The Oldest an;J Most popular Slovene Newspaper in United States of America AMERIKANSKI SLOVENEC IN TWO PARTS—PART I. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico —- od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI liN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj ■priljubljen slovenski Ust v Združenih Državah Ameriških. V DVEH DELIH—I. DEL STEV. (No.) 243 CHICAGO, ILL., TOREK, 20. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 20, 1932 LETNIK (VOL.) XLI Prohibicija požrla miljam - Francija pozvana na po V DVANAJSTIH LETIH SE JE POGNALO V ŽRELO PROHI-BICIJE 34 MILJARD DOLARJEV NARODNEGA DE-NARJA. — PRI IZVAJANJU PROHIBICIJE BILO UBI-TIH 2,602 ČLOVEŠKIH ŽIVLJENJ. — NAROD PRI-ČEL ODPIRATI OČI. Washington, D. C. — Bojevita organizacija "Crusaders", ki se bori za preklic prohibicij-skega amendmenta v ustavi, je pretekli teden izdala svoje poročilo, ki je bilo rezultat dolgega študija in v katerem navaja izgube, katere je utrpela "suha Amerika" tekom dvanajstih let suhaškega diktatorstva. Številke so naravnost ogromne. Nič manj, kakor 34 in pol miljard dolarjev je namreč tekom teh 12 let pognala Amerika v zrak s svojim brezumnim uveljavljanjem prohibicije. Kako strahovito visoka svota je to, se more jasno presoditi šele z raznimi primerami. Tako je ta znesek nad dvakrat večji, kakor znašajo vsi vladni dolgovi Amerike, kateri dosegajo višino 16 in pol miljard. Skoraj deset miljard stane deželo prohibicija več, kakor so bili nje celokupno vojni stroški, kateri Mto znašali 26. miljard. In vojni dolgovi, kateri so posebno zadnji čas dvignili toliko prahu, so le majhen del tega, kar je morala Amerika žrtvovati za ta svoj "noble experiment". Dva in polkrat več je namreč deželi požrla prohibicija, kakor znaša skupni dolg vseh držav Ameriki. Dohodki iz prohibicije pa so znašali v 12 letih celih — 60 milijonov dolarjev, ki so se sko-lektali z raznimi kaznimi in permiti. Gori so navedene samo mate-rijalne izgube. Poleg tega pridejo pa še človeška življenja. V celem je bilo ubitih pri izvajanju prohibicije 2,602 oseb. Od teh je bilo 513 suhaŠkih agentov, ostalih 2,089 pa državljanov. In za vse te moritve, ki so jih izvrševali suhaČi, je bilo samo pet agentov obsojenih; vsi ostali so bili oproščeni. Kolika ' Pa je še druga škoda, ki jo trpt dežela vsled prohibicije, se pa »ploh ne da oceniti. Naraščanje zločinov, gangsterstva, raketir-&tva, pijanstva, pokvarjenosti mladine, preziranja zakonov — to so vse cvetke, ki so zrastle fia umazanem vrtu prohibicije. Ni čuda torej, da se pošteni elementi Čimdalje bolj odvračajo od suhaške postave, in da ji ^nogi, sicer zagrizeni, toda značajni. suhači obračajo hrbet. Pokazalo se je to zlasti pri zadnjih volitvah, ko se je ogromna v®Čina prebivalstva izrekla za ^kojšcn preklic suhaškega a-^endmenta, ki si ga je v platformo postavila demokratska st*anka. Tudi v kongres poča&i prodi-ta to snoznanje. Pred par tedni 8te se skoraj dve tretjini poslancev izrekli za preklic. To-casno pa je v poslanski zborni-Cl Predlog, da se Volsteadova Postava predrugači v toliko, da b° dovoljeno legaliziranje pi-V torek pride ta predlog na glasovanje in, kakor se z goto- °stjo domneva, bo tudi prodrl. "Aner. Slovenec" je vez, ki as d*uii, da se razkropljeni S**? ne Izbirno med nJiiru—Rev. J Čem,. H00VERJEVA POSLANICA Hoover se je obrnil na kongres glede vojnih dolgov. — Pričakuje se odločitev Francije. —o— Washington, D. C. — Tekom tega tedna bo predsednik Hoover podal posebno poslanico kongresu glede stališča vlade o vojnih dolgovih in o tem, ko ne-katere države niso plačale svo-j jega obroka 15. decembra. Dasi 'je spomenica takorekoč že sestavljena, se vendar ne ve nje natančna vsebina. Toliko pa je znano, da bo obravnavala vprašanje o razpravljanju glede vojnih dolgov, kakor tudi o svetovni ekonomski situaciji. Glede vsebine poslanice je imel Hoover več k-rnferenc s člani vlade. Francija, kolikor je znano, se bo smatrala v isti vrsti z drugimi državami in se ne bodo glede nje sklepale nikake posebne določbe. Ako se bo v par dneh še odločila, da bo plačala zaostali obrok, bo všteta v vrste dragih držav, ki so svoj obrok poravnale; ako bo pa še naprej trdnovratno se branila izpolniti svoje obveznosti, se bo postopalo z njo v drugem smislu. V soboto je državni tajnik Stimson pozval francoskega poslanika na razgovor glede te zadeve. Pri tej priliki mu je dal razumeti, da ne bo ameriška vlada stopila s Francijo v nikaka pogajanja glede vojnih dolgov, dokler Francija ne r>la-ča zapadlega obroka. Kakor hitro bo pa plačala, se bo njena prošnja upoštevala enako kakor drugih držav. Na Franciji je torej, da se v doglednem času izjavi. -o- PREPOZNO OBVEŠČENA, PRAVI POLJSKA Varšava, Poljska. — Poljska je ena tistih držav, ki 15. dec. niso izpolnile svoje dolžnosti napram Ameriki in niso plačale svojega obroka. Kakor pa se je izjavil tukajšnji zunanji minister, ne zadene za to krivda Poljske same, marveč v prvi vrsti Ameriko. Poljska je namreč prosila za moratorij, Amerika Pa je prošnjo odbila, a ameri-1 ški odgovor je prišel prepozno, namreč šele 16. decembra. . —o- SAMOUMOR V ODLIČNI ! DRUŽINI j New York, N. Y. — V tukaj-1 šnjem Governor Clinton hotelu so našli v petek obešeno Mrs. A. Brace, pastorko admirala Par-sona. Samomorilka je bila staro okrog 30 let. Napisala je pred smrtjo več pisem, enega na policijsko poveljstvo, na katerem je napravila opombo, "da bo , vse pojasnilo". Truplo so našli, j ko je bilo že deset ur mrtvo; večer preje, ko je prišla v ho-; tel, je namreč naročila postrež-I j niči, naj jo pusti drugi dan v , miru, češ, da je utrujena. POLICIJA USTAVILA "PARADO GLADUJOČIH" Slika kaže prizor, ko je policija mesta Washington, D. C., počakala prihod gladujoče armade in jih ustavila na mestni meji. Došleci so se nato uta borili na polju blizu mesta. OBSOJEN NA SMRT - 1 Električni stol za mladostnega ] zločinca. i —O— i Chicago, 111. — V petek se je ] končala obravnava proti 171et- c nemu Jamesu "Iggy" Varecha. j Sodnik je spoznal v obtožencu tako nepoboljšljivega in nevar- ^ nega morilca, da je kljub nje- ( govi mladosti izrekel nad njim . smrtno kazen na električnem , stolu. Kakor v svojem življe- j nju, je mladostni izprijenec po- . kazal ves svoj odurni značaj tudi ob izreku smrtne obsodbe. ' Naravnost podivjal je in začel 1 je bruhati (umazane obdolžitve na sodnijsko osobje. Ko so ga ' odpeljali v ječo, je zakričal na 1 množico, ki se je zbrala okrog i njega: "Pojdite k vragu vsi : skupaj!" — Drugi dan je po- ; stal malo bolj krotek in je tudi < prosil za duhovnika. i -o- , FILIPINCI ZAHTEVAJO PROSTOST I Manila, Filipini. — V tukajšnjem senatu se je pretekli te- i den razpravljalo o obotavlja- > I nju, ki ga kaže ameriški kon- , ^gres glede dovolitve neodvisno- ; isti Filipinom. Težke obtožbe so 'ob tej priliki padale na Ame-I riko, češ, da Filipine naravnost izžema. Svoje blago v neome-., jeni množini uvaža na Filipine, nasprotno pa ne pusti, da bi filipinsko blago prišlo v Ameriko -o- NOVA FRANCOSKA VLADA SE USTVARJA Pariz, Francija. — V soboto popoldne je J. Paul-Boncour, j vojni minister v bivši Herrioto-vi vladi, sprejel predsednikov mandat za sestavo nove vlade, i Domnevalo se je tedaj, da ima lahko dosti upanja, da se mu j bo posrečilo. Prvi čin novega I min. predsednika bo, da obvesti Washington, da je Francija pri volji plačati, a želi pogajanja, j ^ POLOM ZAVAROVALNIN-SKE DRUŽBE Chicago, 111. — Federalne in državne oblasti se bavijo z zapletenim stanjem zavaroval-. ninske družbe Illinois Life In-, surance Co., ki je pred nekaj ; dnevi napovedala bankrot. Pri • družbi je zavarovanih 70,000 • oseb in skupna vrednost vse zavarovalnine znaša 150 milijo-1 nov dolarjev. 1 KR1ŽEMJVETA — Stockholm, Švedska. — Posebno sodišče je končalo s preiskavo proti bratu mednarodnega sleparja Ivara Krue-gerja in ga obsodilo na tri in pol leta ječe ob trdem delu, češ, da je sodeloval pri sleparijah svojega brata. — Ženeva, Švica. — Po cenitvi mednarodnega delavskega urada je na celem svetu skupno brezposelnih točasno najmanj 30 milijonov oseb. Letna izguba na plačah se ceni na 20 miljard dolarjev. V odpomoč priporoča urad skrajšanje delovnega časa. — Belgrad, Jugoslavija. — Tukajšnji kralj Aleksander je v soboto praznoval svoj 44. rojstni dan. Ta dan je bil državni narodni praznik. Prvi, ki je kralju čestital, je bil njegov devetletni sin, prestolonaslednik Peter. -o- SODNIKI SI ZNIŽALI PLAČO Chicago, 111. — Dvajset sodnikov tukajšnjega okrožnega sodišča je v petek odglasovalo, da se strinjajo s tem, da se jim za 15 odstotkov zniža plača, ki io dobivajo od okraja, katera je znašala do zdaj $7000. Obenem pa dobivajo ti sodniki od države nadaljnjih $8000 na leto, a to ni podvrženo znižanju. Vseh 20 sodnikov bo v juniju >onovno kandidiralo in to je bil bržkone glavni povod, da so pristali na znižanje. PONESREČENA REVOLUCIJA Pravočasno odkrita zarota proti vladi v Argentini. —o— Buenos Aires, Argentina. — Nad celo Argentino je proglašeno obsedno stanje za 30 dni. ko je bila koncem preteklega tedna odkrita obsežna zarota, ki je imela namen, nasilnim potom prevreči sedanjo vlado. — Med aretiranimi voditelji osnovane zarote sta tudi dva bivša predsednika, Yrigoyen in de Alvear, ki sta bila že odpeljana v pregnanstvo. Tudi več drugih voditeljev bo izgnanih, večina v Evropo. Vrhovni vodja celega gibanja je bil baje neki komunistični dijak. -o- GARNER POZIVA K DELU Washington, D. C. — Komaj pred dvema tednoma so se kon-gresniki zbrali k zasedanju in že jih je mnogo med njimi, ki bi radi imeli o božiču počitnice skoraj cela dva tedna. Načelnik poslanske zbornice, Garner, je ogorčen nad temi kongresniki, češ, da hočejo prekiniti delo, ko vedo, v kakem položaju se nahaja dežela. Mnogi od njih bi sploh ne šli v domač kraj, ker bi jim ljudstvo očitalo, da hodijo po počitnicah, dočim bi moral kongres zborovati. -o- UMOR NA PROMETNI ULICI Jacksonville, Fla. — 271etna dekle Manone Murrell je bila v petek popoldne ustreljena na enem najbolj glavnih prometnih križišč tega mesta, med tem, ko se je v neposredni bližini nahajalo na stotine oseb. Napadalka je bila neka Mrs. Frazier, žena federalnega u-'službenca, mati peterih sinov. | Umorjena je bila tajnica njenega moža. Na policiji je napadalka izjavila, da je izvršila svoj čin z namenom, da obvaruje svoja dva starejša sinova, ki sta nameravala sama to storiti, češ, da je umorjena rušila njih družinsko življenje. --o- — Berlin, Nemčija. — Zaradi veleizdaje je bil obsojen od vrhovnega sodišča na 10 let ječe illetni A. Jaeger. Njegova krivda sega 17 let nazaj, ko je 15. aprila 1915 dezertiral od svoje armade k Francozom in jim izdal nemški načrt za plinski napad- Iz Jugoslavife. ŽALOSTNA USODA REVNE MATERE TROJČKOV; DOBRI LJUDJE SO SE JIH SPOMNILI IN JIH REŠILI NAJHUJŠE BEDE. — HOTEL JE PRITI DO DENARJA, PA JE PRIŠEL V ZAPOR. — SMRTNA KOSA IN DRUGO. Dobrosrčnost Slovencev do re-vežev Žena siromašnega kmeta Jeriča iz Studenc pri Trebnjem na Dolenjskem je pred kratkim porodila trojčke, tri deklice, nepričakovano, brez vseh potrebnih priprav, brez zdravnika in brez babice. Popolnoma nepričakovano je to revno družino obiskala štorklja in prinesla Cilko, Ančko in Mici, katere so že naslednjega dne pri krstnem kamnu farne cerkve v Trebnjem krstili, kjer so dobile svoj prvi blagoslov. To je redek in menda edinstven dogodek pod trebanjskim zvonom. Kmalu po rojstvu deklic se je materi, ki je bila že poprej rahlega zdravja in je malo poprej prišla iz umobolnice, kamor jo je spravila huda živčna bolezen, zdravje zopet poslabšalo. Položaj je bil zlasti obupen, ko ni bilo pri hiši niti najpotrebnejšega in žena se je obupno branila v bolnico. Dobri ljudje so, ko so izvedeli kako in kaj, od vseh strani prinašali revni družini darove v denarju, obleki, hrani itd. Najbolj so se pri tem seveda spomnili matere in pa novorojenk in kakor pravi poročilo, so skoro tekmovali, kdo bo prej in bolj pomagal v tej revščini. Ko so potom časopisov t;udi drugod izvedeli za silno revščino, ki vlada v tej družini, so se odzvala poleg domačih tudi druga usmiljena slovenska srca in pošiljali so izdatne darove. Nekdo se je oglasil celo iz Švice in je poslal lepo darilo v denarju. Sedaj poročajo, da se je materi v novomeški bolnici zdravje že zelo izboljšalo in ne bo dolgo, ko se zopet povrne domov k možu in ostalim štirim otrokom, ki jo že težko pričakujejo. -o- Ogenj v Drulovki pri Kranju Pred dvema letoma v poletju je bilo v obsavskih vaseh na desnem bregu Save navzdol več požarov. Gorelo je enkrat tu, drugič tam, za požigalcem pa ni bilo sledu. Med drugim je meseca junija leta 1930 zgorela posestniku Francetu- Triler-ju, po domače Povletu, hiša in hlev. Le lesen pod, ki je bil nekoliko korakov oddaljen od o-stalih poslopij, je ostal nepoškodovan. Z izplačilom od zavarovalnine in milodari si je postavil novo hišo in hlev, obenem je pa takoj po požaru zavaroval pod za petnajstkrat večjo svoto, kakor je bil vreden. V nedeljo, 27. nov., že ob 6. zjutraj je Trilerju pogorel tudi ta pod. Ogenj je bil velik in nevarnost je obstojala, da se vnamejo še druga domača poslopja in poslopja drugih sosedov. — Triler je za nesrečo zvedel šele po maši, ker je šel že zgodaj z ženo in hčerko v Kranj v cerkev. Pravijo pa, da je menda šel takoj ko je zvedel novico, še predno je videl nesrečo, na orožniško postajo, kjer je popisal, kaj vse mu je NAZNANILO Ker je letos Božični večer (Christmas Eve) v soboto, bo vsled tega urad Slovenskega Stavbinskega in Posojilnega Društva (North Shore Building & Loan Association) zaprt cel večer. Urad bo odprt v petek zvečer ob navadni uri, v soboto popoldne bo urad odprt le od 2. do 5. ure. Ako ima kdo kakšno važno zadevo, naj pride v petek zvečer. Ta sprememba je le za 23. in 24. decembra. V prihodnje bodo zopet uradne ure kot po navadi. Prosimo, upoštevajte to. — Pozdrav. North Shore Building & Loan Association Math. Ivanetich, tajnik ogenj uničil. Navedel je, da je bilo na podu veliko sena, butar, nekaj strojev in voz ter da ima škode za celih sto tisočakov. Na čudo je pa velik in nevaren ogenj napravil prav malo škode in še pod ni bil popolnoma uničen. Ljudje so pa vedeli povedati, da na podu ni bilo ne krme in ne b,utar, striji so pa ostali nepoškodovani. Trilerja in njegovo ženo so zaprli, ker ju sumijo, da sta sama zažgala, da bi tako prišla do denarja .. . -o- Potres v Bosni V nedeljo, 27. nov. popoldne so v Sarajevu občutili potres, ki je trajal dobrih 10 minut. Potres je povzročil v mestu precej strahu. Bil je tako močan, da so po stanovanjih popadali manjši predmeti s svojih mest. Tudi po drncriii krajih v Bosni so čutili potiva. Zadnji potres se je čutil v Sarajevu letošnjo velikonoč. -_o- Redek lovski plen Posestnik Petrič v Črni pri Mariboru je pred kratkim u-strelil redek primer uralske sove, ki meri z razpetimi kre-ljutmi do pet čevljev. -o- Smrtna' kosa V Ljubljani je .umrl Milan Detela, poštni uradnik v pokoju. — V Mariboru je umrla Katarina Pavlin, posestnica, stara 30 let. — V Lahomšku pri Laškem je umrl Jurij Kranjc, posestnik in ustanovitelj hranilnice in posojilnice v Laškem, star 71 let. — V Mariboru je umrla Ivana Farazin, zasebnica, stara 87 let. Zagreb, sedež grško-katoliške škofije Poročajo, da je bil prenešen sedež grško-katoliške škofije iz Križevca v Zagreb. — Škofija je bila ustanovljena leta 1661 in od takrat je bil sedež škofije vedno v Križevcih. — Celih 250 let so se ponavljali načrti za prenos škofije v Zagreb in sedaj so se uresničili. -o- Drevo ga je ubilo 551etni delavec Vinko Hrl-bernik iz Braslovč je v gozdu pri Vranskem podiral precej veliko smrekovo drevo. Podse-kano drevo je zgrmelo na Krita ernika in ga s tako silo zadelo, da mu je pečila lobanja. -o- Utonil je Na Draganjih selih, občina Šmihel-Stopiče, ko so bili pri posestniku Šjiršli vsi zaposleni na polju, otroci pa sami doma, se je zgodila nesreča, da je posestnikov sinček v družbi z drugimi otroci zlezel na rob vodnjaka, zgubil ravnotežje in padel v vodnjak, kjer je utonil. Drugi otroci so se razbe-žali, starši so pa šele po preteku dveh ur sinčka pogrešali in ga nazadnje našli mrtvega v vodnjaku. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. The f irst and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1S91. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon CANAL 5544 Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 151. Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto .......................................$5.00 For one year ...................................$5 00 Za pol leta ........................................ 2.50 For half a year ................................ -- 1 Za četrt leta 1..................................... 1.50 For three months ............................. 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: ! Chicago, Canada and Europe: Za celo leto ........................................$6.00 For one year ....................................$6.00 Za pol leta ........................................ 3.00 For half a year .a............................. 3.00 Za četrt leta .................................... 1.75 For three months ............................ 1-75 POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se "ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___________ Božične misli Kako dolgo je že, kar smo v miru in veselju in tako s celo dušo in srcem mogli praznovati ljube božične praznike, se vdajati sladkim skrivnostim, ki nam jih v teh dneh stavlja pred oči Cerkev, pa uživati prijetno radost toplega domačega božičnega razpoloženja? Ko so bili že dnevi pred prazniki polni z ljubeznijo navdihnjenih priprav in pričakovanja? Kakor da bi v naših dneh vse to minulo. Ljudem je tako zelo težko otresti iz glave moreče skrbi za vsakdanji kruh, njihovo srce je čisto upehano od neprestanega gona za minljivimi dobrinami. Moramo si odkrito zastaviti vprašanje: ali smo v tem direndaju sploh zmožni pravega božičnega razpoloženja., ali so naše duše pripravljene, da prisluhnejo veselemu oznanilu miru in odrešenja . . . Odrešenik, ki ga proslavlja božič, prihaja na svet kot dete, v plenice zavito in v jasli položeno. Pomočnik, ki je sam ves nemočen, iprinašalec darov, ki je reven, rešenik, ki pa je-zapuščen ... To ni za naš čas! Sodobni svet gotovo ne išče— otroka. Išče finančnika, ki bi mu pričaral novih zlatih virov, išče državnika, da ga popelje iz sedanjega političnega kaosa, išče socialnega reformatorja, ki bi vsem mogel vstreči, revežem in bogatinom, pa da bi nikomur ne bilo treba ničesar žrtvovati. Za takimi veljavnimi avtoritetami se poganja naš čas in čaka, da k njim pošlje svoje časnikarske poročevalce poizvedovati mnenje in mišljenje. Toda kaj bi z otrokom, ki povrhu leži še v bornem hlevu med živino in pastirji! Tako modruje naš vase zaverovani svet. Vendar mu ves domišljavi na*M3.\ nič ne pomaga. Končno bo le treba iti v Eet-lehem, in to Čimprej, da ne> pridejo nad nas še hujši časi. Nočemo s tem reči, da ne bi potrebovali finančnikov, dalekovid-nih državnikov in modrih prepbraževalcev družbe. Da bi le prišli, polne roke posla bodo imeli! Toda je nekaj čudnega s sodobno človeško družbo: Saj se ne more reči, da bi na svetu ne bilo velikanskih množin dobrin, ki so potrebne za življenje in gospodarstvo človeku. Tudi denarja je veliko med ljudmi in sicer tudi med širokimi ljudskimi masami. Tehnika, prometna sredstva in vse mogoče zveze so na višku. Toda zadovoljstva in miru — ni. Pogrešamo ga med revnimi, in bogatimi. Zadovoljnost je roža, ki jo najtežje najdete. Toda vsepovsod nič koliko nejevolje in pritožb. Poleg finančnikov, državnikov in socialnih reformatorjev je človeštvu treba za srečo še nekaj, česar mu oni ne morejo dati, in to je prenovljenje d,irš. Prenovitev d,u'š pa prinaša in oznanja ravno božje Dete v betle-hemskih jaslicah. Vemo, da skušajo reformirati duše tudi — boljše viki. Z ■radikalnimi sredstvi se trudijo, da ustvarijo druge zunanje razmere. Prepričani so, da bodo v drugačnih razmerah dorašcali tudi drugačni ljudje. Mnoge, zlasti mladino, so umeii navdušiti za svoje cilje. To je zunanja reforma, ki se bo maščevala nad svojimi očeti tisti hip, ko bo izostal obljubljeni paradiž na zemlji. Maščevala se bo, ker se laska človeškim slabostim in ker je razbila naravni človeški edinici, ki sta zakon in družina. Ako obljubljeno in pričakovano bogatejše, udobnejše, na zunaj boljše življenje izostane, se bo vsa tista občestvena zavest, ki jo hočejo vzgojiti, prevarana in razočarana zrušila. Nravno in etično življenje mora namreč le od znotraj na ven rasti. Notranjo duhovno reformo prinaša človeštvu edinole bet-lehemsko Dete. Kristus ni bil finančnik, ne državnik, on ni pričel z zunanjimi napravami, ampak je posegel v človekovo notranjost. Novi, boljši ljudje naj ustvarijo nove, boljše razmere. "Božje kraljestvo je v vas!" Deloma so ljudje izpolnili nalogo, ki jim je stavljena od božjega Reformatorja. Zal. da le delno in ne popolnoma. Ko bi njegovo postavo ljubezni in pravice človeštvo docela izvedlo, bi danes njegov nauk bil svetovni zakon, vsaj v krščanskih deželah. Odvisno je od kristjanov, v koliko božjo postavo spreminjajo v živo življenje. Za naš čas, ki je tako poln gospodarskih strok, ima božični praznik prav poseben pomen. Mogli bi reči, da je našim razmeram in potrebam najbolj odgovarjajoči praznik. Stvarnik, ki stopi na zemljo v podobi ubogega deteta, zahteva pravičnost in ljubezen. Pravičnost do vsakogar, tudi do najrevnejšega. Zahteva, da ima vsakdo človeka vredno življenje, hrano, obleko in stanovanje. Zahteva, da sč z ljudmi postopa kot se za človeka spodobi. Betlehem zahteva pravičnosti! Božični zvonovi kličejo letos, v letu stiske m bede, bolj kot kda j koli k pravičnosti. Vabijo pa tudi k ljubezni, ki jo zahteva betiehemsko Dete. Sebičnost praznuje svoje orgije, ker so ljudje pozabili na nauk Novorojenega. Siti nočejo biti v uživanju moteni, čeprav drugi stradajo. Kako glasen kiic doni iz betlehemskega hlev-ca po reformi duš! Iz jaslic nas pozdravlja božje Dete, na čigar ramah sloni svetovje in iz čigar ust pritega božja modrost. Ljudem prinaša svobodo otrok božjih, ter bogatine rešuje suženjstva mamona in jih uči, da jim je imetje dano le za to, da morejo veliko dobrega na zemlji storiti. Reveži pa imajo v betlehemskem Detetu svojega najbolj ubogega brata. Tudi ijtežji časi so božji časi. Vernega človeka; zato tudi velike stiske ne bodo spravile v obup. Naj še tako divjajo viharji, luč njegovega srečnega miru ne bo ugasnila, ker se ne hrani s po-i:emskim oljem. Gospodarska kriza je gotovo res strašna, toda neozdravljiva bi postala šele tedaj, če postane kriza vere. Kdor je našel Dete v jaslih, tega nobena stvar več ne loči, od njega. Res so hudi časi, toda verni kristjani morejo kljub težkim dnem pri betlehemskem Detetu praznovati vesel božič. tivna različna naša slovenska društva, ki kljub depresiji, k! tudi nas tare,* še vedno prirejajo veselice in zabave, ki so še dosti dobro obiskane. Umevno je, da par ur v veseli družbi na društvenih veselicah in zabavah, človek vsaj za hip pozabi današnje težave in slabe čase. Kakor se še spominjam prireditev te sezone, je eno .prvih priredilo Slovensko pevsko iri dramatično društvo "Domovina". Priredilo je namreč lepe dramsko predstavo "Mati", katero je občinstvo naravno ,1 uživalo. Udeležili so se te predstave v tolikem številu1 kakor malokdaj. Za tem so eno .za drugo imela skero vsako soboto ali nedeljo veselice razna podporna društva, kakor dr. sv. Jožefa, KSKJ.. dr. fi\\ Petra JSKJ., dr. Bratska Zveza SNPJ., kakor tudi mladinski zbor tambura-šev. Slednji prvikrat nastopil s svojim koncertom in žel velik uspeh. Želim ob tej priliki mlademu zbori; veliko napredka lin začrtani poti kulturnega dela. — Dne 10. m 31. decembra s:no pa praznovali praznik jugoslovanskega ujedinjenja. Kar.dva dni smo praznovali in pri tem so po večini sodelovala vsa jugoslovanska društva. Oba dni smo imeli med seboj velikega gosta, namreč jugoslovanskega poslanika, našega zavednega Jugoslovana Slovenca Dr. Leo-nida Pitamica iz Washingtona, D. C. — Mislim, da bo o tej proslavi kdo drugi poročal kaj več. Kakor je bilo že poročanc, se je tukaj pri nas Ustanovilo novo mladinsko društvo in to je "Mladinski zbor" pevskega in dramatičnega, društva "Domovina". Omenim naj ob tej pri-iliki, da to mlado društvo prav lepo napreduje. Do sedaj šteje že nad 60 članov. Da bi*lc slišali, kako vam ti mali znpo.io. — Pa povem vam, da jih boste kaj lahko prav kmalu slišali To mlad« društvo namreč priredi svoj. koncert, na q.nn sv. Štefana, d?}& 2:6. decembra, v Slov. Narodnem Domu, 253 Irving Ave., v Brooklynu. Da.st p re pričate, da v resnici lepo za-pojo, pridite ta dan ob -i. uri popoldne v omenjeno dvorano in videli jih boste in jih slišali. Prepričali se boste, da je res. kar sem tukaj napisal. Kako, da bi ne bilo vse to res, ko pa ima vodstvo tega zbora v rokah dobro poznani operni pevec g. Anton Šubelj. — Slišal sem tudi, da pride omenjeni dan tudi tv. Miklavž iz starega kraja, ki bo obdaroval vso zbrano mladino v dvorani Slovenskega Doma. Torej stariši, pripeljite s' seboj svoje-male na ta dan, da vidijo Miklavža in da jih po lepi stari navadi obdaruje, kajti od društva Domovina mu je naročeno, da obdaruje vso mladino, ki bo zbrana pri tem koncertu, ki ga proizvaja Mladinski Zbor društva Domovina. — Se eno bom povedal, namreč to. da bo na Silvestrov večer, kakor vsako leto, velika veselica v Slov. Nar. Domu. Za' letos sta se združila Slov. Dom in pevsko društvo Domovina, da prirede to veselico skupno in sicer v prostorih S. N. Doma na 253 Irving. Ave. v Brooklynu. Program bo jako iep in dosti obširen. Zato dragi rojaki, pridite tudi na Silvestrov večer v ome njeni Dom in ne bo vam žal, ker to boste sami radi pripo-znali, da kjer je petje, je tudi veselje. No poglejte, na najvažnejše poročilo bi bil pa skoraj popolnoma pozabil in vem, da boste tega vsi veseli. — Slovenska pesem se bo namreč slišala zopet na radio in sicer v soboto, dne 24. decembra. Pelo bo vsem dobro znano pevsko društvo Domovina. Izvajali bodo same božične pesmi, katere tako radi vsi poslušamo. Slišalo se bo na radio postaji WOV 1130 kc. Čas bo že še pravočasno objavljen v tem listu. — Ob koncu dopisa pa vsem bralcem in na-rečnikern tega lista in vsem prijateljem lepega petja in dra matike želim vesele božične praznike in zadovoljno ter srečno novo leto 1933, da bi že vendar enkrat prineslo boljše čase med trpeče delavno ljudstvo, ki v sedanji krizi toliko trpi. Naročnik iz Brooklyna. -o- PAR VESTI Z WILLARDA Willard, Wis. Operaciji na slepiču se je moral podvreči Jos. Fi-ancelj. Operacija se je posrečila, nahaja se pa še v bolnišnici v Owen, Wis. — Mr. Fr. Kokolj je tudi še vedno pod zdravniško oskrbo. — Kakor sem izvedel, se je kake štiri milje od Neilsville proti zapadu zgodila huda nesreča. Pri nekomu so rezali drva s cirkularko. Jermen stroja (engine) je pa zgrabil lastnika tako nesrečno, da mu je glavo dvakrat zavilo. Ko so stroj ustavili in nesrečneža .rešili jermena, mu je glava kar obvisela na truplu : seveda je bil takoj mrtev. Kakor sem izvorlel, je pokojni oženjeji in oče dveh nedorastlih otrok. — Koliko je na tem resnice, ne \:.exm. Zapisal sem to, kar sem slišal. Zadnje dneve po Marijinem prazniku smo dobili nekoliko f Poslanec pri brivcu. — Gospod poslanec ima zelo nežno in občutljivo kožo. — To je pa čudno. A novine pišejo o meni, da imam slonovo kožo. * * * Ni je razumel. — Žena stoji pred zrcalom v večerni obleki in se pripravlja v gledališče. — To je pa res škandal! ■—1 se obrne jezno na moža. — Mož tvojega položaja, pa ima njegova žena samo eno dostojno obleko, ki lahko gre ž njo v družbo! — No, zakaj je pa ne oble-češ? se začudi mož. Prijatelj piva. — No, kako kaj tvoje zdravje, prijatelj? — Eh, revma me neprestano muči. — Nehaj piti pivo, a če boš žejen, pojej jabolko. — O, to bi bilo jabolk! Iz sodne prakse. —- Štiričlanski senat. Prvi votant: Obtoženec ima prav. Drugj v.otant: Tožitelj ima tudi pravv,;, Treti votant : Toda dovolite, gospod kolega, oba vendar ne moreta imeti prav. Predsednik senata: Tudi vi imate prav. * * * Razlaga. — Mihec: Papa, kaj pa je to radio komar? — Povem ti, toda zapri vrata, da mamica ne bo slišala. Radio komar posluša, pa mu ni treba plačati, jaz pa plačam in moram poleg tega še poslušati. * * 'l^fil .J* K&j .vse ženska vidi. ■— Čuj, prijateljica, kako pa veš, da je zaljubljen vate, če pa ni še nikoli o tem govoril s teboj? — Pazim na to, kako me gleda, kadar ga jaz ne gledam. & =!= Na ulici. — Gospod stražnik, tu'je pisarna za izgubljene stvari, kaj ne? — Da, kaj bi pa rada, deklica. — Izgubila sem se. * * * Ta preklicana moda. — Mala Evica radovedno opazuje, kako mamica pred zrcalom oblači novo večerno obleko. — Ah, mamica, zdaj pa že vem, vzklikne naenkrat radostno, to obleko si si dala narediti zato, da bi se lahko dala na hrbtu popraskati. -o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! sem na Willard. Sedaj vam pošljem enega novega naročnika. Drugič vam jih pošljem kaj več. — Pozdrav vsem. Ludwig Perushek, zast. TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR. (96) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS S? a '&'< 3>i /vi Hr. ifi i-.:«™, Wj ,.. ^HiHv-li/ '!■-;•'. .-..'k Vv Ko se je Tarzan osvobodil svojih vezi na rokah, je zopet zaslišal iz džungle pritajeno mom-ljanje. Bil je popolnoma pri miru in niti ganil se ni. Glas se je ponovil in je prihajal iz grma ne daleč od taborišča. Eden od r.iražarjev je začul in se je ozrl v džunglo. V šepetu vpraša svojega druga: "Ali si slišal?" Oba sta zadrh-tela od strahu. In zopet se je začulo zamolklo momljanje. . . Na drugi strani od stražarjev, so se razprostirale široke veje od velikega drevesu. Stražarja sta se pa že preje, ko sta začu^a čudno momljanje silno prestrašila. Prepričana sta bila, da prihajajo neki strahovi. Pozabila sta v strahu, da bi začela klicati pomoč. Toda zde i sta na enkrat opazila, da se je z velike veje spustila neka velika težka pojava v taborišče Zdaj je strah nastal še večji. Stražarja sta začela kl'cati pomoč na ver glag. Plamen ie razsvetljeval vse taborišče. Ko cn i etniki začeli iti skupaj so se ne malo začudili, ko so opazili na jsriotrajno 'strah ojjrajie veS vcisJdh; težkih opic. Beli orjak je klečal b'i-. zu njih z svobodnimi rokami in jim je govoril na glas v neke/n čudnem narečju, strašnem jeziku, podobnem lajanju. Nc dr.kič ocl njega je čepel zvezani Werner in je z groso r.rl v nio§n$ antropide. Z zlobttirf) rezanjem so se bii::alo gorile Wcr-perju in Tarzanu. Vodil jih je Chulk. ,Be'r i jski častnik je dal povelje svojim četniUom naj streljajo na o; ice. Toda črnci so se obnašali, kakor da bi ne ču!i tc^a povelja. Zamorski č«t-niki so bili prepričani, da človek, ki .--na govoriti gorilam, zna vse, zato je bolje ee n«. streljajo. V istem času pa je ustreli častnik. Zdaj j ff stroški. Ž i AMERIKANSKI SLOVENEC, | ] 1849 W. 2.2nd St., Chicago, 111. Ž i Priloženo vam pošiljam svoto 3.................... za obno- S j! rite v moje naročnine za "Amer. Slovenca''. i ^ <><><>()<>CK)<><>0<) OOOOOOO- yOOOOO0^^ V obrambo resnice ROLJŠEVIŠKA RUSIJA PRAVI RAJ. MENE TOVARNA ŽIVI. MOJ OTROK NAJ SE DA KRSTITI, — ČE HOČE, — KO DOPOLNI 18. LETO . . . Govor Rev. Vitus Hribarja, v slovenski cerkvi Marije. Vnebovze-ite v Clevelandu dne 11. decembra 1932. Ta znameniti govor se je glasil približno sledeče: Častiti poslušavci! Ta govor je namenjen vam katoličanom, da se utrdite v katoliški veri, da dobite obrambeno orožje v boju zoper brezverce, ali bolje rečeno, praznoverce ali preveč-verce; ti praznoverci ali pre-več-verci namreč trde, da atomi in elektroni so pravi bogovi Vam katoličanom je dober nauk jako potreben v današnjem času, da morete podučiti take praznoverce. Nam vsem katoličanom je silno potreba, da dajemo tem praznovercem dober vzgled; če pa nimajo ti preveč-verci dobre volje, jim pa ne pomaga mnogo, ne dober poduk, ne dober vzgled, ampak edino pomoč in razsvetljenje od zgoraj. Kaj si mislite o človeku, kateri trdovratno trdi, da elektroni ali atomi, ti najmanjši delei sestavine — materije — so bogovi ? Ti atomi ali elek troni — vsak dobro ve — nimajo nikakega razuma in vendar so ravno ti atomi ali elektroni naredili najbolj pametne, skrivnostne stvari v celem ve-soljstvu, katerih največji duhovi in učenjaki ne umevajo, vkljub vsemu preiskovanju in študiran ju vseh preteklih vekov. Vendar se ti ljudje trkajo na prša, češ, mi verujemo v zdrav razum; samo na sebi je pa to največji zločin nad razumom, da, samomor razuma, če bi bil mogoč. V največji meri je pa ta govor namenjen odsotnežem, ki jih sploh tukaj ni, in ki bi najbolj rabili ta govor. Teh seveda ne bo blizu, ker vprašanje je, če imajo dobro voljo ali ne, -— vabljeni so bili — in če niso prišli, je to njih lastna zadeva. Materialisti večkrat kriče: "Dajte nam dokaze!" — Dokaze jim podamo, oni pa nočejo priti poslušat. Ako hočeš kupiti hišo, se moraš, če si pameten, najprej prepričati, če je hiša prava lastnina prodajalčeva, če ne, boš vse zgubil. Ali ne bi pameten človek se dal dodobra poučiti, če je večna kazen ali večno plačilo; kaj bi si mislil o človeku, ki se ne briga, ki se naravnost roga, ako mu hočeš pokazati pravo pot? Pravo pot mu lahko pokažemo ali prisiliti ga, da ubere pravo pot, tega pa ne moremo mi storiti. To je pa zopet njegova lastna zadeva. Tem ljudem pa ni druge pomoči, kakor goreča molitev dobrih katoličanov, — ne samo dobrih, ampak pravih, velikih svetnikov v naših župnijah, to so oni dobri možje in ženice, ki že ne morejo več delati, katere vsi prezirajo, zametujejo, ki pa potrpežljivo tiče v kakem kotu v cerkvi in ponižno molijo svojega Boga. To so oni ljudje, ki premikajo roko vsegamogočne-ffa Boga; ti so tedaj edini, ki morejo pomoči takim trdovratnim in zaslepljenim duhovom. Namen imamo pri tem ne zba-dati, ampak samo koristiti vsem. Bili ste mnogi izmed vas pri Zadnji naši čarovniški predstavi; videli ste tam shrambo o-Premljeno z zastori; čarovnik Je delal svoje znake rekoč: Sedaj glejte, duhovi so notri, — Juči se prikažejo; zopet naredi znake: Glejte, — mrtvaška gla Va pride na dan; zopet poteg ne svojo palico: Glejte, mrtvi c^h iz onega sveta se pomika ^°tri; čarovnik ukaže mladeni-u: Pojdi notri, ni nobene nemarnosti za te, — on pa s stra-h°m "beži iz te shrambe, drvi j* dvorane preplašen, kaj bi to bl|o! Vendar, seveda, ni bilo nobenega duha, kakor spiritisti galijo da so duhovi, katere m prikličejo iz onega sveta. J" .10 Je vse samo umetna čarov-iT" Marsikateri neuki člo-eK bi rekel, saj sem videl na svoje oči, saj sem slišal na svoja lastna ušesa, kako je prikazen govorila. Na ta način so mnogi moderni praznoverci vsi zaverovani v svoje dozdevne nauke, da so gola resnica, ker so premalo podučeni in premalo temeljito preiščejo vso stvar. Njih vera je prazna vera, je la-živera, ker ne sloni na trdni podlagi; straše se, beže pred strahom, ki ni nikak strah. — Vzrok je vse v njih zmoti, katero so pobrali iz časopisov, ali od svojih napol podučenih (pečenih) tovarišev; resnica pa jim ni znana ali jim celo ni mar. Preidimo torej k našim točkam: 1. Med slovenskimi komunisti čuješ večkrat to trditev: "Boljševiška Rusija je pravcati raj." Res, Rusija je velika., mogočna in sila bogata dežela; ima rodovitna polja, razne rudnine, obširne, skoro neizčrpne gozdove ter mnogo različnega ljudstva; — ali pa ima pod boljševiško vlado tudi svobodo? Kaj pa imaš, če svobode nimaš? Vprašaj človeka v Sing Sing ječi v New Yorku, kaj mu je mogočna stavba, če pa nima svobode. Poglej žival v kletki, kako se neprestano giblje in išče izhoda iz te ozke ječe; kako išče poti v zlato svobodo! Ameriški domoljub se je izrekel : "Daj mi svobodo ali pa smrt!" Boljševiki so rekli: Preje so imeli cai5ji in plemenitaši vsega odveč, a navaden človek ni imel niti najpotrebnejšega. — Danes ima Stalin in njegovi magnati — pristaši — vsega, ker posedajo to, kar so posedali preje carji in magnati. Ima pa li navaden mužik isto; kako se godi večini delavcev in kmetov; kdo bi nam to povedal! Morda ima ta boljševiški raj tudi strupene kače ? — Imamo več prič, ki bi nam povedale, kakšen je ta raj od znotraj; tudi nekaj Slovencev je med temi pričami, njih pričevanje ni ravno najbolj u-godno in laskavo. Najboljše priče so pa sosedje Rusov, ki imajo svoje sorodnike in prijatelje v Rusiji in ki pričujejo naravnost strahotno zoper današnjo Rusijo. Zakaj hočejo ruski mužiki ubežati iz Rusije, če je raj? Posebno še, ker jih v tem slučaju streljajo kot zajce, če jih zalote! Stotine in stotine so jih že neusmiljeno podavili na meji med Rusijo in Rumuni-jo, kakor izpovedo časopisi; njih edini zločin je bil, ker so hoteli bežati iz boljševiškega raja. Nemški inženjer Wm. Mel-chert je bil priča, kako je bolj-ševik Baklonov ustrelil nadškofa Steklanskyja in njegove štiri prijatelje kruto v usta, potem ko ga je preje zverinsko prete-paval in zmerjal. Njihov zločin je bil: hoteli so uteči iz boljševiškega raja. Takih slučajev je na tisoče. Solovjetski o-toki v Severnem Ledenem morju, imajo nad 12,000 takih re-vežev, katerih počasna smrt je hujša, strašnejša od nagle in hitre smrti. Od časa do Časa pošljejo a-merikanski časopisi svoje poročevalce gledat, kako je v resni, ci v boljševiškem raju. Časopis je prinesel slučaj, ko je tak poročevalec pisal tukaj, kar je videl v Rusiji; a za čudo vidi v drugem listu, da je tam njegov dopis ponatisnjen; gre ga tožit na sodišče, ker je prepisal njegov dopis: tam je drugi poročevalec dokazal, da je boljševiški komisar v Moskvi njemu dal to poročilo enake vsebine. Torej enaka tiskana letaka sta bila že tiskana v Moskvi v angleškem jeziku za lahkoverne amerikanske patriote. Tiskano je bilo in že predpripravlje-no, kar »o hoteli blagovoljno dobrotni boljševiki Amerikan- cem sporočiti. Kdo bi verjel takim pričam, ki ne razumejo ne jezika, ne dežele, ki pox*očajo, kar jim boljševiki sami povedo ali pokažejo. Isto je z amerikanskimi senatorji, ki hodijo proučevat Rusijo na mastne stroške Zdr. držav. Prave resnice bomo bože malo izvedeli od takih prič. Ako hočejo naši Slovenci zvedeti resnico o boljševiški Rusiji, zakaj ne bi šlo pet ali deset komunistov tja; naj bodo tam pet let, naj prouče jezik in razmere, naj poročajo potem odkrito, resnično povest, kako se godi večini delavcev in kmetov; končno naj ostanejo tam, naj povabijo še druge komuniste v njih težko dobljeni raj. Ne gre se tukaj, kako se godi boljševi-škim grofom in magnatom in kakšne male plače imajo, ampak poglej, kako se vozijo, stanujejo, se šopirijo, kakor se niti nekdanji carji in velikaši niso mogli. Najprvo preišči dobro, a ne se dati voditi za nos prvemu poročevalcu. Pred leti sem videl v Ljubljani na velesejmu malo kletko, v kateri je bil gad z žabami zaprt. Uboga žaba je imela vsega, kar je želela, ampak v bližini je pa prežal strupeni gad, kdaj jo bo pogoltnil za zajutrek. — Prav sigurno, ta krasni raj za žabo ni bil prav veseli raj! — Kaj pomaga ruskemu mužiku mogočna dežela, velikansko ter neizmerno bogastvo, če pa nima zlate svobode, in če je v tem veličastnem raju vse polno strupenih kač, ki ga lahko tre-notno umore! 2. Čujete drugo krilatico dan za dnem: "Mene samo tovarna živi, v cerkvi ne dobim ničesar! . . ." Lepo vrsto let je res šla tovarna dan za dnem, leto za letom, po letu in po zimi, vse je bilo v redu, dosti jela in pijače; kar naenkrat je pa vse prenehalo, vse stoji in počiva, odkod sedaj dobiti živež! Nekaj ni v redu, stroj je zastal, tovarna nima naročil, kupec ne kupirje od tovarne, odjemalec nima sredstev, ne kupuje od trgovca; živeža je dosti, celo preveč. Z živežem kurijo v nekaterih delih v Ameriki; v Braziliji mečejo tisoče vreč kave v morje. — Kaj je vzrok: Boga nihče ne more dolžiti, narava po božji volji rodi vsega dosti, celo preveč. Ne Bog, ampak človek je kriv; vzrok je nezaupanje, sebičnost, krivica človekova, razdelitev ni prava. Kdo bo človeka ukrotil? Kdo ga bo naučil pravičnosti in nesebičnosti? - Tovarna je popolnoma odpovedala ; sistem bo vse zboljšal, vpeljimo komunizem, kakor na Ruskem, potem bomo imeli vsega dovolj ; razdelitev bo pravična za vse, vsak bo imel kar potrebuje in kar hoče. Ako hočeš zidati hišo, je treba načrta in pravega materij a-la (zidavine); načrt sam ne bo zadostoval, pred vsem je potrebno, da imaš dober in pravi materijal za zidavo. Če bi imel samo pesek, kako boš zidal hišo vkljub najboljšemu sistemu ali načrtu. Potrebno je tudi kamenje ali opeka in načrt. Tako je tudi v družabnem redu; v človeški družbi imej najboljši sistem, načrt, če pa nimaš dobrega in pravega materijala, bo revna in piškava zgradba. Ljudje bodo naredili pošten družaben red, kadar bodo posamniki dobri, primerni materijal, t. j. pošteni, pravični. A kdo jih bo naredil poštene, dobre in nesebične. Prav sigurno sama tovarna nikdar; kamenje, pesek in železo tega ne zmorejo. Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz ust božjih. Resnica, ki pride od zgoraj, ti razsvetli um človeški, da bo bolj natančno videl, kaj je potrebno. Človek ne dela resnice, more spoznati resnico le s težavo in si jo prisvojiti. Kristus je rekel: "Jaz sem pot, resnica in življenje; prišel sem. da pričujem resnici. Resnica pokaže, kje je pravica; a pa, da boš tudi hotel pravičen biti v vsakem slučaju, je treba nesebičnosti. Kdo te bo naučil nesebičnosti, ako ne razum podprt z razodetjem; če ni večnega plačila, večne kazni, čemu biti pravičen, nesebičen! Čem,u naj bi bil zločin nad Lindberghovim otrokom ostuden, kaznjiv, če ni večne kazni? Policija zločince ni mogla izslediti; dobili so krvavi denar, potem ko so nedolžno dete satansko umorili, zverinsko mučili; starši v strahu in trepetu, kaj se godi z ugrabljenim sinčkom, a zločinci so se jim hudobno rogali — odšli so doslej brez kazni. Kako prav in prebrisano so ravnali ti zločinci, če ni večne kazni. Kako je prav in premeteno, kojernu se godi krivica, če ni večne kazni. Mogočnež, samodržec, bogataš bodisi car ali ruski današnji komisar, lahko dela kar hoče. Lahko odirajo — v zadnjem primeru — lahko umore, nihče jim ne more nič, če ni večne kazni. Resnica in pravica ste v tem slučaju u-bogi deklici, ki morate strogo molčati. A če je večna kazen, in Človek enkrat ve, da je taka kazen, potem se krivica in zločin ne izplačata. Kaj ti koristi dobiti kako u-godnost za kratko dobo, če pa boš moral zato vekomaj plačevati s strašnim trpljenjem. Tako ravnanje se ne izplača in je naravnost neumno. Lahko mislim, rečemo brez strahu govora, da splošno preveliko bogastvo je za deželo in narod — prokletstvo; ravno tako je pa tvrdi prevelika revščina za deželo in narod prava prokletstvo. Če hočejo ljudje imati bolj pošten in pravičen družabni red, morajo posamniki postati pravični in pošteni. V vsakem slučaju morajo vedeti, da je primerna sankcija (kazen) za krivico za petami in se po tem tudi ravnati. Če pa ni večne kazni, je pa naravnost nespametno biti pravičen in nesebičen; čemu neki, če je vseeno biti pravičen ali krivičen. Razum to vidi in ve, a razodetje in pomoč od zgoraj mort edino narediti človeka bolj pravičnega, nesebičnega in poštenega. Tovarna sama, kamenje, železo, elektrika tega ne zmore. Rek torej "sama tovarna ži^ vi" — je napačen nauk, ker človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz ust božjih! 3. "Moj otrok naj se da krstiti, ko bo dopolnil 18. leto — če hoče.!! Taka je postava v današnji Rusiji. To postavo so tudi sprejeli tisti, ki verujejo v boljševiški evangelij. Nadškof Cieplak je bil obsojen na smrt, ker je otroke učil pred 18. letom. Svetovne oblasti so pi-ote-stirale, boljševiki so mu prizanesli z življenjem, izgnali so ga iz Rusije. Duhovnik Birckejevič je bil usmrČen, ker je učil otroke pred 18. letom. Če je to res, da naj damo krstiti in učiti le po 18. letu, zakaj pa otroke pošiljati v šolo pred 18. letom? Otrok naj raste do 18. leta, takrat pa bo naenkrat vse znal brez učenja računati, brati in pisati, postal bo naenkrat velik zvezdoslovec ali glasbenik; Ča- VESEL BOŽIČ IN SREČNO ZDRAVO NOVO LETO želi vsemu članstvu in občinstvu DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, štev. U7, K. S. K. J. CHICAGO, ILLINOIS Zboruje vsako druRo soboto v mesecu v dvorani cerkve sv. Štefana. — Se priporoča rojakom z« pristop. ka naj le gotovo vrsto let, pa bo največji učenjak. V tem slučaju bi postali divjaki največji u-čenjaki, ker čakajo vse življenje ; vsak vidi, kako je s to storijo, da je smešno. Vera, ki je tako abstraktna, najbolj težka tvarina, pa bi kar sama prišla v glavo brez učenja, prizadevanja, v celem obsegu, v vsih podrobnostih ! Moderni človek skuša že zdavnaj Boga izriniti iz politike. Nasledki: Vidite in čujete, kako kradejo, se puste podkupovati kakor nikdar poprej ; v našem mestu je bilo iz davčnega denarja ukradenega nad pol milijona; včeraj je prinesel časopis, da celo dva milijona dolarjev. Izrinili so Boga iz trgovine. — Nasledki: Boga ni, pravice ni, ljubezni ni, je pa splošna polomija, vse zastane kakor kri v žilah, se ne pretaka — dosti je sicer krvi — a kroži nepravilno ; dosti denarja in živeža, a v prometu ga ni. Kroženje in cirkulacija zastaja, nasledek: bolezen, kriza. — Boga hočejo izriniti iz zakona, ponižanje žene pod krinko svobode ; ženska izgubi vso enakopravnost z možem in svoje dostojanstvo, ki ji pripada v družini; porodna kontrola, bela kuga, samomor človeškega rodu. Končno še hočejo izriniti Boga iz šol; v naših javnih šolar že več let ni Boga. Nasledki: Katoličani smo kaznovani, da moramo svoje šole zidati in vzdrževati na svoje lastne stroške, ker hočemo svojega otroka v šoli versko vzgojiti; medtem pa moramo plačevati tudi davek za javne šole. Pravijo, doma naj starši uče otroke vere, če hočejo; ali pa starši to res store, ali so starši zmožni to storiti? Pa, saj jim bo verska u-čenost sama zrastla v teku let, kakor mi je rekel naravoobože-vatelj, ko sva se prerekala zaradi vere (da bo zrastla na njegovih rožah pamet). Nasledki: Predsednik Zdr. držav, Mr. Hoover, se je sam izrazil, da imajo Zdr. države največ kriminalcev na svetu. Sami ste priče, kako mladež krade, ropa, mori, ugrabljajo otroke, da izsilijo denar; kako se vršo brez sramu grde nesramne razuzdanosti, kako šolska mladež vzdržuje med seboj tu in tarn nesramne lokale, povzročajo zločinske splave, včasih s smrtnim nasledkom enega ali drugega dekleta. Taka so tedaj poročila, ki so razvidna pred državnim sodiščem. Kdo je kriv tem strašnim razmeram; .kdo drugi, kakor nori starci, ki so iztrgali otroku Boga v mladostnih letih; pahnili so Boga iz šol; moralni poduk brez vere: "Jaz učim otroka brez Boga — da bo pošten" — ne drži. Koliko časa bo čist? Kako hitro s^ otrok vse svoje grehe odpusti sam, kako hitro opraviči svoje zločine! Saj vidimo v diversu porodni kontroli, kako vse tc odobravajo in opravičujejo. — Kjer ni kazni, večne sankcije, tam vse preneha, kadar je huda stiska, velika skušnjava. Dr. Hettinger, veliki, krščanski zagovornik, pravi: "Ni moralnega življenja, kjer ni večne kazni, kajti ni razločka med dobrim in slabim brez večne kazni." Zato je naravnost potrebno otroka zgodaj učiti verskega in moralnega življenja, da bo res moralno dober človek zmerom, kljub vsem zaprekam in skušnjavam. Otrok mora dobro vedeti, zakaj mora biti dober na vsak način, v vseh okoliščinah, tnagari če smrt preti. Zato je pa treba verskega poduka v rani mladosti, temeljitega poduka je treba, ki bo iz sebe zadoščal, da bo videl dobro natančno, zakaj mora biti dober, zakaj mora postati in ostati dober. Tak nauk pa se more dobiti le od zgodnje mladosti doma, pozneje v šoli — rečem — kakor sv. oče natančno razlaga, v vseh šolah, od najnižje do najvišje šole; le potem moreš pričakovati od svojega otroka, da bo navadno dober, ker zadostno podučen in sposoben kljubovati vsem zaprekam, nasproti r.ovrazmm napadom, v resnic; dober, pošten in čist človek, ki bo ponos svojemu okolišu, ponos svoji družini in domovini ter postal koristen član človeške družbe. Trditev', otroka ne učiti vere v mladosti, ne ga dati krstiti, je napačna, pogubna za vse o-krog. Človeški rod kot tak. katoliška cerkev pa še posebej, obsoja že iz začetka svojega obstoja take krive nauke. "Samo tovarna me živi", ali pa "otrok naj išče pozneje vere, če hoče. ko doraste", — je docela napačna ter kriva trditev, ki bo prinesla končno tebi in otroku -— pogubo. "Pusti svobodo otroku, ne kaznovati otroka", tako čuješ tu in tam. Tak otrok bo tebe pozneje pretepal in streljal, kakor že sedaj vidimo na lastne oči, kako delajo na ta način vzgojeni otroci. Več ko bo takih otrok, tem večje gorje in šibo si bodo ljudje sami spletli. Skušenj in dobrega nauka preteklih stoletij ne zavračaj, če to storiš, sam glej! "Človek ne živi samo od kr,\v-ha, ampak od vsake besede, ki pride iz ust božjih"; Boga nazaj v politiko, Boga nazaj v trgovino, Boga nazaj v družino, predvsem pa Boga nazaj v šolo! Bog je začetek in konec vsega. Kakor vse reke teko v morje, tako je vse nagnjenje in hotenje človeško usmerjeno k Bogu. Zastavi tek mogočne reke Mississippi, — reka bo na-rastla, poplavila vse in uničila vse; — človeka odtrgaj od Boga, od večnosti, zastavi njegovo natorno hotenje proti Bogu; taki človek si naredi isto, kakor zastavljena reka, ker je proti njegovi natori. Tak čl"6-vek postane čmeren, mrkogled, sovražen, obupan, nemiren in nesrečen. Pisano je: Žalost in nesreča je na poti grešnikov. V Bogu se gibljemo, živimo in smo. Boga povsod, nazaj k Bogu ! Če hoče moderni človek zo-(Dalje na 4. strani.) JS 'I VESEL IN ZADOVOLJEN BOŽIČ SREČNO ZDRAVO IN BOLJŠE NOVO LETO želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem in vsem naročnikom tega lista JOSEPH DRASLER SLOVENSKA GROCERUA IN MESNICA 66 - loth St. N©« Chicago Phone: No. Chicago 613 TINS' GOSPODINJAM V VEDNOST! Božični prazniki se bližajo. Vsaka gospodinja želi za praznike postaviti na mizo najboljše stvari, ki jih zmore in si jih more omisliti. Vsem tem sporočam, da bomo pri nas za praznike založeni z najboljšim svežim mesom vseh vrst. Sveže meso, perutnino vsake vrste, najboljše prekajeno suho meso in vse kar je v tem oziru hočemo za praznike vsem odjemalcem kar najbolje postreči. PECIVO, SADJE, SVEŽA J AJCA, OREHE in JEDRCA vse to bote našli za božične praznike pri nas po zmernih nizkih cenah. Preskrbljeni smo z vsem in vam ni treba drugega, kakor priti v našo trgovino, da se o vsem prepričate in vidite, da vse to lahko dobite pri nas. V® as Janko Goleč: Spoštuj - sv. noč! V Obsotelski dolini je ta-le navada: ako je zasačil kdo lisico v nočišču za kure in jo pobil, si je navezal žival preko hrbta, v roko can j o in je pobiral krog po hišah jajca ter špeh. Zvitorepka je morala biti iz oči v oči ubita, ne ustreljena kje na lovišču. Gospodinje obdarijo junaka nad uničevalko kurjega življenja bogato. Ako je prehodil domačo in sosednjo župnijo, je nabral jajc in masti preko domače potrebe za prodajo. Pravice pravkar omenjenega pro-sjacenja se poslužujejo le bolj revni bajtarji in mali posestniki. Nebodigatreba Polutnikov Anzluh je stopil pred desetletji v našo hišo s preko rame navezano lisico ravno predbožični teden. V roki je tiščal prostorno canjo in ob strani mu je bin-gljala vreča za špeh. Spustil se je na klop za peč, vrgel zver po tleh in začel zgodbo njene smrti. V noči m,u' je drznica iz-podkopala kurnik in se lotila kurjadi, ki je zagnala iz strahu pred smrtjo pod zobmi šunder, da je bilo joj! Vzbujen iz spanja je skočil po koncu, uganil pravo, zadelal s kamnom v kurnik izkopano luknjo in haj-di z batom nad tatico. Komaj in komaj jo je v neustrašenosti zagrabil v kotu za rep, jo dvignil kvišku in prosto v zraku jej je izbil življenje z udarci s kijem. Med to dolgo Anzluhovo povestjo o boju z lisico je priše-paia k stari materi naša stara Reza in jim pošepinla: "Za pet ran božjih, nadevlji-tc mu polno malho špeha. Pred-no je stopil v hišo, je pregledal celo dvorišče in pred vsem do-ho.l do onega prostora, kamor zapiram perutnino. Za Božič pita nega purana nam bo pofati! v neeij ako ga boste ozlovoljili s prepičlim milodarom.*' Pogoščen z žganjem ter prigrizkom, s precej polno vrečo in canjo je ostavil Anzluh naš dom in krenil dalje. Polutnik je prebival v Glo-boški grabi s svojo ženo brez otrok v pracej podrapani koču-ri. Posestvo mu je bilo tako obsežno, da bi lahko odnesel vso zemljo enkrat v košu. Bajtar je oil, a vendar se je preživljal po ljudski govorici bolje nego kak gruntar. Govorili so po celi fa-ri in še dalje, da Polutnikov Anzluh in njegova Nežula ne otepljeta samih koruznih žgan-gcv, ampak kurja pečenka jima posebno tekne v zimskem času. Kratkomalo: bila sta na glasu, da kradeta med drugim najrajši perutnino, ki je bila pripravljena s pitanjem za večje praznike. Sicer ni nikdo zasačil Anzluha pri tatvini, le sum je padal nanj, kadar so pred Božičem in Veliko nočjo izginjali iz kurnikov debeli purani in gosi. Za težje delo Po-lutnikova nista prijemala, preživljala sta se brez pomanjkanja in od tod govorice o nepoštenosti. Vsaka župnija ima svojega uzmoviča, pri nas je bi! pač Polutnikov Anzluh in nje- ga vredna življenska opora Nežula. S prsti so kazali ljudje na Polutnika, seve le za njima, ker v obraz jima ni upal nikdo zabrusiti: tat! Ženske so se drznile v sodbi tako daleč, da ne kradeta Polutnika kuretine za lasten želodec : Nežula nosi nakradeno živo blago v bližnji trg. Anzluh se ni samo rnastil, se je tudi oblačil, pušil in popival ob nedeljah, vse to stane denar. Za Polutnika je skrbela cela fara, ker sta znala vzeti čisto po skrivnem tam, kjer je bilo. Na vrhu župnije sv. Miklavža na Polju je skupina skromnih hišic, katerim pravijo Palo-vec. V Palovcu je bival pred leti in leti stari Blažek s svojo Jerico. Blažekova hišica je bila na glasu kristalno čistega poštenja in spoštovanja doma ter po sosednih župnijah. Blažek je bil iskan tkalec, Jerka je predla za večje gospodinje na hodno in pražje. Poleg čislane obrti sta bila pri sicer majhni domačiji krava in nekaj zemlje. Jerka se je še veselila slave, da je znala najbolje odebeliti ku-retino. Za samega župnika in notarja v trgu je pitala za pomembne dni v letu purane in gosi. Bog Blažekovi ni podaril o-tročjega blagoslova, pa sta si privzela rejenko, ki je bila bolj negovana nego pri gruntarjih lastne hčere. Blažekova družina je bila celo leto srečna ter zadovoljna pri delu in v zmernem uživanju zemeljskih dobrot. V krajih ob Sotli od njenega izvora do izliva je za večje praznike nekako v navadi od nekdaj kurja tatvina. Pred o-menjenimi svečanimi dnevi zapirajo gospodinje z vso čuječ-nostjo ter skrbjo kurnike, kljub temu je šlo vsako leto od ust do ust: nocoj je izginil pri onih-le puran, pura ali težak gosak. Blažekovi Jerki je bila dobro znana ta grda razvada pred svetimi dnevi, radi tega je imela v nočeh skrito žlahtno perutnino na dilah nad izbo, v kateri so prebivali. Vsak večer je znosila lastnoročno po lestvi kokoši, purana in gosi na podstrešje, kjer je imela poseben kurnik. Na glasu najboljše kur-jerejke ni prelivala Jerka za Božič ali Veliko noč solz raai izgina pitanega kurjega repa. Previdnost je mati vse modrosti, tega so se oklepali pri Bla-žakovih in ogibali so se jih dolga leta kurji tatovi! Onega leta, ko je romal o-krog po fari z ubito lisico Polutnikov Anzluh, je odeval dolino in hrib za božične praznike debel sneg. Ostra zima je bila in ljudje so se tiščali peči. Na sveti večer so pripravljali pri Blažekovih jaslice, ali kakor pravimo pri nas — Betlehem. Tkalec je pribijal na trikotno desko smrečje, Jerka je puhala prah z iz lesa izrezljanega Betlenema, ki je bil pvi hiši že bogznaj od kedaj. Ko je bila s smrečjem obita deska pritrjena na leseni strop, je pori- | BLAGOSTANJE! SREČO! I Z A i) O V O L J N O S T ! To vam želimo z a prihodnje leto s tem ko vam M voščimo iz srca w i Vesel Božič in srečno Novo leto. First National Bank EVELETH, MINNESOTA nil Blažek v kot še Betlehem in prepustil kinč ženki in rejenki. Sedel je na vogel peči in poveljeval od tam razdaljo med venci, ki so bingljali s stropa nad Betlehemom. Ko je bilo o-krašeno smrečje z venci, pan-kelci, rožicami, pozlačenimi o-rehi in jabolkami, je prišla na vrsto pritrditev papirnate peče pod Betlehemom. Peča je bila vsako leto izvirno delo starega Blažeka. Na belo papirnato podlago je izre zal in izsekal iz raznobarvnega papirja za sredino presladki: Jezus in Marija. Na levo in desno od teh imen so bile rožice, sadna drevesa, ptičice in bogznaj kaj vse lepega in za božične praznike veselega. Blažeko-\ro največje zadoščenje je bilo. ko so prihajali za božični teden sosedje in tudi drugi ljudje, ki so hvalili Betlehem in predvsem vsako lečo drugačno pečo. Ko je bila z žebeljčki pritrjena pod jaslice peča, je bil Betlehem pri Blažekovih gotov in stari se je odpravljal k polnoč-nici. Jerka in rejenka sta se odločili, da ostaneta radi prehude zime za varstvo doma. Oglasil se je farni zvon. Blažek gorečo leščerbo v roko in navzdol po hreščečem snegu, da bi prinesel domov del polnočne sv. maše. Po odhodu moža se je spomnila Jerka še na sv. Duha. Na motvozu je bil pritrjen leseni golob in speljan tako, da se je spuščal ravno nad mizo, ako je kedo odprl vrata izbe. Tega goloba, kateremu so rekali: troštar sv. Duh, sta napeljevali z rejenko, ko je nekaj narahlo zaropotalo po dilah. Dekletce je slišalo ropot, debeloslišna Jerka ne in radi tega sta nadaljevali delo in mazali z mastjo škripec, po katerem je drčal sv. D,uh gorindol. "Mate", se je oglasila rejenka, "nekdo pa le hodi po dilah in to ravno proti Betlehemu." Stara ni slišala nič, sedla za peč in rekla dekletu: "Snami kodeljo s preslice in porini preslico tik k tkalnemu stolu, da ne bo napoti sv. Duhu." Ostro ošpičena preslica je bila postavljena na zaukazano mesto, ko je nekaj tako močno zaropotalo po dilah, da je stresel strah za pečjo sedečo Jerko. Dekle je odskočilo v grozi k materi, po dilah je zahreščalc in skozi udrtino na preperelem lesenem stropu je padla z vso silo ter naglico človeška postava .. . Grozni strah, ki je bil čiste črn po obrazu ter rokah, se je nasadil pri padcu na ošpičenc preslico, zatulil v bolesti in za njim je še priletel z dil dolgi žakel . . . Preslica se je prevrnila z ropotom z nasajeno pošastjo vred . . . Jerka in dekle v nepopisni grozi pri vratih ven in navzdol med vpitjem proti najbližnje mu sosedu. — Nelepa, — da, strašna je bila ta Sveta noč za celi Palovec, po katerem se je razneslo z bliskovito naglico, da se je nasadil pri Blažekovih na preslico sam ta rogati ter sajastočrni bognasvaruj! Palovčani so se vrnili od pol-nočnice. Nobeden ni upal pogledati k Blažekovinr, niti sam stari tkalec ne. Rožne vence so molili na glas z gorečo prošnjo, da bi se nasadil hudoba do jutra do smrti in potem se raž-gnal ter razkadi! v solnčni prah. Šele ob svitu jutranjega božičnega solnca se je upalo nekaj najbolj pogumnih na vrh do Blažekovine. Krog voglov je bilo vse v redu, iz izbe nobenega glasu. Ogledniki so bili u-verjeni, da je nastopila pri rogaču smrt in tej je sledil razpad v nevidni solnčni prah. En sam previden poluk pri priprtih vratih v izbo je pretresel vse do šklepetanja z zobmi! Črna hudoba sicer ni več tulila, ne se gibala, ni se razkrajala v solnčni prah, ker je ležal na tleh grozno skremžanega obraza— mrtev Polutnikov Anzluh ■! Poleg s sajami namazanega mrliča je ležala na dolgo okrvavljena preslica in vreča, v kateri sta tičala z zavitim vratom za Božič opitani puran in za Novo leto določeni gosak. Pogled na položaj v izbi in na luknjo v lesenem stropu je poučil Palov-čane: Anzl,uh je opravil nečedni posel po Blažekovem odhodu k polnočnici. Pod lastno težo se VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE Mi smo pripravljeni s vsemi zalogami za Božič in naši predmeti bodo vas sigurno zadovoljili. Naše velike izbere bodo vas razveselile in mi vas zagotavljamo ,da naše cene bodo vam ugajale kakor tudi soglašale z vašo denarnico. — Vi lahko pri nas vedno kupite za manj denarja. Poskusite in ne bote obžalovali. THE FAIR STORE 105-109 GRANT AVE. Tel.: 130 EVELETH, MINN. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem HELPS HARDWARE CO. EVELETH, MINNESOTA Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem STEPETICH BROS. Prodajalci CHRYSLER IN PLYMOUTH AUTOMOBILOV EYTHOL GAS & VEEDAL OILS Prodajamo sloveče Firestone Auto Gumije in tudi znamenite Crosley Radio. Phone: 499 Eveleth, Minnesota Vesele praznike in srečno Novo leto želi vsem na EVELETU in OKOLICI E. RESMAN Trgovina s čevlji in popravljalnica 420 PIERCE AVE. Tel.: 699 EVELETH, MINN. H mu je udri trhli strop ravne nad špičasto preslico, ki se mu je zasadila pri silnem padcu skozi celi trebuh do prs. V nepopisnih bolečinah je še imel ponesrečeni toliko moči, da si je izbil v smrtnem boju iz telesa preslico in izdahnil na Sveto noč čisto sam in še po j ako grešnem opravilu . . . Na nasekano in povezano smrečje so zvalili Anzluhovo truplo in ga odsmukali po snegu v mrtvašnico. O smrtni božji kazni Polut-nikovi je zvedela na Štefanovo cela fara. Stari gospod župnik je povedal ta svarilni vzgled s prižnice in zabičaval poslušalcem nauk in lepo krščansko navado : Posvečuj Sveto noč! Svarilna smrt Pol,u'tnikovega Anzluha je tako dirnila vse nepoštene kurje prijatelje tostran in onstran Sotie, da ni bilo slišati leta in leta, da bi bil kdc ukradel za Božič pitanega purana ali gosaka! Pri Blažekovih so pokrpali udrti strop z novimi deskami. Vsak večer je uprla Jerka pri molitvi rožnega venca pogled v belkaste deske na stropu in pri-djala ob koncu še goreči očenaš s pristavkom: "Za večni mir in pokoj na Sveto noč ponesrečene duše! Ljudje niti verjeti niso hoteli da bi po Blažekovih dilah ne strašilo, a res ni, ker goreča in vztrajna molitev odžene od hiše vse strahove, celo take, ki sc se rodili za večnost na Sveto noč! -o-- Razvoj dobrega gre skozi slabo. Človek spozna dobro šele tedaj, ko je že dodobra spoznal slabo. * « * Nekateri suhači v Ameriki so tako suhi, da je nevarnost v njihovi bližini praskati vžigalice. * * * Ko bi bilo manj zanosnih besed, bi bilo več resničnih. Vesele praznike in srečno Novo leto želimo vsem odjemalcem! SAM SIEGL Pohištvo, postelje, preproge, po znižanih cenah EVELETH, MINN. Prav vesele božične praznike in srečno, zdravo Novo leto! Golden Rule Store Blago, obleke, obuvala za može, žene in otroke. Trgovina, ki prodaja ceneje! EVELETH, MINN. The Model Store SAM PRESS EVELETH, MINN. Kupite vaše božične darove tukaj za primerne cene. CHERNE AND ANDERSON — PLUMB AR JI — Želita vsem vesele praznike in srečno Novo leto! Phone 65 EVELETH, MINN. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE želi LESTER SAGEN Vodilna trgovina pohištva EVELETH, MINN. SREČEN BOŽIČ želi vsem J. C. PENNEY CO. (INC.) Najboljša trgovina na Evelethu. Telefon 882 EVELETH, MINN. Vesele božične praznike in srečno Novo leto! ZANKL'S Ben jam in Fra hkl in 5c & 10c STORE EVELTEH, MINN. Srečen Božič in veselo Novo leto The PACIOTTI CO. GROCERIJA IN MESNICA Zaloga lesa in premoga. EVELETH, MINN. j} Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi PERRY'S EVELETH, MINN. Srečen Božič in veselo Novo leto! Wm.E. Na lica now SLAŠČIČARNA, TOBAK in REVIJE EVELETH, MINN. Vesele praznike vsem! "HOME BREAD" Hendricksons Bakery Phone 112 EVELETH, MINN. Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem! Eveleth Plumbing & Heating 1 '.sv plumbarske potrebščine. Telefon 187-W EVELETH, MINN. Eveleth Electric Vesele božične praznike. Service in srečno Novo leto želi vsem! želi vsem vesele praznike in srečno Novo leto! "FOOD SHOP" FIRST NAT'L BLDG. 322 Grant Avenue Telefon .(75 Telefon 90 EVELETH, MINN. EVELETH, MINN. V OBRAMBO RESNICE (Nadaljevanje s 3. strani.) pet najti miru in sreče — sreče, rečem — brez kesanja, če hoče najti izgubljen raj — rečem — brez strupenih kač, jih more najti edino v Bogu. Nikjer in nikoli drugje, ker vekomaj je resničen lep rek globokoum-nega sv. Avguština, ki ga je sam iz svoje bridke skušnje izkusil : "Nemirno je človeško srce, dokler v Bogu ne počiva." To so bile prilično govorni-kove besede in upamo, da bodo vsem poslušalcem koristile. E. T. -o-- "Dokler imamo svoj list, smo močni in druge narodnosti nas nora jo spoštovati, češ, ti-le Slovenci pa res niso kar tako. Svoj list imajo. Čast jim!"—Rev. J. Černe. Vesele božične praznike — THE — Golden Rule Store J. DANIEL, lastnik Zaloga moškega in ženskega blaga in čevljev na GILBERT, ..MINN, Vesele božične praznike in srečno Novo leto 1933 ■vam želimo vsem KOSHAR & OCEPEK GILBERT, MINN. Vesel Božič in srečno Novo leto! A. I. L O P P GLAVNA TRGOVINA IN GROCERIJA Zaloga svežega in soljenega mesa. Telephone 78-79 GILBERT, MINN. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE želi vsem Colvin Lumber & Coal Co. GILBERT, MINN. Vesele božične praznike in Novo leto! VICTOR AHO GILBERT STORE SHOP Zaloga vsakovrstnih čevljev, tudi Kids tennis čevljev po najsUJieVnejših cenah. GILBERT, MINN. m Vesel Božič in srečno Novo leto 1933 Int, Work Peoples % Co-op. Ass'n. GILBERT, MINN. Srečen Božič in veselo Novo leto & T. RUBENSTEIN & SONS GILBERT, MINN. Vesele božične praznike i« srečno Novo leto želim vsem Joseph Potočnik ELCOR, MINNESOTA Ivan Albreht Zgodba mizarja Martina Noč usmiljenja je božičnr ncč. Ne prosi nas v božični no či usmiljenja nema žival. V do bi svetovne brezposelnosti na;1 (Dalje na 6. strani.) ki zaslužijo, da razmišljamo o njih Vsakdo, ki pride do srečnega'dneva, ko si postavi ali kupi sebi in svoji družini svoj lasten dom, pride do tega na podlagi varčevanja dolgih let. Za denar, ki si je kupil ali postavil lastno hišo, je moral trdo delati dolga leta. Dolžan je zato sebi in svoji družini vsak .družinski oče in družinska mati, da svojo hišo primerno DRUŠTVO SV. VIDA % štev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND, O. " ' Leto 1932. Presednik. Anton Skull, 1099 E. 1st bi. Podpredsednik, Anton Strniša. Tajnik, Anthony J. Fortuna, 1093 K. 641 h St. Zapisnikar. Frank Sodnikar Sr. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki: Joseph Ogrin, Joseph Germ, Anton Korošec. , Zastavonoša, John Modic. Bandero, Frank Drčar. Vratar, Jacob Koretičan. Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Scliškar, Dr. VI. J. Oman, Dr. L. J. Perme in Dr. A T. Perko. Društvu zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri »opoldne. V društvo se sprejmejo člani (ice) hI 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno zava--ovalnino in sicer za $250. $500, $1000, 51500 in $2000 posmrtnine. V društvo se sprejemajo tudi otroci "1 1 dneva do 16. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 in >14.00 tedenske bolniške podpore, v Uučaju bolezni, bolnik naj se naznani iri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pra- ZAVARUJE PROTI OGNJU, da zavaruje svoje prihranke, za katere si je kupil hišo in za katere je moral delati dolga leta. Podpisana imava zastopstva najzanesljivejših za-varovalninskih družb za vse vrste zavarovalnine: proti ognju, za hiše, automobile in druge stvari; proti tornado, proti ropu ali tatvini, sploh vse zavarovalnine, ki so do danes na razpolago. Pridite k nama in povejte zakaj bi se radi zavarovali in uredila bova vse v Vašo najboljšo zadovoljnost. HIŠE NA PRODAJ imava male in veliko v vseh različnih lokalih. Hiše in posestva se niso prodajala še nikdar za tako nizko ceno, kakor v tej dobi. Kdor more je zdaj najboljši čas, da si kupi hišo, ker kakor hitro se razmere na bolje obrnejo, bo na velikem dobičku. Pridite, ako se zanimate za nakup hiše, da jih Vam razkaževa. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO, SRECNC IN BOLJŠE NOVO LETO 1933. ŽELIVA VSEM NAJINIM KLIJENTOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM! Najstarejša slovenska reaiitetna tvrdka v naselbini. 1824 W. 22nd Place, Chicago, 111 Telefoni:: Canal 7130 in Canal 3839. Naša najprisrčnejša voščila za božične praznike ter srečno zdravo in boljše Novo leto 1933. vsem našim odjemalcem in prijateljem vTr A izredni aparat je poln zakladov zraka. Idealen drugi aparat za dom, kiijti lahko se premika iz stano- - j vanjske sobe v spalnico, kuhinjo, igralnico, sobo za bolnika — kjerkoli ga pač želite. Za dečka ali deklico, ki je od doma v šoli, bo to nekaj, o čemer se izplača pisati domov. Ima visoko,stoje-čc Majestic lastnosti; vsebuje mehanične priprave, ki se najdejo v kabinetih višje cene. Oglejte in poslušajte ga v svoji najbližji Edison Electric prodajalni. ODPRTO ZVEČER DO BOŽIČA Obenem najprisrčnejSa zahvala za naklonjenost naši trgovini v preteklosti in upamo, da naše prisrčne prijateljske vezi ostanejo m ed nami trajno. COMMONWEALTH EDISON ELECTRIC SHOPS Downtown — 72 W. Adams St. — 132 S. Dearborn St. All Phones: RANdolph 1200, Local 1240 Rintidway 4562 Broadway Akhtand -4834 South Ashland Av<\ living Park—4S8H Irvinnr Park Blvd. South State—8460 South State St. Win Square 2 ki je osvetljevala hlovec. penela je po očetu in zadre /■^i v materinem naročju, ke 2C'Kil ni bilo. Mati ju ju odno- marveč stopite v vlažno sobo, ki je kakor jetniška celica in ki je razsvetljena, kakor mrtvašnica. Naj vas ne ustraši čuden vz&uh, marveč, stopite | naprej in pokleknite pred družino, ki je vsa bol-J na in zavita v cunje in pozdravite v ubogih ljudeh \ spomin na neznatno judovsko družinico, ki je begala okrog Betlehema kakor plaha golobica. | Bratje! Ni nocoj glavno to, da postavimo jaslice in ovenčamo v gozdu zrastlo smrečico. GLAVNO JE SPOZNANJE KRISTUSOVEGA ROJSTVA. GLAVNO JE SPOZNANJE NAŠEGA PREROJEN J A V BOŽJEM OTROKU. Božič ima v sebi silno moč. Nikdar ne sme biti zgolj spomin, marveč življenje. Bog se je združil s človeštvom na skrivnosten način in se razodel ubogim. To je prelom vse naše zgodovine. To je žaromet, ki je razgibal ljudstva. Mi nosilci svetovnega gorja, poslušajmo! Nam velja vse to, kar se je zgodilo. Bog je naš zaveznik. Ne pustimo se uspavati, ne pijmo sentimentalne ljubezni, ne uživajmo rožic in godbe, marveč vzljubimo s krepko ljubeznijo kraljestvo in božjo pravico. Božič ni praznik samotne tihe duše, božič je praznik človeštva. Bratje in sestre! Otroci božji smo. Majhni in neznatni med velikimi in bogatimi. Toda nič ne marajmo. MAJHNI IN REVNI SO VEDNO STEBRI BODOČNOSTI, KAJTI MOČNI IN SILNI SO, ČE SE RODI IZ NJIHOVE SREDE BOŽIČ, PRAZNiK LJUBEZNI IN PRAVICE. Zato, bratje, veselimo se nocoj! Našli smo pot v Betlehem! Izpolnilo se je, kar je bilo prerokovano... Tinte dni je izšlo povelje cesarja Avgusta, 'Ha naj se popiše ves svet. To prvo popisovanje se je vršilo, ko je bil Kvirinij cesarski \namestnik v Siriji. In hodili so se vsi popisovat, vsak v svoje mesto. Šel je torej tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem — bil je namreč iz hiše in rodovine Davidove — da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, se ji je dopolnil čas poroda. In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanja ni bilo prostora v prenočišču. V prav tistem kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi. In glej, angel Gospodov je pristopil k njim in svetloba Gospodova jih je obsvetila, in silno so se prestrašili. Angel jim je rekel: "Ne bojte se; zakaj glejte, oznanjam vam veliko veselje: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Z veličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno." In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji." (Evangelij sv. Luke 1, 1—14, ki se bere na božič pri polnočni sv. maši.) In ko so angeli odšli od njih v nebesa, so rekli pastirji drug drugemu: "Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod!" In pohiteli so, prišli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, v jasli položeno. Ko so to videli, so povedali, kar jim je bilo o tem detetu rečeno. In vsi, ki so slišali, so se čudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede hranila in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili in Boga slavili in hvalili za vse to, kar so slišali in videli, prav kakor jim je bilo povedano. (Evangelij sv. Luke 1, IS—20, ki se bere na božič pri zorni sv. maši.) V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Bog je bila Beseda. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je po njej nastalo in brez nje ni nič nastalo, kar je nastalega. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi in luč sveti v temi in tema je ni sprejela. Bil je človek, ki ga je Bog poslal, ime mu je bilo Janez. Ta je prišel v pričevanje, da je pričeval o luči, da bi vsi po njem vero sprejeli. Ni bil on luč, ampak je prišel, da bi pričeval o luči. Prava luč je bila ta, ki prihajajoč na svet razsvetljuje vsakega človeka. Na svetu je bila in svet je po njej nastal — in svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla in njeni je niso sprejeli. Vsem pa, kateri so jo sprejeli, je dala pravico, da postanejo otroci božji, njim, ki vanjo verujejo, ki se niso rodili iz krvi ne iz poželenja mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga. In Beseda je meso postala in med nami prebivalo, in videli smo njeno slavo, slavo, kakor edinorojenega od Očeta, polna milosti in resnice. (Evangelij sv. Janeza 1, 1—14, ki se bere na božič pri veliki sv. maši.) Luč v temi. Vedno bolj zapira strašna tema v posmeh vsemu napredovanju v znanosti in tehniki prosti pogled človeškega duha na celotni božji svet. Preveč se je človek zaril v zemljo, da mu je skoro nemogoč odrešilni razgled in pravi pregled na vsa mnogovrstna življenjska vprašanja. Močan nemir in vsestranska zmedenost v religij oznem, družabnem, kulturnem, političnem in gospodarskem življenju je samo sad napačnega, ozko-srčnega in kratkovidno stičnega svetovnega naziranja. Peklenska brezbožnost se oznanja danes še kot edini izhod iz tako zamotane svetovne krize. Glasno oznanjajo to satansko "bla-govest" boljševiki in razni reformatorji po radiju, filmu, časopisju in letaku. Povsod delajo propagando za svetovno revolucijo, ki bo brez Boga postavila nov red na neurejeni zemlji. Vse, kar bi utegnilo ovirati ta odrešilni prevrat, je treba odstraniti. Zato jim je cerkev s svojo enostransko usmerjenostjo kakor okov, ki zdržuje prosti razmah človekovega udejstvovanja za blagostanje in mir na zemlji. Religija pa je opium (mamilo) za ljudstvo. Poderimo sedanji pomanjkljivo urejeni svet, in na razvalinah starega postavimo nov paradiž in dali bbmo tako zaželje-ni mir ljudem na zemlji. Sovraštvo in nemir oddaljujeta v pretirani samozavesti narod od naroda in onemogočata bratsko sožitje narodnih skupin. Velika needinost trga narode na neštete v svoje oz-kosrčne interese zaljubljene stranke, in vedno bolj trpi ljudska skupnost pod razdira-jočim delom, ki ne gleda na vsestransko, celotno rast naroda. Močan je nemir in glasna je disharmonija, ki neusmiljeno razdira bogohoteno celoto narodovega telesa. Indi-vidualizem seje seme needinosti, sovraštva in ozkosrčne kratkovidnosti v človeška srca in ubija v njih tisto od Boga dano težnjo po skupnosti, družbi in občestvu. Drobi se in razpada človeška družba v veliko maso sebičnih samostojnežev. Izzivajoč le splošni nered v našem gospodarskem življenju. Kljub vsemu nervoznemu delu industirje hodimo v vedno silnejšo splošno bedo. Pretirani in brezobzirni indi-vidualizem sta spravila vedno večjo zmedo v gospodarsko življenje, in nas postavila pred vznemirljivo svetovno gospodarsko krizo. Vse to je že posledica tiste blagovesti, ki je mislila s svobodnim gospodarjenjem prinesti mir ljudem na zemlji. Velika je brezbožnost in žalostna je needinost med narodi in v njih, in obupen .je nered in nemir v gospodarstvu. In močno je naše hrepenenje in nemirno naše pričakovanje, da bi odrešilna luč razsvetiia temo naših dni in nas vodila, kakor zvezda tri kralje k božjemu Rešeniku vsake svetovne krize;.in da bi zaslišali v grdem hrupu modernega sveta lepi angelski spev, ki bi nas z ubogimi pastirji privabil h Knezu miru in nas napolnil z bogato mislijo. Od kod -ta nered in nemi)- in vsa neusmiljena kriza naših dni? Saj je vendar veliki Mojster zamislil in ustvaril naš čudovito zamotani svet, ki bi mor il biti samo izraz in razodetje neustvarjenega miru in večne harmonije. Samo površnemu gledalcu ostane to uso- depolna uganka. Čudi se slabemu sadu, ki ga obrodi drevo, ne preišče pa vzrokov, ki so morda globoko v koreninah. Komaj je poskusil človek prve korake ob varni roki božji; že ga je peklenska sila iztrgala iz občestva z Bogom. Lucifer je prvi odpadel od božjega občestva. Zakričal je svoj demagoški program svetovne revolucije v angelski svet in opravil s svojim upornim zborom peklensko disharmonijo v lepo ubrano melodijo vesoi-stva. In ta satanski krik, "ne bom služil"., ki bega v nervoznem nemiru kakor blisk skozi vsemirje, je iztrgal tudi prvi človeški par iz božje harmonije in ubranonsti, in ga vrgel v stalni nemir in nered ter vse uničujočo needinost. Z zgodovino človeštva je raste! razkroj in razpad iz božjega občestva in reda v vedno strahovitejši nered in razkosa-nost. Pa čim večji je postal nemir, čim glasnejša neubranost in nesoglasje, tem bolj živa je bila želja po izgubljenem miru in soglasju. Saj tudi tema močno hrepeni po luči, kakor kliče tudi disharmonija po blagodejni harmoniji. Še neodrešeno človeštvo je bilo žejno in lačno po Odrešeniku, ki bi ga z močno roko dvignil iz nesrečne teme k luči, odkoder bi imelo zopet pravi razgled na zamotani svet. Ko so se po pričevanju pisma dopolnili časi, je posegla roka božja iz večnega nebeškega miru v nemir in disharmonijo pro-kletega sveta, da bi nas v Kristusu in v njem postavila zopet nazaj v prvotni božji mir in občestvo z Bogom. Tista čudovita svetloba svete noči hoče razsvetliti vse človeštvo, da bi hodilo po poti, ki pelje iz teme k' luči. In slovospev ubranih angelskih zborov, ki je napolnjeval polnočno tišino, objema ves svet s svojim velikopoteznim programom: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem! Kristus hoče postati temelj čisto novega svetovnega reda, ki naj raste iz božjega miru. Ta novi svetovni red naj prenovi in prerodi po grehu popačeni rod v ljudstvo božje. Pa ta preobrazba vsega človeštva ni samo' nekaj zunanjega, ampak seže do zadnjih živ-»jenskih korenin, ki že korenijo v božjem svetu. Nekaj velikega, ne vsakdanjega da v;,top v ta novi božji red. Nova stvar se povodi iz starega in bolnega. Polnost zdravja in mlado - i nosi v nebi ta novi človek. In v tej močni, mladi sili dela neutrudljivo na obnovi vsega življenja: religijoznega, kulturnega, družabnega in gospodarskega. Zgodovina mlade cerkve vsa vesela pripoveduje o čisto novem življenju prvih kristjanov. Ne :iamo nova vera, ampak tudi novo, zdravo življenje je rpstlo v gnilem in okostenelem poganstvu. Živa zavest, da so vsi kristjani udje enega vseobsegajočega telesa Kristusovega, je kmalu na novo uredila družabno življenjih Suženstvo se je izpreme-nilo v bratstvo. Vsi so bili velika božja družina. Pa to novo življenje je premagalo novi pomanjkljivi gospodarski red in čiste nujno je nastal toliko imenovani krščanski komunizem. Že se je uresničil božični program v človeštvu. ki je zavestno rastlo iz Boga, in vedno znova se razodeva božični svet v vseh, ki zavestno živijo v novem božjem redu. Zdi se človeku, kakor da bi vedno silnejši postajal neubrani krik peklenskih zborov in kakor da bi ravno v naših dneh naraščala njih sila ter preupila večnolepo pesem božjih odposlancev. Saj so nam vendar nekaj vsakdanjega razne revolucije, upori in puči. Pa saj se svet sam obsodi na ves ta nervozni nemir, ker se krčevito brani odrešilne roke, ki bi ga potegnila v božični mir. Zato pa je v naših bolnih dneh edina rešilna pot nazaj v božični svet, ki je bogoho-teni temelj novega, boljšega življenja. Tu se bo reformiralo in poživilo naše tako zamrlo in mrzlo versko življenje. Naša po ozko-srčnem individualizmu utrujena človeška družba zmore le v doslednem izvajanju božičnega programa doživeti novo pomlajen je. In naša tako občutljiva gospodarska kriza ne more popolnoma ozdraveti, ako ne seže po odrešilni medicini božičnega miru. Ko bomo v letošnji sveti noči znova doživeli ta veliki program, potem se pa v enoduš-nem zboru pridružimo božjim odposlancem, in delajmo v božji moči na uresničitvi tega obnovitvenega gibanja. "Katerega vi ne poznate!" Dva tisoč let pozneje (po pridigi Janeza Krstnika ob Jordanu, op. prev.). Evropa posejana s krščanskimi cerkvami. Ni vasi, ki bi ne imela cerkve. Tisoče izmed njih je posvečenih Janezu Krstniku. Tisoč let je dolga doba. Nad tisoč let v vseh vaseh in mestih nedeljo za nedeljo pridigajo o Kristusu in njegovem evangeliju. Ali ne bi mogel tudi danes kakšen Janez priti in reči: "Katerega vi ne poznate." Na primer imajo proletarci kje v Berlinu diskusijski večer. Proletarci vseh barv in narodov. Tema: religija. In pada toča Cim ostrejši je ton proti krščanstvu in njegovim popom, tem burnejše pritrjevanje. Čim številnejše zahteve za hitro odpravo vseh cerkev, tem glasnejše ploskanje in ropot. Potem pa nekdo vstane in stopi na govorniški oder. Tudi proletarec. Mlad, bled, brezposeln proletarec. In govori o Kristusu. In mogoče mislite, da so ga po nekaj stavkih vrgli doli. Nikdo se ga ni dotaknil. Dva ali trije so mu v začetku delali sramotilne medklice. Drugi so jih prevpili: "Pst!" in "Pustite ga govoriti!" "Pripoveduje o Kristusu. On je brezposeln in ima dovolj časa. Vsako popoldne je čital v neki čitalnici evangelije. In točno tako pripoveduje, kot je delal in govoril Kristus. Kakšen je bil do ubogih, kakšen je bil do trpečih mater, kakšen do zapuščenih in zatiranih in kakšen je bil do bogatih. Saj vendar stoji vse to stran za stranjo v Novem Zakonu. In da sam ni imel ničesar. In kaj je rekel o lačnih, nagih, jetnikih. Kako so bili vsi "imenitnejši" ljudje proti njemu in niso mirovali, dokler ni On visel na križu kot zločinec in sami so se šli še izprehajat pod križ in sramotit do smrti izmučenega Krista. Medtem je nastala v dvorani grobna tišina. In marsikateri si je gotovo mislil: On je vendar čisto podoben nam in še hujše krivice so mu prizadjali kot nam. In ko je mladi pro-letarec-kristjan končal svoje pričevanje za Krista, je še dejal: "Vi ga ne poznate." — Nato se je nekdo v dvorani dvignil in rekel: "Imaš prav, da ga ne poznamo. Ali mi poznamo ljudi, ki ga imajo vedno na ustnicah. In če je tvoj Krist takšen, kot si nam ga orisal, potem ga ne morejo tvoji lastni ljudje več poznati ali pa jim je prav vseeno, kaj je On govoril. In potem moraš biti ti sodrug prvi, ki boš pripomogel k temu, da ti ljudje izginejo." Sredi med vami stoje njegove cerkve. Gori rdeča lučka, ki nam naznanja, da tam stanuje. Tisoči hodijo mimo'in mislijo': "Čas je že, da vse to enkrat izgine. Ostanki temnega srednjega veka. Ustanove za poneum-njevanje ljudi in novo sredstvo za njih ropanje. . ." Sredi med vami — in vi ga ne poznate. Vaši dedje so še v teh cerkvah klečali in molili. Vnukom se zdi vse to prevara. — In ti, ki še nedeljo za nedeljo molijo v svojih cerkvah? Da! — Vendar! — Da, gotovo! — kajti Oni, pred katerim pripogi-bajo kolena, kadar se bližaju oltarju, je vendar On sam. Oni, o katerem je govoril Janez. In v njihovih molitvenikih so molitve k Njemu. In stoji Njegova lastna molitev. In zakramenti, ki jih prejemajo, so od Njegjp ustanovljeni. In veroizpoved, ki jo izgovarjajo, vsebuje vero Njegovih apostolov. Njegova cerkev, Njegovi zakramenti, Njegov kruh kot hrana. Po krstu Njegovi bratje, Njegove sestre. Kaj jim vendar manjka? Nekaj mora manjkati. Nekaj ni, kot bi moralo biti, nekaj v evangeliju čisto drugače beremo. — Njim manjka Njegova velika ljubezen do ljudi. Manjka jim — večini izmed njih — Njegovo veliko usmiljenje do ljudi. In Njegova volja, ki ni poznala nobenega truda, če je bilo treba pomagali. — In ravno to — ljubezen, usmiljenje, pomoč, dobrota — je bilo postavljeno kot znamenje, po katerem bodo drugi spoznali, da smo Njegovi učenci in bodo tako po nas prišli do Njega. "Kaj pomaga, bratje moji, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? Ali ga more vera rešiti? Ako sta brat ali sestra brez obleke in nimata vsakdanjega živeža. . . pa jima ne daste, kar je potrebno za telo, kaj to pomaga?" (Jak 2, 14 do 16.) Kako žalostno je, da je toliko udov, vernih udov Njegove cerkve, pa so vendar popolnoma brez Njegovega duha. "Katerega vi ne poznate!" — Če gremo vsak dan k obhajilu, pa zatajimo skupnost in bratstvo z Njim, kadar nas sreča v podobi ubogega brata, ga ne moremo poznati. Če molimo desetkrat na dan Njegovo molitev in ne priznamo vsakega, ki strada, za brata, ga ne poznamo. In če bi imeli v vsaki sobi Njegovo sliko in ga ne bi spoznali, ko pride k nam v podobi zmrzujočega, nagega, brezposelnega pro-letarca, človeka brez strehe in toplega stanovanja — potem je to samo dokaz, da Ga prav tako nič ne poznamo. In potem naj Ga drugi na nas in po nas spoznajo in ljubijo? * * * To premisli Kristov proletarec za tvoj dolgi advent. Saj ti še zdaj ne moreš doživljati božiča, ker božič pomenja prihod Rešitelja. Pokaži svetu, da si bolj krščanski od vseh onih, ki imajo neznanega Gospoda na ustih, ki so oblečeni v mehka oblačila, ki so v srcu hinavci in sebičneži. Glej, koliko tvojih bratov je že odpadlo od Krista. Pač niso imeli nikdar prilike, da bi Ga dodobra spoznali in zaslutili v Njem svojega Rešitelja. Naučili so se v mladosti par stvari na pamet, pozneje pa s strahom spoznali, da je današnji svet poganski, vreden, da propade. Ker se je le preveč "oficielnih" kristjanov pregrešilo zoper pravice in ljubezen Kristusovo in so celo v Njegovem imenu živeli čisto pogansko — sebično življenje. Že apostol Jakob pravi (Jak 2, 5—7): "Ali ni Bog za svet ubožnih izbral, da so bogati v veri in so dediči kraljestva, ki ga je obljubil tistim, ki ga ljubijo? Vi pa ste ubožca osramotili. Ali vas ne zatirajo bogatini in vas ne vlačijo oni pred sodišča? Ali ne sramote prav ti lepega imena, ki se je klicalo na vas?" In dalje (Jak 2, 10): "Kdor namreč spolni vso postavo, pa prekrši eno, se je pregrešil zoper vse." Vse dotlej, dokler večina kristjanov ne bo spoznala Krista in zaživela njegove pravice in ljubezni, se bo proletarski odpad nadaljeval. In žalostno je to, da bodo ti ljudje, posebni Kristovi ljubljenci radi tega prokletega mamonističnega gospodarstva in vsega življenja, vedno bolj oddaljeni od ubogega Deteta v Betlehemu. —Fese. Christus natus est nobis Večina cerkvenih praznikov, velikih in manjših, gre navadno mimo nas kaj hladno in mnogokrat se niti ne zavemo njihovega pomena in globine. Ko bodo izginili iz kmet-skih domov še zadnji častitljivi običaji, ki nas edini še spominjajo globoke religijozno-sti naših prednikov, se bo pretrgala zadnja vez, ki nas še veže z liturgičnim življenjem Cerkve. Treba je, da se vrnemo nazaj k U-turgiji, ki je vsa prepojena z dogodki našega odrešenja, in da se zavemo njene globokosti. Vsaj na večje praznike naj se naša srca od-l>ro in prisluhnejo na molitev Cerkve. Nekaj sledu vsaj bo v naši duši ostalo. Poglejmo v nekaj vrsticah Jiturgijo Cerkve na sveti večer, odnosno na sveti dan. Nočna služba je bila v stari cerkvi običaj; sedaj pa nam je ohranjena edino le na sveti večer. Med 10. in 11. uro povabi nas slovesno božično potrkavanje, ki se tako lepo ujema z našim notranjim razpoloženjem, da pohitimo v hram božji in tam v svetem opravilu počastimo nebeško Detece. Najprej je takozvani "matutinum" (t. j. jutranjice); je to molitev stare cerkve, v kateri s pričakuje "Prihod iz višin". Radi lažjega razumevanja nekoliko o razdelitvi matutina: Deli se v tri nokturne (nočne straže). Vsak nokturn obsega tri psal-me. (Pred vsakim se poje antifona, v kateri se izrazi glavna misel dotičnega psulma.) Za tremi psalmi slede tri lekcije (berila). Med vsako lekcijo se moli ali poje responzo-rij (odgovor). Ta red je pri vsakem nok-turnu. V začetku matutina se poje invita-torij (budnica), ki nas spomni, naj Boga častimo, kar nam je izkazal usmiljenje. Na koncu matutina je še Te Deum — zahvalna pesem za milost odrešenja. Po slovesnem invitatoriju in po končanem hinmu, ki mu sledi, se prično nokturni. Psalmi prvega nokturna se dokaj razlikujejo po napevu, še bolj po vsebini, a vendar so vsi usmerjeni na eno edino misel: Rojstvo Jezusovo. Ps. 2.: Sin je od vekomaj od Očeta spočet i» v času iz Marije rojen. Ps. 18.: Božanski solnčni ženin zapusti svoje sobane in pride ves ožarjen k num. Ps. 44.: Božanstvo in človeštvo obhajata danes poroko v novorojenem Sinu božjem. V lekcijah izrazi advent ni prerok Izaija obljube danes človeštvu: Spet bo vpostavlje- no kraljestvo božje in sicer po Kristusu (I. lekcija). Napove odrešenje končnega sveta po neskončnem Bogu (II.). Tolaži in poziva Jeruzalem (sv. Cerkev), naj obleče slavnostno obleko, ker kraljevi ženin prihaja na svatbo (III.): "Kvišku, kvišku, Sion, odeni se v svojo krasoto. Obleci se v svetla oblačila, o sveto mesto Jeruzalem! Dvigni se vendar iz prahu, Jeruzalem! Raztrgaj, hči sijonska, tesne vezi na svojem vratu!" Naravnost zadivijo človeka responzoriji, polni neposrednega občutja in liričnega izraza svetonočnega razpoloženja. Vedno se ponavljajoč "danes" (hodie) nas gotovo spominja na začetke srednjeveških božičnih iger: "Danes nam je prišla z nebes resnica In mir. Danes cedijo nebesa sladki med na zemljo. Danes nam je prisijal dan novega odrešenja, dan zdavnaj obljubljene rešitve in večne sreče. (Resp.) In v naslednjem responzoriju vprašuje Cerkev pastirje: "Koga ste videli pastirji? Povejte no, naznanite nam, kdo se je prikazal na zemljo?" "Dete smo videli in zbore angelov, ki so slavili Gospoda." "Povejte no, koga ste še videli? Naznanite nam rojstvo Kristusovo!" "Dete smo videli," in s tem je vse povedano, kar nosijo pastirji v srcu. Prvi nokturn je premišljeval o rojstvu Kristusovem, drugi pa govori o darovih, ki jih je novorojeno Dete prineslo: Kraljestvo božje, odrešenje in spravo z Gospodom. Pri tern spet zazvene ubrane strune psalmov: V ps. 47. se zahvaljuje sveto mesto, ki danes obhaja rojstni dan kralja, v svečanem obhodu za rešitev iz rok sovražnika. Ps. 71., pravi božični spev in pesem o Treh kraljih, opeva kralja miru, nosilca pravičnosti in o-četa ubogih v novorojenem Detetu. Ps. 84. je pesem veselja nad odrešenjem. Lekcije v 2. nokturnu prinašajo božično pridigo sv. očeta Leona I. Njegovi govori so v 5. st. vnemali srca verikov v rimski cerkvi. V responzorijih najprej Cerkev strmi nad skrivnostjo v jaslicah, nato pa povzdigne slavospev v čast Mariji. Ta obsega kar štiri responzorije. V tretj em nokturnu privre znova po tihem premišljevanju o božjem usmiljenju in zvestobi božično veselje na dan, ki se zlije v ps. 88. Ta govori o božji obljubi Davidu, ki se je danes z rojstvom Kristusovim izpolnila. Naslednja dva psalma: ps. 95. in 97. izzvenita v veseli ton svetonočnega razpoloženja in zapojeta "radostni spev na Kristusa. Kot lekcija sledi navadno tretjemu nokturnu razlaga evangelijev. Vsak evangelij je označen samo s prvim stavkom. Ker so pa na sveti dan tri maše in torej trije evangeliji, so vsi trije na kratko razloženi. Do besede pridejo tu trije veliki cerkveni očetje: Gregor Vel., Ambrozij in Avguštin, vsak z eno homilijo, tako da nam govore na sveti večer (z Leonom I., in II, nokt.) vse štirje latinski cerkveni očetje. Kot omenjeno, se vrše na sveti dan tri svete maše, odn. vsak duhovnik ima pravico, da ta dan opravi trikrat presveto daritev. Stara rimska cerkev je sprejela to častitljivo, navado od jeruzalemske cerkve. V sveti noči so se zbirali kristjani v votlini Gospodovega rojstva v Betlehemu in so posvečevali uro Gospodovega prihoda z evharistično daritvijo. Po končanem opravilu so odšli nazaj v Jeruzalem, kamor so prišli ob prvem svitu. Uro Gospodovega vstajenja so prebili s sveto daritvijo. Obenem so se s pastirji spominjali Gospodovega rojstva. To je bila druga sv. maša. Podnevi so se še enkrat zbrali k sveti daritvi v glavni jeruzalemski cerkvi. Ta je bila najslovesnejša. Kot smo že slišali, se je ta navada prenesla kmalu na za-pad — v Rim. Ponoči je bila v cerkvi. Gospodovega rojstva prva maša, druga je bila ob zori v grški cerkvi, Anastasis (vstajenje) imenovani. Tretja služba božja se je vršila v cerkvi sv. Petra. Osnovna misel polnočnice je: Kristus — betlehemsko Dete, rojeno iz Marije Device, je pravi Sin božji — od vekomaj spočet in v času rojen. Bolj na kratko se da izraziti se: Rojstvo Gospodovo v večnosti in v času. S to mislijo je prevzeta vsa liturgija polnočnice. Drugo opravilo se vrši "in aurora" (ob zori). Dve glavni misli moremo zaslediti : Vzhajajoče božično solnce in zgodovinski dogodek današnjega jutra (pastirci pri jaslicah). Tretja služba božja se vrši dopoldne. Kot omenjeno se je vršila v Rimu ta maša v cerkvi sv. Petra, ki je simbol gospodstva Kristusovega nad poganskim svetom. Zato preveva vso liturgijo te maše misel: Svetovno gospodstvo Kristusovo. Take so božične misli sv. Cerkve. Kakšne bodo naše? (Po Dr. Parsch: Das Jahr des Heiles.) V spodbuda. — "Sinko, ali boš srknil šilce slivovke?" "Hvala, bojim se, da bi se preveč navadi' nanjo." "Ah, kaj navadil! Jaz jo pijem že trideset let po trikrat na dan, pa se je še vedno nisem navadil." Torek, 20. decembra 1932 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3' H. J.: mm ** Vesel Božič in srečno Novo leto vsem Slovencem in bratom Hrvatom iskreno želi PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRANK GRILL, lastnik 1727-31 WEST 21st STREET, CHICAGO, ILLINOIS Phone Canal 7172 in 7173 Naša slovenska pralnica izvršuje pranje točno in ■po zmernih cenah. Mi pridemo na Vaš dom po perilo in Vam istega opranega pripeljemo nazaj na Vaš dom. Vse kar rabite je, do, nas pokličite na telelon. §r stff if v«; Sr« W Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem MATH KREMESEC m JhA. t & m S« S m BUTCHER SLOVENSKA MESNICA -:- 1912 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILLINOIS Telefon Canal 6319 Pfobro, okusno in sveže meso, perutnino in vso drugo za božične praznike dobite pri nas. Slovenskim gospodinjam se toplo priporoča v naklonjenost! Naša specialiteta so mesene in krvave po domačem načinu delane klobase. Poskusite jih! Vsem cenjenim odjemalcem voščim vesele zadovoljne božične praznike in veselo Novo leto ter se vsem lepo zahvaljujem za Vašo naklonjenost v preteklem, letu in se Vam za isto priporočam še v prihodnje. JOHN KORENCHAN -:- SLOVENSKA GROCERIJA -:- m m »j m 2313 SO. LINCOLN STREET, CHICAGO, ILLINOIS Tel.: Canal 6399 FRANK TOMAZICH 1900 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Phone Canal 2910 Priporoča svojo bogato zalogo svežega grocerijske-ga blaga in.zelenjave. — Želi vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno Novo leto. VESEL BOŽIČ IN ZDRAVO SREČNO NOVO LETO želi vsem LOUIS J. ŽEFRAN SLOVENSKI POGREBNI K 1941 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Tel. Roosevelt 3408 Se priporočam slovenskemu občinstvu v naklonjenost ob času pogrebov, ženitovanj, botrinj itd. Postrežba solidna, cene zmerne. Vesele in zadovoljne božične praznike ter srečno zdravo Novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem • JOSEPH PERKO SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI 2101 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Čevlje za vso družino! Spomini na sveti večer pred 15 leti. Jako daleč za menoj so že leta strahot, ki sem jih kot milj oni drugih v večnem strahu preživel v strelskih jarkih. Cas, ki izbriše iz spomina tudi naj silne j še vtise, mi je zavil strašna in lepa doživetja v teh letih trpljenja v prosojno tančico, pod katero že vse to sko-ro spi. Vsako leto enkrat pa se ta koprena gotovo zgane in razstre. In moje oko gleda nazaj v čase, ki so, hvala Bogu, že tako daleč in kakršnih, upam, ne bom doživel nikdar več. Ta enkrat je vsako leto na sveti večer, ko se ves svet druži v velikem objemu ljubezni in miru. Tedaj namreč mi vstane spomin na sveti večer, ki je bil zame brez dvoma najstrašnejši. Bil je prav tak, kot je bilo v tistih časih nešteto večerov. Nič heroičnega, nič strašanskega ni bilo v njem. Videl in pretrpel sem mnogo hujšega, a vendar je ta večer edini, ki trka na moj spomin. Ležali smo zariti pod zemljo pred Monte di Val Belta. V bližini je bil trg Gallio nedaleč od Assiaga. Mraz je žgal do kosti in zjutraj, ko je stotnik Knific peljal svojo 7. kompanijo od 17. pešpolak v prvo črto, so njegovi ljudje kaj drobno stopicali. Med tem smo mi ves dan poležavali na pričnah v ka-verni in čakali, kaj bo iz ofenzive, ki je kaš-ijala na obeh straneh brez prave odločitve. 24. december! Čez dan smo lazili še malo okrog. Na večer pa je bila zbrana skoro vsa 6. kompanije 2. bataljona od 17. pešpolka v kaverni. Na zamazanem zaboju je mesto božičnega drevesca gorel bencin iz konzerve, v katero sem vtaknil zasilni stenj. Velikanski plamen se je poganjal iz konzerve proti stropu in zibal semtertja kot razdražena kača. Zadnji in najvišji rdečkastorjavi ognjeni zubljaji so prehajali v plahutajoče krpe črnih saj, ki so se zaletavale v nizki strop, ki je bil že zdavnaj ves okajen. Prav nad plamenom pa je visel raz strop črn jezik iz sprijetih saj in se kot stalaktit skoro vidno pomikal proti plamenu. Vsi smo bili umazani in črni od njih, povsod so bile, pred očmi, v nosu, v ustih. Saje, saje, same saje. . . Mesto večerje sem jih požiral s slino ni poslušal orkester smrti, ki je vihrala zunaj. V to godbo, ki je uho iz same navade že ni več čulo, pa je udarjalo škripanje pričen, težko dihanje skozi nos in treski pljunkov, v katerih je odmevala vsa nevolja in jeza, ki se je že toliko časa zbirala. In vendar so_bila v teh trdih trenotkih naša srca popolnoma drugje, v svetlih sobah, v krogu svojih družin ob jaslicah. Razdvojenost, ki je ležala nad nami kot mora, si je dala končno duška. Prav v najtesnesnejšem kotu se je zbudil glas in hripavo začel prve glasove pesmi, ki je donela že ves čas v nas. Iz teme je rastla pesem in le počasi, kot da bi nas bilo sram, smo pritegnili vsi: "Sveta noč, blažena noč!" . . . Ni bilo več vojske, ne blatnih uniform, ne kaverne in topov. Naše oči so videle sveti večer, najlepši sveti večer v življenju. Še je donela pesem in dvigala črni strop pod nebesni svod, ko se je zamajala senca od črni lisi, kjer je bil izhod. Ugledal sem ga predrzneža, ki nas je motil. Pomahal mi je z belo krpo v rokah. Skcčil sem skoro v njega: "Kaj je?" "Alarm!" in mi je izročil povelje. — Pesmi je bilo konec. — V pisanem povelju pa je stalo, da moramo ob 9 zvečer zamenjati 7. kompanijo. Ob 9! To je takoj. Pograbilo me je okrog srca. Kot da bi nosili neskončno težka bremena, so se poganjali skozi vrata drug za drugim. . Zunaj pa se je lesketala jasna noč in se tresla ob bobnenju topov. Nad nami, mimo nas in pred nami so tulile granate in pokali šrapneli. Metali smo se ob tla pred demonom vojne, da se otmemo. Taka je bila naša pot k polnočnici, polna strahu in groze, posejana s črnimi sledovi v belem snegu, kamor smo brisali svoje sajaste roke in obleko, ko smo se pokoravali žvižgu jekla. Kot praporščak sem vodil svojo kompanijo na položni greben Monte di Val Bella, kjer smo začeli izkopavati zasilni jarek. Krampi so odleta-vali na skoro pol metra zamrznjeni zemlji. Hodil sem ob 120 m dolgi črti, kjer so garali moji ljudje, katerim so za takt regij ale strojnice in bevskali topovi. Sveti večer! Dirjal sem v mrazu sem in tja ter jokal solze, ki so mi zmrzovale na licu. Kaj naj storim, da pridem iz tega pekla? Ali naj napol zmrznem, ko sem že poskušal? Začel sem divjati, da se mi je kljub mrazu orosilo čelo in da sem komaj sproti lovil sapo. Podil sem se, dokler sem mogel, stopil nato nekoliko v stran, odpel suknjo, razgalil prsi in sedel v nizki sneg. — Se bom menda vendar prehladil in dobil vsaj pljučnico, da pridem od tod. — Vročina, ki je puhtela iz mene, je pojenjavala, mraz je zgrabil po meni. Zobje so mi šklepetali, ko sem se ves trd skobalil pc koncu, zavlekel še malo nazaj in počenil v luknjo, ki jo je izkopala granata. Bog ve, ali je že polnoč? Če se danes nisem prehladil, potem pa nisem več človek. Vsaj danes naj se mi posreči, danes, ko je sveta noč! Ne vem več, kako počasi so romale zvezde po črnem nebu. Ob 4. je prišla vroča kava. Vsak od mojih ljudi je željno stegnil roko s skodelo in komaj čakal, da bi se pogrel. In prav tedaj je zarjovela granata, udarila malo pred nami od tla, odletela, zažvižgala mimo naših glav in švignila naprej v temo. Takoj za njo druga, ki se je z groznim truščem razletela. Vmes pa je zažvenketala na tla skodela in omahnila roka drugu. "Hvala Bogu, jo že imam, rešen sem!" Hkrati z njim se je sesedel še eden. V trebuh! "Nič ne tuguj greš vsaj iz tega pekla!" Odnesli so ju; drugega le za dvajset korakov; odšel je iz pekla za vedno. Minilo je nekaj ur. Silno pokanje, ki je vso noč pobijalo moje ljudi, je počasi pone-hovalo. Kar naenkrat je v drameči se zori zamrgolelo pred nami. Od trpinov v nasprotnih strelskih jarkih se je utrgala velika čreda in pribežala k nam. Med prvimi je bil italijanski častnik, ki je skoro v zboru z drugimi momljal le: "Eviva Austria!" V navdušenju, da se je rešil pekla, mi je stresal roko in me objemal. "Presto, presto!" sem siknil skozi zobe in zamahnil proti zaledju. Noč je postajala vedno redkejša. V meni je kipelo: Tudi ti so rešeni! Niso bili še sto korakov za nami, ko jih je poklical jeklen glas nazaj: italijanska baterija jih je opozarjala na dano prisego in sejala smrt mednje, ki so mislili, da so ji pravkar ušli. 800 jih je pribežalo, 290 pa obležalo za nami. Ob 7 so nas zamenjali." Zavlekel sem se nazaj v sajasto luknjo in zaspal. Čez dve uri me je zbudil sluga. Prvo, kar mi je zazvenelo v glavi, je bilo vprašanje: Ali sem bolan? — Glava mi je bila jasna. Nobene vročine nisem čutil. Skoro obotavljaje sem si potipal žilo. Prav tako lenobno kot vedno je udarjalo življenje v meni. — Nič. Stisnil sem zobe in šel ven.—Zunaj pa je bil prav tak dan kot vedno.-Kriki ranjencev so se mešali z daljnim grmenjem, katerega je prevpilo sem in tja treskanje v bližini. — Doma pa je bil sveti božični dan! Nočni napad na mesto. — On razlaga: Med vojno bi pa metali iz zraka prave bombe Ona: Da, toda samo na vas, na moške, nam ženskam bi pa prizanašali. Saj za nas ne velja vojaška dolžnost. — Seveda, seveda, na vas bi metali bonbone. * * Pred sodiščem. — Sodnik: Kako to, da ste ukradli denar, draguljev pa ne? — Križ božji, gospod sodnik, zdaj pa še vi začenjate s tem, saj sem jih že od žene na ta račun dovolj slišal! VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želimo vse naiim odjemalcem in prijateljem! WEN CEL'S DAIRY Slovenska mlekarna 2380-82 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILLINOIS Tel. Roosevelt 3673 Vesel Božič in srečno zdravo Novo leto želijo, vsem DR. ANDREW FURLAN DR. JOHN J. ZAVERTN1K zobni zdravnik zdravnik in kirurg in FINGL BROS. DRUG STORE 1858 WEST 22nd STREET, 1758 WEST 21st STREET, TELEPHONE ROOSEVELT 1695 TELEPHONE CANAL 3339 Chicago, Illinois Compli merits of BROWN Funeral Home 9500 Commercial Avenue SOUTH CHICAGO, ILL. Telephon: So. Chicago 0155 — 0156 Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim članom Društvo Vitezov Sv. Flori j ana ŠTEV. 44, KSKJ., SOUTH CHICAGO, ILL. Ustanovljeno 22. junija 1893. Sprejema člane takoj po krstu do 16. leta v mladinski iu od 16. do 55 leta v odrastli oddelek. ( ROJAKI, PRISTOPAJTE V NAŠE DRUŠTVO! Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim vsem svojim prijateljem in odjemalcem LOUIS MERGOLE HIGH GRADE COAL, WOOD & EXPRESSING Tel.: So. Chicago 4933 9514 AVENUE "L" -:- SO. CHICAGO, ILL. Vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto želi Društvo Najsvetejšega Imena fare sv. Jurija v South Chicago, III. KATOLIŠKI MOŽJE IN MLADENIČI, PRISTOPAJTE V DRUŠTVO NAJSV. IMENA! VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO — želi — NOVINAR vsem, ki so brali i\ bodo še brali njegove dopise. SO. CHICAGO, ILL. A Merry Christmas and Happy Neiv Year WILLIAM RADDATZ REAL ESTATE, MORTGAGES and INSURANCE Telephone Saginaw 2020 10050 EWING AVENUE SOUTH CHICAGO, ILL. A Merry Christmas and Happy New Year to our Slovenian Friends ROBERT E. BROOK, INCORPORATED MORTGAGES — LOANS — REAL ESTATE INSURANCE Telephone Regent 4000 10103 EWING AVENUE SOUTH CHICAGO, ILL. KUKMAN BROS. Grocerija in mesnica 1901 W. 22nd St., Chicago Tel. Canal 0572 Se priporoča ryjakom za praznike. V zalogi vedno vse vrste grocerija in vrste suho in sveže meso ter perutnina. Obenem želim vsem odjemalcem in znancem vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto! Vesel Božič in srečno Npvo leto želi vsem JOE KUKMAN Grocerija in mesnica 1837 W. 22nd St., Chicago Tel. Canal 5634 Izdeluje krvave in mesene kranjske klobase, suho in sveže meso vedno v zalogi in vse vrste perutnina. Vesele praznike in srečno Novo leto želi vsem Slovencem ASHLAND GARAGE MARTIN MILLER Odprto noč in dan Telefon: Canal 0393 1600-08 So. Ashland Avenue, CHICAGO, ILL. Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem prijateljem in mojim odjemalcem! John Železnikar Prevažalec premoga, drv in pohištva ob času selitve. 2045 W. 23rd St., Chicago Tel. Canal 45.34 Se priporočam Slovencem v naklonjenost! Vesel Božič in srečno zdravo Novo leto želi vsem MARTIN C. MALENSEK, M. D. Zdravnik in kirurg Čf Paradise Theatre Bldg. Rooms 201-202 Milwaukee, Wis. & Ordinira od 10. do 12. ure opoldne, od 2. do 4. popoldne in ©L' od 7. do 8. ob večerih. Ob nedeljah od 11. do 12. ure opoldne. »F Telefoni: V uradu Greenfield 3273. Na stanovanju Green- 1*1 field 1710. — Naslov stanovanja: 6227 W. Greenfield Ave., West Allis, Wisconsin. Vesele božične praznike in srečno Novo leto vam želi ALVIN GLOYECK, JR. , \ Slovenski odvetnik Stumpf Bldg. Room 302 805 SO 5th STREET, MILWAUKEE, WIS. Telefoni: V uradu Mitchell 2707, na stanovanju Lake side 5541-R Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem \ i PETRUSEK'S \ \ \ Lekarna 600 SO. SIXTH St. Cor. BRUCE ST., MILWAUKEE, WIS. '' Se priporoča vsem! Vesele praznike in srečno Novo leto želi vsem DR. C. G. KLEE A j Zobozdravnik 602 SO. SIXTH STREET, MILWAUKEE, WIS. Tel.: Daly 3577 Ordinira od 10. do 12 ure opoldne, od 1. do 5. ure popoldne iu od 7. do 9. zvečer. Prav vesel Božič in srečno zdravo Novo leto ieli vsem JOHN R. JELENC Slovenski pogrebnik 827 SO. 2nd STREET, MILWAUKEE, WIS. Med West National Avenue in Walker Street Se rojakom Slovencem priporoča! Vesele praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem . FRANK SELAN Slovenska mesnica. Sveže in suho meso vedno v zalogi, vsake vrste perutnina, razne klobase in druge mesnine. Naročila vozimo na dom. 641 WEST NATIONAL AVE., MILWAUKEE, WIS. LUCID'S PHARMACY W. 10th & WARMAN AVE., ltf£)IANAPOLIS, IND. Tel. Belmont 2295 Lekarna v soseščini, ki je vam na razpolago v vseh P, tozadevnih potrebah. Nas bo veselilo vas vljudno in '' točno postreči. MRS ELENOR STEVENS Izkušena babica 2831 WEST 10th STREET, INDIANAPOLIS, IND. Tel. Bel. 4072 Se priporoča Slovenc&m v sličnih zadevah. Velika zaloga igrač in božičnih daril, kakor tudi za druge primerne čase, za vso družino. Prodajalna, ki prodaja najceneje. Daner Bros. Co. 5c, 10c, $1.00 Variety Store 2625 W. Michigan Street INDIANAPOPIS, IND. JOHNSONS Filling Station Edina neodvisna gasolin-ska postaja v soseščini. Na vogalu W. 10th & Holmes Avenue INDIANAPOLIS, IND. .. PRODAJALNA SUHE .. ROBE se toplo priporoča občinstvu. Nas bo veselilo vas uljudno in zadovoljno postreči. JOSEPH GASNIK General Furnishing Store 901 Ketcham Street Tel. Bel. 1489 INDIANAPOLIS, IND. Princes Theater Mr. in Mrs. FRANK DONAS, lastnika.. W. 10th St. and Holmes Ave. INDTANAPOLIS, IND. Edino slov. gledališče v Indiapolisu, s krasnimi premikajočimi in govorečimi slikami. — Se priporočamo za obilen poset. Nadangel Rafael ali urarjeva skrivnost. 15. januarja 1. 1816. je 33 letni kmet Tomaž Marthin iz Gallardona na Francoskem trosil gnoj po svoji njivi. Ko je ves zaverovan v svoje delo, začuje nenadoma svoje ime. Dvigne glavo in ugleda par korakov od sebe moža odetega v belo haljo, izpod visokega klobuka sije dvoje prav čudnih očes. Čudni mož izreče z mehkim presunljivim glasom. "Poišči kralja in povej mu, da je njegovo življenje v nevarnosti." Prikazen zgine. Take opomine je Tomaž večkrat prejemal. Slednjič se ves zmeden obrne na župnika; ta ga pošlje k versajskemu nadškofu; zdravniki spoznajo kmetiča za popolnoma pri zdravi pameti. Na zadnje priroma Tomaž Marthin na policijsko ministrstvo. Tam se zopet pojavi prikazen in ukaže kmetu, naj gre h kralju. Res, ga pošljeno k kralju. Ludvik XVIII. sprejme moža v privatnih sobanah. Da bi ga ne bil! Tomaž Marthin je namreč kralju slovesno zaklical: "Veličanstvo, vi niste pravi kralj Francije, ker Ludvik XVII. še živi!" Kralj je bil od tega dne vedno pre-paden. 17 let po tem dogodku se priseli v Pariz urar Kari Viljem Nanudorff. Marthin se spozna z urarjem. Od tedaj je vsej svoji o- Po predpisih. — Zdravnik: Kaj pa tresete svojega otroka? Mati: Dala sem mu zdravilo, na stekleni-čici je pa napisano: Pred uživanjem dobro pretresti. Pozabila sem storiti to in zdaj moram pretresti otroka. Pripravil se je. — V neki trgovini so delali neprestano od osmih do poldne. Novi delavec Martin je nastopil točno ob osmih. Okrog desete pa postane lačen, izvleče iz žepa svojo malico in ugrizne. Ko gospodar opazi to, pokliče Martina in mu reče: "Poslušajte, Martin, pri nas nimamo malice." "To sem tudi slutil," odvrne Martin in je dalje, "zato sem jo prinesel s seboj." kolici razlagal, da je Naundorff Ludvik XVII. Toda ne dolgo. Nekega dne so preroka našli zastrupljenega. Zraven je bilo pismo, kjer je Tomaž napisal, da je ravnal po navodilih — nadangela Rafaela. Nenadno kmetovo smrt so že pozabili, ko naenkrat zgine brez sledu tudi — skrivnostni urar. Zamislimo se kakih 130 let nazaj. 8. junija 1. 1795. je v pariški ječi Temple umrl rahitičen otrok. Vlada ga je proglasila za sina nesrečnega Ludvika XVI. in Marije Antoni-jete, ki so ju francoski revolucionarni jako-binci poslali pod giljetino (stroj za sekanje glav). Ljudstvo in zgodovina sta menila, da je z dofenom (francoski kraljevič) izmrlo potomstvo nesrečnega kraljevskega para. Vstal pa je francoski zgodovinar Madol, ki trdi, da so pravega dofena odpeljali iz ječe v izvotljenem otroškem konjiču. Po revolucionarnih dneh je nesrečni kraljevič neznano kam zginil. Kmet Tomaž Marthin in urar Kari Viljem Naundorff sta bila po Madoli edini priči kraljevičeve zgodbe. Toda urar je vzel svojo skrivnost s seboj v grob. . . Stara teta. — Teta, ki zelo slabo sliši, je šla z Anico na sprehod. Dospeli sta do železniške proge. Prav takrat je brzel po progi vlak in lokomotiva je tako zavreščala, da je šlo skozi ušesa. Teta napne ušesa pa se z nasmehom obrne k Anici: "To je prva kukavica, ki sem jo to leto slišala." # * * Največja skrb. — "... Torej vi ste soproga glasovitega letalca! To je pa res zanimivo! Pa povejte mi, ali nimate nikakega strahu, kadar se vaš mož tako divje prevrača po zraku?" "Seveda ga imam. Moj mož ima namreč tako grdo navado, da ima po vseh žepih raztresen — drobiž!" Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem našim odjemalcem NAJBOLJ USTREZETE družini za praznike, ako ji pripravite dobro kosilo. — Pri nas dobite vedno sveže meso vsake vrste. — Zaloga vsakovrstnega grocerijske-ga blaga za vse domače potrebščine. Oglasite se pri nas! Mi Vam najbolje postrežemo. POSEBNOST: Sveža ajdova moka, funt. ..... 6c Okusen kostanj, funt..... 12t/2c Mešana jedrca, funt....... .....17c Mešan Candy, funt ......... .....10c Doma delane krvave klobase, funt ............... .....13c Doma delane prekajene klobase, funt ............. 19c Telefon: 4238 Vesele božične praznike in srečno Novo leto! Columbia Baking Company Poskusite naš kruh Columbia Special -- Clover Farm - Vienna and Rye POPOLNA ZALOGA VSAKOVRSTNEGA PECIVA. Posebnost je pri nas to, da gledamo na snažnost. 1115 NORTH CHICAGO STREET, JOLIET, ILLINOIS Telefon 20552 V svojo popolno zadovoljnost se boste sami prepričali, ako kupujete pri nas. Sprejemamo tudi yutrocila, za pečenje (Roasting) janjcev, šunk in vsakovrstne perutnine za razne party ali piknike. Najboljša postrežba. Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem in znancem JOHN GERM MERC. CO. JOHN GERM 817 EAST "C" STREET, PUEBLO, COLORADO Se priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v naklonjenost. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim vsem svojim odjemalcem in prijateljem JOHN GORSICH Mercantile, Meats and Groceries 1200 SANTA FE AVENUE, PUEBLO, COLORADO Telefon 1934 Se priporoča vsem v naklonjenost! Najnižje cene čevljem v Jolietu so pri S C HI F T' S OUTLER SHOE STORE 405 CASS STREET, JOLIET, ILLINOIS. Čevlje so v teh časih zelo praktično darilo za Božič. Imamo v zalogi moške, ženske in otroške čevlje, za cene od 79c do $3.98. Najboljše pohištvo — Najnižje cene Čudovita lepa in primerna božična darila po nizki ceni. Pridite in poglejte sami. Vedno ste nam dobro došli. . i UPTOWN FURNITURE STORE Njcholaš" J. Kirincich 500 RUBY STREET, -'-Phone 6464 JOLIET, ILL. ' F. C. GREGG Kleparska delavnica 517 NO. CHICAGO ST. Tel. 9427 JOLIET, ILL. Izdeluje žlebove, plehnate posode, plehnate strope, strešna okna, plehnate dimnike itd. — Popravlja tudi automobilske radiatorje itd. š DR. C. V. McKINLEY Zobozdravnik D'Arcy Building, na vogalu Chicago in Van Buren Streets, JOLIET, ILLINOIS Telefon 4854 Najboljše delo v tehniki zobozdravilstva, za zmerne cene. — ROYAL BLUE STORE Slovenska grocerija in mesnica JOHN A. BLUTH, lastnik 1407 CORA STREET, , v Tel. 2-3390 JOLIET, ILL. V zalogi vedno suho in sveže meso in na jboljša grocerija Vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto! M. PLANINŠEK Slovenska mesnica in grocerija 1614 ELIZABETH STREET, Tel. 29876 JOLIET, ILL. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim cenjenim odjemalcem in se jim še nadalje priporočamo. — Pri meni dobite pristne domače kranjske klobase in vsakovrstno suho in sveže meso, grftcerijo in zelenje. Postrežba točna. — cene zmerne. Vedele božične praznike in srečno Novo leto! DR. J. W. POKORNY . Zobozdravnik Uradne ure do 9:00 dopoldne do 8:80 zvečer. RUBY in HICKORY STREETS, JOILET, ILLINOIS Telefon 2-3371 Vesel Božič, srečno in zdravo Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem ! RUBY ST. GROCERY & MARKET A. GREGORICH, lastnik 200 RUBY STREET Telefon 6886 JOLIET, ILL. Vedno dobite pri nas najboljše kranjske klobase in vsakovrstno sveže in suho meso ter najboljšo grocerijo. Pridite in sc o kakovosti sami prepričajte. — Vedno imamo le najboljše blago in najzmernejše ccnt. — Postrežba prvovrstna.