PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 204 (8606)
TRST, sobota, 1. septembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim,_razmnožen ra rildoatil. Od S. do 17. v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja š	J
ki ji priznava, da je živahna kritična, hkrati pa obsoja tiste, so zavzeli jalovo stališče «pro-vsemu in proti vsem».
Posebna komisija proučila vprašanje povišanja pokojnin
RIM, 31. - Komisija, ki jo je ustanovil minister za delo Bertoldi preteklega julija z nalogo, da prouči vprašanje povišanja pokojnin, družinskih doklad in doklade za brezposelne, je končala z delom in izročila svoje izsledke ministru Bertoldiju. V poročilu, ki ga je prejel minister, je navedena vrsta predlogov tako glede povišanja pokojnin kot vprašanja, kje najti denar za kritje višjih stroškov.

INTERVJU PREDSEDNIKA VLADE HUMORJA
Vlada potrebuje podporo državljanov
Deželna ureditev - Odnos do države in policije
RIM, 31. — Predsednik vlade , je spregovoril še o sedanji mladi-Rumor je dal reviji «Panorama» ni, intervju, v katerem v začetku o- in Požarja, da se bo treba sedaj spoprijeti s težkimi vprašanji in da ne sme nihče pozabiti, da sedanji položaj nudi nekatera priložnosti, ki se jih da dobro izkoristiti le z resnim in strogim prizadevanjem.
Na vprašanje, ali se približuje »težka jesen», je predsednik odgovoril, da težav ne oo težko premostiti, če bodo vsi napravili svojo dolžnost. Vlada naredi kar more in je celotna njena dejavnost Povezana s potrebami celotne skupnosti. Zato si morajo tudi vsak državljan in vsaka skupina državljanov prizadevati, ne samo za svoje upravičene koristi, temveč tudi za splošne koristi države in vsega prebivalstva. In prav v tem,
Pravi Rumor, je pravo bistvo narodne solidarnosti.
Rumor meni, da je v teh težkih časih naloga vlade, da zagotovi Pogoje za socialni, omikani in gospodarski razvoj države,/ da nepristransko ravna z vsemi državljani in kar je najvažnejše, da reši vprašanje Juga, s katerim so povezane vse zmožnosti socialnih reform. Predsednik vlade pri tem Ugotavlja, da mora biti država v službi vseh državljanov. Hkrati pa Poudarja, da jnora imeti tudi državljan zaupanje v državo.
Potem ko navaja, kaj bi morala Vlada vse narediti, če bi hotela zadovoljiti vse zahteve, pravi, da vladati ne pomeni samo enostav-Uo reševati posamezna vprašanja, temveč je potreben tudi širši razgled nad celotnim družbenim, kulturnim in gospodarskim razvojem dežele, ki ga je treba sproti pospeševati ; , vladati pomeni tudi zniožnost poslušati in sprejemati Prispevke drugih, imeti zgodovinski občutek, kaj dežela lahko navedi in moč odločitve in dejanja.
Na vprašanje, kako si tolmači dejstvo, da mnogi državljani imajo ?edržan odnos do vlade in ne verjamejo državi, je Rumor dejal: «že dlje časa obravnavamo to važno Vprašanje, se pravi odnos med državo, in državljani. Za tem stojijo zgodovinski vzroki. Če dobro pomislimo, smo ena najmlajših držav, nimamo dovolj zgodovinskih tVadičij, kot jih imajo Francija,
Velika Britanija in ZDA.*
Glede deželne ureditve Rumor Pravi, da ne zadostuje sprememba odnosa odvisnosti, ki obstaja med državljanom in državo. Deželna u-reditev je velika priložnost, da se obnovijo upravne strukture. Razu-do® se, pravi Rumor, da se mora Vse obnoviti. Birokracija mora razmeti, da je v službi državljana, toda državljani po svoji strani pa “1 morali razumeti, dla birokracija Oi tisto strašilo za ljudi.
. Na zadevno vprašanje časnikarja * Predsednik vlade poudaril, da 80 Policija in vsi varnostni organi v službi državljana in demokratično države. Priznal je, da tudi podolja lahko zgreši, da je pravilno ln celo dolžnost, da javnost nad-^vuje njeno delovanje. «Toda ni J*rav. da imajo ljudje do policije Oozaupanje». V zvezi z vprašanjem, a' bi bilo treba preurediti parla-?«*, da bi bil bolj učinkovit, je Jtumor dejal, da je po njegovem mnenju sedanji dvozbornični sistem jn da ustreza zahtevanemu Nadzorstvu in ravnovesju. Glede negativnih ocen o delovanju politič-strank pa meni, da ni res, da Politične stranke «stare», češ a se predstavljajo javnosti vedno l jatimi ljudmi. Navedel je primer,
Sko je krščanska demokracija za ,o Gasperijem tolikokrat zamenjajo svojega političnega tajnika in a tudi na vladi se ljudje pogo-^cma menjujejo. Ob zaključku pa
S- - J
M
k\ : vrj
mmmišht v
Število Neapeljčanov, ki so se utegnili cepiti proti koleri je zelo nizko zaradi pomanjkanja cepiva
MITJA RIBIČIČ 0 KONFERCHCI NtUVRŠČCNIH V AlŽM
Politika neuvrščenosti važen dejavnik mednarodnega miru
Intervju dopisniku zuhodnonemške televizije
Podpredsednik predsedstva SFRJ in predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič je dal akreditiranu	dopisniku tretjega
programa zahodnonemške televizije v Jugoslaviji intervju o pomenu konference neuvrščenih držav v Alždru. Zaradi važnosti izjav in konference neuvrščenih, ki je eden najvažnejših letošnjih političnih dogodkov na svetu, objavljamo intervju v celoti.
GEORG HUEBBENET:	Gospod
podpredsednik! Predsednik Tito je
:    _ T nnliftLn tj/iinvro/šimneii v/t
tvm
imenoval politiko neuvrščenosti za glas vesti naroda. Na kakšen način boste sedaj uveljavili ta glas in kaj pričakujete od konference v Alžiru?
MITJA RIBIČIČ:	Socialistična
Jugoslavija pripisuje velik pomen četrti konferenci v Alžiru. To dokazuje tudi sestava naše delegacije, saj tako reprezentativne delegacije na tako visokem nivoju Jugoslavija še nikoli ni poslala na noben mednarodni kongres. Opozoril bi preko vas, preko vaše insti-
ŠTEVILO OBOLELIH ZA KOLERO V NEAPLJU IN BARIJU SE VEČA
Nezadostno število doz protikoleričnega cepiva povzroča skrbi neapeljskim zdravstvenim oblastem
Neredi v Neaplju in bližnjih občinah zaradi pomanjkanja cepiva in zdravil - Še dva smrtna primera v bolnišnici «Cotugno» - Proučujejo možnost množičnega cepljenja - Ukrepi jugoslovanskih zdravstvenih oblasti
NEAPELJ, 31. — Vse kaže, da se je položaj v Neaplju nekoliko poslabšal. V teku noči sta umrli še dve osebi, tako da se je število umrlih za kolero povečalo na devet. Tudi število sumljivih primerov neprenehoma raste, čeprav z nekoliko počasnejšim tempom kot v prejšnjih dneh. Do večernih ur so sprejeli v oddelek za kužne bolezni neapeljske bolnišnice «Cotugno» skoraj 200 oseb. Do sedaj so z laboratorijskimi izvidi z gotovostjo u-gotovill prisotnost bakcila kolere v
in ■_______tu .. -ii _________:u	u:i:
da kljub zagotovilom zdravstvenih oblasti, cepiva ni. Zagotavljajo, da bodo poslali v Neapelj v prihodnjih urah pol milijona doz, do torka, se pravi teden dni potem ko so u-gotovili, da gre za infekcijo kolere, bosta nared 2 milijona doz. Za civilno državo, kjer bi taka operacija morala steči v 24 urah, je to odločno prepozno. V Neaplju komaj sedaj proučujejo možnost množičnega cepljenja, čeprav je prebivalstvo že več dni v hudih skrbeh. Prišlo je tudi do neredov, saj ljudje hočejo biti cepljeni, pristojni u-radi pa njihove zahteve ne morejo izpolniti, ker cepiva ni.
Posebna vozila nadaljujejo z raz-
kuževanjem mestnih ulic, povsod.	»..»i oiui/mn. ^ t~
se širi oster vonj razkužilnega sred-1 dogovoru z občinskimi oblastmi cd-
stva. Kljub tem ukrepom so na ulicah predmestja še vedno kupi smeti, ki se jih nihče ne dotakne. Tudi zaradi tega je prišlo do neredov, ko so demonstranti zažgali nekaj kupov smeti, da bi protestirali proti zapoznelim ukrepom oblasti. Demonstranti .. so v nekaterih uijcah ustavili promet in glasno zahtevali odstranitev smeti in več cepiva. V kraju Poritici je na tisoče mani-festantov obkolilo občinsko palačo in protestiralo proti pomanjkanju zdravil in cepiva. Ko je prispel župan so mu skoraj obrnili avto, tako da je moral z vso naglico zbežati. Občinski odbor je zagrozil, da bo odstopil, če ne bodo pristojne oblasti še danes priskrbele zdravila in cepiva. To nikakor niso osamljeni primeri nezadovoljstva ljudstva, ker so se podobni primeri zgodili v vseh občinah neapeljske pokrajine.
Neapeljski šolski skrbnik je po
32 primerih, v 21 primerih «o bili izvidi negativni. Številne izvide bodo ponovili, ker so dali dvomljive rezultate.
Vest o smrti drugih dveh oseb je povzročila v neapeljski pokrail-ni dokajšnji preplah, še zlasti v Boscoreale, od koder je bila ena od obeh žrtev doma so se ljudje ustrašili. Občinski zdravnik jo odredil takojšnji sprejem v bolnišnico za ženo umrlega, ki sicer ni bolna, mora pa ostati nekaj časa v karanteni.	. .	,
Občinske oblasti so organizirale v Neaplju več središč za cepljenje prebivalstva. Problem pa je v tem,
.................................
IZJAVE PREDSEDNIKA ZAVODA ZA ZUNANJO TRGOVINO (ICE)
POVEČATI GOSPODARSKE ODNOSE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
Sodelovanje razširiti tudi na izmenjavo tehničnih in znanstvo* nih izkušenj ter na gospodarsko kooperacijo v obeh smereh
RIM, 31. — Pred odprtjem zagrebškega velesejma, ki bo od 6. do 16. septembra, je predsednik italijanskega instituta za zunanjo trgovino (ICE) Graziosi dal izjavo, ki jo objavlja zagrebški informator* v svoji posebni številki posvečeni Italiji ob priliki zagrebškega velesejma. Na tej tiajvečji ju-
Neapeljske zdravstvene oblas-‘ 'majo dokajšnje preglavice s Pornanjkanjem cepiva, ki ga kljub a9otovilom osrednjih oblasti ni °volj, v predmestju je prišlo do ®redov zaradi pomanjkanja zdra-v1 far zato ker občinske obHsli a niso poskrbele za odstranitev Up°v smeti z nekaterih pred-•**nih ulic. Povečalo se je Ste-, 0 Primerov, za katere so z go-I Vos,i° ugotovili, da gre za ko-r°' ponoči pa sta umrli še dve I ‘®bI- V drugih italijanskih deže-^ I® položaj popolnoma nor-. alen jn nikoder, razen iz aaplja jn Bar;ja, ne poročajo o PrLm«Hh kolere.
. v®znl sekretariat SFRJ za hi-ra*n° 'n socialno politiko je vče-_ * °dredil, da se morajo vsi ju-. slovanski državljani, ki potu-j 1° v‘Italijo, cepiti proti koleri "Peti ustrezno mednarodno 'rdi|0- Včeraj te odredbe na prehodih med Jugoslavi-• - n Italijo še niso izvajali, ni pa Hano, da jo bodo začeli iz-v teku današnjega dne. Pol -z.a Rallianske državljane, ki "lejo v Jugoslavijo * potnim
*n«*
Jjaiati
Tudi
listom, včeraj ni bilo še nobenih omejitvenih ukrepov. Za prehod meje s prepustnicami pa vsaj za sedaj niso predvidene nobene o-mejitve.
Podpredsednik predsedstva SF RJ Mitja Ribičič je dal intervju dopisniku zahodnonemške televizije v Jugoslaviji, v katerem poudarja velik pomen konference neuvrščenih držav v Alžiru. V tej zvezi obširno razpravlja o politiki neuvrščenih in njenem pomenu za mir in sodelovanje na svetu.
Deželni odbornik za splošne zadeve in finance Sergio Coloni je v intervjuju za celovški radio poudaril, da bo politika dobrega sosedstva in sodelovanja med mejnimi področji še naprej ena od temeljnih postavk dežele Furlanije - Julijske krajine. Dejal je tudi, da se bo deželna uprava zavzemala za koordinacijo dela med severnojadranskimi pristanišči, glede narodnostnih manjšin pa je izrecno pudaril pozornost, ki jo dežela posveča zaščiti njihovih demokratičnih pravic.
goslovanski gospodarski prireditvi bo sodelovalo 70 italijanskih podjetij s kolektivno razstavo, ki jo prireja ICE po nalogu ministrstva ža zunanjo trgovino.
Graziosi ugotavlja, da je skup-i vrednost italijansko - jugoslovanskega uvoza in izvoza dosegla v zadnjem letu 470 milijard lir. Kljub tako veliki trgovinski izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo, pravi Graziosi, je treba ugotoviti, da se je v zadnjih petih letih razvoj trgovinske izmenjave med o-berna državama ustalil, medtem ko se je prej izredno hitro razvijal. Kljub temu pa se je trgovinska izmenjava v zadnjih petih letih povečala za 63 odstotkov. Predsednik ICE ugotavlja, da se letos trgovinska izmenjava med obema dr-avama boljše' razvija, zlasti v pogledu jugoslovanskega izvoza. Jugoslavija ima danes važno mesto v italijanski zunanji trgovini in je na sedmem mestu v Evropi. Italija pa je v jugoslovanski zunanji trgovini na drugem mestu za Zahodno Nemčijo. .
V zvezi z možnostmi povečanja trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo pa Graziosi ugotavlja, da bi bilo treba na obeh straneh čimprej postopno sprt *■' niti sedanjo blagovno strukt' “ kar dokazuje tudi sedanji itali,, ski izvoz v Jugoslavijo ki je b razvejan in zajema najrazličnejše industrijske proizvode. Isto velja seveda tudi za jugoslovanske dobave. Nekoč je Jugoslavija izvažala v Italijo skoraj izključno kmetijske pridelke, živila, les in rude Sedaj pa se njen izvoz nanaša tudi na polizdelke in na industrijske proizvode.
Po mneniu predsednika IGF ni mogoče več nadaljevati samo z
blagovno izmenjavo, ampak se mora sodelovanje širiti in krepiti tudi na področju gospodarske Kooperacije v obeh smereh. Blagovni izmenjavi se mora pridružiti tudi izmenjava proizvajalnih in tehničnih kooperacija na indu-
redil odložitev vse šolske dejavnosti do 20. septembra. To pomeni, da bodo odložili tudi popravne izpite. Občinske oblasti so s svoje strani zahtevale od vojaškega poveljstva, naj dodeli nekaj čet vojakov, ki naj bi pomagali pri odstranjevanju smeti z mestnih ulic. Do sedaj še ni znano, kaj je poveljstvo odgovorilo. Vsi vojaki so vsekakor zaprti v vojašnicah.
V Bariju so doslej ugotovili 10 primerov kolere. Gre za 8 barijskih meščanov, en bolnik je iz Bisce-glieja, eden pa iz Molfette. V barij-ski bolnišnici je trenutno 34 sumljivih primerov, zdravstvene oblasti pa niso sporočile njihovih imen, da ne bi povzročile panike med prebivalstvom. Popolnoma negativni pa so izvidi za bolnike, ki so jih sprejeli v rimsko bolnišnico «Spallanza-ni». Gre samo za primere gastroen-teritisa, ki zdravniko mne povzročajo skrbi.
Iz Neaplja je medtem odpotovalo dokajšnje število ljudi, ki se boje o-kužbe. Oblasti so izdale vrsto prepovedi, ki zadevajo prodajo školjk, ki jih v Neaplju gojijo v samem pristanišču, se pravi tam, kjer se zliva v morje mestna kanalizacija. S tem v zvezi poročajo, da je kolero prinesel z vzhoda neki mornar čigar iztrebki so po naravni poti skončali v morju in sicer prav v neposredni bližini gojišč školjk. To naj bi potrjevale izjave nekega bolnika, ki je kasneje umrl in ki je zaužil nekaj surovih klapavic (pe-dočev). V Neapelj bodo pripeljali verjetno še danes več sto stotov limon, ki jih je na tamkajšnjem trgu popolnoma zmanjkalo in so jih včeraj prodajali na črni borzi po 3000 lir kilogram.
Ponoči se je število sprejetih oseb v bolnišnici «Cotugno» povišalo na 202, tudi število primerov, za katere so ugotovili, da gre za kolero, se je povečalo.
Zdravstveni položaj v drugih itali
vse potrebne ukrepe za preprečitev morebitnega širjenja infekcije. Več tujih ladij je odločilo, da ne pristanejo v italijanskih pristaniščih, dokler obstaja nevarnost okužbe. V Genovi so cepili večino pristanišč-nikov, podobne ukrepe so sprejeli tuijli v Trstu.
Naš dopisnik iz Beograda poroča, da je jugoslovansko zvezno tajništvo za zdravstvo in socialno politiko v zvezi s pojavom kolere v Italiji opozorilo svoje državljane, ki potujejo v Italijo na dolžnost, da se cepijo proti koleri in da si priskrbijo zadevno mednarodno potrdilo. Osebe, ki se vračajo z okuženega področja v Italiji pa se morajo takoj po prihodu v kraj, kjer bivajo, javiti zdravstveni službi. Zvezno tajništvo nadalje sporoča, da je skupno z republiškimi in s pokrajinskimi tajništvi za zdravstvo sprožilo na daljnje akcij,e in pobude, ki jih narekuje nastali položaj.
izkušenj ter kooperacija na
strijskem trgovinskem in denar-	.
nem področju za uresničitev skup- I janskih deželah je povsem miren nih pobud.	Iz Milana poročajo, da so sprejeli
tudje nemško demokratično javnost, da bo na tem velikem zboru neuvrščenih dežel predsednik Tito poglobljeno analiziral mednarodne odnose, zunanjo politiko Jugoslavije v Evropi in svetu in nadaljnjo perspektivo neuvrščenih dežel. Do sedaj lahko rečemo, da je bila že pri pripravah na to konferenco odmevnost v svetu izredno velika. Po Helsinkih, po zgodovinskih sporazumih, ki so bili sklenjeni tudi po zaslugi vašega zveznega kanclerja gospoda Brandta v centralni Evropi, po zgodovinskih sporazumih in sporazumevanjih med velikimi silami, po propadu ameriškega intervenrionizma v Irvdokitaj-ski, je v svetu, rekel bi, potreben glas neuvrščenih, neblokovskih dežel in osvobodilnih gibanj. Tudi velike sile ne morejo več zanikati pomena aktivnosti neuvrščenih. Rekel bi, da je nastal v svetu nov moment, da se tudi velike sile začenjajo bolj zanimati za neuvrščeno politiko in se borijo za svoj vpliv in prestiž med neuvrščenimi deželami. Alžir bo potrdil, da neuvrščena politika doživlja stalen vzpon. Niti ena neuvrščena dežela ni zapustila tega gibanja, pač pa so se ji priključile številne nove ali pa se približujejo tej politiki. To pomeni, da se obenem blokovsko polarizacijo, ki slabi, krepi pomen neuvrščene politike na vseh kontinentih, tudi v Evropi.
HUEBBENET: Izgleda, da želijo postati neuvrščene dežele tudi vest v svetovni politiki. Ali obstaja neka povezanost med konferenco ne■ utirščenih in konferenco zo mir in sodelovanje v Helsinkih?
RIBIČIČ: Konferenca za mir in sodelovanje v Helsinkih je končala prvo fazo dela, zdaj stopa v drugo fazo. Meni se zdi, da Helsinki in Alžir nista dve nasprotujoči si tendenci, da ti dve politiki ne stojita na nasprotnih bregovih. Proces popuščanja napetosti v Evropi je po mojem mnenju v direktnem interesu tudi neuvrščene politike. In sklepi neuvrščene konference v Alžiru bodo prispevek tudi k nadaljnji krepitvi sodelovanja in varnosti v Evropi. To sicer ne izgleda prepričljivo, če vemo, da sta v Helsinkih sodelovali samo dve članici neuvrščenega gibanja, to je
Ciper in Jugoslavija, formalno samo dve. Pravim formalno zaradi tega, ker se mi zdi. da so načela neuvrščene politike znotraj Evrope mnogo močneje prisotna, kot se to kaže v formalnem članstvu. In to močneje prisotna v vseh evropskih deželah. Nekateri pravijo, da Jugoslavija vodi dve zunanji politiki: eno evropsko, ki je nekako aristokratska, povezana s tehnološkim razvojem naše dežele, z Evropo kot s centrom tehnologije in razvitim svetom — in drugo plebejsko, to je tisto, ki je povezana s siromašnim tretjim svetom, z Azijo, z Afriko in z Latinsko Ameriko. To ne drži. Jugoslavija vodi enotno politiko. Naša politika je celovita in naš jezik je enak v Helsinkih in enak v Alžiru. Mi smo prepričani, da neuvrščena politika odgovarja tudi razviti Evropi, zlasti če pomislimo na to, da je Evropa največji uvoznik surovin in istočasno največji izvoz-
iš
f
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiniiiii
ČETRTA KONFERENCA NEUVRŠČENIH
V ALŽIRU NAVZOČI DELEGATI PETNAJSTIH OSVOBODILNIH GIBANJ
Mitja Ribičič
nik predelanega blaga, Izdelanega blaga in tehnologije. To pomeni, da Evropa, lahko uspešno napreduje in se dalje emancipira m se dalje razvija sarpp, - če bo svojo varnost ia. svoje sodelovanje povezovala z ostalim svetom, s stabilnostjo svojega zaledja, zlasti bi rekel zaledja na Mediteranu, zlasti na svojem jugu, na ‘ jugu Evrope, v afriškem sredozemskem priobalju in z drugimi kontinenti. Mi smo v Helsinkih rekli, in to bomo ponovili tudi v Alžiru, da je varnost Evrope tesno povezana s situacijo v Sredozemlju, s krizo na Bližnjem vzhodu in da je v prvi fazi evropske konference mogoče to bilo premalo poudarjeno. Zlasti so, po našem mnenju, bile nepotrebne koncesije trmoglavi politiki Izraela, kar je bila le medvedja usluga miru v tem delu sveta in na jugu Evrope. Prepričani smo. da bo Alžir izredno močno odjeknil tudi v Evropi in vplival na pozitivne integracijske procese, na tisto politiko, ki jo zastopa danes tudi vaša dežela v centralni Evropi.
HUEBBENET: Kakšen pa je. gospod podpredsednik, vpliv politike neuvrščenosti na notranjo politiko Jugoslavije?
ALŽIR, 31. — Pripravljalni od-1 bor IV. konference neuvrščenih na vrhu je na sinočnji seji priporočil zunanjim ministrom sprejem Argentine, Peruja, Bangla deša, Kata-ra, Omana in Budana za polnopravne člane skupnosti neuvrščenih. Odbor je prav tako odločil, da tozadevno prošnjo Malte predloži zunanjim ministrom brez svojega enoglasnega priporočila, ker glede sprejema Malte so nekatere članice izrekle pridržke zaradi dej-
stva, da so na Malti oporišča NATO.
Pripravljalni odbor je danes nadaljeval delo z razpravo o vprašanjih dnevnega reda in organizacije dela konference. Pripravljalni odbor bo predvidoma končal delo nocoj s sprejemom poročila o svojem delu, ki ga bo predložil konferenci zunanjih ministrov, ki se bo pričela 2. septembra.
Na IV. konferenci neuvrščenih na vrhu bo- po informacijah iz dobro obveščenih krogov zastopanih 15 osvobodilnih gibanj. To število jasno kaže dosledno usmeritev gibanja neuvrščenih za pomoč in podporo borbi za svobodo, ki jo vodijo zasužnjeni narodi. Možno je, da bodo osvobodilna gibanja na IV. konferenci na vrhu dobila status opazovalca, kar bi omogočilo zastopnikom vsakega osvobodilnega gibanja, da sodelujejo v glavni razpravi. Doslej je na sestankih neuvrščenih v imenu vseh osvobodilnih gibanj lahko govoril samo eden. Pred IV. konferenco v Alžiru vlada živa diplomatska aktivnost. Danes je zunanji minister Bouteflika sprejel ločeno veleposlanika Ljudske republike Kitajske in sovjetskega veleposlanika. Kitajski veleposlanik je izročil Boutefliki za predsednika Bumediena važno sporočilo kitajskih voditeljev, ki se nanaša na glavna mednarodna vprašanja in položaj na svetu pred sestankom neuvrščenih.
Sovjetski veleposlanik pa je izročil alžirskemu zunanjemu ministru za Bumediena poslanico generalnega tajnika KP Sovjetske zveze Brež-njeva in poslanico predsednika ministrskega sveta Kosigina.
Alžirski predsedniK je v intervjuju naše-
RIBIČIČ Bumedien, mu časopisu * Borbi* dejal, da je neuvrščenost sestavni del nacionalne neodvisnosti Alžirije in Jugoslavije. To je res. Neodvisna in neuvrščena zunanja politika Jugoslavije izhaja iz našega samoupravnega federalnega družbenega sistema in ta politika nam je dala realne rezultate. Ti rezultati se kažejo v dovolj hitrem notranjem gospodarskem in kulturnem napredku dežele. Mi smo se razvijali kot na lestvici četrte dežele razvitega sveta v zadnjem desetletju. ta politika je tudi vplivala na večjo mednarodno varnost in stabilnost Jugoslavije v tem delu sveta. Moram reči. da predstavlja zadnjih trideset let za jugoslovanske narode, za kateregakoli od njih, najdaljše obdobje v njihovi zgodovini, ki ga živijo v miru in ustvarjajo samoupravno družbo v nogojih popolne varnosti in suverenosti. Mi ne bi mogli vzdržati tako težkih zunanjih pritiskov v zadnjih desetletjih, če ne bi bili tako močno zasidrani v neuvrščenem gibanju, če ne bi bili del naprednih sil v svetu, ki se borijo za enakopravne in demokratične mednarodne odnose, za socializem.
pi-cd palačo narodov v Alžiru, kjer je že vse nared za IV konferenco neuvrščenih, ženske pometajo pločnik, da bodo gostje našli mesto čim bolj snažuo
RIM, 31. — Predsednik vlade Rumor je imel danes v palači Chigi pogovor s pravosodnim ministrom Zagarijera.
BEOGRAD, 31. _ Podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša je sprejel danes delegacijo odporniškega gibanja Nove Gvineje. Delegacija je gost socialistične zveze. V razgovoru so gostje prikazali podatke o rezultatih osvobodilne borbe ljudstva Gvineje. V tej zvezi so bile omenjene tudi izkušnje narodnoosvobodilna borbe narodov Jugoslavije in graditve socialistične samoupravne družbe Jugoslavije, poseboo v luči nalog neuvrščenih na področju borbe za neodvisnost, mir, varnost in razvoj ter bodoči ukrepi, kj jih je potrebno sprejeti proti kolonia-lizmu.
'RZASKI DNEVNIK
1. septembra 1973
POMIRLJIVE IZJAVE OBČINSKEGA ZDRAVSTVENEGA FUNKCIONARJA
Pri nas ni nobene nevarnosti kolere Obmejni ukrepi jugoslovanskih organov
Jugoslovansko zvezno tajništvo za zdravstvo uvedlo restriktivne ukrepe na mejah z Italijo - Demantirana vest o mornarjih, ki naj bi razširili kolero preko našega pristanišča - Obvezno cepljenje za potovanje v Grčijo, Španijo, Madžarsko in Somalijo
na mejah s sosednjo Jugoslavijo. Včeraj se je promet odvijal povsem normalno, zvečer pa smo prejeli vest, da je zvezno tajništvo za zdravstvo in socialno politiko odredilo, da se morajo vsi jugoslovanski državljani, ki potujejo v Italijo, obvezno cepiti proti koleri in da morajo imeti mednarodno potrdilo o cepljenju. Odlok ne velja za tiste, ki potujejo preko meje s propustnico v okviru maloobmejnega prometa, saj v naši deželi ni nobenega primera obolenja. Obmejni organi do včeraj zvečer še niso imeli točnih navodil
«Zdravstveni položaj v našem mestu je povsem normalen*, je sinoči izjavil občinski zdravstveni funkcionar dr. Fabiani, ki se je tako pridružil deželnemu odborniku za zdravstvo in higieno Nardiniju in pokrajinskemu zdravniku dr. Rubinu, ki sta že predsinočnjim dala podobni pomirljivi izjavi. S tem so zdravstvene oblasti, ki so odgovorne za higieno in zdravje v naši deželi in v našem mestu, povsem izključile možnost, da bi se primeri kolere lahko pojavili tudi pri nas. Kot znano, je do prvih primerov kolere prišlo v mestu Torre del Greco pri Neaplju, nato v Neaplju samem in nazadnje še na področju Barija.
V tej zvezi se je pojavila vest, ki jo je objavil tudi neki milanski dnevnik, po kateri naj bi bakcil kolere razširili trije okuženi mornarji iz Torre del Greco. Eden od teh naj bi se pred časom izkrcal z ladje «Cristoforo Colombo* prav v našem pristanišču in zato naj bi nevarnost okuženja grozila tudi Trstu. Vest je neutemeljena, saj je šlo samo za tri primere gastro-enteritisa, to je obolenja na želodcu in črevesju, ki nima nič skupnega s kolero.
Kljub temu pa zdravstvene oblasti zlasti v sedanjem obdobju priporočajo večjo skrb glede osebne higiene in svetujejo, naj ljudje ne bi uživali morskih školjk in drugih morskih sadežev. Prav tako priporočajo previdnost pri uživanju zelenjave — kužna bolezen se namreč prenaša s hrano — zlasti pa zato, ker velik del zelenjave prihaja z juga države, kar velja v glavnem za paradižnike. Priporočljivo je zelenjavo prekuhati ali vsaj zelo dobro oprati, še najbolj priporočljivo je uživanje domače zelenjave, pri kateri je izključena vsaka možnost okuženja.
V našem mestu se je včeraj cepilo proti koleri več oseb. Med njimi so bili vsi nameščenci in zdravniki higienskega laboratorija in nekaj desetin meščanov, ki so morali na potovanje na jug države.
Potrdilo o opravljenem cepljenju proti koleri oziroma »rumeno knjižico* pa zahtevajo od italijanskih državljanov tudi nekatere države in sicer Grčija, Madžarska, Romunija, Španija in Somalija.
Še nekoliko nejasen je položaj
•iiiiiiiHiifiiMiiiimiHiiiiiiiiuiiHiiiiittiiiiiiiirianiiiiiuiiiiiHiiiifMiHtiiiiimiiiiiiiiitifiimHiimiiifiiiHiiiiiiii
MEDNARODNI MLADINSKI SEMINAR V GRADEŽU
■ ----- ' ■ —
Polemična stališča o vlogi mladih v mednarodnih odnosih
Poudarjene težnje po Izmenjavi mladinskih skupin in konkretnem sodelovanju
veljati zvezni in republiški ukrepi za zaščito prebivalstva pred kolero. Do sedaj še ni znano kakšne omejitve bodo veljale za italijanske državljane, ki bodo hoteli potovati v Jugoslavijo s Dotnimi listi. Po mnenju nekaterih utegne priti do podobnega stanja, kot je bilo lani, ko je v Jugoslaviji bila epidemija črnih koz. Te možnosti ni mogoče izključiti, saj je italijanska vlada obvestila o pojavu kolere svetovno organizacijo za zdravstvo, ta pa je sporočilo posredovala vsem državam,
ki lahko, ne glede na razširjenost epidemije v Italiji, pod-o nadzorovanju potnikov, ni pa iz- vzamejo za lastno varnost ukrepe, ključeno, aa bodo že danes začeli I ki se jim zdijo potrebni in umestni.
NAGRADA DOBROTE IN ČLOVEŠKE SOLIDARNOSTI «DEVINSKI GRAD*
Sempolajski osnovnošolski otroci in Vladimir Caharija med nagrajenci
Nagrado je včeraj popoldne podelil devinski princ - Slovesnosti je prisostvoval tudi Nobelov nagrajenec za fiziko prof. Durac
Včeraj popoldne je bila v devin-
skem gradu podelitev nagrade dobrote in človeške solidarnosti »De-
jel drugi razred slovenske osnov-
ne šole v šempolaju, učenci tega razreda že dalj časa nesebično po-vinski grad 1973». Za nagrado je dal, magajo neki hudo bolni sošolki; o-
------(->---\avlx j Iiiagaju	Jiuuu UUiin 5U5U1&1; o-
pobudo devinski princ, ki je dal tu-1 biskujejo jo in ji s svojo družbo di na razpolago sredstva za nate-1 lajšajo trpljenje, večkrat pa ji tudi A"4	kaj prinesejo. Nagrado so prevzeli
Včerajšnji slovesnosti so prisostvovali številni gostje, med katerimi je bilo več občinskih odbornikov in svetovalcev, zadržanega župana pa je zastopal podžupan Co-lomban. Prisoten je bil tudi goriški nadškof Cocolin, slovesnosti pa je prisostvoval tudi Nobelov nagrajenec za fiziko prof. Durac, ki je te dni gost v devinskem gradu.
Prvo nagrado, diplomo in hranil-
no knjižico s 150.000 lirami, je pre-
PRED ZAČETKOM ŠOLSKEGA LETA
Zahteve delavcev: brezplačne knjige in prevozi, celodnevni pouk in vrtci
Odposlanstvo delavskih svetov je sprejela odbornica za šolstvo prof. Bennijeva Tržaška občina naj posnema pobude naprednih uprav v Miljah, Dolini in Zgoniku
V samem začetku so predstavniki tržaških delavskih kolektivov o-pozorili tržaško odbornico za šolstvo, da je marsikateri ukrep v tem smislu že pred časom sprejelo nekaj naprednih občinskih uprav v na ši pokrajini (Milje, Dolina, Zgonik), zaradi česar je tudi nerazumljiva pasivnost tržaške občinske u-prave, ki mora vendarle skrbeti za veliko večino prebivalstva Prva zahteva je, naj občinska u-prava poskrbi za brezplačno razdelitev knjig dijakom in šolarjem, ki obiskujejo osemletno obvezno šolo (osnovno in srednjo). Že sama u-stava določa, da je šolanje brez plačno, deželna uprava pa nudi ob' činam 85-odstotno kritje izdatkov za brezplačno razdeljevanje knjig. Delavci pa so danes v tržaški občini , prisiljeni plačevati tudi 30-40 tisoč lir za učne kjnige, kar je
(Po telefonu)
GRADEŽ, 31. — V zadnjih dveh dneh mednarodnega mladinskega seminarja v Gradežu so bile na sporedu naslednje teme: »Mladina v mednarodnih odnosih* ter »Mladinska problematika v letih 70». Poleg tega pa so v četrtek udeleženci šli na izlet v Čedad, kjer so si ogledali muzej ostankov langobardske kulture VIII. stoletja.
V	četrtek dopoldne je prof. Raffaelli iz Vidma, sodelavec Inštituta za raziskave v Furlaniji - IFRES, govoril o vlogi mladine v mednarodnih odnosih. Izhodišča temu poročilu so slonela na neki raziskavi, ki jo je omenjeni inštitut izdelal z manjšim številom mladincev, predvsem s furlanskega pod roč ja, in je imela značaj socialno -psihološke analize posameznika. Prof. Raffaelli je ugotavljal, da pač mladina ne more bistveno vplivati na mednarodne odnose, ker pač nima vpliva na center moči in oblasti. Zato zaenkrat niti ne moremo govoriti o njeni vlogi v teh odnosih, kar pa bi seveda bilo zaželjeno. V diskusijo so nato posegli predstavniki Zveze mladine Slovenije in predstavnik socialistične mladine iz Trsta, ki sta v glavnem z govornikom polemizirala glede izhodišč in tudi glede njegovih pesimističnih ugotovitev.
V	petek dopoldne so predstavniki podali svoja poročila na temo »Problematika mladih v letih 70». Govorila sta dva mladinca: iz italijanske skupine, ki predstavlja Evropsko federalistično gibanje Lu-cio Bortolussi in predstavnik mladinskega gibanja krščanske demo kracije Alberto Russignan. Slednji je govoril predvsem o pobudah za izmenjavo mladinskih skupin iz treh dežel, medtem ko se je prvi govornik zadržal predvsem na problematiki šolstva, mladinske brezposelnosti in o tem, kaj bi demokratična družba morala vse storiti na tem področju. Nato je v imenu Zveze mladine Slovenije Filipovič obravnaval pomen organiziranega delovanja mladine. De jal je, da se mora mladina boriti, da ne ostaja neka segregirana skupina v svoji družbi in da se mora v tem boju za lastno osvobajanje boriti tudi za osvoboditev drugih segregiranih skup n, ki obstajajo v vseh družbah. Edino tako se bo lahko mladina imela za napredno
Avstrijski predstavniki niso imeli pripravljenega poročila, pač pa je eden izmed njih na kratko povedal, da v Avstriji že deset let ni brezposelnosti; ker tam dela 250 tisoč tujih delavcev, da obstaja problem strukturalne brezposelno-
sti, ki pa ga skušajo reševati in da je šolska problematika podobna tisti iz drugih dežel ter je na koncu poudaril predvsem njihovo željo po konkretnem sodelovanju izmenjavami mladinskih študijskih skupin, izletov in podobno.
Popoldne ni bilo delovnega programa, pač pa so nekateri najboij vneti športniki priredili tekmo v košarki. Medtem ko so se ti potili, so drugi pridno praznili vrčke piva.
J. M.
Odbornica za šolstvo pri tržaški občinski upravi prof. Luciana Ben-ni, je predvčerajšnjim sprejela delegacijo delavcev tržaških industrijskih podjetij. V odposlanstvu so bili predstavniki glavnih strok, od kovinarjev do uslužbencev papirnice in tovarne stekla. Šli so k predsedniku tržaške občinske uprave, da bi ga spričo skorajšnjega začetka šolskega leta opozorili na probleme dijaške mladine in njihovih družin. V bistvu zahtevajo delavci, naj tržaška občinska uprava nekaj naredi za to, da bi dijaki lahko imeli na razpolago šolska poslopja, brezplačne knjige in prevoze. Občinska uprava pa bi morala še poskrbeti za ustrezno mrežo o-troških vrtcev in jasli, čemur doslej po mnenju delavstva ni posvečala dovolj pozornosti.
Gre za kopico težkih vprašanj,	_
ki v dobršni meri prizadevajo de- primerjavi s prejšnjimi leti — znat-lavske družine, posebno še v teh . no več, če pomislimo, kolikšen del časih, ko draginja stalno narašča | mesečnih dohodkov morajo odšteti in so stroški čedalje večji.	! za hrano in stanovanje.
Tembolj bi prihranili, trdijo delavci, če bi določili za vse šole e-notne kriterije za določanje učbenikov.
Nadalje zahtevajo sindikati (in delavci, ki jih predstavljajo, saj je pobudo predstavnikov tržaških tovarn podprla sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL). naj se v tržaški občini uresniči načrt celodnevnega pouka v šolah. Tržaška občinska uprava je sicer napovedala, da bo za preizkušnjo uvedla celodnevni pouk v dveh šolah, a to je po oceni predstavnikov delavcev, odločno premalo.
Trst potrebuje predvsem mrežo otroških vrtcev, še najbolj pa otroških jasli. Trenutno je ta struktura v našem mestu zelo pomanjkljiva, kar negativno vpliva na zaposlitev ženske delovne sile. Zato je odposlanstvo predlagalo tržaški občinski upravi, naj bi čimprej uredili več otroških vrtcev in jasli v bližini industrijskih področij in s tem omogočili ženskam — delavkam, da puste svoje otroke v jaslih (ali vrtcih), in se z njimi, po delu, vrnejo domov.
Zadnje vprašanje pa so prevozi. Odposlanstvo je odbornico Bennijo najprej seznanilo z zahtevo, naj se občinska uprava posvetuje s sindikati preden bo izdelala načrt preureditve avtobusnih prog v Trstu. Kajti samo na ta način bo občinska uprava vedela, kakšne so potrebe zaposlenih, se pravi večine potnikov na mestnih prevoznih sred stvih.
Nadalje naj bo javni prevoz brezplačen za nekatere kategorije: za dijake, za šolarje, za delavce in upokojence.
Odbornica za šolstvo prof. Benni je zahteve delavcev sprejela na znanje in obljubila, da bo o njih poročala na prvi seji občinskega odbora ter osebno tudi županu Spacciniju.
Občinska odbornica prof. Benni je v svojem odgovoru delavskim predstavnikom skušala prikazati, kaj je tržaška občinska uprava naredila za rešitev šolskega vprašanja. Tako je rekla, da ima Trst kar štiri otroške jasli za skupaj 150 otrok, ker je država to pristojnost predala občinam šele leta 1971. Prej je jasli vzdrževala ustanova ONMI. V petletnem načrtu pa predvideva program občinske uprave ureditev še nadaljnjih treh ,asli, v Rojana, pri Sv. Ivanu in v Rocolu, za skupaj 240 otrok. Za področje Rojana, Grete in Bar-kovelj bo občina izkoristila vilo Primc na Greti.
Na področju Stare Mitnice pa misli občina urediti vrtec za 150 o-trok, medtem ko bi v industrijski čopi lahko zgradila otroške jasli tržaška pokrajinska uprava. Občina je v ta namen pripravljena odstopiti zemljišče.
Kar zadeva prispevke za brezplačno razdelitev knjig, je Bennijeva poudarila, da je tržaška občina potrosila 4 milijone lir. Ta znesek se je tokrat povečal na 10 milijonov, ker bodo vzeli v poštev družine, katerih dohodek ne presega dveh milijonov lir. (Naj omenimo, da Dotrosi skoraj enak znesek miljska občina, ki je znatno manjša).
Kar zadeva mrežo otroških vrtcev je odbornica Benni bila izredno
Veleposlanik ZDA Volpe v ponedeljek v Trstu
V ponedeljek 3. septembra bo obiskal Trst veleposlanik ZDA v Rimu John A. Volpe. To je prvi obisk uradnega predstavnika severnoameriške vlade v našem mestu po letu 1968. Volpe, ki ga bo sprejel konzul Theodore E. Russel, se bo sestal z deželnimi oblastmi, s predstavniki gospodarskih in zavarovalnih organizacij ter s časnikarji. Ogledal si bo tudi tržaški sedež italijanske radiotelevizije, sedež italijansko - ameriškega združenja in seveda ameriški konzulat. Na obisku ga bosta poleg žene in sina spremljala še novi glavni ravnatelj USIS v Italiji in odgovorni za stike z javnostjo pri veleposlaništvu ZDA v Rimu, Robert C. Amerson, in tajnik veleposlaništva David Engle.
John Volpe bo zapustil naše mesto v torek, 4. t.m.
Prijava vinskih zalog
Vinogradniki, vinske zadruge ter trgovci na drobno in debelo bodo morali na podlagi predsedniškega dekreta prijaviti na davčnem oddelku tržaške občine, najkasneje do 6. septembra letos, vino, ki so ga imeli v zalogi do polnoči 31. avgusta 1973. Zaloge že prodanega vina bodo morali prijaviti tisti, ki so ga kupili.
Prijave je treba izpolniti na posebnih polah, ki jih izdaja davčni urad občine. Kršitelje predpisov predsedniškega dekreta in tiste, ki ne bi izpolnili prijave pravočasno, bodo kaznovali na podlagi člena št. 83 omenjenega dekreta z globo od 100 tisoč lir do enega milijona lir ter z objavo razsodbe v dveh časopisih.
• Zaradi dopoldanskih športnih tekem bo 2. septembra občinski pokriti bazen »Bruno Bianchi* odprt za občinstvo šele od 13. ure dalje.
optimistično razpoložena. Dejala je, da bodo v kratkem odprli 90 sekcij za	skupnih	4500	otrok.	Celodnevni	pouk	pa	občina	na-
merava organizirati v dveh centrih: v	zavetišču	pri	Banih in »
Naselju sv. Sergija.
V svojem letaku pa poziva tržaška sindikalna federacija CGIL-poziva sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL vse tržaške delavce, naj se odločno zavzamejo za uresničitev navedenih zahtev. O tem bodo organi sindikalne	federacije	raz-
pravljali v ponedeljek na skupnem sestanku.
Drevi na Pončani partizanski zbor
V parku pri Pončani se je snoči pričel pokrajinski festival tiska KPI. Navdušenje občinstva je izzval nastop folk - skupine »Americanta*, ki

štirje sempolajski učenci ,ki so se s prisrčnim nagovorom — David Ve-lussi v italijanščini in Katja Kuk v slovenščini — zahvalili za prizna nje, ki so ga prejeli. Nato sta Da-rio Zidarič in Oskar žužek izročila m inču šod cvetja.
Drugo nagraao, diplomo in hranilno knjižico z vsoto 100.000 lir, je prejel Vladimir Caharija, mladi r>a-brežinski delavec, ki že več let nesebično pomaga družini ir sestri, ki študira na tržaški univerzi. Caharija je aktiven član in odbornik do mačega prosvetnega in športnega društva, obenem pa kot nadarjen tenorist poje v moškem pevskem zboru «Igo Gruden». To priznanje mu je v dokaz, da marsikdo ceni njegov trud. Tretjo nagrado pa je prejela Mirella Martinis iz Devina, ki se že dolgo časa žrtvuje za bolne starše.
Ob začetku slovesnosti je na prisotne naslovil devinski princ daljši nagovor, v katerem je poudaril, da je v tem svetu velikih znanstvenih dosežkov vsaka akcije dobrote in človeške solidarnosti koristnejša kot kdajkoli prej. Poleg vsote, ki jo je podelil za natečaj, je zato poslal še svoj prispevek oboleli Adrijani Zidarič, ki je priklenjena na posteljo in se ni mogla udeležiti včerajšnje svečanosti.
V imenu občinske uprave se je princu zahvalil podžupan Colomban, slovesnost pa se je zaključila z družabnim razgovorom.
Danes v Dragi začetek študijskih dncvov»
V Dragi se bodo danes ob 17.30 nastopom pevskega zbora »Fantje izpod Grmade*, začeli študijski dnevi*, ki jih prireja katoliško Društvo slovenskih izobražencev v Trstu. Nastopu zbora bo sledilo ob 17.30 predavanje prof. Janka Messnerja iz Celovca, ki bo govoril o temi »Generacijska problematika na Koroškem*. Sledil bo korefe-rat beneškega duhovnika na temo
Program se bo nadaljeval jutri s predavanji dr. Ivana Hribernika iz Kranja, dr. Danila Sedmaka iz Trsta in prof. dr. Trstenjaka iz Ljubljane.
Deželni odbornik za finance Colo-ni je včeraj sprejel predsednika prireditelja «študijskih dnevov* prof. Jožeta Peterlina in deželnega svetovalca dr. Draga Stol* o, ki sta ga seznanila z današnjim m jutrišnjim programom. Odbornik za finance jima je zagotovil svoje zanimanje za probleme, s katerimi sta ga seznanila in dejal, da deželna uprava z zanimanjem spremlja to pol urft
• Bolniška blagajna osebja notranjega ministrstva je razpisala natečaj za podelitev študijske štipendije za šolsko leto 1973/74, ki se ga lahko udeležijo tudi sirote po uslužbencih ministrstva.
Bolniška blagajna je tudi odobrila podelitev 10 vzdrževalnin in prav toliko 50-odstotnih prispevkov za sirote po zavarovancih, ki se šolajo v državnih zavodih ali v zavodih, ki so izenačeni z državnimi. Besedilo natečajev je objavljeno na oglasni deski tržaške prefekture.
Danes se na Opčinah poročita VERA KOLEUSKA in
BORIS SOSIČ
Člani zbora tVasilij Mirk» jima čestitajo in želijo obilo sreče na novi življenjski poti.
Danes se poročita
MAJDA DEMARK
in
VOJKO LOVRIHA Tovariši dolinske sekcije KPI jima želijo vso srečo v skupnem življenju.
Svojemu marljivemu odborniku Vojku Lovrihi in Majdi De-mark iskreno čestita k poroki z najboljšimi željami
PD Valentin Vodnik
Svojemu sodelavcu Vojku Lovrihi in njegovi izvoljenki čestita k poroki in želi obilo sreče
Primorski dnevnik
pičnih nošah »zelene celine**
Danes se festival nadaljuje. Zjutraj se .prične namiznoteniški turni*, medtem ko bo "popoldne zanimiva okrogla miza o problemu svobode tiska in reforme obveščanja v Italiji. Uvodoma bo govoril režiser Sergio Spina, ki je član osrednje komisije za tisk in propagando pri CK KPI. Svoje posege so napovedali tudi nekateri tržaški časnikarji, med njimi tudi uredniki RAI.
Vsekakor pa bo osrednja prireditev ob 20.30 ko bo nastopil Tržaški partizanski pevski zbor, ki ga vodi Oskar Kjuder. Zbor bo izvedel spored slovenskih, jugoslovanskih, rus kih, italijanskih in drugih partizanskih ter revolucionarnih pesmi. Recitiral bo Julij Guštin, v italijanščini pa Piero Panzon.
Za ples po koncertu bosta poskrbela orkestra »Humbert Pascal* in »K 5».
Še granate fn bombe v Sesljanskem zaltvu
Razstreljevalci min vojaške mornarice so nadaljevali s »čiščenjem* Sesljanskega zaliva: odkrili so še tri velike topniške granate in angleško letalsko bombo vrste »sap*. Eksplozivne naboje, ki so bili sicer zarjaveli, so odnesli na odprto morje, kjer so jih razstrelili.
DREVI NA GRADU
Koncert godbe «Giuseppe Verdfc
Na pobudo Avtonomne letoviščar-s-ke in turistične ustanove bo danes zvečer na dvorišču gradu pri Sv. Justu koncert mestne godbe na pihala »Giuseppe Verdi* ob 55. obletnici njene ustanovitve. V primeru slabega vremena bo koncert, ki ga bo vodil dirigent Liliano Coret-ti, v gledališču Rossetti. Za koncert, ki bo brezplačen, bo občinstvu na razpolago na gradu 2200, v gledališču Rossetti pa 1700 prostorov.
Mestno godbo sestavlja okrog 60 godcev. V času svojega obstoja je dosegla več pomembnih uspehov v vsedržavnem merilu, posebno leta 1935, ko je na vredržavnem tekmovanju v Rimu osvojila prvo mesto med 56 godbami. Pred sedanjim dirigentom so jo vodili ustanovitelj Montagna, Visnovitz in Vatta. Pred davnimi leti je bil za enkratni nastop njen dirigent tudi znani skladatelj Riccardo Zandonai.
Spored drevišnjega koncerta bo naslednji: 1. del, Visnovitz — »Per aspera ad stra», Rossini — Simfonija iz opere «Tancredi», Verdi
—	Simfonija iz «Aide», Puccini — «Tregenda» iz »Le Villi*, Verdi — Va pensiero* iz »Nabucca*; 2. del, Lombardo — Fantazija iz operete »Madama di Tebe*, Vitali — »Melodije na počitnicah*, Offenbach — »Hoffmanove pripovedke*, Strauss
—	«Vino, žene in pesmi*, Escobar
—	Španska fantazija »Alborada nueva*. Strauss — Radetzky marš in tržaške pesmi raznih avtorjev.
Gledališča
Stalno slovensko gledališče v Trstu
bo gostovalo danes, 1. septembra ob 20.30 (po jugoslovanskem času) v Štanjelu s predstavo I. Preglja »Tol-mino-'- dramatizaciji M. Mejaka priredil S. Benedetič. Predstava na pr.— ‘
Kino
• ...
PROSVETNO DRUŠTVO PROSFv - KONTO viri,
priredi danes, 1. sentembra n*- 20. uri na dvorišču društvene gostilne na Kontovelu
VEČERNI KONCERT
Sodelujejo mladinski pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža, pevski zbor «S. Kumar* Velikega Repna, pevski 7V»r»*«	Mirk*
ter proseška godba.
Po kon*wfn —1 - rabava.
^aj9iiiiMiiiuiiiiiimniiiMiiiiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiiiiiif(iiiii,iiimi|l|||^|l||ll|inill„llllltl|m|>|||||||n|I||||U|m||
TISKOVNA KONFERENCA IGRALCEV
Možna kompromisna rešitev spora v Stalnem gledališču
Ansambel je zahteval odstop predsednika gledališča dr. Botte-rija - PSI predlaga razpravo v okviru koalicije leve sredine
Včeraj opoldne je kazalo, da se bo spor v tržaškem Stalnem gledališču še bolj zaostril. Sindikati gledaliških igralcev, ki zastopajo ansambel tržaške italijanske gledališke hiše, so namreč postavili izredno kategorične zahteve za izhod iz položaja, ko je upravni svet sklenil, da odpusti iz službe dvanajst igralcev.
V imenu sindikatov CGIL. CIST. ih SAI je spregovoril sindikalist Bruno. Povedal je, da je pogoj za obnovitev pogajanj v okviru gledališča, za začetek letošnje gledališke sezone, takojšnji odstop dr. Guida Botterija.
Poudarili so, da ne gre za »lenobo* igralcev, katere upravni svet dolži, da niso prišli na vaje Bor-donovega «kolaža» srednjeveških
NA ZEMLJIŠČU «NA KLANCU»
Jutri v Križu prostovoljno delo za postavitev spomenika
Baje se je prijavilo za «udarnišlvo» več kot 60 domačinov, ženske pa jim bodo pripravile golaž
Spomeniki padlim v narodnoosvobodilnem boju so ponos naših vasi in dokaz velikega krvnega deleža, ki so ga dale v boju za svobodo. V večini krajev so jih postavili kmalu po osvoboditvi, v drugih kasneje ob raznih okroglih obletnicah. Ni še tako dolgo, ko so spomenike padlim v NOB odkrili na Proseku, na Opčinah in v Gabrovcu, prihodnjo nedeljo ga bodo v Bazovici, načrt ,e že izdelan za spomenik v Mač-koljah, v teku je akcija za postavitev spomenika za okraje Skedenj, Sv. Ana in Kolonkovec itd. Prav tako je že nekaj let v teku akcija za postavitev spomenika padlim partizanom tudi v Križu in prav v teh dneh so Križani od zbiranja sredstev in reševanja raznih birokratskih formalnosti prešli tudi k dejanski realizaciji načrta.
»Na klancu*, kot imenujejo Križani prostor, kjer je vsako leto tradicionalna razstava domačega vina, je pred nekaj dnevi zabrnel kopalni stroj in izkopal kakih 20 m dolgo in 3 metre široko jamo, v katero bodo vgradili betonski blok, ki bo služil za temelj bodočemu spomeniku. Domačini so izbrah ta kraj zato, ker je dovolj odprt m omogoča okrog spomenika zasaditev parka, od občine pa so dobili tudi ustrezno dovoljenje. Kot znano je načrt za
spomenik pripravil arh. Darij Jagodic, vendar se bomo k njegovi zamisli še povrnili, ko se bo približal dan svečanega odkritja spomenika. Križani upajo, da bo to lahko že v maju prihodnjega leta, najkasneje pa v prvih dneh septembra.
Kriški partizani in vaščani sploh so se obvezali, da bodo vsa tista dela za spomenik, pri katerih ni neobhodno potrebna strokovna moč, opravili sami s prostovoljnim delom. Svojo obvezo so izpolnili doslej in jo bodo tudi v bodoče vse do konca del. V teh dneh so na gradbišče že pripeljali potrebno gradivo, grušč, pesek, kamenje, beton, danes bodo pripeljali še mešalce za beton in orodje, jutri ob 6. zjutraj oa se bodo lotili betoniranja temeljnega, bloka v že izkopani jami. Zvedeli smo, da se je za jutri prijavilo n;./ iaaj 60 prostovoljcev, kriške ženske pa so se obvezale, da jim bodo nripravile prigrizek oziroma golaž, da bo bolj v partizanskem slogu. Vino bo seveda prišlo na vrsto po končanem delu, kajti drugače se človek preveč poti.
Tako bo v Križu, stari partizanski vasi, še enkrat prišla do izraza povezanost domačinov v tistih idealih, ki so jih vodili tudi med narodnoosvobodilnim bojem.
tekstov (Jacopone da Todi, Petrar-ca, Dante itd.) temveč za zahtevo ansambla, da lahko sodeluje pri oblikovanju repertoarne politike gledališča.
Tajnik SAI Bruno je na koncu poudaril, da bo treba v okviru tržaške gledališke hiše najti rešitev. Druge možnosti - je dejal — ni, kajti SAI in druge sindikalne organizacije so pozvale vse italijanske gledališke igralce, naj ne nastopajo v tržaškem gledališču iz solidarnosti do svojih kolegov. To pa pomeni, da bi članom večine upravnega sveta ne uspelo najti »nadomestila* za odpuščene igralce. Na hodniku pa je nekdo dodal, da bi na tako, objektivno stavkoka-ško in netovariško dejanje, lahko pristali le skrajno desničarsko usmerjeni gledališki igralci, česar pa si tudi sedanji upravniki tržaškega gledališča ne želijo.
Zvečer so se sindikalisti še enkrat sestali z upravnim svetom gledališča in vse kaže, da naprezajo vse svoje sile, da bi našli kompromisno rešitev.
Snoči se je gledališke »afere*, ki objektivno že prehaja meje tržaške pokrajine, lotilo tudi tajništvo PSI.
V začetku je tajništvo pozitivno ocenilo zadržanje predstavnika socialistične stranke v upravnem svetu prof. Livia Pesanteja (ki se je vzdržal glasovanja), nato pa izjavlja, da je «odpust igralcev pretiran ukrep*, ki je vsekakor »nedopusten, ko gre za odnos javne ustanove do svojega osebja*. Zato izraža PSI upanje, da bodo igralcem vsekakor zajamčili zaposlitev, obenem pa ustrezno preuredili odnose med ansamblom In upravo gledališke hiše.
Da bi našli način rešitve tega problema je socialistična stranka predlagala sestanek vseh strank levosredinske koalicije, na katerem naj bi — poleg tega — razpravljali o kulturni politiki v Trstu.
Nesreči na delu brez hudih posledic
^Včeraj zjutraj se je pri stroju za pripravljanje testa ranil 27-letni pek 'Riccardo Gregorio iz Ul. Ronomo 1?/1- Forezal se je po desni roki in si poškodoval mišice na prstih. Ozdravel bo v dveh tednih. Popoldne pa se je med delom Novem pristanišču ranil 50 letni pomorščak Egidio Fulin iz Ul. F. Severo 45. Ko je stopil z malega čolna na stopnice, ki peliejo na krov ladje »Viminale*, padel je v vodo in ga je stisnilo med plode vine. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v ortopedskem oddelku. Okreval bo v 20 dneh.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
sporoča, da bo avtobus za Kamnik na »Dan narodnih noš* odpeljal iz Trsta jutri, 2. sep. tembra 1973 ob 6.30 izpred sodišča na Foro Ulpiano, z Opčin izpred pekarne Drašček ob 6.45 iz Velikega Repna izpred spomenika padlim ob 7. uri ter s Cola izpred občinske kopalnice ob 7.15. Za-Mikov ne K«mo -n
MIRAMARSK1 RK «Luči in zvoki*
ob 20.30 in ob 21.45 dve predstavi »Massimiliano e Carlotta* v italijanščini. Zvezo vzdržuje avtobus proge «36» z odhodom iz Ul. Beccaria ob 19.45 in ob 21.00, iz Miramara pa ob 21.40 ter ob 22.55. Postanki v Miramarskem drevoredu št. 7, na Rojanskem trgu št. 37, ter pred gostiščem »Marinella*.
Nazionale 16.00 »Libero di crepare*. Barvni westem film. Igrata Fred Williamson in Don Pedro Colly. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «Milano trema: la Polizia vuole giustizia*. Barvni film. Luc Merenda, Richard Oonte Martine Brochard. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30 «L'uomo in basso a destra nella fotografia*. Barvni film. Igrajo Jean-Luis Trintignant, Ber-nadette Lafont, Michel Bouquet. Detektivka.
Fenice 16.00 «Tutti figli di mamma santissima*. Barvni film. Igrata Pino Colizzi in Ornella Muti.
Eden 16.30—22.20 «La morte negli oc-chi del gatto*. Barvni film. Igrata Jane Birkin in Miriam Keller. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30—22.20 «Stella di
Barv-
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST
Vpisovanje v glasbeno šolo bo od 1. 'do 15. septembra 1973 od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice.
Pouk se prične v ponedeljek, 17. septembra za glavne in stranske predmete.
STRAiN Dolina št. 40
tel. 228-116
Obveščamo cenjene goste, da smo danes gostilno ponovno odprli.
ni westem film. Igrata John Wayne in George Kennedy.
Aurora 16.30 »Tutto ouello -1-0 avreste voluto sapere sul sesso ma non avete mai osato chiedere*.	Auen.
Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cnpitol .16.30 «La caccia*. Barvni film. Igra Marlon Brando. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 Serija znanstveno - fantastičnega filma: «Kin-Kon — L'im-pero dei mostri*. Barvni kitajski film.
Impero 16.00 «11 grande dittatore*. Črnobeli film. Igra znani gledališki umetnik Charlie Chaplin.
Filodrainmatico 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »...e non liberarci del male*. Barvni film. Jean On,’nil. Ca14-- ' Wa-gener. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Cari genitnri*. Barvni film. Tui-«:-. Flori^n	Cathe-
rine Spaak, Maria Schneider.
Vittorio Veneto 16.45 «11 caso Carey». Barvni film. Igrata James Coburn in Jennifer 0’Neil.
Astra 16.00 «Cabaret». Barvni film. Igrata Liza Minelli in V-1'---' York.
Ide-V 16.30 «Maciste — II gladiatore pid forte del mondo*. Barvni pustolovski film. Mark Forrest in Scilla Gabel.
Abbazia 16.30 »...e poi lo chiamarono
'11 Magnifico*. Barvni westem film. Igra Terence Hill.
Razstave
V ponedeljek, 3. septembra ob 20.30 bo v Kraški galeriji v Repnu odprl razstavo tržaški slikar Livij Možina, ki je za to priložnost pripravil 15 del, ki prikazujejo naš Kras.
Izleti
Mali oglasi
IŠČEMO "**ONCA. tnarja in so banco, tudi tujca, za vilo pri Lago
201^ Pi'ati:	Brera
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 1. septembra MLADEN
Sonce vzide <■« in zatone ob 20.44 - Dolžina dneva 13.16 - Luna vzide ob 11.28 in zatone ob 21.17 Jutri, NEDELJA, 2. septen-1 ŠTEFAN
Vreme včeraj: naj višja temperatura 28, najnižja 20,2, ob 19. uri 24 stopinj, zračni tlak 1010 se rahlo dviga, veter 4 km na uro, jugozahodnik, vlaga 52-odstotna, nebo 7/10 pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 22 stopinj
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 31. avgusta 1973 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 81-letna Emilia Koch vd. Rauber, 90-letna Giulia Tample-nizza vd. Favento, 3 mesece stara Ni-coletta Staleni, 60-letni Silvio Serra, 72-letni Gicvanni Antolli, 79-letni Ca-millo De Lorenzo, 66-lefni Alfredo Popp, 61-letni Giorgio Crisman, 76-letni Mario Tuzzi, 45-letni Giancarlo Bidoli, 50-letna Caterina Milanese, 62-letni Galliano De!'a Zotta.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Busolini, Ul. P. Revoltella 41, Piz-zul • Cignr'a, Korzo Italija 14, Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24, Serravallo, Trg Cavuna 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlFEsculapio, Ul. Roma 15, INAM, Al Camrnelin. Drevored XX. septembra 4, Atla Maddalena, Ul. Istria 35, Chiari - Crotti, Ul. Tor S. Piero 2.
PD «1. GRBEC* iz Skednja priredi 16. septembra 1973 izlet na Bled, v Bohinj in k slapu Savice. Vpisovanje v društvenih prostorih od 18. do 20. ure.
SPDT obvešča, da proslava Dneva planincev iz Slovenije v Bovcu ne bo kot napovedano 2. in 3. septembra, temveč 8. in 9. septembra. Izlet bo z osebnimi avtomobili. Program: prenočitev v taboru na prostoru cam-pmga kjer bo planinski ples. Osrednja proslava bo v nedeljo ob 10. uri - kulturnim programom. V restavraciji »Kanin* bo razstava planinske fo-tograi ije.
Šolske vesti
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja »Francč Prešeren* v Trstu sporoča, da se popravni izpiti za šolsko leto 1972/73 pričnejo v nnnedeljek, 3. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda žiga Zois, Vrdei-ska resta 13/2 sporoča, da se bodo pričeli popravni izpiti v ponedeljek, 3. septembra ob 8.30 s popravnima nalogama iz slovenščine in stenografije.
Ravnateljstvo državnega učltel" ""’ «A. M. Slomšek* v Trst" -	da
se popravni izpiti za šolsko leto 1977/73 pričnejo v ponedeljek. 3. sp^embra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine.
Razna obvestila
Pri tajništvu Italijan?’"- ■ ameriškega združenja v Ul. Romn ij/ii. tel-30-301 se od 9. do 12.30 ter od 15. do 19. ure nadaljuje vpisov* r(- za tečaje angleščine, ki boH- 3 Ho 28. septembra. Podrobna pojasnila daje tajništvo.
BBE93
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA THST -- ul. F FILZI 10 tu 30-101, 30 045
URADNI TEČAJI	BANKOVCEV
Ameriški dolar	587,30
Funt iterling	1445.—
Nemška marka	237,50
Avstrijski šiling	32,—
Švicarski frank	194,90
Francoski frank	132,60
Dinari debeli	38.—
drobni	39,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
DEŽELNI ODBORNIK COLONI ZA CELOVŠKI RADIO
Poudarek na vlogi naše dežele na važnem evropskem križišču
Politika dobrega sosedstva in sodelovanja s sosednimi regijami - Okrepitev cestnih povezav Koordinacija pristaniške dejavnosti - Zaščita demokratičnih pravic narodnostnih manjšin
manjšin v družbenem življenju u-streznih skupnostih predstavlja pomemben prispevek za razvoj in kulturno odpiranje proti sosednim narodom.»
Svoj intervju je odbornik Coloni sklenil s nozdravom «ljudstvu prijateljske koroške dežele v imenu vlade Furlanije - Julijske krajine*.
V popoldanskih urah se je 76-letna upokojenka Luigia Martin vd. Coas-sin, ranila pri padcu v spalnici svojega stanovanja v Scali Bonghi 2. Priletna ženska se je močno udarila v bok, in si poškodovala kost. Pripeljali so jo v glavno bolnišnico, sprejeli na zdravljenje
Deželni odbornik za splošne zadeve in finance Sergio Coloni je v preteklih dneh v intervjuju za celovški radio govoril o položaju po zadnjih junijskih volitvah in o obveznostih deželne uprave Furlanije-Julijske krajine na začetku njene tretje zakonodajne dobe.
Coloni je dejal predvsem, da so volitve potrdile politično usmeritev in sodelovanje leve sredine, ki je bilo značilno za deželo od začetka njene ustanovitve. Iz zadnjih volitev je prav tako izšla poudarjena nujnost večjega upoštevanja teženj, usmeritev in vrenj, na katerih je tako bogato življenje naše dežele, in nujnost njih uresničitve v okviru ustreznega razvojnega načrta, «Med-tem — je dejal Coloni — ko se je tretja zakonodajna doba začela v znamenju kontinuitete, pa mora priti tudi do jasnih spodbud po napredku in plodnih poudarkih zlasti kar zadeva večjo demokratično sodelovanje družbenih sil, krajevnih ustanov in kulturnih komponent pri delovanju dežele*.
Deželni odbornik Coloni je potem zagotovil, da bo politika dobrega sosedstva in sodelovanja na vseh področjih s sosednimi regijami še
naprej čvrsta postavka v delovanju	,..	,	, . „
deželne uprave Furlanije - Julijske Danes se zaključi mednarodni se-krajine. Obstajajo probiemi skupne- minar o strukturi prevozov v ok-ga interesa, ki so v zadnjem času viru zahodnoevropske skupnosti postali še posebno nujni, pojavili pa Včeraj je o vprašanjih, ki zade-so se tudi drugi problemi, ki se jih vajo ureditev zahodnoevropskih žeje treba lotiti skupno. Zato je sklep leznic, razpravljal belgijski stro-deželne uprave, da da v najkrajšem kovnjak, generalni j-avnatelj prevo času pobude za nova srečanja in sporazume, ki so že v preteklosti dali tako koristne rezultate.
Kar zadeva skupne probleme med
___•	•_-• ...	________4.~ — .
s prognozo okrevanja v enem mesecu.
obmejnimi področji na prostoru «A1-Pe - Jadransko morje*, se je Coloni zadržal predvsem na okrepitvi avtocestnih povezav, ki so življenjsko važne za vsako obmejno področje če hoče — in to v resnici hoče — do kraja izpolnjevati vlogo važnega evropskega križišča. Zatrdil je, da se je dežela Furlanija -•Julijska krajina na tem področju obvezala z izdatnimi finančnimi posegi za zgraditev avtocestnih povezav, središč pri prehodu Kokovo, za prelaz Pramollo, v Gorici in v Trstu. V zadnjem času so bila oddana dela za prvih štirideset kilometrov nove avtomobilske ceste Videm - Trbiž - Kokovo (od Vidma do postaje v Kami ji). V okviru teh del je treba tudi nadaljevati s pobudami za načrtovani predor pod Monte Croce Carnico. Italijansko -avstrijske komisije, katerim je bilo zaupano proučevanje te gradnje v njenih tehničnih in.finačnib aspektih, so že opravile pomembno delo in po mišljenju deželne uprave je prišel čas, da obe državi pristopita k izvršilni fazi.
Kar zadeva skupne pobude in napore na gospodarskem področju, zlasti glede prometa in pristaniške dejavnosti, je Coloni poudaril, da namerava dežela nadaljevati s prizadevanji, da bi prišlo do potrebne koordinacije med pristanišči zgornjega Jadrana tako. da bi bolje služila in pritegnila nove prometne tokove iz podonavskega zaledja in v prvi vrsti iz Avstrije. Za razvoj tržaškega pristanišča sta tako država kot dežela že nakazali znatna sredstva in obstaja upanje, da se bodo kmalu odrazila v novih in modernih pristaniških napravah. Sicer Pa je obveza za razvoj emporialne dejavnosti tržaškega pristanišča Predstavljala eno izmed osnovnih Postavk v programski izjavi predsednika deželnega odbora Antonia Comellija.
Ko je govoril o odnosih med obmejnimi področji je Coloni poudaril tudi pozornost, ki jo dežela Furlanija - Julijska krajina posveča Problemu in zaščiti demokratičnih Pravic narodnostnih manjšin. «Gre za probleme — je dejal Coloni — ki so tesno povezani s politiko miru in mednarodnega sodelovanja, ki jo hočemo za vsako ceno izvajati saj lahko večja vključitev in večje sodelovanje narodnostnih
Nočna akcija proti kriminalu
Prejšnjo noč so na Tržaškem izvedli obširno akcijo za preprečevanje kriminalnih dejanj. Od 20. ure do polnoči so agenti kvesture, prometne policije, finančne straže in karabinjerji identificirali 11.138 o-seb, med katerimi je bilo 3 834 tujcev. Pregledali so 4.077 vozil in 16 javnin lokalov. Prisodili so 192 glob 'zaradi prekrškov prometnega pravilnika in 19 glob iz raznih razlogov, kjer so jo sprejeli na zdravljenje prijavili so 22 oseb in jih priprli 8.
PREDZADNJI DAN TEČAJA 0 PREVOZIH EGS
V Evropi nujna koordinacija železnic in letalskega prometa
Poročala sta belgijski strokovnjak Dousset in Škot Thornton
iz Portoroža opazil, da iz motorja njegovega mini . minorja uhaja dim. Mladenič je vozilo takoj ustavil in odprl pokrov motorja, da bi ugotovil. kaj se je zgodilo. Ko pa je vzdignil pokrov, so ga ognjeni zublji o-pekli po desni roki.
Pahorja so takoj po nesreči odpe ljali v tržiško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti nekaj dni zaradi opeklin prve stopnje. Avtomobil je skoraj popolnoma zgorel. Po prvih ugotovitvah znaša škoda približno 400.000 lir. Na kraj požara so prihiteli gasilci, ki so pogasili zublje.
MARSIKATERI TRGOVEC JE ŽE ODPRL OCI
1. septembra 1973
Ponedeljska zapora je bila naperjena proti vladnemu dekretu o zamrznitvi een
V boju proti draginji se interesi trgovcev skladajo i interesi delavcev - la zaporo so se skrivali interesi uvoznikov in grosistov
V UMOBOLNICI STAVKAJO ŽE TRETJI DAN
DANES PO MESTU SPREVOD STAVKAJOČIH BOLNIČARJEV
Iz Lužnic so se predčasno vrnili bolniki, ki so bili tam na letovanju - Nekatera dela v bolnišnici opravljajo vojaki
zov EGS, Jacques Dousset, za njim pa je Škot Olaf Thornton poročal o letalskih zvezah.
Po mnenju belgijskega strokovnjaka je železniško omrežje v Evropa v resnih težavah, ki ga povzroča vrtoglavo povečanje prometa po železnicah, kar se ne dogaja na drugih področjih. Velika večina železniških podjetij živi od državnih subvencij. Evropske države so {»skusile več načinov izhoda iz krize, a so vsi dali negativne rezultate. Tudi tehnološka obnova.
Zaradi tega predlaga belgijski strokovnjak konkurenco med železniškimi družbami Zahodne Evrope. To naj bi jih prisililo, da se posodobijo na tak način, da si bodo enakovredne po storitvah. Dousset je namreč, kljub pesimističnim izhodiščem, mnenja, da je železnica ^prometno sredstvo bodočnosti*, zato bi se morala EGS v večji meri zavzeti za skupno politiko na tem področju.
Profesor Thornton, ki je v samem začetku označil letalski promet kot «sredstVo mednarodne povezave mimo meja*, za kar daje odločilen prispevek prav osnovna značilnost tega prometa — da st odvija preko atmosfere, v zraku. Tudi po mnenju škotskega strokovnjaka je koordinacija med posameznimi državami EGS glede civilnega letalstva nezadostna, kar povzroča stalne težave in neskladja. In sicer glede konstrukcije letal, vodenja letalskih družb in upravljanja letališč.
Thornton je izključil možnost, da bi v Evropi helikopterji nadomestili letala. Zato pa bo treba posodobiti letališča in jih približati ravni, ki jih že danes imajo nekatera večja svetovna letališča.
Glede tehnološke obnove letalskega prometa je, po mnenju škotskega strokovnjaka, precejšnja raz-lika med posameznimi državami, kar, seveda, negativno vpliva na razvoj prometa. V tem smislu bi bilo treba pomisliti na ustrezno koordinacijo «uslug», tako da bi, na primer, bilo iz Evrope mogoče doseči tudi najbolj oddaljene kraje na svetu.
Neroden padec priletnega moža
V Sesljanu se je včeraj poškodoval 75-letni Anton Kravanja, ki se bo moral zdraviti v tržiški bolnišnici teden dni zaradi poškodbe na levem kolenu.
Okoli ponedeljske zapore trgovin v goriški pokrajini, ki jo je odredila Zveza trgovcev, ne da bi vprašala za mnenje svoje člane, je bilo izdelanih več stališč, tako da je ta odločitev osvetljena z različnih strani. Predvsem se nam zdi potrebno znova opozoriti na takojšnjo reakcijo zadružne zveze in pokrajinskih tajništev KPI in PSI, ki sta izdali glede zapore skupno o-ceno. Oba dokumenta zavračata stavko, ker je bila neopravičljiva in ni bila oklicana zaradi skrbi za usodo trgovcev na drobno, kakor je to izhajalo iz stališča zveze trgovcev. Odločitev zveze trgovcev je nastala na podlagi nekaterih dogodkov, ki so sicer upravičeno vznemirili trgovske vrste (aretacija in obsodba nekega peka ter globe trgovcem), ki pa so nastali kot posledica vladne odločitve za zamrznitev cm. Če je bila vladna odločitev najbolj posrečena, o tem obstajajo različna mnenja, ki so v glavnem negativna. Toda tisti, ki s0 oklicali zaporo trgovin, niso imeli pri svoji odločitvi pred očmi skrbi delavcev in potrošnikov na splošno, ki so življenjsko zainteresirani, da se zaustavi naraščanje draginje in zajamči kupna moč lire. Njim je Mio predvsem do tega, da minirajo vladno odločitev o za-mrznjenju cen ter zavarujejo svoje koristi, ki izhajajo iz uvoza in trgovine na debelo. Stališče organizacije trgovcev se je torej izoblikovalo pod pritiskom takšnih interesov, ki so prisotni v njeni vodilni strukturi, ne pa zaradi interesov malih trgovcev.
Trgovci, ki so bili potegnjeni v to igro, ne da bi prehodno imeli ča."- za premislek, ali je ta korak v njihovem interesu ali v interesu koga drugega, na podlagi takšne osvetlitve dogodka polagoma spoznavajo, da njihovi interesi niso povezani z uvozniki niti z grosisti, ampak s potrošniki, z delovnimi ljudmi.
Njihovo mesto je na strani delavcev, njegovih sindikalnih organizacij ter njihovega boja proti špekulacijam kapitala.
Tudi med delovnimi ljudmi je
zapora trgovin povzročila večjo pripravljenost za boj proti draginji. Delovni kolektivi zavzemajo stališča, iz katerih izhaja, da je potrebno udariti po špekulantih, ki hočejo izkoristiti sedanji krizni položaj za bogatenje in ki vidijo v zamrznitvi cen hudo prepreko za dosego takšnega cilja.
K odločnemu boju proti špekulacijam spodbuja delavce tudi brezobzirnost uvoznikov in trgovcev na debelo, ki imajo prav v naši pokrajini pomembne ugodnosti (prosta cona in krožni sklad) ter so zato privilegirani v odnosu do o-stalih trgovskih operaterjev.
Zato ne bi biio nič čudnega, če
bi se organizirane sile delovnih ljudi odločile za široko javno akcijo proti draginji. Ker bi bila naperjena proti tistim, ki cene določajo in navijajo (proti proizvajalcem in grosistom) bi nujno potegnila s seboj tudi trgovce na drobno, ki so se znašli pri izvajanju dekreta med kladivom in nakovalom in ki imajo celo vrsto odprtih vprašanj kot so na primer pokojnine, kjer so celo na slabšem kot delavci. Se pravi, da ne gre za solidarnost trgovcev z delavci, ampak za enotni boj delavcev, trgovcev, srednjega sloja za reforme in sploh za pravičnejšo družbo od
Stavkajoči uslužbenci goriške u-mobolnice so bili sinoči pri gori-škem prefektu dr. Molinanju. Obrazložili so mu svoje zahteve. Stav ka se bo nadaljevala tudi danes m sindikati so napovedali sprevod po mestu. Tudi včeraj zjutraj so bili delavci umobolnice pred poslopjem pokrajinske uprave.	,
V psihiatrični bolnišnici je bil včeraj položaj normalen. Medtem ko zagotavljajo bolničarji najnujnejšo oskrbo, je stavka v vseh oddelkih splošnih služb popolna, v kuhinji, telefonski centrali in v drugih nujnih službah je zaposlenih približno 15 vojakov, kruh, ki ga običajno pečejo v domači pekarni, pa so včeraj kupili v zunanji trgovini.
Iz Lužnic v Kanalski dolini, kjer
sedanje.
..............................
po primcrih mm v južni italui
Za sedaj ni večjih omejitev za prehod ljudi preko meje
Potrdilo o cepljenju morajo imeti ljudje, ki prihajajo iz južne Italije - Včeraj so v Gorici cepili proti koleri 25 ljudi
letujejo v stavbi, ki je last pokrajinske uprave, vsako leto bolniki, so se ti včeraj vrnili nekaj dni pred predvidenim rokom. Bolničarji so namreč žačeli stavkati. Prav tako ne bo v ponedeljek odpotovala v Lužnice druga skupina bolnikov.
V zvezi s stavko so pokrajinski svetovalci KPI poslali predsedniku pokrajine interpelacijo, v kateri zahtevajo, da pokrajinski svet u-gotovi vzroke stavke in zakaj ni prišlo do rešitve vprašanja, kakšne pobude je sprejel s tem v zvezi sedanji odbor, v katerem ni socialističnega predstavnika in zakaj se ne spoštujejo prej sprejeti sporazumi. Svetovalci poudarjajo, da je psihiatrična bolnišnica, čeprav iz drugega vidika, v globoki krizi.
Včeraj so na občinskem zdravstvenem uradu v Ulici Mazzini cepili proti koleri približno 25 ljudi. V glavnem gre za trgovce in šoferje tovornjakov, ki imajo opravke v Jugoslaviji in tudi v drugih vzhodnoevropskih državah. V trgovskih krogih v Gorici so se namreč razširile vesti, da zahtevajo bol garske in madžarske oblasti na svojih mejah potrdilo o cepljenju proti koleri od vseh italijanskih državljanov. Ker imajo goriški avtoprevozniki in trgovci posle tudi v teh državah so se takoj dali cepit:.
Brez dvoma se bo danes in v prihodnjih dneh še več ljudi cepilo proti koleri. Med njimi vsi tisti, ki imajo delovne opravke v sosednji
VINOGRADI SO VPISANI V POSEBNI REGISTER
Z žlahtnimi sortami zaščitenega vina je v Brdih posejanih 656 hektarjev
Kmetje morajo vsako leto prijaviti pridelano vino: lani so za skoro dva milijona litrov iztržili milijardo lir V Brdih je vedno več novih vinogradov ■ Največ pridelajo tokajca in merlota
Jugoslaviji.
iz Rima ni prišlo včeraj pokrajinskemu zdravniku dr. Gregoriju ni-kako dodatno sporočilo, načelnik zdravstvenega urada v Novi Gorici dr. Lojze Rot pa nam je včeraj popoldne povedal, da so jugoslovanske oblasti izvedle za sedaj o-mejene preventivne ukrepe. Vsi italijanski državljani, ki prihajajo iz južnih pokrajin (to izhaja bodisi iz lastne izjave kot iz potnega lista ali registrske tablice avtomobila) morajo imeti potrdilo o cepljenju. Prav tako bodo morali imeti potrdilo o cepljenju vsi jugoslovanski ali drugi državljani, ki vstopijo na jugoslovansko ozemlje in ki prihajajo iz okuženega ozemlja. Te ljudi bodo cepili in nato držali pet dni v karanteni.
Za prebivalce obmejnih področij pa nam je dejal dr. Rot, niso do sedaj izvedli posebnih ukrepov. Včeraj popoldne so iz Beograda tele fonirali, da je treba izvajati določeno nadzorovanje, vendar se jugoslovanska vlada zaveda, dh bi bila, četudi samo šestdnevna zapora meje, precej tvegana stvar. Seve da pa bi bilo to pojmovanje drugačno, če bi se epidemija kolere razširila v druge kraje v državi.
CEGLO od 7. do 19.30. ŠTEVERJAN od 7.30 do 19. ure. ŠTANDREŽ od 7. do 19. ure. SOLKAN od 7. do 18.30. ŠKRLJEVO od 6. do 21. ure. PALKIŠČE od 6. do 21. ure.
Šolske vesti
V Tržiču zgorel jugoslovanski avto
Vinogradništvo se je v naših Brdih, odkar je bilo to področje priznano z zakonom za zaščiteno kar se tiče grozdja in vina, zelo razširilo. Kmetje so veliko vinogradov prenovili, v številnih krajih pa so uredili popolnoma nove. Vedno manj je drugih sadnih dreves v naših Brdih, vedno več je vinogradov. Kmetje so izkoristili razne deželne prispevke za ureditev novih vinogradov, seveda pa jih je o razširitvi vinogradništva prepričala tudi cena, ki jo je briško vino v zadnjih letih doseglo. Danes lahko kmetje trdijo, da je njih trud pošteno poplačan, kajti liter briškega vina se ne prodaja izpod 500 lir.
Zakoni, ki so že nekaj let v veljavi, predvidevajo kataster vinogradov. Kmetje so morali oblastem (občini, kmetijskemu inšpektoratu, trgovinski zbornici) naznaniti površine zasajene z vinogradi in tudi označiti vrsto grozdja, ki
Ko se je včeraj zjutraj vozil po Tržiški ulici, je 26-letni Jože Pahor
n.....................................................
Tržaški gospodarstveniki pri Comelliju
r Predsednik deželnega odbora odv. Lomelli je včeraj dopoldne sprejel Predsednika tržaške trgovinske zborih6 dr. Caidassija, katerega so “Premijah nekateri člani zborničnega odbora. Dr. Caidassi se je s Predsednikom deželne vlade razgo-
y®rjal o gospodarskih vprašanjih "faške pokrajine, predvsem pa o ''Prašanjih pristanišča in industrije.
Predsednik odv. Comelli je zelo pohvalno ocenil prizadevanja tržaške trgovinske zbornice v korist tržaškega gospodarstva in izrazil prepričanje, da lahko dežela računa na sodelovanje zbornice pri uresničevanju deželne razvojne politike v okviru drugega razvojnega načrta, ki ga je deželni svet sprejel aprila, letos, zlasti kar zadeva pristanišče.
Sklicujoč se na svoje programske izjave v deželnem svetu, je odv. Comelli podčrtal programske obveze, da bo dežela skupno z vlado sodelovala pri reševanju glavnih problemov tržaške pokrajine, če bo potrebno tudi z izrednimi posegi. Na sliki člani vodstva trgovinske zbornice s predsednikom deželne vlade odv. Comellijem.
se tu prideluje. Zakon tudi predvideva, na podlagi teh prijav, koliko grozdja se lahko na tem področju pridela in koliko vina se lahko iz tega grozdja dobi. Kmetje so vinogradniške površine prijavili v glavnem v prvem letu veljave zakona, t.j. leta 1968, kasneje pa so seveda morali letno javiti vsako spremembo. V glavnem je šlo v kasnejših letih za nove vinograde. Kmetom se je ta prijava izplačala, kajti le vino, ki je bilo pridelano na prijavljenih površinah, je lahko nosilo naziv «briško vino*.
Lani je bilo na zaščitenem področju Brd (občine Gorica, Štever-jan, Moša, Kopriva, Krtnin, Dolenje in delo Fara) 656 hektarjev vinogradov specializiranega vina. V register je bila posamezna kmetija vpisana tudi večkrat, če so seveda imeli več vrst vina. Te vrste, predvidene po zakonu, so briška rebula (Collio goriziano), rizling, tokaj, malvazija, beli pinot, vini pinot, sauvignon, traminec, merlot, kabernet in čmi pinot. Levji delež ima tokaj, katerega trte so zasajene na 290 hektarih, sledi mu merlot s 121 hektari.
Državni zakoni predvidevajo tudi, da morajo vinogradniki vsako leto prijaviti svoj pridelek. V letu 1972 je bilo prijav s strani 621 lastnikov, t.j. 62 odstotkov lastnikov. Kar se tiče vina so kmetje prijavili pridelek 1.956.326 litrov raznih vrst vina, kar je 37 odstotkov možnega pridelka po obstoječih zakonih. Po teh bi lahko na tem področju pridelali pet milijonov litrov vina.
Med posameznimi vrstami vina smo imeli lani največ tokajca (886 tisoč 370 litrov), na drugem mestu je bil merlot (426.590 litrov). Količine prijavljenih drugih vrst vina so bile naslednje: rebula 130 tisoč 262 litrov, rizling 39.301, malvazija 51.300, beli pinot 181.050, sivi pinot 117.271, sovinjon 76.540, traminec 6.240, kabernet 32.430, črni pinot 8.972.
V poročilu, ki so ga imeli na letošnji gospodarski razstavi Espo-mego na goriškem gradu, kjer so govorili tudi o vinih naših Brd, so strokovnjaki ugotovili, da je bil vinski pridelek leta 1972 precej pod predvidenim povprečjem. Delno so to pripisali slabim vremenskim raz meram, delno novim vinogradom, ki ne dajejo predvidene količine vina, delno morda tudi previsokim predvidenim maksimalom.
Lani so namreč vinogradniki prijavili pri sovinjonu 59 odstotkov možnega pridelka, pri tokajcu je bil odstotek 39, pri merlotu pa 46. Najnižji je bil odstotek pri malvaziji, in sicer komaj 19 odstotkov.
Briško vino se danes prodaja po zavidljivi ceni, ki je ne najdemo
drugje v Italiji. Če menimo, da so lani kupci tako malim kot velikim kmetom plačali vino po srednji ceni 500 lir za liter, lahko ugotovimo, da so za približno dva milijona lani prijavljenih pridelanih litrov iztržili kmetje eno milijardo lir. Vse to na majhnem briškem področju od Štmavra do Dolenj. Če se bo vinogradništvo še širilo, in prepričani smo da bo tako, ker je konjunktura ugodna, bodo lastniki briške zemlje v prihodnjih letih lahko dobili za svoj vinski pridelek več milijard lir.
Spoštujmo vinograde in druge nasade!
Te dni je goriška občina izdala odlok v katerem prepoveduje, da bi ljudje, ki nimajo nič opraviti z delom na polju, hodili po vinogradih in drugih nasadih, ker bi na tak način pokvarili pridelek. Kdor ne bo spoštoval teh navodil, bo kaznovan z globo.
Ravnateljstvo gimnazije - liceja »P Ttubar* v Gorici obvešča, da se popravni izpiti za šolsko leto 1972/73 pričnejo v ponedeljek, 3. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine.
Ravnateljstvo učiteljišča «S. Gregorčič« v Gorici obvešča, da se popravni izpiti za šolsko leto 1972/73 pričnejo v ponedeljek, 3. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz latinščine.
ODMEV IZ MAKEDONIJE
Zelo ugodna ocena obiska pevskih zborov iz Doberdoba in Nabrežine
Predsednik pevskega društva «Ko-čo Racin* iz Skopja, Djavid Be-govski je poslal načemu listu zahvalo društva v zvezi z obiskom pevskih zborov «Igo Gruden* iz Nabrežine, «Jezero» iz Doberdoba ter predstavništva Slovenske prosvetne zveze v Skopju in v drugih krajih Socialistične republike Makedonije.
Društvo je zlasti zadovoljno s prispevkom Primorskega dnevnika k medsebojnemu spoznavanju in k živemu ter objektivnemu poročanju o stikih predstavnikov naše narodnostne skupnosti z bratskim makedonskim ljudstvom.
Predsednik pravi, da so bili z omenjenim obiskom postavljeni trdni temelji nadaljnjega sodelovanja na pevskem področju, ki ga je mogoče razširiti še na drugo amatersko kulturno delavnost. Iz tega srečanja izhaja tudi obveza o gostovanju kakšnega makedonskega zbora med slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji, ki ga bo spremljal časnikar Nove Makedonije, da bi poročal o novem srečanju, zlasti pa o življenju Slovencev v Italiji.
iiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiifumiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OCENJEVALNA AVTOTEKMA
Jutri iz Sovodenj start po poteh Tolminskega punta
Številne nagrade in pokale so prispevala podjetja in ustanove
Septembrski urnik prehodov 2. kategorije
Objavljamo čas odprtja mejnih prehodov druge kategorije na Goriškem za mesec september:
STALIŠČE POLITIČNIH SIL V TRŽIČU
Goriško fronto proslavljati na enotni pokrajinski ravni!
Vodstvo K D v Gorici še vedno okleva, ali naj proslavlja Goriško fronto in kako naj jo proslavlja
Glede proslave 30-letnice goriške-fronte 8. septembra letos, ki bi jo odporniške sile želele čimbolj dostojno proslaviti ter pritegniti tudi izvoljena oblastvena telesa, stranke itd., še ni nikakršne novice, ki bi govorila o tem, da je pokrajinsko vodstvo KD do tega predloga zavzelo ugodno stališče.
Pač pa se pojavljajo zelo spodbudna stališča v ostalih središčih ter predstavljajo pomemben pritisk na stranko relativne večine, da privoli v pokrajinsko manifestacijo, ki naj bi jo priredili ob obletnici tega zelo pomembnega dogodka v našem in tudi v italijanskem odporniškem gibanju.
Tako so vodstva ANPI, KD, PSI in KPI v Tržiču sprejela skupno stališče, iz katerega izhaja, da podpirajo proslavo pokrajinskega značaja, ki naj se priredi v Gorici. O podobnih pritiskih je slišati tudi v Gradišču, Krminu in tudi po slovenskih občinah. Goriška fronta je bilo enotno dejanje vsega demokratičnega in protifašističnega prebivalstva, italijanskega in slovenskega, ter ga ni mogoče deliti.
O tem vprašanju se bodo načelniki političnih skupin v pokrajinskem svetu pogovarjali na sestanku v ponedeljek ter zavzeli dokončno stališče.
31. avgusta 1973. Prijave sprejemajo na občinah v uradnih urah. Za občino Gorica sprejema prijave Kmečka zveza, Ul. Malta 2.
Prijava vina
Kmečka zveza obvešča vse vinogradnike, pridelovalce grozdja in mošta, da morajo prijaviti najkas neje do 6. septembra količino vi' na, ki so ga imeli v zalogi dne
Sovodetnjska občina poziva davkoplačevalce, da prijavijo morebitne spremembe družinskega davka najkasneje do 20. septembra letos.
Jutri zjutraj ob 9. uri bodo izpred Kulturnega doma v Sovodnjah startali udeleženci IV. ocenjevalne avtotekme, ki jo prirejata sovodenj-sko prosvetno in športno društvo. Tekmovalci bodo letos potovali po poteh tolminskega punta (tak je tudi uradni naslov avtotekme). Zaradi tega bo program večinoma po jugoslovanskem ozemlju, najbrž po Soški dolini. Proga bo izpeljana v dveh poletapah; na vsaki bodo tekmovalci dobili zaprto kuverto, v kateri bodo navodila za potovanje in vprašalne pole. Dolga bo približno 140 km. Najboljši udeleženci avtotekme bodo dobili pokale in druge nagrade. Vsi udeleženci bodo dobili kupon jugoslovanskega podjetja Petrol, s katerim bodo lahko na črpalkah tega podjetja brezplačno nabavili bencin. Poleg pokalov in nagrad, ki smo jih objavili v četrtek, so prireditelji dobili še pokale trgovine čevljev Jožko Košič iz Gorice, gostilne Devetak na Vrhu, kolajne pokrajinske turistične ustanove, darila gostilne «Pri občini* v Sovodnjah, gostilne Tomšič v Sovodnjah in trgovine jestvin Dušana Pelicona v Sovodnjah.
Pravilnik za udeležence avtotek-m< ima 15 točk. V vsakem avtu morata biti najmanj dva tekmovalca, po tri posadke sestavljajo ekipo. Razglasitev zmagovalcev bo jutri ob 20. uri v Kulturnem domu. Tekmovalci bodo morali upoštevati na tej in oni strani meje vse prometne predpise. Imeti morajo veljavno obmejno prepustnico. Proti odločbi komisije bo moč vložiti priziv.
Vpisovanje se bo zaključilo nocoj v Kulturnem domu, nato bodo člani komisije izžrebali startne številke tekmovalcev.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Andrea S’- Andrea Moreu, Fabrizio Lepre.
SMRTI: upokojenka 73-letna Maria Pitacco.
šola GLASBENE MATICE Gorica
Vpisovanje v glasbeno šolo bo od 3. do 15. septembra 1973 od 9. do 12. ure v prostorih šole. Ul. Malta 2.
Pouk se prične v ponedeljek, 17. septembra za glavne,in stranske predmete.
NA DVODNEVNEM IZLETU PO SLOVENIJI
Danes popoldne ženska nogometna tekma med Trivignanom in Olimpijo
Ekipi bosta igrali ob 17.30 (po jug. času) na stadionu za Bežigradom 50 izletnikov si bo ogledalo tudi Bled, Bohinj in Postojnsko jamo
Danes zjutraj odpotuje v Ljubljano na dvodnevni izlet skupina 50 izletnikov v glavnem gre za mladino iz Trivignana in okolice, ki si bo prvič ogledala lepe kraje Slovenije. Ob tej priložnosti bo na nogometnem igrišču za Bežigradom tretje srečanje v ženskem nogometu med domačo Olimpijo in ekipo iz Trivignana. Prvi dve srečanji sta bili v prejšnjih mesecih v Gorici, ob priliki praznovanja Podgorcev, kjer so Ljubljančanke zmagale za 2:1 in v Gradežu, kjer je zmaga pripadla atletinjam iz Furlanije. Danes ob 17.30 (po jugoslovanskem času) se bosta ekipi po
Izleti
Slovensko planinsko društvo obvešča, da bo avtobus za jutrišnji izlet v Bohinj in na Vogel odpeljal iz Gorice ob 6. uri, iz Podgore ob 6.05 in iz štandreža ob 6.10. Opozarjamo na točnost.
Kino
merili v odločilni tekmi. Tekmo bo v okviru mednarodnega vinskega sejma.
Kako pa je prišlo do tega srečanja in izleta? Vse se je začelo v času šagre Podgorcev, ko je skupina mladih navijačev iz Furlanije izrazila željo, da bi si rada ogledala Slovenijo, kajti mladenke in mladeniči niso nikoli bili v teh krajih. željo jim je ugodil podpredsednik SPZ Saverij Rožič, ki je tudi organiziral dvodnevni izlet in no-
V dveh dneh si bodo izletniki poleg sejma in ljubljanskega mesta ogledali še Postojnsko jamo, Bled in Bohinj.
Gorica
VERDI 17.30-22.00 «La Tosca*. M. Vitti in V. Gassman. Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 »Te deum*. J. Pa-lance in F. Coluzzi. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 »Con u-na mano ti romni con due piedi ti spezzo*. V. Jan in T. Vien. Barvni film.
VITTORIA 17.30-22.00 »Le favolosi notti dOriente*. R. Cecilia in E. Pulgrani. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.30-21.30 »Mani cha stritolano*. C. Yi. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 18.00—22.00 »I corpi nre-sentano tracce di violenza carnale*. Barvni film.
EXCELS10R 17.30-22.00 «L’Amerika-no». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-°'’ »Lldolo*. Barvni film.
Nova Gorica
SOČA »Kri iz grobnice*, angleški barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA »Nekoč je bil 11"“' 'iež», ameriški barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE »Tarzan in žena leopard*, ameriški film — ob 19.30.
RENČE Prosto.
PRVAČINA « Modrobradi», ameriški barvni film — ob 20.
KANAL «Zločin v ulici Morgue*. ameriški barvni film — ob 20.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci, tal. 2:'G8,
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes vee dan in ponoči je dežurna lekarna Centrale, Trg Republika* tel. 72341,
ZADEVA THORSENOVECA FILMA SE ZAPLETA
V sami danski vladi veljata dve stališči
Državne podpore niso in ne bodo odtegnili Namesto v Franciji bo snemal lilm kje drngje
KOPENHAGEN, 31. — Kakor je bilo pričakovati je film z naslovom »Jezusovo ljubavno življenje* dvignil precej prahu še preden so ga začeli snemati. Sam papež Pavel VI. je izrazil svoje ogorčenje nad tem filmom. Njemu so sledile pritožbe z vseh strani. Z druge strani pa prihajajo tudi izjave solidarnosti z režiserjem, ki si je film omislil. Tudi v sami danski vladi je prišlo do nasprotij. Ministru za kulturo Nielsu Matthiase-nu, ki je kritiziral katoliško cerkev, da »je občutljiva, ker je re-akcionarna*, je sedaj odgovorila njegova kolegica Dorte Bennedsen, ki vodi v danski vladi ministrstvo za verstvo. V intervjuju, ki ga je dala danskemu dnevniku «Fyns Ti-dende*, Bennedsenova pravi, da ne deli mnenja svojega kolega Mat-thiasena, ker «po mojem mnenju nima prav tisti, ki Cerkev označuje za reakcionarno. Po mojem je Cerkev na primer v Južni A-meriki skoroda revolucionarna. Ne smemo poenostavljati stvari, kot to počne Niels Matthiasen. Izjave ki jih je dal, so povsem in izključno njegove osebne izjave in odgovornost zanje je izključno njegova*.
Seveda so Matthiasenove izjave izključno njegove in njegova je odgovornost zanje, toda tudi Bennedsenova ne sme jemati latinskoameriške katoliške cerkve za vzgled in primer, ki naj bi služil za vso katoliško cerkev, kajti če je res, da se katoliška cerkev Pavla VI. ne more primerjati cerkvi Pija XII., se tudi ne more več primerjati cerkvi Janeza XXHI. In to ne velja le za primer filma »Jezusovo življenje*, ki je le neznatna epizoda v dogajanjih našega stoletja, ki je doživela vse drugačne momente. Toda pustimo oceno o reakcionarnosti in revolucionarnosti Cerkve in preidimo na kroniko dogodkov
V	krogih danskega glavnega mesta se predvidevajo novi dogodki v zvezi s tem, kar je minister za kulturo izjavil protestantskemu listu »Kristeligt Dagblad*. Minister Matthiasen je rekel, da ne more jemati resno zgražanja, ki ga je izrazila katoliška cerkev v zvezi z načrtom režiserja Jensa Joerge-na Thorsena. K temu je še dodal: »Niso mi simpatični tisti duhovniki, ki protestirajo proti internemu traku iz celuloida in se izogibajo svojim nalogam*. Nato je danski minister za kulturo kritiziral tudi izjavo škofa Martensena, ki je pozval kristjane, torej katoličane in protestante, naj protestirajo proti državni podpori
Finančno jamstvo — konkretno subvencija — v znesku 600.000 kron, kar predstavlja okoli 60 milijonov lir, ne bo odtegnjeno zaradi polemike, ki je nastala med določenimi katoliškimi krogi in dansko vlado in, kot vidimo, tudi v sami danski vladi. Vendar pa obstaja za to določen pogoj. Do 20. septembra morajo namreč producenti tega filma predložiti nov načrt, kako bodo film snemali. Ta zahteva pa nima nikakršne zveze z vsebino filma oziroma z njegovo temo, pač pa so danske oblasti postavile ta pogoj v zvezi s prepovedjo francoske vlade, da bi določene kadre snemali v Franciji. Odtod nekaj sprememb v sneman« zunanjih kadrov Te zahteve je pojasnil direktor državnega zavoda za film Leif Feilberg, ki je zahtevo obrazložil tudi takole: »Za nas je to film, ki je v vsej svoji veljavi vreden državne finančne podpore. Mi bomo ostali pri svojem stališču in film podprli*.	, ,
V	torek je Leif Feilberg rekel, da bi upravni svet zavoda moral ponovno pregledati in proučiti vso zadevo, kolikor bi spremembe privedle do večjih menjav. Sedaj pa je v zvezi s tem pojasnil: »Snemanje dela filma v Franciji ni bil nikakršen pogoj za državno subvencijo. Prepoved snemanja v Franciji ne prepoveduje producentom, da bi našli kako drugo rešitev, da bi našli drugi kraj za snemanje in to torej ne pomeni, da bi moralo priti do sprememb tudi v finančnem zajan.eenju proizvodi'« filma.*
In vendar je direktor danskega filmskega inštituta Feilberg poudaril, da v primeru, ko bi producenti ne našli neke druge re šitve do 26. septembra, bi morali takoj obvestiti zavod, ki bi nato dejansko odločal o zadevi drugače.
Režiser Thorsen pa je prepričan, da bo rešitev našel, to se pravi, da ga francoska prepoved ne bo ustavila sredi poti. Thorsen je včeraj izjavil, da namerava film izdelati tudi sedaj, torej kljub prepovedi francoskih oblasti, da bi v Franciji snemal film. V zvezi s tem je danski režiser rekel do; besedno takole: »Na razpolago mi je ves svet*. Hkrati pa je povedal, da proučuje druge možnosti za to rešitev. Med drugim je rekel, da jemlje v PO^v Kubo, Jugoslavijo in Severno Afriko. Na Danskem snemanje m možno, je rekel, ker ni primernega zunanje ga okolja. Potrebno je nami«« »veliko sonca*.
2e v začetku smo rekli, da se ustvarjata v zvezi s tem filmom dve fronti. Na eni strani so tisti, ki so se postavili na stran katoliške cerkve, na drugi pa ti' sti ki izražajo solidarnost z danskim režiserjem Thorsenom. Logično je, da bodo katoliški krogi, zelo verjetno tudi protestantski, organizirali kampanjo proti Thorsenu in njegovemu načrtu. Dansko ministrstvo za zunanje za deve je po pisanju italijanske a gencije ANSA dobilo iz /ashing
tona in iz Bonna sporočilo, da prihaja na danske konzulate v teh prestolnicah na stotine pr; 'estnih pisem, seveda proti Thorsenovemu načrtu, proti snemanju tega filma.
Že nekajkrat smo omenili, da je Francija prepovedala snemanje tega filma v Franciji. Danski režiser Thorsen je nameraval snemati zunanje kadre v južni Franciji in sicer vzhodno od Avignona. Najel je tudi nekaj krajevnih ljudi, ki bi naj služili kot statisti. Scene Golgote bi naj oi-li snemali na bližnjem hribu Si-gnon. Ko je bilo vse nared, se je oglasil k besedi generalni direktor francoske kinematografije Andre Astoux, ki je snemanje v Franciji prepovedal. Rekel je, da je prišel do tega sklepa, potem ko je prebral vsebino filma, ki da je po njem profanacija. Isto bi bil storil, je rekel, «za katerega koli preroka, za katero koli božanstvo katerekoli veroizvopedi.*
Ponosna drža čudovite ptice - laboda
(Foto M. Magajna)
NA VRHU L0VČENA SE DELA NADALJUJEJO
Mogočen spomenik vladiki Njegošu
Načrt za mavzolej je napravil veliki umetnik Ivan Meštrovič
TITOGRAD, 31. — Na vrhu Lovčena, na višini 1660 metrov, postavljajo mavzolej črnogorskemu vladarju pesniku in filozofu Petru Petroviču Njegošu. Konec lanskega leta so že pripeljali na vrh Lovčena velik marmornat kip črnogorskega pesnika ter dve veliki marmornati kariatidi, katerih vsaka tehta po dvanajst ton. Kip Petra Njegoša in kariatidi je napravil veliki jugoslovanski kipar Ivan Meštrovič, ki je izdelal tudi načrt za mavzolej.
Ker je dostop na vrh Lovčena izredno težaven, menijo, da so z dovozom teh treh skulptur na vrh gore napravili najpomem-nejši in najtežji del vsega dela, sedaj jim ne preostaja drugo kot da dokončajo gradbena dela za postavitev osnov ter mavzoleja kot takšnega, nadalje gradbena dela na dovozni cesti, ki sicer ne bodo lahka, ki pa ne bodo predstavljala nekih tehničnih o-vir.
Na Lovčenu gredo dela, vsaj doslej po načrtu. Gradbišče je
IHHHHHIHHIHHHIHHHHHHHHHHHIHIHJIHHHimHHHIHHHHHHHHHIHHHHHHHIIHiHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHIHHHHHHHIIIIHHHHHHHHIHIIIHHIIIIHHHHIHHHIHHHIIIIIIIIHHHHIHHIHHIHHHt
DRZEN (ZA SEDAJ NE DOVOLJ PREVERJEN) POSKUS NEMŠKEGA ARHITEKTA
Življenje v mamutskem stanovanju pomoč proti današnji odtujenosti?
V stanovanjski palači na robu Hamburga so tudi stanovanja za več družin s skupno kuhinjo, dnevno sobo itd. - Doslej vse v redu - Kako bo v bodoče?
Nemčija je v času druge svetovne vojne utrpela tolikšna raz-rušenja, da se je po končani vojni tiščalo v za silo «skrpanih» bivališčih po več družin skupaj. Temu so v Zahodni Nemčiji rekli »sostanova nje*. Ne mislimo s tem reči, da so samo v Zahodni Nemčiji preživljali težave »sostanovanja*. Ker je bilo pomanjkanje stanovanj veliko, so se s tem problemom ubijali tudi drugod, posebno v Sovjetski zvezi, na Poljskem, pa tudi pri nas. Sedaj pa doživljamo v Zahodni Nemčiji, ki stanovanjskega problema, še ne pozna, eksperiment,- ki na en način pomeni sostanovanje. na drugi pa predstavlja svojevrsten eksperiment. Pravz^grav temu novemu so-stanovanju so Nemci tudi rekli — eksperiment.
Za kaj gr»?
Mlad hamburški arhitekt Rolf Spil-le se je ogrel za idejo, da bi ljudi ponovno »počlovečil*. Po njegovem mnenju so se ljudje odtujili domačemu ognjišču, to se pravi svojemu domu. še več, ljudje moderne dobe se sploh med seboj ne poznajo, ker nimajo priložnosti, da bi se spoznali. Vsakdo drvi »po svoji poti*. seveda s svojim vozilom na delovno mesto, domov, na vikend, kamorkoli, vendar vedno sam in odtujen. človek že ne ve več, kaj je družba. In da bi se temu odpomoglo, si je omislil — sostanovanje, ki smo mu rekli tudi eksi>eriment. Zamislil si je nekakšna velikanska stanovanja, v katerih bi živelo v skupnem življenju več ljudi, več družin.
Rolf Spille svojo idejo doživlja zelo praktično, rekli bi celo ponovno doživlja. Rolf Spille je danes star 28 let. Ko je bil študent, torej pred nekaj leti, so zahodnonemški visoko-šolci doživljali svojo veliko »revolucijo*, ko se je življenje na univerzi korenito spremenilo in ko so
na zahodnonemški univerzi zaveli novi napredni tokovi. V smislu teh idej so nastajale v mestnih predelih, koder so živeli visokošolci, tako imenovane «komune», ko se je pet, deset tudi petnajst študentov združilo v nekakšno skupnost, si najelo večje stanovanje, zbralo vsa svoja sredstva v skupno blagajno in živelo skupno življenje. Seveda so «dobro misleči* meščani gledali na te poskuse z zgražanjem, toda nemška univerza, ki je bila desetletja leglo konservativnosti in tudi nekoč nacizma pozneje neonacizma, se je« .prav v taj dobi prelevila v trdnjavo demokratičnih in naprednih sil. V tem ambientu se je formiral tudi Rolf Spille, ki je hotel izkušnje oz študentovskih lčt prenesti v vsakdanje življenje s svojim »novim modelom stanovanja* s svojim — eksperimentom.
Pred dvema letoma je Rolf Spille začel svojo akcijo z vrsto predavanj, na katerih je zagovarjal idejo, da je treba tudi stanovanjsko gradnjo — humanizirati, tako da bi mogli bodoči stanovalci sami določati razporeditev prostorov, v katerih bodo nekoč stanovali. Nadalje je razvil idejo, da bi bilo treba graditi velika stanovanja, v katerih bi živelo ali sostanovalo po več družin, po možnosti različne družbene pripadnosti, različnega statusa, pa tudi različnih gmotnih razmer. Ideja je bila in je dokaj drzna, toda mladi arhitekt se je vendarle znašel, kajti našel je ljudi, ki so bili pripravljeni te ideje praktično preveriti, našel je tudi ljudi, ki so se za te ideje ogreli in jih sami propagirali, v osnovi tega ali bolje s pomočjo teh, je našel tudi podjetje, ki je bilo pripravljeno, lotiti se tega poskusa, to se pravi, ki je bilo pripravljeno graditi stanovanja kot si jih je zamislil Rolf Spille. ki je svoje ideje tudi »vrgel na
mUHIHIIIIIIIIHIIHIIimilHMIIIIIIIIVIIIIIIIIIIUIIIIIHIIIIIIimiltlllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIHIIIUIIIIIIIIIHIIII
HČERKA ANGLEŠKE KRAUICE TUDI TEKMUJE
V Kijevu princese niso niti opazili
KIJEV, 31. — Angleška princesa Ana, ki je na obisku v Sovjetski zvezi, se ni pojavila v javnosti v jahalni obleki, kot se pojavlja po navadi, pač pa v e-legantni večerni obleki. Tako je namreč prišla sinoči na baletno prireditev, ki se je je udeležila prvi večer, ki ga je preživela tu, kamor je prišla na konjske dirke, ki bodo prihodnji teden in na kater:’n bo tudi sama tekmovala.
Princesa Ana, ki je stara 23 let, je prisostvovala sinoči plesnemu večeru v novem kulturnem domu v Kijevu. Sedela, je v parterju, okoli nje so bili člani britanske ekipe, ki bo tekmovala na tem evropskem tekmovanju.
Princese skoraj nihče ni niti opazil, pa čeprav je bilo v dvora -ni nad 3000 oseb, med katerimi je bilo zelo veliko tujih turistov. Ukrajinci so sicer zvedeli, da je prišla v Kijev, hčerka angleške kraljice, vendar ni nihče vedel, da je prišla na prireditev in nihče bi je niti ne spoznal, ker njena slika ni bila objavljena. »Pravda* je objavila le nekaj vrstic, v katerih je rečeno, da je med angleškimi športniki, ki so prišli na konjske dirke, tudi Ana, hčerka angleške kraljice. Podobno sta storila tudi radio in televizija. Edino kievski športni dnevnik je posvetil hčerki angleške kraljice nekaj več prostora, kar
je tudi razumljivo, ker je posvetil vsej britanski ekipi skoraj polovico prve strani. Isti časopis je objavil fotografijo enega izmed britanskih športnikov, toda objavil je fotografijo Richarda Meade-ja, ne pa princese Ane.
In vendar nekateri pravijo, da gre za zgodovinski obisk. Tokrat namreč prvič po oktobrski revoluciji prihaja na obisk v Sovjetsko zvezo član britanske kraljevske družine.
Sovjetske oblasti so verjetno namenoma »zanemarile* Ano, kajti v nedeljo pride na obisk njen oče princ Filip, kateremu bodo posvetili ustrezno pozornost, saj se ve, da cerimonialni program predvideva, da bo princa Filipa v ponedeljek sprejel sam predsednik Podgomi, ki bo priredil gostu kosilo v Kremlju. Nato se bosta princ Filip in Podgomi sestala še v zasebnem razgovoru, ki se ga bo udeležil po vsej verjetnosti tudi Leonid Brežnjev. To srečanje sovpada z napori Moskve, da bi se izboljšali odnosi med Moskvo in Londonom, ki so bili v zadnjih treh letih bolj hladni.
Kakor se je zvedelo, bo bodoči mož princese Ane, Mark Philips, prispel v Moskvo prihodnji teden, nakar bo z bodočim tastom odpotoval v Kiev na evropske konjske dirke, ki bodo trajale tri dni.
papir* seveda v obliki konkretnih načrtov za — mamutska stanovanja.
Prvo zgradbo z novim mouelum stanovanja so zgradili v hamburškem predmestju Steilshoop. Gre za šestnadstropno veliko zgradbo, v kateri je nekaj «mamutskih stanovanj* za sostanovanje ter nekaj »normalnih* dvosobnih in trosobnih stanovanj, pa tudi nekaj garsonier. Ko Je bila zgradba dokončana, Spille sploh ni imel težav, kako bi svoja »mamutska stanovanja* napolnil oziroma oddal. Še predno so bila stanovanja dokončana, je bilo vse razprodano oziroma oddano, kajti vcJ liko ljudi se mu je javljalo, da bi preverili njegove ideje.
Med’prvimi je bil 31-letni odvetnik Horst-Henry Rotax z ženo zdravnico Irmagard. «Za vsako ceno smo se hoteli rešiti malomeščanskega stila stanovanja, ki smo ga siti preko glave*, sta rekla. «Toda niti tako imenovana komuna ni naš ideal. Tisto pa, kar nam nudi Rolf Spille, menimo, da je najbolj zanimivo. Mislimo, da je človek zares že toliko družbeno razvit, da lahko tudi v kolektivnih stanovanjih normalno ali celo boljše živi*.
Temu paru se je pridružila družina 39 - letnega nameščenca neke bencinske črpalke, ki je sicer po poklicu ključavničar. Je to Gerhard Schwarzer, ki ima ženo in dvoje otrok. Njemu je šlo za to, da bi našel »prave sosede, na katere se more človek opreti, s katerimi more računati, na katere se lahko zanese*.
In prav ta sosedska solidarnost je tisti element, ki je pritegnil ljudi in jih zbližal s Spillejevim eksperimentom. Akademsko izobraženi ljudje, uradniki, delavci, študenti, celo bivši kaznjenci so se tako znašli v istem stanovanju. «Tisti, ki več zaslužijo, bi morali pomagati tistim, katerim dohodki so manjši*, meni 31-letni ekonomist Jurgen Frose, ki se je pridružil enemu takemu »sosta-novanju*. In pri tem ni res, da bi on malo zaslužil. Nasprotno, njegovi dohodki so najvišji dohodki v tem »sostanovanju*. Sicer pa je Frose postal tudi predsednik prve stanovanjske skupnosti v Spillejevi zgradbi.
Spillejeva stanovanjska palača »novega tipa* je prva tovrstna stanovanjska palača v Zvezni republiki Nemčiji. Verjetno je to tudi prva tovrstna zgradba na svetu. Ni to neka velikanska palača, toda v njej živi 188 ljudi, od katerih je 43 otrok. Palača je stala 7 milijonov mark, ima 37 stanovanj najrazličnejših dimenzij od največjega mamutskega stanovanja s površino 440 kv. m pa do enosobnega stanovanja s 40 kv. m površine. Vsa stanovanja je mladi arhitekt projektiral ob sodelovanju sedanjih stanovalcev, katerim je dal v poprečju na razpolago po 25 tv. m na stanovalca. Pravzaprav je v velikih stanovanjih na stanovalca nekaj manj metrov, kajti v »sostanovanjih* imajo več skupnih prostorov, na primer dnevno so-
bo, ki v mamutskem stanovanju meri 55 kv. m, skupna je tudi velikanska kuhinja, ki je na voljo vsem prebivalcem mamutskega stanovanja, skupna je tudi soba. v kateri se igrajo o-troci, skupna je obednica, za vse stanovalce je namenil tudi sobo za hobije, kjer se vsak stanovalec izživlja na svoj način.
Do tu smo ta eksperiment o-pisali po pisanju nemških virov, ki so poskus opisali na blagohoten in optimističen način. Toda če so prvi meseci dali pozitivne rezultate ne le v največjem mamutskem stanovanju, pač pa tudi v drugih stanovanjih za so-, Stanovanje je tudi, res, da je nekdo rekel, da je to-^te-za poskus*, kajti čigavi živci bodo vzdržali trajno življenje v skupnosti s tako različnimi značaji, kjer nikogar ne veže niti neki objektiven skupni interes, pa tudi ne prisila nekega pa čeprav formalnega zakona.
Z druge strani pa je tudi res, da je z dosedanjimi rezultati Rolf Spille zadovoljen in da so zadovoljni tudi tisti, ki so prišli v ambient novega načina stanovanja. Morda pa bo to vendarle pomagalo proti odtujenosti sodobnega človeka?
veličastno. Vse se razvija v smislu načrta in če bo vreme naklonjeno, kot je bilo doslej, bo konec septembra Njegošev kip že dobil streho nad glavo. To pomeni, da bo mavzolej sezidan in pokrit.
Sledila bodo seveda dela za u-reditev mavzoleja, to se pravi obloga od zunaj in znotraj. Sledila bodo kompleksna dela za ureditev zunanjosti, za gradnjo zidov, za postavitev stopnišča v 130 metrov dolgem predoru, skozi katerega so prinesli spomenik na vrh planine, kjer je bila nekoč Njegoševa kapela. Sledilo bo nato ponovno zidanje Njegoševe kapele, ki so jo «razstavili» na kose in posamezne kamne nu-merirali in zložili, tako da bodo sedaj kamenje le zložili po vrstnem redu kot so ga bili razstavili.
In vendar ne bo teklo tako gladko, kor bi si človek zamislil in tudi zaželel. Po prvotnih proračunih bi gradnja mavzoleja na Lovčenu v Črni gori morala stati 23,5 milijona dinarjev.
Graditelji so menili, da finančnih problemov ne bo, kajti akcija za zbiranje sredstev je bila zveznega značaja, to se pravi, da so zbirali sredstva po vsej Jugoslaviji. Akcija je imela velik odmev, saj so v Cetinje prihajala poročila in sklepi delovnih kolektivov iz vse dežele, nadalje poročila društev in u-stanov ter ponudbe neštetih posameznikov, ki so zagotavljali svoje prispevke. Toda pozneje se je izkazalo, da je marsikatera gospodarska organizacija obljubila prispevek, pozneje pa ni držala besede, ker so se pač v podjetju ekonomske razmere spremenile. Tako je prišlo na skupen bančni račun doslej le 15 milijonov dinarjev, v materialu oziroma v vrednosti dobav so prispeli nadaljnji štirje milijoni dinarjev, torej skupno je bilo na voljo graditeljem 19 milijonov dinarjev. Manjkajo torej še precejšnja sredstva, pa čeprav je izvršni svet Črne gore pripravljen sodelovati, le da trenutno nima sredstev na razpolago. In ker so se medtem gradbeni stroški povečali, v vodstvu podjetja, ki gradi mavzolej, trdijo da primanjkuje 6 milijonov dinarjev, kolikor bi še potrebovali, da bi mogli ves mavzolej dokončati tako kot predvidevajo načrti.
' Graditelji pa ne obupujejo, kajti javljajo se «novi interesenti». Že sam Lovčen je privlačen in je lahko dobra turistična točka, če še uredi nanj primeren dostop. Mavzolej črnogorskemu vladiki Njegošu pa je lahko še izredno pomembna privlačnost, posebno če upoštevamo dejstvo da je ves mavzolej delo velikega Meštrovi-ča ,ki je prav gotovo eden največjih kiparjev dvajsetega stoletja. Ivan Meštrovič, ki je zapustil toliko velikih umotvorov, med katerimi je tudi spomenik na Avali, je Njegošev mavzolej pripravil kot svoje zadnje veliko delo. Napravil ga je v ZDA. kjer je zadnja leta živel in kjer je tudi umrl.


r-mam
iiSi
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) čim-prej izvedite svoje načrte, da vas kdo ne prehiti. Preživljali boste depresjo.
BIK (od 21.4. do 20.5) Razpoloženje za delo, ki terja vnemo in potrpežljivost. Neko prijateljstvo se spreminja v kaj več.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne spuščajte se v prepire, ker bi vas znali privesti do preloma. Nervozni in negotovi boste.
RAK (od 22.6. do 22.7.) V poklicnem delu ne pričakujte uspehov. V čustvenih zadevah veliko
zadoščenje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Posrečilo se vam bo rešiti neko važno zadevo. Tudi v čustvenih zadevah bo šlo tako, kot si želite.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nerazumevanje naj vas ne spravlja v slabo voljo. V ljubezenskih zadevah ne rinite predaleč.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Prevflika vnema vam ne bo koristila. Vsako delo terja svoj čas. Ne nasedajte kapricam.
ŠKORPIJON (od 23.10 do 22.11.) Preden se za kaj obvežete, te-
STRELEC (od 23.11. do 20.12) Z vso naglico opravite najnujnejše opravke, ker vas čaka težka naloga. Ne iščite družbe nepoznanih.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zaupajte v svoje načrte in v tem smislu se ravnajte. Morda se vam bo postrečilo najti rešitev.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vse, kar boste potrebovali, vam bo na roko. Računajte z uspehom. Prevelika občutljivost škoduje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Spre j mite ponudbo, ker bi vam znala koristiti. Za bodočnost ne delajte načrtov. Vse je še megleno.
SOBOTA, 1. SEPTEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
15.00	V evroviziji
SVETOVNE KOLESARSKE DIRKE Prenos iz Barcelone
18.15	Pod vedrim nebom POTOVANJE PO ITALIJI V IGRI IN FANTAZIJI
Oddajo za otroke je pripravila Maria Antonietta Sambatti
19.40 Izžrebanje loterije
19.45 Nabožna oddaja
20.00	ŠPORTNE VESTI Vremenske razmere
20.30 DNEVNIK
21.00	Prenos iz Sikstinsikega gledališča v Rimu POPOLNOMA ZASEDENO
Glasbena oddaja z Massimom Ranierijem Predstavo vodi Walter Chiari
Nocojšnja prireditev, na kateri bo glavno besedo imel Massimo Ranieri, je pravzaprav registracija prireditve, ki jo je neapeljski pevec imel junija letos v Sikstinskem gledališču v Rimu. Prireditev bo vodil Walter Chiari, ki je v letošnjem letu zabeležil veliko uspehov, med drugim tudi v Palermu, ko je nastopil v opereti. Znani italijanski komik bo imel ob sebi še tri mlade igralke. Te so: Annabella In-contrera, Pia Giancaro in Mita Medici.
22.15	POSEBNE ODDAJE Vodi Ezio Zefferi HOLANDSKA BELEŽNICA Pripravil Gaio Fratini
Reportaža, ki jo je pripravil Gaio Fratini, je posvečena navadam in običajem Holandcev. Praktično gre za nekakšno potovanje po Holandski. Reportaža prikazuje navade tega naroda, njegove posebnosti itd. Kot bi ti ljudje neprestano živeli na »ladji* svoje zemlje, ki so jo tako rekoč iztrgali morju, uporabljajo izraze in terminologijo, ki je tipična za ribiče in mornarje. Dohodki Holandcev so, v primerjavi z dohodki drugih dežel, zelo visoki in vendar je življenje tega marljivega naroda zelo preprosto, rekli bi celo skromno, seveda v odnosu na njihove možnosti. Amsterdam, Rotterdam in druga njihova mesta so polna koles, starih že zarjavelih koles. Zaradi tega je promet v teh mestih tih in miren, zato ima holandski človek tudi veliko časa za sebe, za svoje prijatelje, za družino, za kulturna izživljanja, za šport. Zato ne le tako imenovani višji krogi, pač pa tudi preprost holandski človek posveča veliko pozornost kulturnemu in zabavnemu, rekli bi raje družbenemu življenju. Odtod izredno bogati muzeji, bogata gledališča, bogate galerije.
23.00	DNEVNIK Vremenske razmere Šport
DRUGI KANAL
18.00
V evroviziji
SVETOVNO PRVENSTVO V KOLESARSTVU Prenos iz Barcelone
21.00	DNEVNIK
21.15	HARRY LANGDON Drugo nadaljevanje
Na programu sta dva filma:
JUNAŠKI VOJAK - PESTI IN SPLETKE Enega najboljših humoristov pretekle dobe Harryja Langdona smo pobliže predstavili pred tednom dni, danes bomo govorili nekaj več o drugi oddaji, ki je posvečena temu velikemu komiku nemega filma.
Druga oddaja vsebuje enega najlepših Langdonovih filmov in sicer film Soldier Man, ki so ga v Italiji prevedli v «L’eroico soldato*, po naše pa bi to bilo Junaški vojak. Film izhaja iz leta 1926, je zelo kratek, prazvaprav je to zadnji Langdonov. kratki film
22.15	BENETKE:	'	"
PODELITEV KNJIŽEVNE NAGRADE CAMPIELLO
JUGOSLOVANSKA 'TELEVIZIJA
18.45	OBZORNIK
19.00	GULIVER Serijski film
20.00	SVETOVNO PRVENSTVO V VATERPOLU Barvni prenos iz Beograda
20.45	RISANKA
21.00	DNEVNIK
21.30 ZLATA ROŽA PORTOROŽA Prvi del barvne oddaje 22.20 SKRIVNOSTI MORJA Barvni film 23.10 STARINARJA 23.35 TV KAŽIPOT 23.55 POROČILA
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.00	SVETOVNO PRVENSTVO V VATERPOLU Prenos iz Beograda
20.45 LJUBEZENSKI POSREDNIKI
Film iz serije »Dekleta v modrem*
21.15	POROČILA
21.30 DAN BREZ KONCA
Film iz serije »Golo mesto*
22.20 CLOSE UP
Zabavno - glasbena oddaja
Mlada mati s črne celine doji svojega otroka
•••••MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiii hiiii m n*i n hi m hi MiiiiiiiiiuiimiiiiHiiiHMitimi ii min im m milil m m im iiiiiiiiiiiihiiiii
meljito premislite. Zadoščenje v družini, ki bo pokazala veliko razumevanja.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Izbor iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mlade poslušalce; 17.30 Sopranistka Rita Lantieri in pianistka Livia D’Andrea; 18.55 Dva orkestra, dva stila; 19.10 Aleš Lokar: »S prijatelji na Floridi*;
19.20	Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Na počitnice; 21.05 Zabavni orkester;
21.30	Popevke; 22.30 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 12.15 in 14.30 Deželna kronika; 15.10 Med prijatelji glasbe: v Tolmeču; 16.20 Furlanski kulturni spored; 16.40 Zborovsko petje; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.00 Orkester Ro-magna Folk; 10.15 Z nami je...;
11.20	Od melodije do melodije;
11.30	Današnji pevci; 11.45 Francoske plošče; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Eros Sequi; »Col našo alParia*; 14.10 Plošče; 14.40 Juke box; 15.00 V veseli družbi; 15.45 Počitek ob glasbi; 16.15 Današnji pevci; 16.30 Uspeli motivi;
16.45	Orkester Pop; 17.45 Vrstijo se pevci; 18.00 Zapojmo in zaigrajmo; 18.45 Poje Elda Viler;
19.00	Progresivna glasba; 20.00 Za konec tedna; 20.30 Prenos RL;
21.00	Glasba v večeru; 21.40 Glasbeni vikend; 23.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PRrr.RAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila: 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Gemignani, Chopin, Beethoven:
13.30	Preizkušajo se diletanti; 14.09 Mali koncert; 14.50 Znanstvena oddaja: 15.10 Oddaja za bolnike;
15.45	Veliki variete: 17.10 Turi Vasile: »Le notti deH’anima»;
18.45 Plošče; 20.20 Jazzovski kon cert; 21.00 Življenje in delo G. F. Malipiera; 22.10 Orkestri lahke glasbe; 23.30 Glasba pa željah.
II. PRUGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila 8.40 Izbrane pesmi iz polpretekle dobe; 9.35 Strnjena komedija; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Oddaja za avtomobiliste; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.5p Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Popoldanski glasbeni spored; 16.00 Francoščina na vesel način; 16.35 Evropski festivali; Salzburg; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.35 Ping pong; 19.00 Na deželi je nekaj drugega; 20.10 Cimarosa: »I due baroni di Roccazzurra*.
III PROGRAM
10.00 Koncert; 11.00 Ital. kvartet; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 We-ber, Schumann, Dvorak; 14.30 Operna glasba; 16.20 Pollini in Rossini; 17.15 Pianist Bruno Mez-zena; 17.45 Strani iz albuma; 18.00 Beethovnovi trii; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 21.30 Simf. koncert; 23.05 Frank Wedeking: »D cantante*.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.30
20.30	Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9,10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Slov. ansambli zabavne glasbe; 11.15 Kličemo letovišče; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije;
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40 Čez travnike zelene; 14.30 Priporočajo vam...; 15,10 S pesmijo po Jugoslaviji; 16.40 Naši operni pevci: 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Plesni orkester; 19.00 Aktualnosti: 19.15 Urad za najdene skladbe; 19.45 S knjižnega trga; 20.00 Lahko noč otroci!; 20.15 Dobri znanci; 21.00 V soboto zvečer; 22.00 Vitomil Zupan: S strahom in pilulo hrabrosti okrog sveta; 22.45 Majhni ansambli; 23.20 Oddaja za izseljence; 00.05 S pesmijo v novi teden.
p* '
1,
► \ - 1
Zgodovinska obdobja
Mejniki politike neuvrščenih
Nekateri bistveni datumi iz osemnajstletnega obdobja od Bandunga do Alžira
Neuvrščanje je v bistvu filozofija in politika dežel, ki so se znebile kolonialne prevlade. Zraslo je iz našega prepričanja, da vojna ali priprave na vojno zavirajo vse načrte za premostitev siromaštva in enakosti. Neuvrščanje je Instrument miru In zmanjšanja napetosti, prepričani 0a smo, da sta mir In napredek nedeljiva in nujna za napredek dežel v razvoju.
INDIRA GANDHI
malijski predsednik Kelta. 2e nekaj dni potem so se začele priprave na dunajski sestanek med takratnima voditeljema nasprotujočih si blokov.
Ena najvidnejših značilnosti vseh beograjskih govorov In dogovorov je bila popolna privrženost duhu in ciljem Organizacije združenih narodov. »Kdor slabi OZN, je sovražnik nas vseh,« je rekel etiopski cesar Halle Selasie m v tem izreku je izraženo spoznanje, da je svetovna organizacija, ki Je bila sicer ustanovljena kot instrument uveljavljanja Interesov velesil, tista platforma, na kateri lahko »tretji svet« spričo svoje številčne premoči najuspešneje ln »najlegitimneje« uresniči svoje namene in uveljavi načelo enakopravnosti, če nastopi kolikor toliko enotno.
Prvo znamenje, kako bistveno se je spremenila specifična teža neuvrščenega sveta po beograjski konferenci, je bil nov položaj v mednarodni akciji na področju razorožitve. V decembru 1961 je generalna skupščina OZN sprejela sklep, po katerem so dotedanjo desetčlansko ženevsko razoroži-tveno konferenco dopolnili s predstavniki iz osmih neuvrščenih in nevtralnih držav. Na njihovo pobudo je OZN leta 1965 sklenila sklicati svetovno razorožitveno konferenco.
Najpopolnejši
mednarodni
dokument
Dejavnejša navzočnost neuvrščenih v svetovni organizaciji je prišla do izraza tudi v prizadevanjih po reševanju temeljnega problema današnjega sveta — katastrofalnega razločka med razvitimi in nerazvitimi državami. V skladu z beograjskimi dogovori so julija 1962 sklicali v Kairu konferenco dežel v razvoju. Na podlagi razprav na tem pomembnem sestanku je generalna skupščina OZN organizirala svetovno konferenco o trgovini in razvoju (UNCTAD), ki je bila od marca do junija 1964 v Ženevi. Tu se je formirala tako imenovana »skupina 77«, ki je odtlej pobudnica vseh akcij zoper gospodarsko diskriminacijo držav v razvoju. Njeno jedro so neuvrščeni. Drugi in tretji UNCTAD — leta 196g v New Delhiju in leta 1972 v Santiagu de Chile — sta dokaz, da so se prizadevanja po znižanju Jezu med razvitimi in nerazvitimi spremenila v eno izmed temeljnih nalog svetovne organizacije.
Druga vrhunska konferenca neuvrščenih, ki je bila julija 1964 v Kairu in je na njej sodelovalo 57 držav (deset v statusu opazovalk), je sprejela deklaracijo z naslovom »Program miru in mednarodnega sodelovanja«, ki predstavlja doslej najpopolnejši mednarodni dokument o miroljubnem sožitju in vsebuje najboljše definicije njenih temeljnih načel:
pravico do popolne neodvisnosti narodov, pravice do samoodločbe vsakega naroda, obveznost dobrih sosedskih odnosov med državami,
spoštovanje suverene enakosti držav, odpoved nasilju in grožnjam z nasiljem, spoštovanje svobode in pravice vseh ljudi,
miroljubno reševanje mednarodnih konfliktov,
sodelovanje pri pospeševanju gospodarskega razvoja.
Kakor so ugotovili na kairski konferenci, postajajo načela aktivne miroljubne koeksistence čedalje bolj svetovna politika, ne samo politika neuvrščenih.
Kairska konferenca je potekala tudi v znamenju akcijskega združevanja afriških držav. Protikolonialni boj, ki je eden izmed osnovnih motivov političnega ravnanja neuvrščenih držav, je zadnje desetletje najizrazitejši na afriški celini. Spričo tega je bila logična posledica dejavnosti neuvrščenih, da so Afričani začeli iskati enoten koncept za proti-kolonialistično akcijo. Prva konferenca, ki Je bila maja 1963 v Adis Abebi, je združila skoraj vse države »črnega kontinenta«. Na njej so ustanovili organizacijo afriške enotnosti (OAE), ki ima za cilj krepiti sodelovanje med neodvisnimi afriškimi državami, koordinirati boj zoper ostanke kolonializma in ustvarjati možnosti za enakomeren gospodarski razvoj vseh članic organizacije. Listina OAE, ki so jo sprejeli v Adis Abebi, določa, da temelji skupna zunanjepolitična orientacija afriških držav na načelih neuvrščenosti. Druga konferenca OAE je bila julija 1964 v Kairu, tretja oktobra 1965 v Akri. Obe sta bili posvečeni konkretnim akcijam zoper Južno Rodezijo, Južnoafriško republiko in Portugalsko, varuhinje kolonialistične in rasistične dediščine v Afriki.
Prizorišče
koordiniranja
Kakor je bilo že omenjeno, so se neuvrščene države kot moralnopolitična moč profilirale v prvi vrsti v okviru Organizacije združenih narodov, kjer so dostikrat strnjeno in enotno izsilile sprejetje pomembnih mednarodnih odločitev. V New Yorku obstaja stalni odbor neuvrščenih, ki se med zasedanji generalne skupščine, a tudi sicer občasno sestaja in usklajuje stališča posameznih neuvrščenih držav. Resolucije, ki so določale konkretne ukrepe zoper kolonialistično in rasistično politiko, akcije za razorožitev, ki so med drugim pripeljale do ženevske konference neatomskih držav, dejavni pritisk za rešitev bližnjevzkodne krize, zaradi katerega je sicer pozno, a vendar prišlo do sprejetja resolucije varnostnega sveta v jeseni 1967, koordinirana akcija za mobilizacijo sil v prizadevanju po koncu ameriške agresije v Vietnamu, poziv evropskim državam, naj premagajo razdeljenost Evrope ln se odločijo za aktivno sodelovanje, vse to in mnogo drugega je dokaz, da je »bojišče v stekleni palači ob East Ri-verju« danes prizorišče koordiniranega, čeprav dostikrat le s težavo, potrpljenjem in veliko diplomatsko spretnostjo doseženega prizadevanja neuvrščenih držav za napredek pri reševanju najbolj perečih mednarodno političnih problemov našega časa.
Seveda spremlja to dejavnost nenehno in inte-iijvno dogovarjanje voditeljev neuvršče-
Neuvrščenost ni niti ideologija niti politična doktrina. Kot politično stališče je neuvrščenost rezultat procesa preoblikovanja naših narodov, ki ... nočejo ostati ali postati instrumenti drugih držav.
SEKOU TOURE
nih držav zunaj OZN. Spričo njihovega posebnega pomena so pri tem najbolj aktivni Indija, Egipt in Jugoslavija. Med tipične dogodke te vrste sodi srečanje predsednice Indijske vlade Indire Gandhi, egiptovskega predsednika Naserja in jugoslovanskega predsednika Tita v Neto Delhiju leta 1966, ko je trojica državnikov spričo poslabšanega položaja v Aziji izražala zaskrbljenost in pozivala na politični razum.
Posvetovanja neuvrščenih se posebno zgostijo, kadar mednarodne razmere narekujejo sklic ponovne vrhunske konference. Tako so se v juliju 1969 sestali v Beogradu predstavniki 51 držav, da bi preučili položaj spričo procesa sporazumevanja med antagonističnimi bloki in ugotovili, da se je politika neuvrščenosti nadalje afirmirala.
Na tretji konferenci šefov držav in vlad v LusaJci septembra 1970 — sodelovalo Je 64 držav (deset v svojstvu opazovalk) — so sprejeli dve deklaraciji: deklaracijo o miru, neodvisnosti, razvoju, sodelovanju in demokratizaciji mednarodnih odnosov ter deklaracijo o neuvrščenih in gospodarskem razvoju, v kateri je poudarek na gospodarskem sodelovanju med neuvrščenimi. Sprejeli so tudi vrsto resolucij, ki so bile podlaga za dejavnost neuvrščenih v OZN, tako o razo-
rožitvi, položaju na Bližnjem vzhodu, položaju v jugovzhodni Aziji, dekolonizaciji v portugalskih kolonijah in o razmerah v Namibiji in na Cipru.
Na ministrskem sesanku avgusta 1972 v Georgetoionu (sodelovalo je 69 držav) so se pogovarjali o izpolnjevanju sklepov lusaške konference in se dogovorili o sklicu četrte konference šefov držav in vlad neuvrščenih držav na september 1973 v Alžiru.
SLAVKO FRAS
Neuvrščenosti ne smemo gledati kot sistematično stališče bodisi proti idejam Zahoda ali proti idejam Vzhoda. Tako eni kot drugi imajo določena pravila in pozitivna stališča, ki jih v interesu intelektualnega spoštovanja in objektivnosti lahko sprejmemo.
HASAN II.
Zdi se, da neuvrščene dežele predstavljajo skupino, ki ima določeno zamisel o svetovni družbi, model odnosov med ljudmi in državo, ki je bolj realističen in bolj v soglasju s sodobnimi pogoji in bodočimi hotenji, kot pa so modeli, na katerih velike sile oblikujejo svojo politiko.
JOHN BURTON, univerzitetni profesor iz Londona
1956 na Brionih sestali predsednik Tito, egiptovski predsednik Naser in predsednik indijske vlade Nehru, so družno podprli sklepe bandunške konference in izrazili soglasje z načeli bandunške deklaracije. Ta
Po pravici velja Bandunška konferenca v aprilu 1955 za začetek aktivne neuvrščenosti. Na tej konferenci se je 29 afriških in azijskih držav, ki so, komaj so bile formalno osvobojenec, že čutile, kako relativna je njihova odvisnost v navzkrižju interesov velikih sil, dogovorilo o načelih miroljubnega sodelovanja med vsemi državami. Ta načela so se glasila:
spoštovanje temeljnih človekovih pravic in ciljev organizacije Združenih narodov;
spoštovanje suverenosti ni ozemeljske nedotakljivosti;
priznanje enakopravnosti ras in narodov, majhnih in velikih;
nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav;
spoštovanje pravice vsakega naroda, da se brani sam ali v družbi z drugimi v skladu z ustavno listino OZN;
odpoved vsakršni kolektivni obrambi, ki bi služila interesom katere od velesil;
odpoved grožnji z nasiljem ali uporabi nasilja zoper ozemeljsko nedotakljivost ali politično neodvisnost;
reševanje vseh mednarodnih sporov na miren način - s pogajanji, pomirjevanjem, arbitražo ali pravnimi postopki — po Izbiri prizadetih strani in v skladu z ustanovno listino OZN;
pospeševanje vzajemnega sodelovanja;
spoštovanje prava in mednarodnih obveznosti.
Ta »deklaracija o miru ln sodelovanju« Je bila seveda take narave, da njena načela niso mogla ostati omejena samo na azij-sko-afriški svet. Njen duh — »bandunškl duh« — je bil v obdobju hladne vojne med blokoma odraz razmišljanj ln političnih teženj tudi drugod po svetu.
Temelji
širšemu gibanju
Posebej Jugoslavija, ki Je že vrsto let uspešno demonstrirala voljo po neodvisnosti, je že dalj časa vsklajevala svoje politične poglede o temeljnih vprašanjih sveta s predstavniki osvobojenih držav azijskega in afriškega kontinenta. Ko so se julija
sestanek Je položil temelje širšemu gibanju neuvrščenih. Tito, Nehru in Naser so v brionskih dokumentih potrdili voljo, vztrajati pri neblokovski politični orientaciji in si prizadevati po miroljubnem sodelovanju z ostalimi državami po svetu.
Beograjska konferenca v septembru 1961, na kaiteri je sodelovalo 31 držav (tri v statusu opazovalke) in so jo spremljali tudi predstavniki 40 osvobodilnih gibanj, je bila dokaz, da je ideja blokovske neangažiranostl oziroma neuvrščenosti dozorela do stopnje, ko Je bilo mogoče na organiziran način manifestirati privrženost načelom miroljubne aktivne koeksistence kot izraz težnje in volje svobodoljubnega človeštva. Neuvrščeni se niso razvili v »tretji blok«, pač pa v moralno moč, ki Je njenemu glasu moral svet prisluhniti. Tito je v svojem otvoritvenem govoru dejal: »Ta sestanek mora po mojem mnenju pripeljati velesile do spoznanja, da usoda sveta ne more biti samo v njihovih rokah. Brez pretiravanja lahko rečem, da predstavljajo države, ki so zastopane na tej konferenci, pa tudi druge, ki ne pripadajo nobeni grupaciji, veliko večino svetovnega mnenja. Pomenijo vest človeštva in na to morajo računati vsi, ki mislijo na vojne pustolovščine.«
Beograjska deklaracija Je zavrnila »strahopetno in brezperspektivno tezo o neogib-nosti vojne in tudi hladne vojne«, ugotovila, da razlike v družbenih sistemih niso nepremostljive ovire za stabilizacijo miru, in postulirala odtlej neštetokrat ponovljeno načelo, da je miroljubno sožitje edina alternativa hladni vojni ln perspektivi Jedrske katastrofe.
Privrženost duhu in ciljem OZN
Prva, neposredna akcija neuvrščenih Je bil poziv velesilama, naj nemudoma obnovita pogajanja o reševanju perečih mednarodnih vprašanj. Soglasno sprejeti poziv sta iz Beograda odnesla sovjetskemu premieru Hruščovu v Moskvo indijski premier Nehru in ganski predsednik dr. Nkrumah, ameriškemu predsedniku Kennedyju v Washing-ton pa indonezijski predsednik Sukamo ln
Alžirski
utrinki
Delegacije na treh krajih
Uradne delegacije dežel, ki sodelujejo na četrti vrhunski konferenci v Alžiru, so razmestili na treh različnih krajih. Sefi delegacij stanujejo v lepih sredo-zemmh vilah nedaleč od »Palače narodov«, v »Borovem klubu«. Zunanje ministre so namestili v apartmaje v naselju Sidi Fe-redj, kak kilometer stran od konferenčne sobe. Člani delegacij pa so razvrščeni v sosednjih krajih Moretti, Zeralda in drugih. Vsaki delegaciji so dali na voljo štiri vozila romunske znamke »da-cia«, na katere so namestili rdeče registrske tablice z imeni dežel. Razdalje niso kratke in sonce jih še podaljšuje ...
Medicinsko letalo
Organizatorji so seveda poskrbeli tudi za čim boljšo zdravstveno zaščito sodelujočih na konferenci. Pripravili so posebno polikliniko, poskrbeli za posebna evakuacijska sredstva. Za primer najnujnejše potrebe sta na voljo medicinski helikopter in letalo, da nemudoma poletita z bolnikom v specializirane bolnišnice. Vsaj dozdaj to še ni bilo potrebno.
Tri vrste propustnic
Vsak udeleženec konference dobi posebno oznako oziroma propustnico, s katero sme vstopiti v konferenčne prostore. Za člane delegacij so predvideli tri vrste oznak. Sefi delegacij dobijo zlate, uglednejši člani delegacij srebrne in ostali člani bronaste.
»Neuvrščene cigarete44
Nalašč za priložnost četrte konferen ce neuvrščenih držav so v Alžiriji poslali na trg posebne cigarete s simbolom konference. Tudi imena cigaret vsebujejo geslo konference. »Djanaa«, rdeči zavojček pomeni »neuvrščeni Alžir«, »Nalia«, zlati ovojček, pomeni »neuvrščenost«, itd. Ene so ostrejše, druge milejše.
Fatmine roke povsod
Slovita Fatmina roka oziroma »roka smrti« ali »roka usode«, se nahaja praktično povsod po Alžiriji. To je pravzaprav nekakšen amulet dobre sreče: roka z razprtimi petimi prsti. Videti Jo je na kovancih, okrog vratu-jo- nosijo na veri- -žicah tukajšnje ženske in taksistom binglja, izdelana iz belega ali barvastega usnja, z vzvratnih ogledalc — preprečila naj bi nesrečo.
Loterija s taksiji
Zolto obarvanih taksijev v Alžiru ni veliko. Sami se pritožujejo, da se jim delo ne splača, češ da morajo voziti po starih cenah, medtem ko je draginja v deželi čedalje večja. Prevoz res ni drag. Začetna cena je malo čez alžirski dinar — kake štiri naše dinarje, ki po dveh, treh kilometrih naraste na štiri ali pet dinarjev. Toda zelo težko jih je dobiti: taksisti v Alžiru morajo namreč voziti po določenih linijah in se ustavljati na posebej določenih postajališčih. Vendar pa jih je tu moč dobiti res samo z loterijo in se vrhu tega postaviti na rep vrste čakajočih ter potrpežljivo upati debelo uro ali več ...
Vsi trakovi gredo v Alžir
V izložbo velike knjigarne na Mehidi-jevi ulici, v centru Alžira, so obesili tri velike šolske zemljevide treh svetovnih kontinentov in na njih z zastavicami označili neuvrščene države, udeleženke konference. Z vsake zastavice se spušča rdeč trak proti siinbolu Alžira, ki stoji sredi treh zemljevidov.
Francoščina in arabščina
Organizatorji so obljubili, da bodo vse uradne dokumente, ki se nanašajo na četrto konferenco neuvrščenih, izdajali v štirih konferenčnih jezikih: arabščini, francoščini, angleščini in španščini. Toda za zdaj je ostalo le pri napovedi. Dnevni bilten, ki ga izdajajo z enodnevno zamudo in ki za zdaj bolj povzema pisanje tukajšnjega tiska ter vesti svetovnih agencij, izhaja za zdaj le v arabščini in francoščini. Mnogi imajo zaradi tega težave. Obljubljajo pa, da bodo to kmalu popravili in da bo bilten nekega dne izšel celo dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer, z najnovejšimi vestmi. Inch Alah, če bog da, kot radi pravijo tukajšnji domačini...
»Politika44 na prodaj
Na hodniku Palače narodov prodajajo vrsto svetovnih in arabskih časopisov in revij. In niti ne tako starih, običajno z dvodnevno zamudo. Drugi dan sestanka pripravljalnega odbora pa se je na vidnem mestu na polici, med drugim časopisjem, znašel tudi snop beograjskih »Politik«. Bralcev ji ne bo manjkalo, saj je Jugoslovanska navzočnost na konferenci, vključno z novinarji in raznimi funkcionarji, ena najmočnejših. Zal pa ne bodo najhitreje obveščeni: prva številka, ki je bila v prodaji, je stara pet dni...
Poreklo filozofije in politike, ki sta danes splošno uveljavljeni s pojmom »neuvrščenost« — gre za ne-uvrščenost v apriorne miselne sisteme in v organizirane akcijske skupine držav, ki se podrejajo zapovedi enotnega, edino veljavnega političnega koncepta — je, kakor so ugotovili že številni zgodovinarji in razčlenjevale! svetovnega političnega razvoja zadnjih desetletij, v silovitem naponu sil za osvoboditev in osamosvojitev odvisnih ali polodvisnih narodov po vsem svetu, predvsem v nekdanjem kolonialnem svetu. Čeprav se je politika neuvrščenosti razmahnila in do kraja formirala v najdejavnejših obdobjih antikolonialnega gibanja, so njene miselne korenine že v medvojnem obdobju, ko je bilo svobodoljubje motor gigantskega protiimperialističnega boja. Težnja po svobodi, neodvisnosti in enakopravnosti se je v drugi polovici našega stoletja najizraziteje materializirala v gibanju neuvrščenih, ki torej nadaljuje in razvija prizadevanja po izpolnitvi želja, ki so človeštvu lastne od pamtiveka.
NOVA ALŽIRSKA STVARNOST: za isto delo isto plačilo
Naval tujih gostov
in nov umik domačih
Letošnji turistični promet presegel vse dosedanje rekorde — Za četrtino več tujih gostov — Domači gost se umika zaradi visokih cen in navala tujih
Letošnji turistični promet presega vse dosedanje rekorde. Obisk tujih gostov je večji kakor kdajkoli prej. Navidezno slabši julijski skupni rezultati v Sloveniji so zgolj posledica manjšega obiska domačih turistov, ki se umikajo pred navalom inozemcev.
Od junija na na julij se je l sezoni, medtem ko je bila
število prenočitev tujih gostov v Sloveniji povečalo celo od 409.800 an 715.600 in je bilo za 10 odstotkov večje kakor lam v juliju, ko so bile zmogljivosti polno zasedene. Zato pa so prenočitve domačih gostov s 514.000 zaostale za lanskim Julijem za 14 odstotkov.
To zmanjšanje je deloma pripisati okolnosti, da domači gostje izredno visoke cene v našem turističnem gostinstvu težko zmorejo. Po drugi strani pa je upoštevati, da so tuji gostje ob letošnjem navalu zasedli tudi del turističnih zmogljivosti, ki so bolj namenjene domačim gostom. 2e v juniju so se na primer prenočitve tujih gostov v zasebnih turističnih sobah v Sloveniji povečale za 100 odstotkov, od lanskih 24.660 na 48.700. V počitniških domovih, ki so namenjeni članom naših delovnih kolektivov, je junija ena desetina prenočitev odpadla na ino-zemce. Tudi v navadnih prenočiščih (brez hotelov) so tuji gostje zasedli eno tretjino zmogljivosti. V Juliju, o čemer še ni podatkov, so bila verjetno ta razmerja še izrazitejša.
Naval tujih turistov se je letos začel že v zgodnja pred-
Aktivno
igalsko
blato
Beseda o zdravilišču, ki poskusno obratuje kot tovarna
HERCEGNOVI, avg. — To, da so 1. avgusta v Igalu slovesno odprli novo enajstnadstropno zdraviliško stolpnico (400 postelj) ter po veliki primorski »fešti« pred nosom zaklenili vrata gostom, je samo del nepopolne resnice, ki jo je prinesel jugoslovanski tisk (tudi Delo).
Tako so nam pred dnevi zatrdili • prizadeti graditelji, in sicer skupini 31 slovenskih novinarjev, ki smo z letalom IAA posebej zato prileteli v to znano črnogorsko letovišče in zdravilišče, v katerem že 25 let uspešno zdravijo raznovrstna revmatična obolenja, ženske bolezni, bolezni srca, želodca ipd. — z radioaktivno vodo in prav takšnim (segretim) blatom.
Prve goste so v novo zdraviliško stavbo začeli sprejemati 12. avgusta, odtlej pa jih sprejmejo vsak dan po 20. Po besedah dr. Miloša Pavloviča gre za poskusno obratovanje zdravilišča, ki se mora šele uteči. Po sredi so seveda tudi zamude (oprema iz Švice, težave s carino, tehnične napake pri predelavi blata), saj so temelj za stavbo zastavili šele januarja 72. Jutri — torej 1. septembra — naj bi zdravilišče začelo obratovati s polno zmogljivostjo, najkasneje pa 12. septembra, ko pride večja skupina Švedov.
Igalsko zdravilišče ima skupno 700 postelj, vsak dan pa lahko sprejme do dva tisoč pacientov. Zanje skrbi 24 zdravnikov specialistov ter 340 drugih zdravstvenih delavcev. Po besedah gostiteljev je igalsko blato boljše kot tisto v Veli Luki na Korčuli in v Ulcinju.
Vse električne ure v novi zdraviliški stolpnici so med našim obiskom ves dan kazale točno poldne ter nemo pričale, da čas tu še ni stekel zares.
NIKO LAPAJNE
zimska sezona slaba, saj je dala v prvem četrtletju v Sloveniji za 2 odstotka manj prenočitev kakor lani. Naglo pa je letos oživel turistični promet v drugem četrtletju. Velike stopnje povečanja tujih prenočitev nasproti lanskemu letu je deloma pripisati okolnosti, da je lani spomladi obisk tujcev močno upadel pod vplivom pojavov črnih koz v Jugoslaviji. Na višku sezone pa ta okolnost ni prišla v poštev.
Sedemmesečni rezultati turističnega prometa v Sloveniji kažejo po skupnem številu prenočitev nasproti lan-
skemu letu povečanje za 8 odstotkov, pri čemer je bilo za 25 odstotkov več prenočitev inozemcev (vsega milijon 650.000), toda za 5 odstotkov manj prenočitev domačih gostov (vsega 1,683.000). Finančno bolj podkovani tuji gostje očitno spodrivajo domače turiste, katerih promet
je skoraj dosegel polovico celotnega turističnega prometa. Manjši promet domačih gostov je kakor rečeno pripisati ne le visokim cenam, ki jih domači turist ne zmore, ampak tudi manjšim možnostim cenejšega letovanja v zmogljivostih, ki so Jih zasedli tujci.
Po podatkih za vso Jugoslavijo je bilo letos v sedmih mesecih 35,3 milijona vseh prenočitev, od tega 17,5 milijona prenočitev tujih gostov.
	prenočitve	px>večanje
Hrvatska	13,538.000	+ 38%
Slovenija	1,650.000	+ 25%
Črna gora	1,242.000	+ 22%
Srbija	682.000	+ 20%
Bosna in Herc.	200.000	+ 35%
Makedonija	176.000	+ 40%
Vinoteka
v
Kostanjevici
KOSTANJEVICA, avgusta — Biotehniška fakulteta, teh nični muzej in gospodarsko razstavišče so v četrtek podpisali pogodbo o ustanovitvi mednarodnega muzeja domačih in innozemskih vin — vinoteke, ki spada med prve pri nas.
Polne
denarnice
potnikov
Trgovski potniki izborno plačani ljudje na Hrvaškem — Brez nadzora?
ZAGREB, avgusta (Tfilijtlg) — Polletne analize kažejo, da so trgovski potniki na Hrvaškem nadvse dobro , plačani ljudje, bolje kot najvidnejši strokovnjaki. V »Getaldusu« plačajo svojemu potniku več dnevnic, kot ima mesec dni, F. Kuzel je od »Radnika« Križevci dobil 1,435,809 din provizije, v Belem Manastiru so trgovskemu potniku izplačali za 95.345 din kilometrine, neki trgovski potnik' s Korčule pa je dobival po 1.170 din mesečno kot kilometrino, pa nima avtomobila.
Predor pod Učko
P. Sako si že leto dni sam gradi cesto
FOJNICA — Pravo Sako iz vasi šakin kamen pri Fojni-ci, se je odločil, da bo skrajšal pot med svojo hišo in mestom. Sam od sebe, ne da bi mu kdorkoli pomagal, je ta 62-letni hribovec zgradil dva kilometra dolgo kamnito cesto. Traso mu je skrčil buldožer, za kar je plačal 6000 dinarjev, potem pa je cesto sam gradil, kamen za kamnom, leto dni.	B. J.
Imamo
idealno
žensko
Ta je Bojana Valčič-Simič, prevajalka, mati dveh otrok
ČAVTAT, avgusta (Tanjug) — Med 23 tekmovalkami z vsega sveta je na tekmovanju za idealno žensko zmagala Jugoslovanka Bojana Valčič-Si-mič (32) iz Beograda, po poklicu prevajalka, poročena in mati dveh otron. Tekmovanje je bilo prvič svetovnega pomena. Doslej so volili -dealno žensko Evrope. Poleg tekmovalk iz 19 evropskih držav so sodelovale tudi Kanad čanka, Egipčanka, Bur-manka in Tajka.
Od celotnega prometa tujih gostov odpade 94 odstotkov na tri republike, ki vključujejo del našega morskega obalnega območja (glej tabelo);
Na republike z morsko obalo odpade seveda tudi največji del deviznega dotoka od turizma. Po visokih odstotkih povečanja prenočitev tujih gostov je soditi, da so ti gostje letos v večji meri odkrili tudi turistične privlačnosti Bosne in Hercegovine ter Makedonije.
FRANCE SEUNIG
Milijoni
dolarjev
za izum
110 milijonov dolarjev za izum Zagrebčanov, da bi manj smrdelo
ZAGREB, avgusta — Kot piše Večemji list je ameriški poslovni človek Tony Maj-narič sklenil načelno pogodbo s Stjepanom Poslekom in Vladom Peričkom ter podjetjem »Elektor«, da plača takoj 10 milijonov dolarjev za odkup patenta in proizvodnjo v ZDA, nadaljnjih 100 milijonov dolarjev pa za prodajo po vsem svetu. Gre za »elektor«, izum dveh Zagrebčanov, ki naj bi zmanjšal strupene izpušne pline avtomobilov na minimum.
Anatomija strah
študentov
Beg sarajevskih študentov pred izpiti iz anatomije — Kmalu rešitev?
SARAJEVO, avgusta —Lani Je zapustilo sarajevsko medicinsko fakulteto natanko 98 študentov — in to zaradi izpita ter kolokvijev iz anatomije. »Zdravniški vajenci«, ki so se prepisali na medicinske fakultete v drugih republikah in pokrajinah, trdijo, da v Sarajevu anatomije skoraj ni moč položiti. Učbenik ima 2000 strani, za razliko od nekaterih drugih jugoslovanskih univerzitetnih središč. kjer je treba znati za šestico v indeksu količinsko krat manj, da ne govorimo, trdijo sarajevski študentje medicine, o kolokvijih, izločilnih testih in končno o ustnem izpitu.
Otrokom so nevarna
vnetja ledvičnih čašic
Pri nas pogosto obolenje zahteva energično zdravljenje ob prvih sumljivih znakih, saj nezadostno pozdravljeni otroci zlahka postanejo kronični bolniki
Vnetje ledvičnih čašic je pogosto obolenje v otroški dobi. Če samo prelistamo bolniške kartone v naših otroških ambulantah, kar verjeti ne moremo, da je med našimi otroki res toliko tovrstnih bolnikov. In ne samo enkrat, vse prepogosto se ponovno vračajo z istimi težavami, in to kljub vsem zdravilom, ki jih imamo na razpolago. Pogosto se sprašujemo, zakaj je temu tako. Ali si nismo morda z nesmotrno uporabo raznih zdravil, zlasti antibiotikov sami vzgojili klice, pri katerih smo brez moči.
Neuradno se je zvedelo, da se bo letos zaradi anatomije prepisalo s sarajevske medicinske fakultete na ustanove v ostalih jugoslovanskih univerzitetnih središčih okoli 120 študentov.
Halko Sarajlič, predsednik zveze študentov Bosne in Hercegovine, je ob tem izjavil, da so ob prepogostem begu s sarajevske medicinske fakultete že večkrat razpravljali, ukrepali pa ne. Čakajo na reformo študija, ki bo po njegovem enkrat za vselej rešila tudi vprašanje »anatomskega strahu«. Da ta strah ni zvit iz trte, potrjuje tudi novica, da bo 12. septembra rektorat sarajevske univerze razpravljal med drugim o točki, ki se uradno imeouje »anatomija ln beg študentov v zvezi z njo.«
M. BAUER
Island dobi naš
agregat
Rade Končar in Litostroj dobila naročilo za 500.000 dolarjev
ZAGREB, avgusta (Tanjug) — Zagrebški Rade Končar in ljubljanski Litostroj sta sklenila pogodbo o izdelavi prvega agregata za hidroelektrarno Mjolka na Islandiji. Rade Končar bo izdelal generator z močjo 7125 megavolt-amperov, Litostroj pa turbino. Vrednost naročila znaša okrog 500.000 dolarjev. Agregat bodo Izdelali do konca leta 1975.
Ali je to obolenje za otroka nevarno, kako naj mu pomagamo, na kaj moramo posebej paziti, to so vprašanja, ki nam jih dan za dnem stavljajo zaskrbljeni starši. Zato ne bo odveč, če jim posvetimo nekaj časa.
Vzrok bolezni je infekcija ledvičnih potov, to je vdor lin razmnoževanje najrazličnejših bolezenskih klic. V večini primerov vderejo te klice v telo od zunaj in se širijo od spodaj navzgor. Najpogosteje imamo opraviti z bakterijami, ki jih sicer najdemo v blatu in na sluznici prebavnega trakta, kot so koli bakterije, proteus, strep-tokoki in stafilokoki. Predvsem pri kroničnih vnetjih pa najdemo tudi druge nevarnejše klice.
Deklice obolevajo pogosteje kot dečki, kar je razumljivo, saj je pot Infekcije znatno krajša in klice hitreje in lažje prodirajo v notranjost. Včasih se klice naselijo le v mehurju, kjer povzročajo vnetje, dobre obrambne sile organizma pa jim preprečijo, da bi se širile v notranjost. Pogosto pa preko ledvičnih izvodil pridejo do ledvičnih čašic in, ne tako redko, celo v samo ledvično
tkivo, kjer povzročajo grde ognojke.
Pri majhnem otroku tja do drugega leta starosti spremlja bolezen visoka vročina. Pogosto se pridružijo krči, glavobol, bruhanje. Včasih pomisli zdravnik celo na meningitis. Izkušen opazovalec bo postal pozoren na rumenkasto bledico obraza In na izrazito pomanjkanje apetita. Za diagnozo ne zadošča en sam pregled urina, ker je le-ta prve dni lahko še povsem normalen, ali pa kaže le minimalne znake vnetja. V urinu določimo prisotnost bakterij in nato izberemo, katero zdravilo je najbolj učinkovito. Le v tem primeru se lahko zanesemo, da bo zdravljenje uspešno. Manj dramatično, zato pa često zahrbtno poteka obolenje pri nekoliko starejšem otroku. Cesto so otroci celo brez vročine ali pa je ta le nekoliko nad 37 stopinj. Pogosto tožijo nad nejasnimi bolečinami v trebuhu, na vodo gredo pogosteje, običajno jih pri tem tudi nekoliko peče. Včasih tožijo nad bolečinami v križu in, če jih lahno udarimo v tem predelu, kar odskočijo. Nekateri ponovno močijo posteljo. Starši se
Tri tisoč vojakov
pri f ilmu
Sodelovali bodo pri »Užiški republiki« — Prvi kader od 5. do 10. 9.
TITOVO U2ICE, avgusta (Tanjug) — V vasi Kromna pri Titovem Užicu so slovesno osnovali enoto 3000 pripadnikov JLA, kd bodo sodelovali pri snemanju filma »Užiška republika« v režiji 2ike Mitroviča- Enoto sestavljajo vojaki vseh rodov vojske, ki se bodo poleg udeležbe pri snemanju ukvarjali še z drugimi dejavnostmi ter seznanili z zgodovinskimi do. godki. Prvi kader filma bodo posneli med 5. in 10. septembrom najverjetneje v vasi Katičl na Goliji.
pritožujejo nad njihovo ne-ješčnostjo. Na teži in v višini zaostajajo za svojimi vrstniki in slabo napredujejo. Običajno so tudi slabokrvni in se jim kri na noben način noče popraviti. Seveda pa tudi v tej dobi lahko poteka obolenje podobno kot pri dojenčku.
Obolenje zahteva energično zdravljenje ob prvih sumljivih znakih. Nezdravljeni ali nezadostno zdravljeni primeri kaj radi preidejo v kronično obolenje, kar sčasoma vodi do popolne odpovedi ledvic. Pri zdravljenju se moramo točno držati zdravnikovih navodil. Zdravilo bo učinkovalo le v dozi, ki mu zagotavlja stalno zadostno koncentracijo. Sicer otroku napravimo več škode kot koristi. Prav tako ne smemo prezgodaj prenehati z zdravljenjem, ker se obolenje rado ponovi. Otroka pogosto jsmvajmo, zlasti pa pazimo, da dojenček ni predolgo v mokrih plenicah, v katerih se urin razkraja in imajo bakterije kaj ugodno gojišče. Paziti moramo tudi, da se otrok ne prehladi, kar prav tako olajša širjenje infekcije. Kopanje v mrzli vodi, okuženi z različnimi klicami,
za otroka vsekakor ni priporočljivo.
Ce se obolenje pri malčku pogosto ponavlja, ali ob skrbnem zdravljenju po treh tednih še vedno ni pravega uspeha, bo najbolje, da otroka pošljemo v bolnišnico. Tam bodo napravili še dodatne preiskave.
Pogosto se namreč za temi infekcijami skrivajo razne prirojene nepravilnosti, ki so pogostejše kot pa si često mislimo. Tudi ledvični kamni so lahko vzrok za motnje v odtoku urina in le ti so v otroški dobi dokaj pogosti, samo da često ne dajejo tipičnih kliničnih znakov, kot smo jih vajeni pri odraslem bolniku. V vseh teh primerih nam bo pomagal le izkušen strokovnjak urolog. Včasih bo potrebna takojšnja operacija in otrok bo ozdravel. Pri zanemarjenih primerih pa je včasih potrebno odstraniti celo ledvico, v kolikor ni zajela bolezen že obe strani. Zato še enkrat, ob najmanjših sumljivih znakih takoj k zdravniku. Zaupajte mu, saj hoče vašemu otroku le dobro.
Dr. RASTA RAKAR
BERITE
PRIMORSKI
DNEVNIK
Znanstvena odkritja
Čistilci voda?
Ukrajinski znanstveniki so vzgojili mikroorganizme, ki »žro« olje — Ti čistilci uspevajo dobro v toplejših vodah
KIJEV, avgusta — Znanstveniki biološkega Inštituta ukrajinske akademije znanosti so vzgojili že 400 kultur mikroorganizmov, ki lahko razkroje olje in so tako sposobni očistiti z odpadnimi olji onesnažene vode.
v zraku
Sele na jesen bo jasno, ali bo republiška vlada privolila
ZAGREB, avgusta — Graditev predora skozi Učko, ki bo veljal skupaj z dohodi 500 milijonov dinarjev, visi še vedno v zraku. Republiška vlada bo privolila ali dala veto šele na jesen. Med tem »premirjem«, ki ne bo več dolgo trajalo, pa tukajšnji časniki spet pojasnjujejo, kaj si predvsem Istra obeta od predora skozi Učko. Pred počitnicami je bilo v saboru precej vroče, ko so zlasti istrski poslanci zahtevali, da je treba graditev dokončno prijaviti za kreditiranje pri mednarodni banki za obnovo in razvoj, drugi poslanci pa tega amandmaja niso podprli. Obveljalo je, naj bo prijava preliminarna, ker je treba dobro preračunati, ali bo republika z ostalim zmogla odšeti predvideni denar.
MARJAN KUNEJ
PRIMORSKI
DNEVNIK
Pogled v »Domačijo"
Kako je slikarski zanesenjak Lojze Veberič v Seliščih svojo kmetijo preuredil v prostorno galerijo, v kateri prav zdaj razstavlja trboveljski Relik
Med slovenskimi galerijami ima posebno mesto »Domačija«, ki Jo Je uredil in odprl likovnim oblikovalcem ter javnosti 37-letni slikar Lojze Veberič na svoji domačiji v Seliščih pri Vidmu ob Ščavnici. Za moža, ki mu slikarstvo ni poklic, vendar čuti že iz otroških let nepotešljivo željo po likovnem snovanju, zato pomeni »Domačija« veliko več, kot bi to sodil površni opazovalec.
2e na odcepu makadamske ceste, ki zavije pri Bučečov-cih z glavne asfaltne poti med Ljutomerom in Radenci, vedo vsi vaščani za »Domačijo«. Potlej je po vijugasti cesti do galerije še štiri kilometre skozi stari gozd, ki ga je sončna pripeka prezgodaj pobarvala s prvim rumenilom.
Ko onstran Zasadov cesta zavije navkreber, človeka nehote prevzame na prvih obronkih Slovenskih goric skladnost pokrajine z naseljem razkropljenih kmečkih domačij, kjer je kdo ve kdaj ln kdo iztrgal mogočnemu gozdu prvo gradbeno parcelo.
Tu so torej Selišči, kraj, ki kljub svoji anonimnosti in odmaknjenosti od prometnih poti, premore svojo galerijo. Domačini se zavedajo njenega kulturnega poslanstva, sicer Lojze Veberič, ki živi in dela kot oblikovalec ln aranžer v Murski Soboti, ne bi imel v vsaki hiši prijateljev in zaveznikov, brez katerih mu najbrž nikoli ne bi uspelo uresničiti svoje zamisli.
Poslušam živi len'sko zgodbo Lojzeta Veberiča.
V kmečki družini z enajstimi otroki, od katerih jih je kasneje pet umrlo, Je strogi hišni poglavar namenil sinu Lojzetu poklic trgovca. Sinovega nagnjenja za slikarstvo skrbni oče ni upošteval, rekoč, da od slikanja nikoli ne bo imel kruha.
Danes, ko so se vsi otroci odpovedali dedovanju ln je tako Lojzetu pripadla velika domačija, mož ve, da se oče ni motil, čeprav se sam tudi za ceno naj večjega žrtvovanja ni nikoli odpovedal ljubezni do slikarstva.
»Po prvi razstavi leta 1947 v Ljutomeru sem se za nekaj
časa odpovedal slikanju, toda brž ko sem se dokopal do poklica, me je vleklo v tujino, kjer sem obiskal domala vse pomembnejše evropske galerije.«
Pa ne zato, ker bi morda že takrat razmišljal o ureditvi lastne galerije, pač pa ga Je vlekla v svet ukaželjnost in težnja po odkrivanju novih likovnih smeri z vsemi skrivnostmi te umetnosti.
Vendar se je Veberiču ponudila prava priložnost za resno likovno snovanje šele po letu 1962, ko so ustanovili v Murski Soboti združenje »Li-kos«. Na šoli za oblikovalce
UMETNIK IN GALERIST — Lojze Veberič iz Selišč
v Križankah in na specializaciji na višji grafični šoli na Dunaju so strogi profesorji sicer hvalili njegov slikarski talent, toda kdo ima dandanašnji čas, da bi se posvetil mlademu talentu.
Tako se je brez pomoči mecenov in svetovalcev porodila v njem tudi zamisel o ureditvi galerije »Domačija«. Družina, ki se je morala zaradi slikarskega zanosa edinega hranilca odpovedati marsičemu že prej, je bila potlej še bolj prikrajšana. Lojze v svoji zagnanosti namreč ni prešteval ne dni ne denarja, ko se je na lastno pest lotil obnove domače hiše in urejanja prostorov za galerijo.
»Kmalu so domačini zaslutili, da utegne ta odmaknjeni kraj nekaj pridobiti, zato so mi priskočili na pomoč,« pripoveduje Lojze in nam ponosno razkaže vseh osem prostorov galerije, kjer so ta dan postavljali razstavo del članov trboveljskega združenja »Relik«. V naglici ugotovimo, da zmore »Domačija« s svojimi tristo kvadratnimi metri površine več razstavnega prostora kot osrednje razstavišče v paviljonu »arh. Franca Novaka« v Murski Soboti.
Vse to je spodbudilo tudi odgovorne ljudi na občini v Gornji Radgoni, da so podprli prizadevanja domačega slikarja, čigar delo je bilo slednjič kronano tudi s priznanjem združenja likovnih skupin Slovenije.
BORO BOROVIC
Uspeh ukrajinskih znanstvenikov je vzbudil veliko zanimanje zlasti med strokovnjaki, ki se bojujejo proti čedalje brezobzimejšemu onesnaženju rek in morja. Njihove raziskave namreč resno opozarjajo, kako strahotno uničenje vodnega in morskega življa lahko povzroče na videz malenkostna onesnaženja voda s težjimi naftnimi derivati, odpadnimi
olji in podobno. 2e tenek nepropusten sloj olja na vodni ali morski površini namreč onemogoči planktonu, da bi črpal iz zraka ogljikov dvokis ln ga z asimilacijo spreminjal v kisik (tako potreben človeštvu zaradi naraščajočega onesnaževanja zemeljskega ozračja!) in tako povzroči odmiranje planktona, s tem pa tudi odmiranje morskih živali, ki se hranijo s
Temelj
novi
tovarni
Namesto koncentrata rude izvoz izdelkov — Spoštovati cene
SKOPJE, avgusta (Tanjug) — V okviru praznovanja dneva makedonskih rudarjev so v torek v Probištipu slovesno položili temeljni kamen za novo tovarno akumulatorjev. Na slovesnosti je govoril predsednik makedonskega sobranja Nikola Minčev.
Poudaril je nujnost, da se makedonsko gospodarstvo postopoma preusmeri. Namesto da izvaža koncentrat rude, so se lotili gradnje sodobne topilnice za svinec in cink.
Para
gre
v pokoj
Od 1. IX. Jesenice— Sežana z motornim vlakom uro hitreje
JESENICE, avgusta — Novi diesel motorni vlaki bodo 1. septembra zame njali klasično vleko na progi Jesenice—Nova Gorica—Sežana. Tako se bo potovanje skrajšalo tudi za 60 minut. Zato bo železniško gospodarstvo Ljubljana s tem dnevom vpeljalo tudi nov vozni red za to progo, ki bo prilagojen hitrim in udobnim motornim vlakom.
M. KUNSIC
planktonom. Raziskave so pokazale, da zaradi oljnega sloja na površini vode poginjajo tudi številni drugi prebivalci morja: ribe, raki in drugi mehkužci; za rake je na primer smrtna že malenkostna koncentracija olja v vodi (0,01 mililitra olja v litru vode).
Mikroorganizmi, ki so jih vzgojili ukrajinski znanstveniki, se v .istih vodah hranijo z ogljikovimi hidrati, ki jih proizvajajo drugi prebivalci morja; v vodi, onesnaženi z oljem, pa začno »žreti« olje in ga razkrajati.
Pšenica
zev
kaščah
Vojvodina: odkupili 100.000 vagonov — Nekaj še pri zasebnikih
NOVI SAD, avgusta (Tanjug) — V Vojvodini so do 20. avgusta odkupili 100.000 vagonov pšenice. 2itno-mlinska podjetja so jo kupila 80.000 vagonov, preostalo pa so kupile organizacije od drugod. Na družbenih posestvih so pšenico že odkupili, pri zasebnikih pa jo je še približno 10.000 vagonov. Odkup pri zasebnikih kasni, ker ni jasno, kakšne so premije.
..Zdravilni" gnoj
Mizar odpravljal aterome, zajedalce in mozolje z gnojem in britvijo — Prijavil ga je bil nezadovoljni pacient
CELOVEC, avgusta — Kar precej lahkovernežev je našel 52-letni mizar Albin J. iz Šentruperta, ki so verjeli v uspešnost njegove malce nenavadne metode odstranjevanja ateromov, kožnih zajedalcev in mozoljev.
gom. Otrdllne, gnojne vršičke ali mozolje je naprej premazal s svojim kravjim gnojem, nakar je moral pacient počakati, da je premaz »vznemiril črvičke« in so začeli »kukati iz kože«. Ko je »zdravilni Albin« ugo-
Vse te lepotne težave, ki jih po njegovem »strokovnem mnenju« povzročajo »črvički« v koži, ki se hranijo z vitamini, je šemtruperskd »zdravnik brez diplome« odpravljal pacientom s kombiniranim mazalno operativnim pose-
tovil, da so črvički že dovolj pomolili glave na plan, je vzel v roke britev ln jim po kratkem postopku — porezal glave.
Premetenemu piadarju bi »piraksa« še dolgo uspešno cvetela, če bi ga eden izmed pacientov, ki ni bil preveč zadovoljen z uspehom mazal-no-operaiivnega posega, ne prijavil policiji.
I

PLAVANJE
1. SVETOVNO PRVENSTVO
Včeraj v Beogradu slovesna otvoritev
te-
Nastopa 45 držav . Danes sedem kem v vaterpolu in umetnostno plavanje
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 31. — Na stadionu Tašmajdan v Beogradu je predsednik zveznega izvršnega sveta Bije-did nocoj v imenu predsednika Tita, pokrovitelja prvenstva, odprl prvo svetovno prvenstvo v plavanju, umetniškem plavanju, skokih v vodo in vaterpolu, na katerem sodelujejo športniki in športnice iz 15 držav. Indija in Alžir sta namreč neposredno pred pričetkom odpovedala svojo udeležbo, medtem ko je bila zastopnikom Tajvana udeležba onemogočena, ker niso dobili vstopnega vizuma.
Začetek prvenstva je označil mimohod tekmovalcev, sledili pa so govori predsednika organizacijskega odbora Husoviča in predsednika mednarodne amaterske plavalne zveze (FINA) dr. Harolda Hennin-ga. Potem, ko je predsednik ZIS Bijedič uradno otvoril svetovno prvenstvo, sta bili ob zvokih jugoslovanske himne dvignjeni zastavi Jugoslavije in FINA. Sledil je pester program folklornih skupin in nastop znanih jugoslovanskih pevcev, ki so poleg domačih izvedli tudi melodije mnogih tujih avtorjev.
Danes zjutraj je mednarodna plavalna zveza sprejela sklep, da poveri prihodnje svetovno prvenstvo Kolumbiji. Prvenstvo bo v Kaliju od 18. do 27. julija 1975. Predsednik kolumbijske zveze je izjavil, da so plavalni objekti že pripravljeni (letos so bile v Kaliju panameriške plavalne igre) in da bodo nastopajoči prebivali v študentskem naselju. Obljubil je tudi, da bodo vstopni vizum dobili zastopniki vseh držav.
V zvezi z afero o Tajvanu je dr.
Henning v imenu FINA grajal Jugoslavijo in pristavil, da Kitajska ne bo postala član zveze, dokler ne bo sama prosila za to in dokler ne bo rešen problem Tajvana.
Jutri, v prvem dnevu prvenstva, je na sporedu sedem tekem v vaterpolu, in sicer:
A skupina: Nizozemska — Mehika, Jugoslavija — Vel. Britanija, Sovjetska zveza — Avstralija.
B skupina: Španija — Izrael, Italija — Romunija.
C skupina: Zah. Nemčija — Grčija, ZDA - Kuba.
Opoldne se bo pričelo tudi tekmovanje v umetnem (sinhronem) plavanju, na katerem sodelujejo plavalke iz 15 držav.
B. B.
LJUBLJANA, 31. - V nedeljo, 2. septembra bo v Metliki šesta kolesarska dirka po Beli krajini, ki bo zadnja izmed večjih dirk v Sloveniji. Nastopili bodo tudi jugoslovanski kolesarji, ki bi morali odpotovati na SP v Barcelono.
OBVESTILO
ZSŠDI obvešča, da je urad v lil. Geppa 9 odprt vsak dan od 8. do 14. ure.
Danes se poročita v Zgoniku EDA MILIČ in
BORIS ZIDARIČ Bivši odbornici in soprogu želi ŠK Kras obilo sreče na novi življenjski poti.
VESLANJE
EP v Moskvi
V polfinalu Jugoslavija le s četvercem «s»
MOSKVA, 31. — Samo en jugoslovanski čoln se je prebil po današnjem dnevu v polfinalni del evropskega prvenstva v veslanju. Podvig je uspel četvercu s krmarjem, ki je v repesažih osvojil tretje mesto za ZRN in Avstralijo. Izpadla sta četverec brez krmarja in dvojec s krmarjem.
Po repesažni fazi izločilnega dela so tri države obdržale v konkurenci vse svoje posadke. To so NDR, kateri je podvig uspel že v prvem dnevu, SZ in ZRN, ki sta edini, ki bi lahko kje odnesli zlato odličje favoritom vzhodnim Nemcem. Od 29 držav, ki sodelujejo na tem prvenstvu, sta brez posadk ostali le Japonska in Grčija.
Zadnje priprave Vozil pred začetkom prvenstva
NK Vozila — NK Tabor 5:1
NK VOZILA: Vuk, Kogoj, Žižmond, Bučan, Pikula, Korpar, Marušič, Linzender, Pini, Gulin, Klanjšček.
NK TABOR:	Lutman, Pušnik,
Prelc, Bratuš, Bezek, Prašnikar, Rešeta, Furlan, Pahor, Stojkovič, Može.
Posebno v 1. polčasu so igralci Vozil imeli veliko terensko premoč ter vsaj štiri neizkoriščene priložnosti, medtem ko si gostje v 1. polčasu niso ustvarili niti ene možnosti. V začetku 2. polčasa so nekoliko pritisnili igralci Tabora, toda kasneje so Novogoričani zaradi oklevanja in netočnosti ponovno zapravili več priložnosti. Tudi Sežan-ci so imeli možnost za dosego gola. Posebno nezanesljiva je bila obramba gostov. Sama igra je bila kar dinamična, saj je bila to zadnja preizkušnja obeh ekip pred prvenstvom v ZCNL.
KOLESARSTVO
SVETOVNO PRVENSTVO V BARCELONI
Dvoboj Merckx - Ocana bo gotovo odločal o novem svetovnem prvaku
Danes se bodo pomerili amaterji in ženske, jutri pa bodo na vrsti profesionalci
BARCELONA, 31. - Jutri in pojutrišnjem bo na cestah pri Barceloni zaključna faza svetovnega kolesarskega prvenstva v cestnih vožnjah. Jutri zjutraj se bodo na trdi progi v Montjuichu podale ženske, ki bodo prevozile devet krogov, ali skupno 55 km. O favoritinjah je težko govoriti, čeprav so v ospredju sovjetske tekmovalke, ki so doživele hud poraz v dirka-liščnih vožnjah in bodo skušale svoj neuspeh popraviti v boju za dodelitev naslova svetovne cestne prvakinje. Bivša svetovna prvakinja, Francozinja Gambillon, bo i-mela zelo težko delo, saj se bo morala varovati, razen vzhodnih kolesark, tudi Angležinje Burtono-ve in predvsem odkritja letošnjega svetovnega prvenstva, Američanke Sheile Youngove. Ta kolesarka je dokazala izredno atletsko pripravljenost.
Popoldne pa se bodo na isti progi, vendar pa na daljši razdalji, (162 km), pomerili amaterji. Glavni favorit je prav gotovo Nizozemec Den Hertog, ki se je v prejšnjih svetovnih prvenstvih vedno izkazal. Upanje na zmago gojijo tudi vzhodni Nemci s svojima Mildejem in Schiffnerjem, nato Avstralec Shefton ter Belgijca Rottiers in Lannoo.
Največjo nevarnost pa predstavljajo poljski kolesarji, kar so že dokazali na dirkališču in v cestni vožnji na kronometer, ko so premočno zmagali pred Sovjeti. Poljaki se uveljavljajo s svojim »atlet-skim» kolesarstvom, potem ko so povzeli razne tehnične dovršenosti pri svojih zahodnih kolegih.
V nedeljo pa se bo svetovno prvenstvo zaključilo z najbolj priča-
NEKATERI IZMED 360.915 DO BITNIKOV KI SO Sl V SEZONI' '72/73 RAZDELILI 42 MILIJARD NAGRAD TOTOCALCIA,
SO DOBILI:

V nedeljo, 2.septembra
se s sezono73/74 ponovno začne delitev milijonov 1'aočdtde
kovano preskušnjo: vožnjo profesionalcev na 248 km dolgi progi.
Nesporen kandidat za končno zmago je Eddy Merčkx, o čemer ni nobenega dvoma. Vseeno pa gojijo Španci veliko upanje, da jim bo končno uspelo osvojiti naslov svetovnega prvaka. Osrednja osebnost španske reprezentance je Luis Ocana, zmagovalec letošnjega tou-ra. Ta je že izjavil, da bo dirkal le zato, da bi Merckx zgubil in da ga navsezadnje niti toliko ne zanima, če osvoji naslov kdo drug. Razen proti Belgijcu bo tekmoval še proti svojemu notranjemu tekmecu, Manuelu Fuenteju, ki bo skušal na izredno naporni progi presenetiti vse in si zagotoviti majico svetovnega prvaka. Špansko vrsto kandidatov za končno zmago pa bi moral dopolniti Je Domingo Perurena, ki je na isti progi pred dobrim mesecem osvojil naslov državnega prvaka.
Nizozemec Zoetemelk, Belgijec R-de Vlaeminck, Nemec Tchan, Danec Mortensen in drugi imajo sicer vse papirje v redu, da lahko upajo na končno zmago, vendar pa ne polaga vanje nihče prevelikih upov. Možnosti imajo le v skupinskem sprintu ali v »udaru*, ki bi ga lahko izvedli nenadoma. Vendar je precej dvomljivo, če bi jim uspelo zadržati vse napade nasprotnikov v primeru nenadnega bega.
Italijanski kolesarji pa so se še enkrat predstavili na cilju z močno ekipo (vsaj na papirju). Basso je bil vključen v reprezentanco, ker je pač svetovni prvak, vendar je zelo težko, da mu bo uspelo kljubovati ritmu nasprotnikov. Pozna se mu, kot večini italijanskih kolesarjev, da ni nastopil na dirki po Franciji. Še največ upanja imata Gimondi in Bitossi, ki se bo skušal maščevati za lanskoletni poraz v Gapu, ko mu je klubski tovariš Basso prav v zadnjih metrih odnesel zmago. Gimondi je znan po svoji resnosti in preračunljivosti in lahko se zgodi, da mu bo končno vendarle uspelo zmagati na tej manifestaciji. Precej možnosti pa imata še stari Zilioli, ki je v
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
■ drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
X
1
1
X
1
2
X
2
1
odlični formi in pa odkritje letošnjega «Gira», mladi Battaglin.
Toda oči vseh so uprte le v oba »velika* sedanja kolesarja, in sicer v Merckxa in Ocano, ki bosta prav gotovo poskrbela za poživitev.
Presenetljiv poraz mirenske Adrie
Bilje — Adria	5:1
BILJE: Trampuž, Nanut, B. Vižintin (Rusjan), Jerončič, A. Vižintin, Tomšič, Zarič, Černe, Pance, Frančeškin, Piščanec (Rosič).
ADRIA: Bagi, Devetak, Gorkič, Čargo, Benedetič, Gulin (Silič), Fornazarič (Cotič), Jerončič, Klanjšček, Pregelj (Rupnik), Černe.
Rezultat pomeni prav gotovo prvovrstno senzacijo. Lahko bi rekli, da je »učenec* premagal »učitelja*. To ni bil samo poraz, ampak prava katastrofa. Bilje so se borile z vsem srcem in popolnoma zasluženo zmagale. Res pa je tudi, da so imele precej sreče. V vodstvo so prišli z avtogolom Be-nedetiča, ki je iz jeze zaradi slabe igre svojega moštva z vso močjo poslal žogo v lastno mrežo, še več sreče so imele Bilje v obrambi, saj gola niso prejele niti pri največjih priložnostih nasprotnika. 1-gralci iz Mirna zaslužijo za nedeljsko predstavo ostro kritiko.
Nova razsvetljava na Proseku
Prnsečani so te dni zaključili z delom pri postavljanju nove razsvetljave na nogometnem igrišču. Primorje bo ob tej priložnosti priredilo tudi nogometni turnir, s katerim bodo počastili spomin tragično preminulega Egona Puntarja, igralca Primorja. Vsa nogometna srečanja bodo odigrali v večernih urah, pod novimi žarometi, ki so jih proseški športniki postavili z lastnimi napori
					
KOŠARKA
2. SLOVENSKA LIGA ZAHOD
Današnja povratna tekma med Koprom in Salonitom v središču pozornosti
V prvi slovenski ligi gladki zmagi Postojne in Fructala
Košarkarji 2. slovenske košarkarske lige — zahod so s sobotnim 11. kolom prekinili počitnice in nadaljevali s prvenstvom. Že uvodno jesensko kolo je imelo na sporedu derbi. Grosist je namreč vrnil o-bisk vodečim Koprčanom in vse je zanimalo, če mu bo uspelo maščevati se za spomladanski poraz pred svojim občinstvom. Tudi tokrat je Koper dok&ial, da je boljše moštvo in tako verjetno že odločil prvenstvo sebi v prid. Najzaslužnejša za lepo zmago sta bila pri Kopru Katonar z 29 koši in Popit z 28, medtem ko se je pri Grosistu z 24 zadetki izkazal Ta-baj.
V tem kolu je presenetil poraz Salonita v Idriji, saj je bil pred
iimtitimutiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiummiinuiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiit
NOGOMET
Finale zahodnokraškega področja
Kontovel-Kras za prvo mesto
Vesna je odpovedala svoj nastop - Repenči avtomatično tretji
tekmo nesporni favorit. Poraz Salonita gre predvsem na račun zelo slabe realizacije osebnih metov, saj jih je npr. samo v drugem polčasu sicer solidni Mencin zgrešil kar dvanajst!
Od ostalih tekem velja omeniti drugo zmago ekipe TIK iz Kobarida, ki je morda s to tekmo napovedala solidnejšo jesensko žetev.
* i rvioo*t
* * »
.
ze danes bomo priča nove-mu derbiju. To pot gostuje Koper prit Salonitu-v Desklah, ki bi zelo rad poravnal račune, saj je spomladi doživel v Kopru pravo katastrofo. Morebitna zmaga Salonita bi spet nekoliko omajala prvo mesto Koprčanov, vendar samo v primeru, če bo Grosist doma ugnal Kobaridčane, kar bi zaradi domačega igrišča in kvalitete moštva ne smel biti problem.
REZULTATI 11. KOLA
Cerknica — AET Tolmin 71:64, TIK Kobarid — Sava 82:64, Koper — Grosist 83:75, Idrija — Salonit 63:60.
LESTVICA Koper
Jutri se bosta na nogometnem igrišču v Repnu spoprijeli enajsterici Kontovela in Krasa za prvo mesto na nogometnem turnirju SŠI zahodnokraškega področja. Ti dve ekipi sta se uvrstili v finale po nedeljskih zmagah v polfinalu nad Vesno oziroma nad ekipo Kraškega doma iz Repna. Poraženca nedeljskih tekem bi se sicer morala spoprijeti za tretje mesto, vendar je Vesna uradno sporočila, da ne bo odigrala nedeljskega »malega finala*. Tako se je Kraški dom avtomatično uvrstil na tretje mesto nogometnega turnirja na zahodnokra-škem področju.
V obeh taborih, tako pri Konto-velu kot pri Krasu, so igralci trd no prepričani v uspeh lastne ekipe. O favoritu se je težko izreči, čeprav pripisuje večina nogometnih izvedencev enajsterici Kontovela večje možnosti za uspeh. Vendar lahko pripravi ojačena ekipa Krasa presenečenje. Zmaga naj najboljši, v upanju, da se ne bodo ponovili izgredi in nešportno obnašanje iz prejšnjega kola.
Tekmo, ki bo jutri ob 10.30 na novem nogometnem igrišču v Repnu, bo sodil priznani sodnik Alojz Knez.
-bs-
Grosist
AET Tolmin
Salonit
Cerknica
Idrija
Sava
Plamen
TIK Kobarid
Kladivar
11 11 11 9
11
11
11
11
11
10
11
10
911 662 817 601 780 684 751 739 692 750 654 746 767 824 640 701 683 806 603 802
PARI DANAŠNJEGA KOLA
AET Tolmin — Kropa (62:64), Kladivar — Idrija (64:63), Salonit — Koper (56:85), Grosist — TIK Kobarid (71:54), Sava — Cerknica (75:54). V oklepajih so rezultati
prvega dela prvenstva.
• « •
S tekmovanjem nadaljujejo tudi košarkarji v obeh prvih slovenskih ligah, kjer ima Primorska po dva predstavnika.
Oba zastopnika v 1. A ligi, Fructal in Lesonit, sta zmagala. Med tem ko je bila zmaga Lesonita pričakovana, pa predstavlja uspeh Fructala nad favoritom Novo-
teksom prijetno presenečenje. Za obe tekmi je značilno, da se jih je ogledalo po 500 gledalcev in da so posamezni strelci dosegli po 20 in več košev (Osterc in Fili za Fructal po 21, Zidar 22 in Potočnik 20 za Lesonit).
Po 13. kolu je Fructal osmi z 10 točkami, Lesonit pa je deseti z 8 točkami.
V 1. B_ ligi je Postojna tesno premagala' Ljubljano, potem ko je že vse kazalo, da bo ostala praznih rok. Slabo moštvo sežanskega Krasa pa ni bilo kos Ježici v gosteh. Postojna je po 11. kolu šesta z 12 točkami, Kras pa je zadnji z eno samo zmago.
REZULTATI TEKEM
Fructal — Novoteks 80:75, Lesonit — Jesenice 93:75, Ježica — Kras 110:84, Postojna — Ljubljana 76:74.
EH
NOGOMET
V četrtkovi prijateljski nogometni tekmi je Pro Gorizia remizirala v Tržiču s Monfalconejem z 0:0. Tokrat Goričanom ni šlo od rok in so se morali precej truditi, preden jim je uspelo zgraditi lepo akcijo. V glavnem pa so domačini prevladovali in prikazali bolje or ganizirano igro.
P. R.
Ascoli - Foggia	X
Avellino - Reggiana	X
Bari - Palermo	X
Brescia - Lazio	X
Brindisi - Vicenza	X
Cesena - Catanzaro	1
Como - Inter	2
Napoli - Bologna	1
Novara - Roma	X
Parma - Catania	1
Spal - Juventus	2
Torino - Ternana	1
Verona - Fiorentina	1
X 2
SPECTATOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
Kazuistika je tako široka in mnogostranska, da ste popolnoma brez moči. Lahko si mafioso na tisoče načinov, imamo Pa tudi polovične člane mafije, četrtinske člane mafije in osebe, ki so samo obarvane z mafijo. Potem so tu družabniki, polovični družabniki, družabniki proti svoji volji ali pa družabniki, ki so to postali nasilno, iz nuje. In tako naprej in tako naprej... Imamo «prijatelje mafije« in «prijatelje prijateljev mafije«. Skratka, vse to Je nekakšna neskončna pajkova mreža nad štirimi pokrajinami Sicilije... Imamo poklicne člane mafije in slučajne, tiste, ki žive od strahu drugih in tistih, ki se boje drugih. Nekdo je član matije vse življenje, kdo drug pa samo en sam dan.«
Eden izmed najuglednejših italijanskih publicistov Panfi-lo Gentile je napisal v uvodniku milanskega lista «Corrlere della Sera«:
«Ugledni zgodovinarji, ekonomisti, politiki in sociologi si že od nekoč prizadevajo, da bi našli definicijo besede mafija. Omenjeno besedo uporabljamo predvsem, da označimo neki način pojmovanja človeških odnosov aot tudi nekih odnosov državljanov do zakona, da obeležimo nekatere oblike kriminala v nekem ambientu. Toda če izhajamo iz mafije, ki je nekaj običajnega, nekakšen občutek, neki moralni kodeks in posku-šamo poiskati organizaoijo, potem organizacije poklicnega kri-
minala ne bomo našli. Mafija ni kakšno karbomarstvo, ni Ku-Klux-Klan s seznamom članov, s ceremonialom za sprejemanje ali izključevanje. Največ, kar lahko najdemo, so tako imenovane cosche, labilne, fluidne formacije brez trajnih vezi, ki združujejo brez formalne hierarhije. Don Calogero Vlzzini, o katerem so dolgo mislili, da je capo onorato mafije, ni bil morda nič drugega, kot človek z velikim ugledom, ki je dajal nasvete ali h kateremu so odhajali, da bi bil razsodnik v kakih sporih. Zagotovo ni bil šef neke anonimne organizacije za umore.«
Tudi Marco Cesarini, ki je v tedniku «11 Mondo« velikokrat pisal o mafiji, poskuša dokazati: a) da mafija ni enotna organizacija, b) da mafija ni kaka politična organizacija in c) da mafija celo niti ni fenomen, ki ga lahko pripišemo samo pogojem okolja ali ekonomsko - socialnim razmeram tistih krajev, v katerih se je razvila.
Po Cesarini ju spravljamo pod splošni imenovalec mafije kar celo serijo organizacij in struktur, ki pa, četudi so si zelo podobna po svojih ciljih (ekonomska moč) in metodah delovanja (zastraševanje in nasilje), vendar niso isto in med njimi pogosto prihaja tudi do vzajemnih spopadov. Zato delamo največjo napako, kadar stremimo za tem, da bi indentificirald in preprečili neko splošno mafijo, namesto da bi zavestno šli proti različnim, distingviranim kriminalnim strukturam. V bistvu, v petnajstih (morda pa tudi v petdesetih) letih boja proti temu fenomenu se ni posrečilo dokazati obstoja neke e notne, centralizirane organizacije.
Tudi Marco Cesarini sodi, da pokojni Don Calogero Vlzzini ali Don Genco Russo, menda njegov nekakšen zdajšnji naslednik, v bistvu nista nikakršna vrhovna šefa mafije. Po njegovem mnenju je imel Vizzini do svoje smrti samo to vlogo, da bi blažil spopade med raznimi strukturami, raznimi organizacijami, kar je že po samem sebi dokaz, da je teh organizacij več. Po njegovi smrti pa je to vlogo prevzel Don Genco
Russo. Omenjeni nekakšni šef ni capobanda, temveč, samo sodnik. Pozna samo « zakon« in «dejstva», toda ne ustvarja jih.
Prav tako ne obstaja neka «mlada mafija« v borbi z neko splošno «staro mafijo«, temveč obstajajo posamezne skupine mladih kriminalcev, kot se to dogaja znoter sleherne permanentne zločinske strukture. Mladi si vedno prizadevajo, da odstranijo stare in zavzamejo njihova mesta. To je na Siciliji tudi vedno bilo. Danes je to malce bolj očitno morda zato, ker namesto stare lovske puške uporabljajo bombe, toda zamenjava je v bistvu povsem enaka.
Ni, torej, enotne mafije kot čvrste organizacije z enim šefom. Obstajajo različne mafijske organizacije, razdeljene o-zemeljsko. Maroo Cesarini sodi, da obstaja mafia dl Corleone In mafia dl Partinico, ki si prizadevata kontrolirati celotno e-konomsko dejavnost omenjenih mest, prav takšne organizacije pa obstajajo tudi v drugih krajih. Dalje, po njegovem mišljenju, obstajajo znoter teh struktur mafije za posamezne sektorje, ki so se v nekem smislu specializirale bodisi za vodo, bodisi za sadje, bodisi za zemljo... Glede politike pa Cesarini trdi, da ni mafija kaka politična organizaija, čeprav se vmešava v politiko toliko, kolikor je to v njenem interesu. Mafija ali različne mafije pomagajo ali ustanavljajo gibanje, stranke ali posamezne politike, ki bi jim, če bi prišli na oblast, ali pa zato, ker so že na oblasti, lahko koristili in v zahvalo za gotovili nekaznovanost ali pa olajšali delo. Seveda, pomoč, ki jo mafija nudi in daje politikom je zelo privlačna in redke so stranke, ki se branijo, da bi jo sprejele, pa se zato kompromitirajo, toda ne samo tiste, ki so že na oblasti (kot de mokrščanska), temveč tudi druge stranke.
((Vendar,« pravi Cesarini, «nas to ne pooblašča, da bi lahko rekli, da obstoji nekakšna politična mafija, da je ma fija neki politični fenomen, to je, neka kriminalna organizacija na ravni politike. Mafija ne dela politike in se z njo ne ukvarja, ona išče samo tega ali onega politika. Problem Je zato
preprostejši. Ne gre zato, da bi ugotovili zvezo med neko mitično, enotno in monolitno mafijo z neko, prav tako mitično politiko, temveč gre za to, da ugotovimo obstoječe zveze med skupino zločincev, ki deduje na raznih ravneh s posameznimi politiki, ki s tem postanejo sami zločinci in člani mafije.«
Za razliko od nekaterih drugih raziskovalcev, ki trdijo, da je mafija fenomen, pogojen na Siciliji zaradi bede In okolja, pravi Marco Cesarini: ((Ekonomsko - socialni pogoji, ki so značilni za okolje mafijskih pokrajin na Siciliji, se ne razlikujejo od pogojev v drugih pokrajinah italijanskega Juga, kjer mafije vendar nimamo.«
Ce bi vzeli za točno vse tisto, kar trdijo oni, ki zastopajo tezo, da mafije «ni», oziroma, da ni enotne mafije, temveč da obstaja nešteto majhnih mafij, ki so v medsebojnem spopadu ali pa v soglasju, bi ne smeli verjeti niti tega, da obstaja enotna sicilijansko - ameriška mafija.
Zastopniki teze o številnih mafijah imajo svoje stališče tudi do akcij države proti mafiji. Sodijo, da te akcije pa tudi najnovejša akcija (ki jo imajo za ((dokončno«!) temeljijo na neki zablodi m zato tudi ne morejo uspeti. Gredo proti mafiji kot nečem natanko določenem, enotnem kot proti neki čvrsti organizaciji in sprejemajo tudi ustrezne ukrepe, oziroma predlagajo takšne zakone, namesto da bi predhodno ugotovili pr* vo resnico, resnično stanje tiste delinkvence na Siciliji, ki Jo spravljajo na skupni imenovalec mafije in po opravljeni analizi naj preidejo v ofenzivo na posameznih sektorjih. Zdi se, da vendar prevladuje prepričanje, da je mafija nekaj enotnega, da obstaja neka, pa čeprav nenapisana enotna struktura z do ločeno hierarhijo in zato večina tistih, ki pišejo o mafiji, vei> dar izhaja s tega stališča. Toda splošno prevladuje mišljenja da je mafija v krizi, oziroma, da se v njej dogajajo spremembe.
(Nadaljevanji sledi)
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije In podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poltni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 8
1. septembra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT • Trst
KORAK NAPREJ PRI ISKANJU POLITIČNE REŠITVE ČILSKE KRIZE
Začetek neuradnih pogovorov med Allendejem in čilsko KD
Posrednik med vlado in koalicijo je notranji minister Carlos Brione s - Po sporazumu z vlado so trgovci preklicali zaporo
SANTIAGO DE CHILE. 31. - Napetost v Čilu je nekoliko popustila, čeprav spričo neredov in zapore avtoprevoznikov še ne moremo govoriti o socialnem miru, pač pa le o delnem in začasnem premirju. K izboljšanju položaja sta pripomogla dva dogodka: vlada in KD sta začeli neuradne pogovore o položaju v državi; po treh dneh so trgovci prekinili zaporo in se vrnili na delo.
Kaže torej, da KD tokrat ni prezrla AUendejeve ponudbe in je obnovila, čeprav neuradno, dvogovor z vladno koalicijo, ki je bil prekinjen 6. avgusta, nekaj dni potem ko so avtoprevozniki proglasili splošno zaporo. Vest o stikih med vlado in demokrščanskimi voditelji je sporočil minister za notranje zadeve Carlos Briones, ki je ključna osebnost dvogovora med vlado in glavno opozicijsko stranko, ]>osmipik med Allendejem in krščansko demokracijo. Ko je Allende pred tremi
NI VSE ZLATO KAR SE SVETI
Argentinski policisti, ki so nastavili past nekemu izsiljevalcu, so kar osupnili, ko so videli kdo je padel v mrežo. Šlo je za višjega policijskega inšpektorja, ki je poveljeval po licijskemu oddelku mesteca Arias, 200 km jugovzhodno od Cordobe. Aretirali so ga v neki odročni ulici po srditem oboroženem spopadu.
Presenečenj pa še ni bilo konec. Ko so aretirali ostale člane izsiljevalske tolpe, so med njimi odkrili druga dva policista. Kot pravi pregovor; ni vse zlato kar se sveti, oziroma, če priredimo ljudski rek potrebi: ni vsak policist poštenjak.
BOJ ZA... MRLIČA
Zlasti iz dežel italijanskega Juga tisk večkrat poroča o *racketu* pogrebnih družb, o spopadih med zločinskimi tolpami za nadvlado nad tržiščem pogrebov.
Epidemija (pravijo ji tudi neutešljivo slo za denarjem) se je kaj hitro razširila tudi na sever, čeprav še ne v tako krvavi obliki. Iz Roviga poro čajo, da so orožniki aretirali lastnika neke pogrebne družbe in bolničarja mestne bolnišnice. Slednji je sporočal pogrebni družbi imena hudo bolnih pa cientov; krokarji so šli k družini pacienta še pred nesrečne-ževo smrtjo, da bi potolkli konkurenco. Razvada se je tako razpasla, da je bilo v zadnjih časih dovolj, da si nekoliko zahropel, pa je ie pritekel kro-kar in ti vzel mero za oleseni plašč*.
tost na višku), istočasno pa je po voditeljih levice Tomiču in Fuental-bi pozivala k dialogu z vlado. Naravnost krotesken primer takega kolebanja je demokrščanski sindikalist Voghel, ki je prejšnji teden najprej pozval trgovce, naj s splošno zaporo podprejo boj prevoznikov, nato pa je podpisal poziv vodstva CUT delavcem, naj zasedejo tovarne in naj z množično mobilizacijo pre prečijo desničarski prevratniški na črt.
Tudi stranke vladne koalicije niso zavzele enotnega stališča do dialoga s KD. Zlasti formacije, ki so delno pod vplivom skrajne levičarske organizacije MIR, niso navdušene za pogajanja s Krščansko demokracijo, ker se bojijo, da bodo zavrla revolucionarni proces v državi. Za dialog se najbolj zavzemajo komunisti, ki trdijo, da je to edini način, da se prepreči državljanska vojna in da se ohrani to, kar je levičarska vlada naredila doslej.
Prav v okviru tega dialoga je pomembna odločitev trgovcev, da prekinejo zaporo in da se oddaljijo od stališča prevoznikov. Trgovci so sprejeli odločitev potem ko je vlada zagotovila, da bo upoštevala njihove zahteve in. se je obvezala, da bo zagotovila kolikor toliko redno oskrbo z živili zlasti pa, da bo strogo nastopila proti špekulantom in črni borzi.
Kljub začetku dialoga med vlado in KD pa določeni desničarski krogi vztrajajo v svojih provokacijah. V ta okvir spada zahteva pomorskega sodišča v Valparaisu, naj parlament odvzame tajniku socialistične stranke Altamiranu parlamentarno imuniteto, češ da je vpleten v prevratniški poskus skupinice mornarjev. Gre za domnevni u-por, o katerem je desničarski tisk poročal pred kratkim s precejšnjim poudarkom. Resnica pa je precej drugačna in gre le za desničarsko provokacijo, ki jo je Al-tamirano javno razkrinkal.
Pozno zvečer je čilska vlada sporočila, da so neznanci streljali proti rezidenci sankaškega kardinala Raula Silve Henriqueza, ki je aktivno posredoval med vlado in KD za začetek dialoga. Kaže, da alen? tat ni terjal človeških Irtev.'
la 11. avgusta, ko je pri Caliju, 220 km južno od Bogote, strmoglavilo vojaško letalo. Posadka se je rešila, letalo pa je bilo uničeno. Nekaj dni pozneje je neko civilno letalo strmoglavilo na področju Ca-sanare, 400 km severovzhodno od prestolnice. V nesreči je izgubilo življenje 17 ljudi. Skoraj istočasno je na področju Bagdalena, 500 km severno od Bogote strmoglavilo turistično dvosedežno letalo «cessna». Pilot in potnik sta izgubila življenje. Nekaj dni pozneje je strmoglavil »aerocondor* s 40 potniki na krovu. Na srečo ni bilo mrtvih. Nato je izginilo letalo z 11 potniki na krovu, dva vojaška lovca pa sta trčila med poletom. V tej nesreči so izgubili življenje štirje vojaki.
Poleg letalskih nesreč je na sedežu državne kolumbijske državne letalske družbe »Avianca* izbruhnil požar, ki je povzročil veliko materialno škodo.

...         .	‘J'..
Okrog 200 Indijancev je včeraj blokiralo vhod v kanadski Urad za indijanske zadeve v Ottavvi, da bi protestirali proti nemogočim življenjskim pogojem rdcčekožcev v rezervatih
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniinutniiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiuiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
TERORISTIČNA KAMPANJA V VB SE STOPNJUJE
Močan peklenski stroj eksplodiral pred hotelom v središču Londona
Pet minut pred eksplozijo je atentator obvestil policijo, ki je zaprla področje prometu - V dveh tednih 38 bombnih atentatov
dnevi imenoval za notranjega ministra Carla Brionesa (notranji minister je v Čilu tudi neke vrste ministrski predsednik) so vsi polit ;čni komentatorji poudarili, da je s to potezo predsednik ponudil KD stegnjeno roko. možnost obnovitve prekinjenega dialoga. Briones je namreč v dobrih odnosih z nekaterimi demokrščanskimi voditelji, poleg tega pa ni neposredno vezan na nobeno stranko vladne koalicije (pravijo mu »neodvisni socialist*).
Začetek pogovorov seveda ne pomeni, da bodo kar čez noč rešeni vsi čilski problemi, predstavlja pa korak naprej pri iskanju politične rešitve hude krize, ki je privedla državo na rob državljanske vojne. Kot je poudaril minister Briones je bilo na srečanju s KD govora o demokrščanski zahtevi po ustavni reformi, ki naj bi omejila pristojnost vlade pri razlaščanju zasebnih podjetij.
Dvogovor med vladno koalicijo in krščanskodemokratsko stranko bo potekal verjetno v okviru meja, ki jih je začrtal voditelj levice KD Ra-domiro Tomič v intervjuju z urednikom vladnega lista «La Nacion*. Gre skratka za to, da KD zahteva, naj se vladna koalicija, ko gre za pomembne odločitve, spremeni v u-stavno večino v okviru kongresa, ki ima zakonodajno oblast.
»Zahtevati od AUendeja vlade — je poudaril Tomič — da si skuša pridobiti podporo večine v kongresu, ako gre za odločitve življenjske važnosti, je v skladu z demokratičnimi načeli, istočasno pa kongres (v katerem ima opozicija večino) ne more zahtevati od Al-lendeja, da zavrže glavne točke programa, s katerim se je predstavil volivcem in zaradi katerega ga je čilsko ljudstvo izvolilo na demokratičnem volilnem posvetu*.
Dogovor, čeprav v treznih mejah, ki iih je začrtal Tomič, ne bo lahek. Vlada in KD sta se še včeraj gledali kot pes in mačka, poleg tega pa morata računati tudi na notranjo opozicijo. KD je pod pritiskom desnice, ki jo vodi bivši predsednik Frei, doslej znatno popuščala skrajni desnici in jo posredno tudi podpirala pri zaostrovanju napetosti (značilno je namreč, da je kongres izglasoval nezaupnico pred sedniku, čeprav formalno neveljavno, v trenutku ko je bila nape-
LONDON, 31. — Preplah v Lon-. donu se stopnjuje vzporedno s stop-1 njevanjem vala terorističnih atentatov. V začetku je šlo za zažigalne bombe, ki praktično niso povzročile škode. Nato je prišel val eksplozivnih poštnih pošiljk: na srečo so peklenski stroji v večini primerov odpovedali tako, da je, vsaj začasno, obračun atentatov: dva uradnika ob roko in ena ženska nekoliko opraskana. „„.	..
V zadnjih dneh pa se je začel val pravih bombnih atentatov: prvi predvčerajšnjim v Birminghamu, nato bomba na kolodvoru podzemske železniške postaje v Baker Streetu in danes ob 0.30 atentat pred hotelom Cumberland v središču Londona. Policija je stalno v pripravnem stanju, saj se lahko teroristi pojavijo kjerkoli. Britanskim vojakom ni uspelo preprečiti bombnih atentatov v Belfastu, majhnem mestu v obsednem stanju, poskusiti kaj takega v ogromnem Londonu ni bilo le nesmiselno tratenje moči. Kot je poudaril ravnatelj Scotland Yarda je policija angažirana v boju s časom: identificirati in aretirati teroriste preden povzro-
čijo pokol.
In pokol bi lahko povzročila današnja eksplozija: dva kg gelignita, ki sta povzročila le materialno škodo. Skrit v kupu smeti, je peklenski stroj eksplodiral ob 0.30 na ulici pred hotelom Cumberland. Pok je bil tako močan, da so ga slišali tri kilometre naokrog, v razdalji nekaj sto metrov pa je zračni pritisk razbil vse šipe. Policija je v zadnjem trenutku blokirala promet in oddaljila mimoidoče. Pet minut pred eksplozijo je zabrnel telefon tiskovne agencije «Press Associa-tion*. »Izpraznite področje okrog slavoloka 'Marble Arch' (nedaleč od hotela Cumberland)* je dejal moški in dodal: «Imate dovolj časa*. Je bila smrtna past? Bomba bi bila lahko počila pod nogami policijskih agentov, ki so zaprli področje prometu in oddaljevali pešce, a verjetno se je neznanec le uštel pri računu. Vse bombe (38 v samem Londonu) so bile slabo vkop-Ijene in so marsikdaj odpovedale.
Vzporedno s stopnjevanjem vala bombnih atentatov se stopnjujejo tudi neslane šale in zmote. Pozabljivost nekega potnika, ki je poza-
Tragicna vrsta letalskih nesreč v Kolumbiji
BOGOTA, 31. — Šestinsedemdeset mrtvih, sedem letal uničenih, nekaj milijonov dolarjev zgube: to je obračun šestih letalskih nesreč v zadnjih dvajsetih dnev v Kolumbiji.
Tragična serija nesreč se je zače-
■iiiiitiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitNiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
ZLOČINSKI POSKUS IZSILJEVANJA NA ITALIJANSKO-AVSTRIJSKI MEJI
Avstrijska policija že našla ugrabljeno deklico pri Rokovem
Štiriletno Emanuelo, ki jo je Santilii odpeljal čez mejo, so našli v Ziljski Bistrici
DUNAJ, 31. — Avstrijsko ravnateljstvo policije je sporočilo, da so danes avstrijski policijski organi a-retirali blizu italijanske meje pri Kokovem (Coccau) 36-letnega italijanskega državljana salva Santilli-ja, ki je včeraj ugrabil v Rokovem (na italijanskem delu meje) 4-letno Manuelo Monego. V trenutku aretacije je bilo dekletce skupaj z ugrabiteljem. Do aretacije je prišlo v Ziljski Bistrici (Feistritz Gail) nedaleč od mejnega bloka pri Kokovem.
Mala Manuela Monego je izginila s svojega doma že včeraj popoldne. Takoj po prijavi staršev so številne ekipe karabinjerjev, policistov in finančnih stražnikov začele preiskovati celotno področje.
Ugrabljena in že rešena deklica je hčerka Vincenza Monega, ki je lastnik trgovine z jestvinami na italijanski strani bloka pri Kokovem, kakih 70 m od ceste. V družini so še mati Clelia Biasutto, U-letna hčerka Nadja ter 9-letna Cristina. Pri Monegovih živi še ded Vittorio Biasutto.
Da je malo Manuelo ugrabil nekdo so začeli misliti šele potem, ko je devetletna Cristina pritekla domov vsa preplašena, rekoč, da jo je neki tuji moški vabil naj gre z njim.
Starši so se seveda takoj začeli zanimati, kje je najmlajša hčerka. Kot se navadno dogaja v podeželskih krajih, se otroci igrajo v bližnji okolici domače hiše. Kmalu nato so ugotovili, da Emanuele ni bilo nikjer.
Prestrašeni starši so takoj nato prijavili izginotje hčerke karabinjerskim oblastem, ki so pozvale vse druge policijske oblasti, naj pomagajo pri iskanju dekletca. Vsa ta akcija pa je bila neuspešna, ker je zlikavec odpeljal dekletce takoj čez mejo.
Kako se mu je prestop državne meje posrečil, še ni znano. Dekletce so verjetno poznali vsi policijski organi na meji, tako na italijanski kot na avstrijski strani, kar je verjetno olajšalo Santilliju prehod čez mejo. Morda se deklica ni niti bala prestopiti mejo, ker je bila pač v svojem domačem okraju.
Italijanske oblasti so takoj obvestile avstrijske o dogodku. Poostrena kontrola na cestah in v bližnjih krajih je takoj obrodila popo-len uspeh, saj so avstrijski žan-darji zasačili ugrabitelja v Ziljski Bistrici, ki je nedaleč od Rokovega. Domnevajo, da je Santilii ugrabil deklico, da bi potem izsiljeval njene starše.
Pozneje se Je zvedelo, da je Salvo Santilii neuravnovešen človek iz Popolija pri Pescari, ki so ga v juliju letos poskusno izpustili iz neke bolnišnice za duševne bolezni ter ga zaupali staršem.
Santilii je bil svoj čas v tujski legiji, pozneje pa je delal v Zahodni Nemčiji, kjer Je imel otroka z neko Nemko, ki pa ga ni hotela poročiti.
Santilii je izvabil Emanuelo čez mejo z obljubo, da ji bo k-ipil slaščice. Mejo sta prešla po neki odročni poti. Noč sta prespala v nekem hotelu. Davi so ju srečali avstrijski žandarji. Santilii je dejal, da se je hotel zaposliti kot natakar v Šmohorju (Hermagor). Deklico Je ugrabil, ker si je želel imeti pri sebi otroka.
Nov primer Lip v Franciji?
BESANCON, 31. — Druga »divja* plača za 1.300 delavcev in uradni kov francoske tovarne Lip v Be-
sanconu: med skupščino v glavni kinodvorani so sindikalisti razdelili j)lačo ,ki so jo kot julijsko realizirali s prodajo zaplenjenih ur.
Delavci besancoske tovarne so sami upravljali Lip dva meseca, da bi preprečili ukinitev obratovanja. Proizvodnjo so prodali do znižanih cenah, da so se lahko plačali.
Nov »primer* Lip se medtem ka že na obzorju: zaskrbljeno za usodo podjetja, je osebje (400 uslužbencev) tovarne čokolade «Cemoi» ustanovilo odbor, ki ■ bo moral nadzorovati upravljanje tovarne. Osebje se je odločilo za ukrep, ko je ameriška družba »Di Giorgio*, ki ima 80 od stotkov delnic sporoča da ne bo več finansirala tovarne.
bil kovčka na letališču Heathrow, je paralizirala letalski promet za dobro uro. Telefoni Scotland Yarda neprestano brnijo in anonimni moški in ženski glasovi napovedujejo bombne eksplozije. Kaže, da so se Angleži navdušili za novo igro. Poveljnik policije v Coventryju je po radiu prosil prebivalstvo, naj se odpove tem neslanim šalam.
A .»	»■	■	•	■ i
delavcev zastrupljenih y Margheri
MARGHERA, 31. — Uhajanje žveplovega anhidrida je povzročilo zastrupitev 24 delavcev v tovarni «Co-kapuana* v Porto Marghera. Strupeni plin je uhajal iz bližnje tovarne Montedison ki proizvaja u-metna gnojila, šest od zastrupljenih delavcev so pridržali na zdravljenju v bolnišnici.
Popoldne so sindikalne organizacije sklicale skupščino, na kateri so delavci razpravljali o vprašanju higiene na delu in o potrebnih ukrepih.
Do podobnega incidenta je prišlo tudi v turinski tovarni «Corona», kjer je bilo zastrupljenih 30 delavk. Primarij bolnišnice v Rivoliju je u-gotovil, da so se delavke zastrupile s hlapovi razkužilnega sredstva, s katerim so razkužili pod tovarne.
S ----------------------
Jan Smith popušča pod pritiskom Afričanov?
BULAVAYO (Rodezija), 31. -Rodezijski prvi minister Jan Smith je včeraj izjavil, da je njegova vlada naklonjena večjemu sodelovanju afriškega prebivalstva v političnem življenju države. Pripomnil pa je, da se bo ta težnja lahko uresničila samo s postopnim razvojem afriških svetov, ki so nekakšni krajevni upravni organi, ki jih vodijo sami afričani.
Jan Smith je nadalje izjavil, da rodezijska vlada obvladuje splošni položaj v državi ter se učinkovito postavlja po robu gverili, kar baje dokazujejo števila ubitih, ranjenih, oziroma zajetih partizanov. Premier je nadalje pozval vse Ro-dezijce, naj bodo budni ter naj obvestijo državne organe o navzočnosti tujcev in gverilcev na področjih, kjer živijo.
PO X. KONGRESU STRANKE
Kitajski komunisti pomlajajo svoje vrste
V ospredju vprašanja povezanosti načel z učinkovitim gospodarskim napredkom
NEW YORK, 31. — Med konferenco na vseučilišču «Sangamon State University» o zadevi Watergate je bivši vohun James McCord izjavil, da je prepričan, da je Nixon osebno dal dovoljenje za vlom na sedež demokratske stranke.
« « «
WITTMUND (ZRN), 31. - Dva o-troka sta umrla, 35 pa je bila ranjenih v železniški nesreči v ZRN. Poseben vlak, ki je peljal domov otroke iz kolonije, je oplazil tovornjak,
ki je bil parkiran preblizu proge.
« « «
STOCKHOLM, 31. - Zdravniki stockholmske bolnišnice Helsingborg so sporočili, da je zdravstveno stanje kralja Gustava Adolfa, ki je bil pred 11 dnevi operiran na želodcu,
še vedno zaskrbljujoče.
* * *
NAIROBI, 31. — Kenijska vlada je danes prepovedala lov na slone v upanju, da bo rešila zadnjih 50
tisoč slonov, ki še živi v državi.
* * •
DETROIT, 31. — Ameriški zvezna policija je aretirala v Detroitu nekega ameriškega inženirja m nekega funkcionarja romunskega veleposlaništva zaradi industrijskega vohunjenja.
• • •
GLASGOVV, 31. - Pet ljudi je iz gubilo življenje, 60 pa je bilo ranjenih v železniški nesreči pri Glas-gowu. Iz še neznanih razlogov sta dva potniška vlaka trčila na progi, ki je opremljena z najsodobnejšimi varnostnimi napravami britanskega železniškega omrežja.
PEKING, 31. - X. kongres KP Kitajske se je končal. Bil je gotovo eden od najkrajših v revolucionarni zgodovini te velike dežele. Kitajci sami so mu posvetili seveda precejšnjo pozornost, toda odmevi, posebno v inozemstvu, so bili zaradi slabe obveščenosti, dokaj omejeni.
Bistvo vprašanj, ki jih je pretresal kongres, je brez dvoma povzel najbolj nazorno v svojem poročilu kitajski prvi minister čuenlaj, ki je poudaril, da ba morali delegati na X. kongresu obravnavati v glavnem tri osnovne probleme: 1. smernice IX. kongresa, 2. zmago nad protipartijsko linijo Lin Piaa ter 3. sedanje naloge partije. Ne sme se pozabiti, da je bil Lin Piao na IX. kongresu stranke ena od najvidnejših osebnosti, morda prvi za predsednikom Maocetungom.
V svojem govoru je Čuenlaj izjavil, da predstavlja zmaga nad Lin Piaov0 skupino eno od največjih, ki jih je partija zabeležila po IX. kongresu in da ta zmaga predstavlja hud udarec za notranje in zunanje sovražnike.
Čuenlaj je v svojem sporočilu potrdil, da je Lin Piao umrl 13. septembra pred dvema letoma, potem ko se je izjalovila zarota, ki jo je on sam organiziral in vodil. Tisti dan se je Lin Piao vkrcal na letalo, da bi se zatekel k »sovjetskim revizionistom*. S tem je izdal svojo partijo. Umrl je zaradi incidenta pri Unduru Hanu v Ljudski republiki Mongoliji.
Čuenlaj je v svojem poročilu trdil, da je Lin Piao skušal umoriti predsednika Maocetunga. Svojo zarotniško akcijo je sprožil 8. septembra 1971 z namenom, da u-stanovi nov centralni komite
Kakšni so sklepi X. kongresa komunistične stranke Kitajske, se ve bore malo. Razen odločno odklonilnega stališča Lin Piaovo politike (ki bi jo morda utegnili povezati s konstantnimi težnjami v kitajski KP, da se uredijo odnosi s Sovjetsko zvezo in sploh s komunističnim gibanjem v svetu), ki
no, ni mdgoče no, jedro politiske kitajske KP posebno glede notranjih vprašanj. Prav ta pa so bistvena. Vse kar se ve, je, da so na kongresu bl> novili višje organe stranke (to je centralni komite in z njim povezane izvršne forume).
Kitajska komunistična partija je v bistvu že zelo stava. Do zadnjega so bili na vrhu partijske in državne ureditve ljudje, ki so sedaj stari že več kot 60 let, saj so se udejstvovali v revolucionarnem gibanju že za časa Kuommtanga. Gre brez dvoma za ljudi, ki so sicer ogromno doprinesli za socialni razvoj Kitajske, ki pa so že preživeli. V teh zadnjih 15 letih se je LR Kitajska globoko spremenila.
Nastali so novi družbeni odnosi, porodila so se nova nasprotja, treba je reševati probleme, o katerih se nekoč Kitajcem ni niti sanjalo. Reševanje teh vprašanj je problem mlajše generacije. Zato ni niti čudno, če prihaja v notranjosti stranke in na ravni države do ostrih nasprotij. Ta nasprotja zadevajo v mnogih primerih vprašanje, ali je treba iti po poti učinkovitega gospodarskega razvoja, ali pa na vsakem koraku prisluhniti abstraktnim ideološkim zahtevkom. Zdi se, da se v mlajših kitajskih vodilnih kadrih razvija težnja, da je treba za vsako ceno razviti gospodarstvo.
Na kongresu so seveda poudarjali intemacionalistično vlogo KP Kitajske, toda posebno ostro so izzvenele obtožbe proti »imperializmu* in «social - imperializmu*. Kot je znano, ta zadnji izraz zadeva Sovjetsko zvezo.
V Moskvi so sicer reagirali na te kitajske obtožbe, toda v glavnem le posredno. Voditelji Sovjetske zveze zelo ljubijo metodo boja proti poiitičnjdm nasprotnikom v inozemstvu s tem, da se sklicujejo, kaj pišejo v tej zvezi tuji časopisi. To pot so se oprli na vzhodnonemške časopise, pa tudi na a-meriške. Najmanj je morda prepričljiv ameriški ideološki »prispevek*, ker v ZDA ne vidijo v LR Kitajski drugega kot borbo za oblast, medtem ko gre za reševanje resnih družbenih problemov.
«Rdei*a Iuč» za Španijo v EGS
BRUSELJ, 31. — Evropska izvršna komisija je včeraj ponovno pojasnila svoje stališče glede odnosov med EGS in Španijo. Njen glesnik je poudaril, da je komisija že večkrat izjavila, da ne more postati članica skupnosti nobena dežela, ki ne bi imela režima in institucij, ki bi bile podobne tistim, ki so značilne za usta-
pa izzveneva dokaj propagandistič- n^vitelji^ IjiGS.
! dojeti, vsaj treniit- Današnja izjava glasnika EGS je
povezana z nedavnimi pogajanji med francoskim ministrom za zunanje zadeve Jobertom z njegovim španskim kolegom Lopezom Rodom. Jobert je na tiskovni konferenci izrazil željo, da bi Španija čimprej stopila v Evropsko gospodarsko skupnost. Sedanji odnosi med EGS in Španijo slonijo na pogodbi, ki je bila sklenjena leta 1970 in potem nekoliko spremenjena. Sedaj so v teku pogajanja za sklenitev nove pogodbe. V krogih EGS ne izključujejo možnosti, da se ne bi odnosi med EGS in Španijo še razvili, toda zanikajo možnost, da bi v današnjih razmerah Španija postala članica Evropske gospodarske skupnosti.
iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiifiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiHiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii
Reševanje v morskih globinah
nillllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIlillNIIHMINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllIllilIlllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiii
ČESAR NI UNIČIL PLAZ, JE PORUŠIL POTRES
Smrt in razdejanje v caracaški bidonville
Po neuradnih podatkih naj bi najmanj 100 ljudi izgubilo življenje
BOGOTA, 31. — Vrsta močnih potresnih sunkov je povzročila preplah v kolumbijski prestolnici, kjer so nebotičniki včeraj močno zanihali. Na srečo je železobetousko ogrodje dobro zdržalo sunke in vsaj sodeč po uradnem poročilu, ni bilo žrtev.
čeprav je bil epicenter v Kolumbiji, je potres v povzročil največ škode v sosednji Venezueli in sicer v jugozahodni caracaški »bidonville*, na katero se je včeraj usul pošasten plaz zemlje in kamenja. Obračun katastrofe ni še znan, po poluradnih vesteh pa kaže, da je najmanj sto ljudi izgubi-
lo življenje. Potres je porušil še tistih bore malo hiš. katerim je včeraj usad prizanesel. Zaradi tega so v vladnih krogih prepričani, da je bilo še nekaj žrtev. Obračun pa je nemogoč, ker reševalci še vedno kopljejo med ruševinami.
Tudi iz zahodnih predelov države poročajo o velikem preplahu med prebivalstvom. V San Cristobalu in v San Antoniu so ljudje, ki so brezglavo drli na ulice, pomendrali dva otroka. Odpeljali so ju v bolnišnico, kjer bosta okrevala v nekaj tednih.
V Bogoti so nebotičniki zdržali, kljub močnemu nihanju, ki ga je
bilo videti s prostim očesom, ker so se pri gradnji strogo držali protipotresnih nravil. V Kolumbiji, ki leži na skrajnem koncu latinskoameriškega kontinenta in ob vznožju Andov, so namreč potresi zelo pogosti.
Primanjkuje pa doslej vesti o položaju v mestu Cucuta, ki naj bi bilo po računih znanstvenikov andskega geofizikalnega observatorija, najbliže epicentru potresa. Iz previdnosti je kolumbijska vlada poslala reševalno odpravo.
Vedno bolj dramatična pa so poročila iz Mehike, kjer je v torek strahovit potres sejal smrt in raz-
dejanje. V mestih Ciudad Sernan in Tehuacan so iz ruševin izkopali še sto trupel in začasni uradni o-bračun katastrofe je doslej 700 smrtnih žrtev. Potresu se je v zadnjih dneh pridružilo še obilno deževje, ki je povzročilo plazove in usade. Reševanje ponesrečencev je zelo težavno, ker so prizadeti kraji skoraj nedostopni.
Mehiški predsednik Luis Eche-verria, ki se je včeraj vrnil v prestolnico po ogledu prizadetih področij, je poslal številne odrede v Zongoli io v vzhodni Sierri Ma-dre, kjer primanjkuje živeža in živil.
CORK (Irska), 31. - Kakih 160 km jugozahodno od irske obale leži še vedno žepna podmornica <Pi-sces III* na dnu morja. V njej sta delavca, ki sta polagala podmorski kabel: 35-letni Mallinson in 28-letni Chapman. Reševanje iz globine 450 m se je začelo že davi. S telekamero so ugotovili točno lego ponesrečene podmornice, nakar sta sorodni podmornici «Pisces V* in «Pisces II* začeli reševalno akcijo. V jutranjih urah se jim je posrečilo privezati ponesrečeno podmornico na šibkejšo vrv, toda popoldne se je drugi poskus ponesrečil.
Podmorska brodolomca sta sedaj še živa in zdrava. Reševalci pravijo, da razpolagajo z vsemi tehničnimi sredstvi za njuno rešitev. Zraka v podmornici bo še do današnjega poldneva. Na sliki: angleška pomožna ladja za reševanje »Sir Tristam*.
RIM, 31. — Neprijetno presenečenje med obedom: v menzi rimskega letališča Fiumicino je 14-letni Sanli-no Bresciani odprl steklenico mineralne vode in našel... škorpijona.
J