ah, to vam je bilo petje, da je dvorana odmevala. Med petjem, je imel vsak priliko govoriti z g. nadškofom nekaj besed in poljubiti prstan. Tako so se končale naše slavnosti in ljudstvo je veselo in zadovoljno zapuščalo dvorano ter se srečno vračalo na svoje domove. — Prevzvišeni je bil še dva dni gost Father Viktorja. V ponedeljek večer je bil povabljen k slovenski cerkvi sv. Janeza Evangelista, kjer je imel govor in v torek je obiskal slovensko naselbino v West Allišu, kamor se je odpeljal v družbi Father Viktorja. V sredo je pa odhajal proti Sheboyganu. Lahko smo ponosni katoliški Slovenci za ta častni obisk visokega gosta, ki nam bo za vedno ostal zapisan v našem srcu. — Zapustil nas je-prevzvišeni gost, njegove besede in nauki ki smo jih slišali pa bodo za vedno ostali v naših srcih. — Vsemogočni naj ga spremlja po slovenskih haselbinah v Ameriki, kakor tam v naši nekdanji domovini. Dolžnost nas veže, da se iz sr-ica zahvalimo v imenu cele župnije ttidi našemu g. župniku Father Viktorju, ki tako lepo skrbi za našo versko vzgojo in nam je dal priliko da tako poživimo svoje versko življenje s sv. misijo-nom. Naj mu zato Bog poplača vso skrb in ti'ud lei ga ima za ZA BOŽIČ ie bomo zopet spominjali svojih dragih domačih v stari domovini. Stara navada je, da se jim pošlje kako darilo za božične praznike. Vsem takim sporočamo, da bomo tudi letos točno in zanesljivo Odpravljali naprej vse božične deinar-■ ne pošiljke. Nase pošiljke pridejo v roke prejemnikov brez vsakega odbitka točno in zanesljivo. Včeraj so bile naše cene. Dinarji: j Za izplačila v dolarjih: Za $ 2.75........................100 Din Za S 5.00 pošljite............$ 5.75 Za $ 5.10........................200 Din Za $10.00 pošljite............$10.85 Za $ 7.20........................300 Din Za $15.00 pošljite............$16.00 Za $ 9.60........................400 Din Za $25.00 pošljite............$26.10 Za $11.70........................500 Din Za $40.00 pošljite............$41.25 Za $23.40......................1000 Din Za $50.00 pošljite.,..........$51.50 Lire: 7.a $9.20........................100 lir Za $44.00........................500 lir Za $87.25........................1000 lir Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois SLOVENSKIM KUHARICAM in TRGOVCEM priporočamo novo zalogo Staro-krajske prosene kaše, fine bele ajdove moke, fine korftzne moke in Ješprena. — Tudi imamo Španski žefran, Muškatovo cvetje, Lorber jagode in vse druge kuhinjske dišave. ' — Nadalje Knajpova zdravila in mešane (j čaje vseh vrst. Prodaja na drobno in debelo Pišite po cenik. Steve Mohorko Co. 704 SO. 2nd STREET, MILWAUKEE, WIS. JOSEPH TRINER In commenting on their advertising campaign, which has run extensively in the Foreign Language 1'ress during all these years, Mr. Joseph Triner, Jr., who is president of the Illinois State Athletic Commission and prominent in civic and patriotic affairs, said: "We wish to take this opportunity of expressing our appreciation to the countless thousands of users of Tri-ner's Bitter Wine-and to assure them that their confidence and trust will never be violated. "We have a paternal and family interest in this enterprise now as we always have had because the stock Of the Joseph Triner Corporation has always been in our hands and is controlled tiVlay by members of the original family." The officers, directors and principal stock-holders of the Joseph Triner Company are: Joseph Triner, Jr., President; Prank Wenter, Jr. (husband of Camill: Triner), Vice-President; Robert E. Klaus, (husband of Libbie Triner) Vice-President and General Manager; Dr. Frank L'agorio. (husband of Ella Triner) Secretary: Mrs. Knthcrine Triner (widow of Joseph Triner, Sr.) Treasurer; and Mrs. Anna Hall (Anna Triner) a director. S tem, ko je mala deklica prerezala trak, je bil uradno, otvorjen nov most Cambridgee, Md. Mož. ki deklici opazuje, ie sroverner H. W. Nice. Ta most je eden projektov ?d»ninlfitracije javnih del in jc stal skoraj poldrugi milijon dolarjev. DVA VELIKA BOŽIČNA IZLETA V JUGOSLAVIJO Prirejata ju vaša priljubljena zastopnika, ki uživata velik sloves med Jugoslovani, in vi boste z veseljem potovali s svojimi rojaki. MAJESTIC 6. decembra . AQUITANIA 14. decembra l/.vežban potniški spremljevalec vas bo spremljal do vašega cilja. preskrbel vam tjo dovolj zabave na parniku, skrbel bo za vaš potni list, prtljago in druge potrebe na potovanju, da bo vaša vožnja brezskrbna. 1 zborna domača kuhinja. Odločite se zgodaj in si preskrbite zaželjen prostor. Za podrobnosti Vprašajte pri: FRANK SAKSER, Jr. LEO ZAKRAJŠEK • Potniški oddelek 'Glas Naroda' General Travel Service. Inc. 216 W. 18th St.. New York 302 E. 72nd St.. New York CUNAR9 WHITE STAR LTD. ff Wra»*l" "AMERIKANSKI SLOVENEC« 'CefrfeE, 21. novembra 1933. " Krščen denar99 i Spisal DR. IVO ŠORLI. H m Ko so ljudje odšli v cerkev, je Martin še naglo preračunil, koliko je mati pri golja-žu zaslužila. No, ali je videla, da se ji ni treba kesati? To bo ona gledala, kako bo šla šele juha! Ampak naj za božjo voljo ne priliva vode zraven, ko gre on zdaj v cerkev — bosta rajši malo manjše porcije delila. Sploh naj pusti danes njega komandirati — če spozna, da ni prav po njegovem, bo pa drugič lahko po svoje napravila. No, bo videla, da ji ne bo žal, ako bo njega poslušala. Ej, koliko denarja ji bo on naslužil šele prihodnjo nedeljo, ako bo hotela! "Pa seveda, v nedeljo mene ne bo več tu... Ampak ako boste hoteli, se bom pa zopet vrnil tja do sobote," je pristavil in jo zopet od strani pogledal. Ona je nekaj zagodrnjala, češ, kam da bo neki hodil ali nekaj takega, toda jasnega ni bilo nič razumeti. Martin pa se je hitro odpravil v cerkev, češ, da se boji, ali ni lep del pridige že zamudil. * * * Iz cerkve je prišel Martin prvi. Privezal si je bel Šilaričin predpasnik okrog pasu in je začel plati juho v krožnike, ki jih je bil lepo razvrstil po ognjišču. Še slišal ni, ko se je starka hudovala, naj vendar počaka, ali bo kdo tudi naročil. Sele ko je bilo pet krožnikov že pripravljenih, jo je vprašal, ali je mera prava. Pogledala je in prikimala. Tedaj je zajel iz vsakega krožnika po en korec in je s temi za-jemki napolnil šestega. "Ker je boljše, damo lahko malo manj," je rekel. "Boste videli, mati, da se radi tega nihče ne bo pritoževal." Starka je hotela nekaj odgovoriti, a že so prišle prve ženske v kuhinjo. "Ali imate danes res tako dobro juho?" je vprašala ena Silarico. "Kar pokusite, ptičke moje!" je odgovoril za njo Martin in je prenesel krožnike na dolgo mizo v ozadju kuhinje, ker mu je bila starka povedala, da imajo ženske navado, posrebati juho kar zunaj in da zahajajo v izbo samo moški. "O, pa je res dobra!" "Nekaj posebnega!" "In močna, kakor za bolnika!" so hvalile vse vprek. Ko je zmanjkalo krožnikov in žlic, je Martin naglo pomil že rabljene in zopet postregel. Ženske, ki so bile vajene, da jim je Silarica kar dragi za drugo napla-la, so to novo navado na glas hvalile. Nazadnje človek vendar ne je rad za vsakim! Ali je še kaj juhe? Nič več! In mesa s krompirjem? Samo še za kakih pet oseb. Evo, še toliko, zdaj je tudi tega konec. Guljaž! Ej, guljaža je že davi zmanjkalo! Pa če bo prihodnjo nedeljo? Bo, bo, ako Bog hoče, se je Martin izogibal, da bi naravnost odgovoril. Sele, ko so se nazadnje ljude po večini porazšli, je Šilarica naenkrat zapazila, da sta ostala ravno onadva sama brez kosila. Tu se je Martin prekanjeno zasmejal in je privlekel izpod ognjišča mal piskel in malo ponvico ter postavil oboje pred starko. "E, nisem pozabil na vas ne, mati," je hitel. "Saj sem vedel, da ljudje vse posne-jo, če ne skrijem. Meni boste dali malo kruha in sirčka, pa bo tudi dobro." Ali tega starka ni hotela in ni odnehala, dokler ni vzel tudi on vsaj nekoliko. Pred popoldansko službo božjo je prišlo zopet nekoliko ljudi. In prosili so Martina, da jim zagode. Ali tu tudi Silaričino prigovarjanje ni pomagalo. "Dokler cerkvena opravila niso končana, se ne spodobi!" se je branil. "Potem pa;, po litanijah, kolikor boste hoteli. Že duhovnemu gospodu se ne maram zameriti takoj prvi dan." Kakor da ne misli več odtod, je govoril ... 3. Preskušnja prestana — Martin ostane. Pa se je res zgodilo tako, da je ostal. Ko je drugo jutro molče použil kavo, je globoko vzdihnil in pogledal harmoniko. "Kaj ne, prijateljica, zdaj položiva pa spet cesto pod noge in jo udariva ali naprej ali nazaj — še sama ne veva kam. Zunaj pred hišo bova videla." "Vas pa res žene nekaj zmerom le naprej !" se je oglasila starka in je pogledala v tla. "Žene me ne; a sam se moram gnati, ko nimam kje ostati," je nalašč s prav žalostnim glasom odgovoril. "Hm, nazadnje bi lahko tudi tukaj ostali kak čas ..." se je oglasila starka čez nekoliko časa in je hitela pomivat. "Bog vam plačaj za vašo prijaznost; ampak, ko nazadnje le moram iti, je bolje, da ne odlašam preveč ... Kaj hočete, mati: moje harmonike bi se ljudje kmalu naveličali, in potem bi vam ne maral biti v nadlego in napotje ..." Starka je zopet nekoliko časa molčala; potem se je opogumila in mu rekla naravnost: "Koliko bi vi hoteli, če bi mi ostali, ta-ko-le — za pomoč?" Martinu je šel vesel nasmeh čez lice; a že se je držal zopet resno in je odgovoril: "I, malo jesti bi mi morali dati; in če bi bila prav sila, bi mi ukazali kake hlače in obutev, da ne potrosim tistih par goldinarjev, ki jih imam. Ampak zastonj bi ne bil nikoli pri hiši, ko znam za vsako stvar prijeti. Ali niste pravili včeraj, da imate tudi nekaj polja in njiv?" "O, če bi se vam tudi tako delo ne u-stavljalo, bi vam ne bilo treba sedeti ne pri meni," se je razveselila starka. "Mnogo zemlje nimam, a za kak teden v letu bi bilo že posla tudi zunaj. In saj veste, denarja ni, da bi človek hlapca plačeval; ampak če bi vam bilo tako prav ..." "Saj pravim, da mi je," je potrdil Martin. "Veste mati, poskusiva: ako vam ne bom po volji, bo dosti beseda, pa jo ube-rem spet okrog vogla. Ampak naveličal sem se že ceste in bi tudi jaz že rad rekel, da sem kje doma. O, ne boste se kcsali, ne, saj ste sami videli, da nisem neroden Človek." * * * Ljudje se niso mogli načuditi, kaj naj to pomeni. Videli so, kako je godec tisto ponedeljkovo jutro stopal počasi brez harmonike a s staro Šilarico ob strani po cesti tja mimo studenca; kako sta se tam na ovinku ustavila; kako je Šilarica kazala človeku svoje njive in polja. No, opoldne je povedal Matijček doma, da bo godec pri Šilarici kar ostal in da ga ženska ne more prehvaliti, kak človek da je. In kako da ji vse opravi, in da jo danes prav nič ne boli v križu, kakor zdaj že leta in leta sem po vsaki nedelji in prazniku. POVESTNE KNJIGE IN ROMANI katere ima v zalogi naša knjigarna: TISKOVINE vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno m Slovenska tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovezana .............. 80c BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive 9cene življenja. Knjiga je trdovezana.......................... 60c Mehkovezana ................................ 40c BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani.......... 45c BURKEŽ GOSPODA VITER- GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 strani ................................................ 50e CIRKUŠKI OTROK, spis. Bracket. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ............................................ 75c ČIGAVA SI? spisal Slavko Slavec. Nova knjiga, broširana, 162 str. Povest iz sodobnega slovenskega življenja in vse skozi zanimiva^..........................- 65c ČRTICE, spisal Fran Ksaver Meško, trdo vezana knjiga z 160 strani ...................................... 75c DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 3^8 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj ........................................$3.00 DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest .................................................. 60c ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja .......................................$1.00 FABIJOLA, po kardinalu VVeise-manu. Brošura 222 strani. In-teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva ........................ 45c FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in povestice izpod spretnega Finžgarjevega peresa ......................................................$1.50 \ FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ................................ 75c GLAD, 53. zvezek Splošne knjižnice. Povest iz švedskega življenja, ki slika socialne razmere. Trdovezana knjiga 239 strani... $1.25 GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj................$1.50 GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................... 40c GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življenja. Brošura z 270 strani....................$1.00 GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 str. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja ................................................ 35c GREHI PRINCA SARADINA, jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani ............$1.25 IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak-del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske poveš'i. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj ..............................................$5.00 IZBRANI SPISI, DR. KREKA, 2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ............................$1.50 IZDAJAVEC, spisal F. V. Sle-menik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c IZLET GOSPODA BROUČKA, zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani............ 80c IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finžgar, trdo vezana knjiga z 280 strtni............$1.60 IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50 IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani .......................... 60c IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C. Doyle, brošura z 233 strani ...............................................— 75c JAROMIL, češka narodna pravljica za mladino ........................... 30c JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive ....................$1.00 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ....................................$1.50 JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 30? strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ............$1.00 JURČIČEVI ZBRANI SPISI, zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov je 10 zvezkov, vsak po................$1.00 V vsakem zvezku so sledeče povesti: 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klo-šterski žolnir. — Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški val-per. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata, 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. — — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci. 10. zvezek: Slovenski svetec in učitelj. — Veronika Deseniška. KMEČKI PUNT, A. Šenoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani ......................................$1-00 KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Fer-dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00 KRALJ ALKOHOL, J. London. Bošura 245 str. Povest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol....$1.25 KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani....$1.00 KRIŠTOF DIMAC, J. London. Trdovezana knjiga 404 str. A-meriška povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raz-boritega življenja na divjem za-padu ................................................$1.50 KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, — vsak zvezek po ............................ 65c 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek': Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata. — Različni sestri. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovenci. Dva dela; vsak stane ..................................... 60c KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' Krmite. Trdo vezana knjiga..........$1.25 Mehkovezana knjiga ..................$1.00 KAPETANOVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja .................................. 65c KAZAN, volčji pes, J. O. Cur-wood. Roman iz kanadskega življenja. Brošura 196 strani.... 75c KLEOPATRA, R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Brošura 290 strani ........................................$1.00 KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ............................$1.25 PISANO POLJE J. M. Trunk Borba med narodi Značilno in v ospredju je zdaj pri borbi med narodi to, kar se zadnjih pet let godi tam v Mandžuriji, in kar se je pričelo v Afriki med Italijo in Abesinijo. Pravijo, da smo imeli zadnjih 50 let 39 krvav vih vojsk. Mnogi pri tem majajo z glavami in se poprašu jejo: Kam gremo, kam plove-mo? Nočem raziskovati, kaj je za vojskami, pred očmi so mi bolj borbe. Borba se navadno udejstvuje v vojski, ampak borba sama na sebi ni nobena vojska v pravem pomenu besede. Borba je lahko med bratoma v isti družini, pa ni treba, da bi se ravsala in kavsala. Ako se borbi pridruži neko nasilje, potem je pač vojska, prelivanje krvi, morenje, uničevanje, podjarmljenje, izkoriščanje, zasužnjenje itd. Pred očmi mi je le borba. Japonci so dosegli v zadnjih par letih več, kakor bi se dru gače niti v sto letih ne moglo pričakovati. Kako so doseglv to ne spada sem, niti ne kakšne namene imajo, niti kako utegnejb uspehe izrabiti. Japonska gre od uspeha do uspeha. Sosedna orjaška Rusija se je malo mrdala, tudi Amerika, celo Anglija, ampak danes je vse to mrdanje pač le mrdanje, in Japoska pozna vse to vrlo dobro in gre svojo pot. Pri borbi, katero vodi Ja jonska, bi prišla pod enakimi pogoji v poštev edinole Rusija kot večstoletna gospodarica Sibirije in soseda Kitajske. Amerika ima ogrožen le — žakelj, Anglija morda svoj vpliv, tudi žakelj in svetovni imperij. Kitajska, kateri se Japonci zajedajo v kri, je revi-ca. Kako to, da Japonci korakajo od uspeha do uspeha, kako da Rusija ne kaže nobene odporne moči in so brez moč; celo Amerika in Anglija in ves zapad ? Kako, da se ogromna Kitajska z njenimi miljoni ne more ganiti? Ni na tem, da bi se pri tem presojalo, kaj Japonska hoče, po čem stremi. Započiela je borbo, in v borbi čudovito napreduje. Odkod to? Razlog je na dlani. Japonci so naravnost občudovanja vre den nar»od kot narod, kot skupina. Organizirani kot kak stroj, delavni, skromni, varčlji-ri, požrtvovalni, tudi idealni dasi v zmoti pravega človeške, ga ideala, nikakor ne materialni, dasi za materialne uspe he za svoj narod. Kako sosedna in sedanja sovjetska Rusija? Sicer se vrstijo, da je njih komunizem prava religija, toraj ideal comme il faut, kakršnega svet še ni videl in še ni doživel. Eh..er.. ideal. Komunizem je $oli ma terializem, ki se dosledno obrne zoper vsak resničen idealizem, se spremeni, kakor kažejo jasno dejstva, v borbo zoper — Boga, in s tem uničuje vsak idealizem. Jesti in piti je sicer potrebno, ampak kake požrtvovalnosti za kak skupen namen kaj takega ne nudi. Odkod naj jemlje sedanja Rusija moč z'oper naravnost čudovit — idealizem na rodnega razširjenja na Japonskem? Nima ga ta sedanja Rusija, in zato se malo repen-či, pa šuti in se umika- in izgublja pri taki neenaki borbi. In Kitajska? Miljoni, goli miljoni brez vsake notranje sile kot narod, kakšno ima kot narod Japonska; zato mora zapustiti postojanko za postojanko. Pri Ameriki in Angliji pa sploh ni ničesar višjega, ker — žakelj ni dosti bolj' ši od ruskega krušnega mate-rializma. (Konec prih.) -o- JAPONCI ZAHTEVAJO ENAKOST Tokio, Japonska. — Kakor se je izrazil glavni japonski delegat za pomorsko konferenco, ki se bo vršila prihodnji mesec v Londonu, bo odločno zahteval, da se dovoli Japonski enaka mož v brodovju, kakor ga imajo druge države, in dosedanje razmerje 5—5—3 se mora izpremenit' v 5—5—5. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS 23 LET IZKUoNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenu* Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. Program SLIKOVNIH PREDSTAV V CHICAGI IN OKOLICI V kolikor so se naselbine odzvale in dosedaj priglasile z« slike, katere bo Mr. Grdina kazal v Chicagi in okolici slovenskemu ljudstvu, so sledeče: 22. in 23. nov. v slovensk' -laselbini pri sv. Štefanu v Chi- cagi clva večera in povrh tega še en popoldne, za šentštefanske otroke. V nedeljo, 24. nov. v India* lapolis, Ind. Vsi imenovani prostori se lahko zanesejo, da bodo slike OK prav po želji ki jo gojite do slik* •— Pridite točno, kakor vam bosta oznanjena ura in čas. Škoda bi bilo, če zamudite te prilike, ker se ne bo morda nudila nikdar več. Vabilu se pridružuje Mr. Grdina, ki je potrdil program, katerega je vredila Mrs. Kushar. VELIKA BLAZNIKOVA PRATIKA ZA LETO 1936. JE TUKAJ! Ravnokar smo jo prejeli in je kakor vsako l^to tudi letos zelo zanimiva. Krasijo jo številne slike, kakor tudi bogata vsebina. Naročite jo takoj, dokler zaloga ne poide. — Stane z poštnino vred 25 centov Naroča se od: KNJIGARNA * m, SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 85 — Res. 4080-W