DRUŠTVO ŠTUDENTOV BIOLOGIJE DRUŠTVO ŠTUDENTOV BIOLOGIJE LJUBLJANA - SLOVENIJA LJUBLJANA - SLOVENIJA DRUŠTVO ŠTUDENTOV BIOLOGIJE LJUBLJANA - SLOVENIJA RAZISKOVALNI RAZISKOVALNI TABOR RAZISKOVALNI TABOR TABOR ŠTUDENTOV ŠTUDENTOV BIOLOGIJE BIOLOGIJE ŠTUDENTOV BIOLOGIJE VIDEM PRI VIDEM PRI PTUJU PTUJU 2002 2002 ŽIROVNICA 2003 DRUŠTVO ŠTUDENTOV BIOLOGIJE DRUŠTVO ŠTUDENTOV BIOLOGIJE LJUBLJANA - SLOVENIJA LJUBLJANA - SLOVENIJA RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE VIDEM PRI PTUJU 2002 RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE ŽIROVNICA 2003 Ljubljana 2004 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 379.825 (497.4 Žirovnica) »2003« RAZISKOVALNI tabor študentov biologije (2003; Žirovnica) Raziskovalni tabor študentov biologije, Žirovnica 2003 / [urednik Griša Planinc; risbe Andrej Kapla, Saša Koželj, Griša Planinc; fotografije Vesna Cafuta... et al.]. - Ljubljana: Društvo študentov biologije, 2004 ISBN 961-91041-4-5 1. Planinc, Griša 213865728 RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE ŽIROVNICA 2003 IZDALO IN ZALOŽILO: Društvo študentov biologije, Ljubljana UREDIL: Griša Planinc RISBE: Andrej Kapla, Saša Koželj, Griša Planinc JEZIKOVNI PREGLED TEKSTA: Sonja Seljak FOTOGRAFIJE: Vesna Cafuta, Griša Planinc, Boštjan Potisk, Jošt Stergaršek OBLIKOVANJE IN PRIPRAVA ZA TISK: Griša Planinc TISK: XXXXXXXXX NAKLADA: XXX izvodov O RAZISKOVALNIH TABORIH ŠTUDENTOV BIOLOGIJE Študenti Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani že vrsto let sodelujemo pri organizaciji bioloških znanstvenoraziskovalnih taborov (BOBRI 1988, STARI TRG 1990, GRAD 1991, RAKA 1992, SMAST 1993, ČRNEČE 1994, KOZJE 1995, PODGRAD 1996, SREDIŠČE OB DRAVI 1997, ŠEMPAS 1998, ŠALOVCI 1999, CERKNO 2000, SEMIČ 2001, VIDEM PRI PTUJU 2002, ŽIROVNICA 2003), na katerih teoretično znanje, pridobljeno na fakulteti, dopolnjujemo na terenu. Za udeležence tabora, kolege naše stroke in vse, ki jih področje biologije zanima, pomeni tabor priložnost za desetdnevno izmenjavo znanja in izkušenj, hkrati pa nam ostane dovolj časa za družabno življenje, ki nam ga med letom primanjkuje. Rezultati taborov so redno objavljeni v strokovni in poljudni literaturi (revije Acrocephalus, Exuviae, Hladnikia, Natura Sloveniae, Notulae odonatologicae, Opuscula zoologica fluminensia, Proteus,...), prav tako jih predstavimo na strokovnih srečanjih in predavanjih in so tako dostopni tudi širši strokovni javnosti doma in v tujini. Rezultati RTŠB so direktno uporabni in uporabljeni kot gradivo pri inventarizaciji favne in flore Slovenije. Tabor v majhnem kraju dviguje naravovarstveno zavest ter pripomore k vpeljevanju biologije med mladino in nestrokovno javnost. ABOUT BIOLOGY STUDENTS RESEARCH CAMPS Students of the Biological Department of the Biotehnical Faculty in Ljubljana have been taking part in organizing scientifical research camps for some years (BOBRI 1988, STARI TRG 1990, GRAD 1991, RAKA 1992, SMAST 1993, ČRNEČE 1994, KOZJE 1995, PODGRAD 1996, SREDIŠČE OB DRAVI 1997, ŠEMPAS 1998, ŠALOVCI 1999, CERKNO 2000, SEMIČ 2001, VIDEM PRI PTUJU 2002, ŽIROVNICA 2003), where theoretical knowledge, gained at the university, is completed in field. To the participants, colleagues and all others interested in this biological sphere, these camps give a ten-day opportunity for the exchange of knowledge and experience, leaving some time also for social life for which during the school year there is little time left. The results of these camps have been regularly published in professional and popular literature (in the magazines Acrocephalus, Exuviae, Hladnikia, Natura Sloveniae, Notulae odonatologicae, Opuscula zoologica fluminensia, Proteus,...). They have also been presented at professional meetings and lectures and thus become accessible to wider professional public at home and abroad. The camp results may be used directly and have also been applied at the inventoring of fauna and flora of Slovenia. Such a camp in a small place lifts the environmental consciousness and greatly assists in introducing biology to the young and unprofessional public. KAZALO O RAZISKOVALNIH TABORIH ŠTUDENTOV BIOLOGIJE ............................................4 Nejc Jogan, Primož Presetnik RAZISKOVALNI TABORI ŠTUDENTOV BIOLOGIJE 1988-2003 - PREGLED IN CILJI ................................................................7 Dejan Bordjan RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE ŽIROVNICA 2003 .........................11 Nejc Jogan POROČILO O DELU BOTANIČNE SKUPINE ........................................................15 Tomi Trilar POROČILO O DELU SKUPINE ZA EKTOPARAZITE PTIC IN SESALCEV .........................21 Rok Kostanjšek POROČILO O DELU ARANEOLOŠKE SKUPINE ....................................................27 Urša Koce POROČILO O DELU SKUPINE ZA KOBILICE ......................................................31 Andrej Kapla POROČILO O DELU KOLEOPTEROLOŠKE SKUPINE ...............................................39 Primož Glogovčan, Rudi Verovnik POROČILO LEPIDOPTEROLOŠKE SKUPINE ........................................................43 Maja Cipot POROČILO O DELU SKUPINE ZA DVOŽIVKE .....................................................47 Vesna Cafuta, Griša Planinc POROČILO O DELU SKUPINE ZA PLAZILCE .......................................................55 Eva Vukelič POROČILO O DELU SKUPINE ZA PTICE ..........................................................61 Primož Presetnik POROČILO O DELOVNANJU SKUPINE ZA NETOPIRJE ...........................................67 UDELEŽENCI RAZISKOVALNEGA TABORA ŠTUDENTOV BIOLOGIJE ŽIROVNICA 2003 .....................................................71 6 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 Središče raziskovanega območja (Atlas Slovenije, Založba MK, d. d., Ljubljana, 1998). Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 7 RAZISKOVALNI TABORI ŠTUDENTOV BIOLOGIJE 1988-2003 - PREGLED IN CILJI Zgodovinski oris in nekaj številk Ekskurzije študentov biologije imajo že dolgo tradicijo. Začele so se zanesljivo že v časih, ko avtorja še nisva bila rojena, v mirnih časih socialistične Jugoslavije pa so se nadaljevale z delovnimi izleti v bratske republike. Konec osemdesetih let dvajsetega stoletja pa smo mlajši biologi ugotovili, da postajajo izleti v skrivnostne predele južnega Balkana po eni strani prevelika atrakcija za bolj turizma željne študente, po drugi strani pa je bilo rezultate terenskega raziskovanja pogosto zelo težko vrednotiti, saj je bilo literature malo, zbirnih del pa skorajda nič. Poleg tega so še vedno ostajali številni predeli Slovenije neraziskani. Zato smo se odločili organizirati Raziskovalne tabore študentov biologije v obrobnih predelih Slovenije (Jogan 2001). Pregled krajev taborov, let ter na taborih delujočih raziskovalnih skupin je podan v Tabeli 1 (stran 7) in Sliki 1 (stran 11). Skupno je na 15 taborih delovalo 17 skupin. Nekatere so po evolucijskih pravilih nehale obstajati, druge pa se porajajo celo na Tabela 1: Pregled krajev, let in raziskovalnih skupin na RTŠB-jih v letih 1988-2003. tic p IS Gin Raziskovalne skupine inp etrija tirji e as araziti sesalcev in lji pirji e iotelem �ji p �i to tevilo sku astlin a voživke etu ti ajki lazilci roš�i ode ebele ad ove obilice Kraj Leto Vodja Š R K D Ektop M P P P Ne H V � Tla Jam R S K Bobri 1988 N. Jogan 3 + + + Stari trg 1990 N. Jogan 6 + + + + + + Grad 1991 N. Jogan 1 + Raka 1992 M. Gu�ek 6 + + + + + + Smast 1993 M. Gu�ek 6 + + + + + + �rne�e 1994 M. Bedjani� 6 + + + + + + Kozje 1995 M. Bedjani� 8 + + + + + + + + Podgrad 1996 M. Bedjani� 10 + + + + + + + + + Središ�e ob Dravi 1997 M. Govedi� 8 + + + + + + + + + Šempas 1998 M. Govedi� 8 + + + + + + + + Šalovci 1999 M. Govedi� 13 + + + + + + + + + + + + + Cerkno 2000 A. Gergeli 10 + + + + + + + + + + Semi� 2001 A. Gergeli 10 + + + + + + + + + + Videm pri Ptuju 2002 D. Bordjan 10 + + + + + + + + + + Žirovnica 2003 D. Bordjan 11 + + + + + + + + + + + Število let delovanja skupine na taborih 15 13 12 12 11 10 9 7 6 5 7 1 2 1 1 1 3 8 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 taborih. Stalnica je seveda botanična skupina, tesno ji sledijo tudi skupine za kačje pastirje, sesalce, ptice in njihove ektoparazite, skupina za ptice, dvoživke ter skupina za metulje. Z leti je pestrost raziskovalnih skupin narasla in tako v zadnjih letih tabor nudi študentom možnost udejstvovanja v najmanj 10 skupinah s povprečno 6 udeleženci. V šestnajstih letih je tabore obiskalo kumulativno okoli 700 udeležencev. Številni so prihajali večkrat, vendar lahko z gotovostjo trdimo, da je trdo šolo taborov okusilo nekaj sto študentov biologije. V šestnajstih letih (na 15 taborih - glej pregled virov) so pod vodstvom mentorjev skupine po oceni opravile povprečno 7 terenskih dni/noči na tabor. Skupno število delovnih dni je torej najmanj 812. Toliko vloženega dela je precej pripomoglo k poznavanju živalstva in rastlinstva v Sloveniji. Hkrati pa smo na taborih vzgojili nove generacije terenskih biologov, ki sedaj že prevzemajo mentorske položaje. Raziskovalni tabor študentov biologije je nedvomno kvalitetna dejavnost, ki jo je smiselno in potrebno vzdržavati v sedanjem obsegu in kvaliteti tudi v prihodnje. Cilji taborov Začelo se je vse skupaj seveda zelo spontano, brez visokoletečih in milozvenečih, do potankosti razčlenjenih ciljev. Bili smo tovariši in prijatelji, ki sta nas družila ljubezen do narave in želja po odkrivanju neznanega. Število udeležencev je iz leta v leto raslo, s tem se je večala tudi zapletenost organizacije taborov in zaradi enostavnosti organizacije in učinkovitosti taborov so se vzporedno razvijala pravila tabornega bitja in žitja, v luči katerih so tudi naši cilji dobivali vse bolj jasne obrise. Če se tako danes ozremo na prehojeno pot in razčlenimo cilje, h katerim smo doslej bolj nezavedno stremeli, jih lahko združimo v dve medsebojno močno prepleteni skupini: učno in raziskovalno (podrobneje so bili nedavno razčlenjeni na primeru floristike na RTŠB, glej Jogan 2001). UČNI CILJI Spoznavanje rastlin in živali v naravi je bil vsaj sprva glavni motiv zagnancev, ki smo začeli organizirati tabore. Ob tem smo se kar Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 9 mimogrede začeli seznanjati s terenskim delom in kartiranjem, katerih metodika je lahko prav raznolika. Zavedli smo se, da obstaja več metod določevanja in se opogumljeni s prvimi uspehi sprva nerodno, nato pa vse uspešnje lotili tudi obdelave in obravnave taksonomsko kritičnih skupin, ob tem pa smo si nevede razvijali in oblikovali tudi kritični odnos do literature. In če bi z današnjim znanjem in izkušnjami postavljali kje kakšen raziskovalni tabor na noge, bi zgornjih pet krepko natisnjenih reči gotovo utemeljilo glavne učne cilje. RAZISKOVALNI CILJI Skoraj vsak ljubitelj favne ali flore skriva nekje v sebi tudi filatelistična nagnjenja (ki jih je Freud gladko povezoval s fiksacijo na analni stopnji razvoja libida) in ta so dobra osnova za sistematično kartiranje določene skupine, čeprav je v zgodnjih (ontogenetskih) razvojnih fazah florista ali favnista pogosto glavni motiv bolj odkrivanje novih vrst (faza »lovca na trofeje«). »Lovec na trofeje« se ob zadostni terenski aktivnosti, mentalnem zdravju in s ščepcem sodelovanja mentorja v nekaj letih spontano preobrazi v zrelejšo fazo, ki omogoča nepristransko kartiranje (šele to pa je neredko vir trofej, a do tega spoznanja pride človek šele z leti, nekateri morda nikoli). Obred iniciacije v kartirca navadno vsebuje kakšno blamažo zaradi nebrzdanega navdušenja nad trofejo, ki je le sad podzavestne želje po njenem odkritju in z njo povezane pristranskosti in tendencioznosti določevanja. Zrel kartirec pa se lahko loti raziskovanja floristično in favnistično zanemarjenih območij ter vzporedno zbiranja materiala kritičnih skupin za nadaljnjo obdelavo. Ciljev bi lahko našteli še več, mnogo več, a potem bi seznam postal bolj spisek želja, veliko želja pa, saj veste, pomeni veliko frustracijo. In laže je delati brez nje. Vsaj zaenkrat. Tukaj. Zdaj. (Bi rekla V. Godina). Naštete učne in raziskovalne cilje v zadnjih letih dosegamo. Prav RTŠB so tako postali kovnica bratstva in enotnosti terenskih biologov, ki si s pomočjo taborov oblikujejo znanje, pridobivajo izkušnje, ustvarjajo krog prijateljev, tovarišev, učencev. In enotnost v vrstah terenskih biologov postaja vse pomembnejša. Fronta je pred nami, sovražnika moramo presenetiti... 10 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 Delovne zmage Poročila taborov so zbrana v knjižicah: Bedjanič M. (ur.) (1995): Tabor študentov biologije Raka ‘92, Smast ‘93, Črneče ‘94, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini. 100 str. Bedjanič M. (ur.) (1995): Raziskovalni tabor študentov biologije Kozje ‘95, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini. 86 str. Bedjanič M. (ur.) (1997): Raziskovalni tabor študentov biologije Podgrad ‘96, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini. 159 str. Gergeli A. (ur.) (2001): Raziskovalni tabor študentov biologije Cerkno 2000, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini. 76 str. Gergeli A. (ur.) (2002): Raziskovalni tabor študentov biologije Semič 2001, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini. 74 str. Govedič M. (ur.) (1999): Raziskovalni tabor študentov biologije Središče ob Dravi ‘97, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini. 73 str. Govedič M. (ur.) (2000): Raziskovalni tabor študentov biologije Šalovci ‘99, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini. 96 str. Govedič M. (ur.) (v tisku): Raziskovalni tabor študentov biologije Šempas ‘98 Planinc G., Presetnik P. (ur.) (2002): Raziskovalni tabor študentov biologije Videm pri Ptuju 2002, Društvo študentov biologije 72 str. Planinc G. (ur.) (2004): Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003, Društvo študentov biologije 72 str. Rezultati raziskav pa so bili obljavljeni kot članki v številnih znanstvenih in strokovnih revijah, kot so: Acrocephalus, Acta entomogica Slovenica, Exuviae, Hladnikia, Natura Sloveniae, Notulae Odonatologicae, Opuscula zoologica fluminensia, Proteus Jogan, J. (2001): Floristika na raziskovalnih taborih študentov biologije. Natura Sloveniae 3(2): 5-18. Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 11 RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE ŽIROVNICA 2003 Letošnji tabor je bil gorenjsko obarvan, saj smo bili locirani tik pod Stolom v naselju Zabreznica v osnovni šoli Žirovnica. Letošnji termin tabora se je pokrival z običajnimi termini prejšnjih let med 22.7. in 1.8. Naše raziskovalne ekipe so svoje poti usmerjale predvsem v Karavanke in po ravnicah ob reki Savi Bohinjki in Dolinki. Usmerjali so se tudi proti obrobjem Julijcev. Na taboru je sodelovalo 67 študentov in mentorjev. Za oznako mednarodni tabor so poskrbeli trije študenje iz Avstrije, tri študentke iz Srbije, študentka iz dalnje Irske in študent iz Nizozemske. Letos je na taboru sodelovalo kar enajst raziskovalnih skupin. To številko so dosegli in presegli samo na taboru v Šalovcih ’99. Letos sta se za najtežjo skupino potegovali kar dve: botanična skupina in skupina za pajke. Po drugi strani pa je zaradi bolezni in odpovedi ena skupina pristala celo na eni sami udeleženki. Botanična skupina si je za nalogo zadala popis kvadrantov zahodnih Karavank, ki so bile v preteklosti bolj slabo popisane, to nalogo so ����� ��� �������� ��� ������ ��� ���������� ��� ������� ��� ������ ���� ������ ��� ��������� ��� ������ ��� ������ ��� ������ ��� ������� ��� ����� ��� ������� ��� ������ ��� �������� ��� ������ ���� ��� ������ ��� Slika 1. Pregled krajev in let na RTŠB-jih v letih 1988-2003. 12 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 odlično izvedli in kar lepo dvignili število vrst na kvadrant v tem delu Slovenije. Skupina za ptice se je lotila pregleda vrst po višinskih pasovih, prav tako so člani te skupine pregledovali tudi vodne površine v bližnji in daljni okolici šole, oči pa so imeli venomer uprte v skalne stene. Dvakrat so se pridružili skupini za ektoparazite ptic in malih sesalcev ob poskusu omrežitve ptic, ob tem so jim ti nadeli prstane in pregledali za morebitnimi paraziti. Kljub lepemu številu ujetih ptic pa je bila njihova glavna usmeritev lov malih sesalcev, ki so jih lovili v pasti. Skupina za netopirje se je lotevala svojega običajnega mučnega pregledovanja zvonikov cerkva, podstrešij starih hiš in jam. Netopirje so poskušali izslediti tudi ob pomoči tehnologije, s tako imenovanimi detektorji. Tako kot prejšnja skupina so tudi ti poskušali omrežiti svoje kosmate prijatelje, a uspehi niso bili tako bleščeči. Skupina za plazilce si je med drugim za nalogo tega poletja zadala poiskati velebitsko kuščarico. Kljub zelo intenzivnemu iskanju jim to ni uspelo. Temu neuspehu navkljub pa se lahko pohvalijo s kar nekaj vrstami in pregledanim obsežnim območjem. Skupina za kobilice je pregledala vse »ta prave« travnike daleč naokoli, tudi v višave so posegli. Člani te skupine so se z izrazom bojnega krika na obrazu pognali med travne bilke s svojim orožjem v rokah. Svoje ujetnike so nosili domov, jim prebrali ime, čin in serijsko številko ter jih zapakirali v fijolce. Podobno se je godilo s skupino za metulje, le da so bili bolj nežni do svojih objektov poželenja, saj so jim ime in čin prebrali kar na daleč. Ujeli in izprašali so le najbolj sumnjive tipe in jih občasno tudi neusmiljeno privedli domov. Travnikov se je lotevala tudi skupina za pajke. Po njih so pregledovali vsak kotiček, pa četudi je bil pod zemljo. Poleg travnikov so se lotevali tudi tal v gozdovih in se motali okrog skalnih sten. Skupina za kačje pastirje je, vedno pripravljena na zabavo, uspešno pregledala vse vodne lokalitete, znane in manj znane, ter tako dopolnila stare podatke ali jih potrdila. Močna skupina za dvoživke se je ponoči vozila za zablojenimi žabami, ki so se po prekrokanem večeru zibale po cestah. Večkrat so se pridružili skupini za kačje pastirje, saj so se oboji radi zadrževali pri vseh mogočih vodah. Posebnost te skupine je bilo tudi njihovo prevozno sredstvo, ki se je občasno kar trmasto odločilo prenehati delovati, in je bilo večkrat na servisu kot pa na terenu. Skupina za hrošče je letos imela novega, robustnega mentorja in ta je svoje krhke podanike preganjal do njihovih skrajnih moči, a bili so mu kos, včasih je celo sam prej Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 13 omagal kot sami člani. Sicer pa so obrnili vse skale in pridno odkrivali trofeje za trofejami. Tabor se je sicer začel z zbiranjem udeležencev, ki so prihajali z vseh koncev in krajev in z vsemi možnimi prevoznimi sredstvi. Po seznanjanju z okoljem, šolo, mentorji in po vseh obveznih sestankih, se je tabor prevesil v raziskovalni del. Tudi letos so bila večerna predavanja, in sicer dve. Prvo je bilo v angleščini o novem priročniku za določanje slovenskih dvoživk. Predaval je Paul Veenvliet, ki je po predavanju razkazal svoj priročnik in ga postavil na voljo za nakup. V drugem predavanju je Tomi Trilar navduševal s čistimi in melodičnimi zvoki ptic naših gozdov. Po predavanju je odgovarjal še na nekatera vprašanja mladih nadobudnih študentov. Udeleženci tabora med večerno sprostitvijo. (foto: B. Potisk) Letošnji tabor je imel kar dve posebnosti. Na veliko začudenje vseh se ni slišalo nobenih pritožb vegeterjancev, kljub temu, da sta bila med njimi tudi dva ekstremna primerka. To gre verjetno prisoditi temu, da so si kar sami sestavili jedilnik, predvsem pa je za to kriv Tomo, naš cenjeni kuhar, ki je ustvarjal čudeže in zadovoljil kar ves 14 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 tabor. Njegova čudežna roka nam je tudi rešila tradicionalni piknik, ki se ga je tudi udeležil z družino. Druga posebnost je bila, da ni bilo organiziranega izleta na prosti dan, ki je nespametno prišel na nedeljo, ko je bilo na tem območju največ turistov. Posebno pozornost zaslužita dva učenca te šole, ki sta kar lep čas hotela priti nazaj v šolo na nove učne ure. Na to temo smo celo dobili obisk s policije. Seveda se moramo posebej lepo zahvaliti ravnatelju šole gospodu Valentinu Sodji. Posodil nam je odlično šolo, morda celo malo preveč odlično. Bil je na voljo in prisluhnil našim tegobam. Zahvala velja tudi računalničarju, ki nam je priskrbel dva računalnika, in to z dostopom do interneta. Tu je primerno omeniti računalnik, ki je bil poželenje večine mentorjev, saj je bil založen z vsemi mogočimi zemljevidi in ortofoto posnetki. Ta res poseben računalnik je prišel k nam iz Centra za kartografijo favne in flore. Za to se lepo zahvaljujem Mladenu Kotarcu, ki se je za en dan tudi udeležil tabora. Zahvaljujem se tudi čistilkam, ki so nam priskbele krpe, metle in ostale čistilne pripomočke, čeprav mnogi verjetno niso bili veseli, da so jih morali tudi uporabiti. Tabor je organiziralo Društvo študentov biologije in v zelo veliko pomoč mi je bil pri organizaciji predsednik društva - Uroš Žibrat. Za finančno stran na samem taboru je skrbela Urška Ferletič. Pri organizaciji pa je sodelovalo kar nekaj ljudi na različne načine. Sliko za tabor je naredila Saša Koželj, za izgled knjižice pa je poskrbel Griša Planinc. Tabor so letos finančno podprli Študentski svet Biotehniške fakultete, Študentska organizacija Biotehniške fakultete v Ljubljani in Študentska organizacija univerze v Ljubljani. Izdatno nas je s hrano založila Splošna bolnišnica Maribor, oskrbela nas je tudi z zdravili. Nekaj hrane so priskrbeli še udeleženci tabora iz lastnih vrtov, sadovnjakov in kleti. Z materialno tehničnimi sredstvi sta nam pomagala Prirodoslovni muzej Slovenije in Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete. Ti ustanovi sta nam skupaj s Centrom za kartografijo favne in flore priskrbeli kar nekaj mentorjev. Nasvidenje do prihodnjič! Dejan Bordjan Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 15 POROČILO O DELU BOTANIČNE SKUPINE Nejc JOGAN Oddelek za biologijo BF, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, e-mail: nejc.jogan@uni-lj.si Udeleženci skupine: Tinka Bačič (mentor), Mojca Bernard, Dragana Bojović, Marijana Galić, Jelena Ilić, Nejc Jogan (mentor), Eva Marija Mayr, Erik Pauer, Maja Pavlin (mentor), Martina Peterlin, Monika Podgorelec, Simona Strgulc Krajšek (mentor), Metka Škrlj, Branka Trčak (mentor), Mojca Železnik Botanična skupina je na RTŠB Žirovnica 2003 raziskovala floro na območju zahodnega dela slovenskih Karavank, ki ga proti severu in zahodu omejuje državna meja, proti jugu reka Sava Dolinka, proti vzhodu pa smo z našim popisovanjem segli do območja Stola, katerega kvadrant je bil že doslej razmeroma dobro floristično obdelan. Popisovali smo višje rastline (cvetnice in praprotnice) po metodi popisovanja srednjeevropske flore, kar pomeni, da je bila osnovna popisna površina tako imenovani »kvadrant«. Ta predstavlja približno pravokotno polje, ki meri od severa proti jugu 3’ zemljepisne širine, od vzhoda proti zahodu pa 5’ zemljepisne dolžine, kar v naših krajih pomeni približno 5×6 km. V posameznem kvadrantu smo načeloma popisovali 2 dni, in ker smo delovali v 2 skupinah, smo lahko v času tabora »obdelali« 9 kvadrantov, ki z večjim delom svoje površine ležijo na območju Karavank. V posameznem kvadrantu smo popisali od približno 200 do prek 600 vrst in podvrst, s čimer se je poznavanje flore tega dela slovenskih Alp bistveno izboljšalo. Dotedanje poznavanja flore tega konca Slovenije je bilo namreč slabo (prim. Jogan & al. 2001), v glavnem so bili na voljo le maloštevilni podatki o pojavljanju nekaterih »trofejnih« vrst, medtem ko se o bolj običajnih vrstah ni vedelo (vsaj sodeč po publikacijah) skoraj nič. Šibko floristično obdelanost tega dela Karavank lahko najbrž pripišemo tudi neposredni bližini Julijskih Alp, ki so s svojim florističnim bogastvom že od nekdaj pritegovale pozornost številnih botanikov in so tako med našimi Alpami najbolje obdelane. V primerjavi s prejšnjimi leti je bila popisovalna učinkovitost floristične skupine nekoliko nižja. Razloge za to lahko po eni strani 16 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 iščemo v logistično težavnem terenu, saj smo veliko časa porabili že za prevoz do mest popisovanja, po drugi strani pa je tudi floristično znanje vseh sodelujočih ravno pri poznavanju alpske flore nekoliko šibkejše in smo tako precej več časa potrebovali za seznanjanje z nekaterimi za nas novimi vrstami. Števi BOT lčni ANIK r A ezul : tati dela po posameznih kvadrantih so prikazani v Tabeli 1. Tabela 1: Prikaz števila popisanih vrst v primerjavi s številom vrst Tabela 1: Prikaz znanih števi leta 2 la 001 popisanih (*: Joganvrst & v al. primerja 2001) vi s številom vrst, znanih leta 2001 (*: Jogan & al. 2001) Kvadrant 9448/3 9448/4 9449/3 9449/4 9549/1 9549/2 9550/1 9550/2 9550/4 Gradivo* 6 10 114 68 120 176 448 205 527 Popisanih 333 327 449 192 619 289 594 650 422 Kot kažejo PARAZITI: tudi prikazani številčni podatki, ki temeljijo na razmeroma obsežnem seznamu literature, na podlagi katere je bilo izdelano Vrsta Gradivo za Atlas flore Slovenije (Jogan Število obro� & ka al. nih 2001), je bila flora �zahodnih rnoglavka (S K yl ar via av tr ank icapil doslej a) le parcialno znana. 51 Nekaj manjkajočih podatk mo o � v virsbi ka lahk trstni o ca poiskali (Acrocephalše us v pal fitocenološki ustris) liter 31 aturi (npr. Aichinger, E., 1933: srpi�na V trstegetationskunde nica (Acrocephalus scirpder aceus)K arawanken), 24 a splošnega vtisa neraziskanosti bi�ja trstnica flor ( e tega Acrocephalusobmočja schoenoba ne enusbi ) kaj dosti 9 popravili. Razmeroma nizek v dosedanji rbji kova�ek ( inter Phyl o es scopbotanik us col ybi o ta v ) za ta konec Slo 7 venije lahko pripišemo več rrazlogom, umenoglavi kr dv alji a �ek od (Re pomembnejših gulus regulus) sta goto 6 vo razmeroma nizka višina ta vrho š�ica ( v Eri zahodnih thacus rubec K ul ar a) avank, ki le redko segajo 5 v alpinski pas, ter razmer mo oma �virska majhne sinica ( skalnate Parus palustris) površine, ki so v 5 visokogorju floristično najbolj zanimiv rjavi srakoper e, (La v ni zahodnih us col urio) Karavankah pa so 4omejene predvsem na severna velik pobočja, a sinica (Par ki us pa maj ležijo or) v Avstriji. Nadalje je 3 v primerjavi s pretežno karbonatno rjava peni podlago ca (Sylvia co Julijcev mmunis) silikatni del skrajno 3 zahodnih odrastkov obravna kobiliv�anega ar (Locust območja el a naevia) razumljivo floristično 3 siromašnejši, čeprav po drugi kos (T starni urdus m skriv erula) a nekatere vrste, ki jih sicer 3 v Sloveniji najdemo �opasta sinica (Parus cristatus) 2 le redko. Kakorkoli že, dejstvo je, da smo s florističnimi raziskavami rumeni vrtnik (Hippolais icterina) 2 na tokratnem RTŠB le nekoliko bolje pokukali v zahodnokaravanško plav�ek (Parus caeruleus) 1 rastlinsko bogastvo, ki mu bo potrebno v nadaljnjih letih posvetiti še skobec (Accipiter nisus) 1 marsikatereo ekskurzijo, da ga bomo bolje spoznali. Skoraj v celoti to mali detel (Dendrocopos minor) 1 velja dza olgospomladansk repka (Aegithalos o cain ud z at godnjepoletno us) floro, 1 floristično podobo pa bi sev �aeda pljica lahk ( o Ixobryc zaokr hus mi oži nutulo s) šele poznavanje jesensk 1 e flore, ki seveda še ni bila kme�ka l r a azvi stovk ta, a ( znotr Hirundo aj rustickater a) e pa lahko pričakujemo 1 predvsem zanimive antropofitske vrste. Vrsta Število gorska rovka (Sorex alpinus) 1 mo�virska rovka (Neomys anomalus) 1 gozdna voluharica (Clethrionomys glareolus) 1 rumenogrla miš (Apodemus flavicol is) 45 belonoga miš (Apodemus sylvaticus) 1 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 17 Po pričakovanju lahko rečemo, da je flora zahodnih Karavank mešanica različnih flornih elemetov, katerih vpliv se v jugovzhodnih apneniških Alpah meša. Po eni strani na toplih južnih pobočjih uspeva še marsikatera ilirska vrsta (kot npr. črni gaber), katerih pogostnost pojavljanja se onstran grebena Karavank zelo zmanjša ali jih preprosto ni več (npr. črni gaber, Barrelierov pajetičnik), po drugi strani subalpinski in alpinski pas na vrhu grebena porašča tipična visokogorska vegetacija s številnimi predstavniki Alpskega geoelementa, ki pa je v tem delu Karavank precej bolj siromašna kot v Julijcih. Poleg spošno razširjenih vrst, ki predstavljajo glavnino flore popisovanega območja, pa velja omeniti še vpliv antropohornih vrst, ki se od bregov Save Dolinke in od magistralne ceste ter železnice širijo tudi vzdolž lokalnih cest in potokov v karavanške doline. K lokalni pestrosti flore precej prispeva raznolika geološka podlaga, zaradi katere srečujemo razmeroma veliko število v naših Alpah sicer redkejših na silikat vezanih vrst, kot so npr. skalna lepnica (Silene rupestris) in Kochov svišč (Gentiana acaulis), čeprav Mednarodno zastopana botanična skupina. (foto: B. Potisk) 18 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 Še malo vaje, pa bo šlo tudi brez mentorjeve pomoči. (foto: B. Potisk) so skrajni zahodni odrastki Karavank prav zaradi silikatne podlage v celoti gledano floristično siromašni. POGLEJMO SI LE NEKATERE OD ZANIMIVIH NAJDB: Navadni čepnjek (Streptopus amplexifolius) je salamonovemu pečatu podobna rastlina z razraslim steblom, na katero naletimo v Sloveniji prav redko. Je tudi ena tistih redkih vrst, ki so bile za floro zahodnih Karavank že dlje znane. Poleg potrditve že znanega pojavljanja pri Javorniškem Rovtu (9550/2) smo ga našli še ob poti na Golico (9550/1) ter nad planino Kočna (9550/2), vendar nikjer v velikem številu primerkov. Podobno raztreseno se v naših Alpah pojavlja rožnati gadnjak (Scorzonera rosea), ki pa je lokalno pogostnejši in tako ga tudi na Golici (9550/1) in pod Babo (9549/2) ni bilo težko opaziti. Na obrečnih vrbiščih v dolini Završnice (9550/4) in na Belem polju (9550/1) smo opazili dve vrsti vrb, o katerih pojavljanju v Sloveniji je zelo malo podatkov. To sta bili črnikasta (Salix myrsinifolia) in volčinasta vrba (Salix daphnoides). Verjetno gre njuno »redkost« pripisati tudi Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 19 splošnemu nepoznavanju vrb in bi sistematično iskanje tudi v drugih alpskih dolinah gotovo odkrilo še marsikatero nahajališče. Ena od najzanimivejših najdb je bil tudi navadni hrustec (Polycnemum majus), ki pa ga z uspevanjem na železniški postaji Žirovnica (9550/4) bolj težko štejemo med tipično karavanško floro. Kakorkoli že, ta drobna enoletnica je bila doslej v Sloveniji najdena na manj kot ducat nahajališčih, od katerih vsa ostala ležijo precej daleč od Alp. Barrelierov pajetičnik (Pseudolysimachion barrelierii) je bil že omenjen. Našli smo ga v Završnici (9550/4) in na Belem polju (9550/1). Nahajališči sta zanimivi, saj naj bi severno od Karavank te vrste sploh več ne bilo. S sistematičnim popisovanjem suhih travišč na južnih pobočjih Karavank v poznem poletju ali jeseni bi severno mejo areala gotovo lahko potisnili še bliže proti državni meji. V zvezi s pojavljanjem te vrste in sorodnega klasnatega pajetičnika (P. spicatum), ki naj bi uspeval le onstran Karavank, pa prav tako še ni vse razjasnjeno. Kar neverjetno se zdi, da bi državna meja tako jasno ločevala dve tako ozkosorodni in ekološko podobni vrsti. Po pogostnosti pojavljanja mreželistke (Goodyera repens) na Avstrijski strani Karavank (Hartl & al. 1992), bi lahko sodili, da je pri nas zaradi neopaznosti pogosto prezrta. Tudi naši dve najdbi pri Podkužah (9549/1) in v dolini Hladnika (9449/3) sta bili skorajda naključni. Sistematično iskanje v podrasti gozdov iglavcev bi to nenavadno orhidejo verjetno razkrilo še kje. Obrast roba magistralne ceste je ne le pri Podkužah (9549/1) nekoliko sumljivo spominjala na dobro znane goste sestoje dveh vrst plodometov (Sporobolus spp.), ki sta se v zadnjih 10 letih s Primorske začeli širiti v notranjost Slovenije, še prej pa sta na Primorsko v času druge svetovne vojne prišli iz Severne Amerike. Kljub temu, da vrsti cvetita šele jeseni, se ju je dalo prepoznati, družbo pa jima je delala še ena severnoameriška neofitska trava: golo proso (Panicum dichotomiflorum). Pojavljanje vseh teh treh vrst tako visoko v Alpah doslej še ni bilo znano. Med neuglednimi »travastimi« rastlinami nas je na kar dveh mokriščih (nad planino Kočna ter v Javorniškem Rovtu) prijetno presenetila avstrijska sita (Eleocharis austriaca s. str.), ki velja v Sloveniji za razmeroma redko, a je verjetno le prezrta zaradi površinske podobnosti z navadno močvirsko sito (E. palustris). Po 20 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 trditvah prof. dr. H. Niklfelda z Dunaja, ki je le deset dni pred RTŠB vodil popisovanje flore na avstrijski strani zahodnih Karavank, najdbi te vrste v montanskem pasu nikakor nista nepričakovani, in tako nas tudi ni presenetilo, da nam je to isto vrsto s Pokljuke (planina Pekel) prinesla tudi odonatološka skupina. In za konec: vsaj sodeč po obsežni literaturi in drugih virih, na katerih temelji Gradivo za Atlas flore Slovenije, naj bi marjetica (Bellis perennis) v tem delu Alp ne rasla. Seveda pa je njena »odsotnost« zgolj pokazatelj slabe floristične obdelanosti in smo jo kar mimogrede našli v vseh raziskovanih kvadrantih. Skupno smo na RTŠB Žirovnica 2003 popisali okoli 900 vrst in podvrst višjih rastlin in zbrali skoraj 4000 terenskih podatkov, ki so že shranjeni v podatkovni zbirki Flora Slovenije Centra za kartografijo favne in flore. Viri: Hartl, H. & al., 1992: Verbreitungsatlas der Farn- und Blütenpflanzen Kärntens. Naturwissenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 str. Zoisova zvončica - Campanula zoysii. (foto: V. Cafuta) Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 21 POROČILO O DELU SKUPINE ZA EKTOPARAZITE PTIC IN SESALCEV Tomi TRILAR Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, p.p. 290, SI-1001 Ljubljana, e-mail: tomi.trilar@pms-lj.si V skupini smo sodelovali: Irena Bevk, Darja Erjavec, Jernej Polajnar, mag. Katarina Prosenc Trilar, dr. Tomi Trilar (mentor) in drugi priložnostno sodelujoči. IZVLEČEK: V času Raziskovalnega tabora študentov biologije Žirovnica 2003 je bilo v jugovzhodnem delu Slovenije obročkanih 21 vrst ptic, ujeti 2 vrsti žužkojedov in 3 vrste glodalcev. Zbranih je bilo tudi 86 vzorcev zunanjih zajedalcev ter 49 vzorcev krvi in tkiv za virološka in bakteriološka testiranja. ABSTRACT: REPORT BY THE GROUP FOR ECTOPARASITES OF BIRDS AND MAMMALS - During the Biology Students Research Camp Žirovnica 2002, a total of 21 bird species in the northwestern part of Slovenia were ringed. 2 insectivore and 3 rodent species were collected. Samples of ectoparasites as well as blood and tissue samples for virology and bacteriology testing were also collected for further examination. Uvod Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 je trajal od 22. julija do 1. avgusta 2003. Sodelujoči v skupini za ektoparazite ptic in sesalcev smo spoznali načine vzorčenja malih sesalcev in lova ter obročkanja ptic. Z ujetih živali smo pobrali tudi zunanje zajedalce ter vzorce za virološka in bakteriološka testiranja. Pri zunanjih zajedalcih smo zbirali pršice (Acarina), klope (Acarina: Ixodidea, Argasidae), muhe kožuharice (Diptera: Hippoboscidae), netopirske muhe (Diptera: Nycteribiidae), bolhe (Siphonaptera), perojede (Mallophaga) in uši (Anoplura). Virologi in bakteriologi bodo vzorce krvi in tkiv testirali na mišjo mrzlico (Hantavirus), babezije (Babesia spp.), boreliozo (Borrelia burgdorferi s. lat.), klopni meningitis, rikecije (Rickettsiales) in erlihije (Erlihia). Sesalčji in parazitski material je shranjen v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, vzorce krvi in tkiv pa na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. 22 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 Poročilo podaja pregled zbranega gradiva brez obdelave rezultatov in izvedenih zaključkov. Pregled zbranega gradiva OBROČKANE PTICE Ptice smo lovili v najlonske mreže velikosti 3,3 x 12 metrov s pomočjo napeva, reproduciranega s kasetofonom. Ujeti ptici smo pričvrstili obroček, ji obrali ektoparazite, določili vrsto, spol in starost, izmerili težo in perut ter druge biometrične podatke, potrebne za nedvoumno določitev vrste. Pri golečih se pticah smo popisali način golitve. Po tehtanju smo ptico izpustili. Ptice smo lovili in obročkali na šestih lokalitetah: SLO: Pokljuka, MRZLI STUDENEC, 1200 m Z (VM23, 1285 m, 080-C1) (29.7.2003), SLO: Pokljuka, RUDNA DOLINA, Petkovec (VM13, 1320 m, 080-B1) (29.7.2003), SLO: Pokljuka, Rudna dolina, PETKOVEC (VM23, 1270 m, 080-B1) (29.7.2003), SLO: ZASIP, Berje (VM34, 540 m, 056-A3) (28.7.2003), SLO: Zasip, MUŽJE, Piškovica (VM34, 550 m, 055-C3) (30. in 31.7.2003) in SLO: Zgornje Gorje, GRABČE, nad reko RADOVNO (VM23, 720 m, 055-B3) (25.7.2003). Kirurška natančnost pod budnim očesom mentorja. (foto: B. Potisk) BOTANIKA: Tabela 1: Prikaz števila popisanih vrst v primerjavi s številom vrst znanih leta 2001 (*: Jogan & al. 2001) Kvadrant 9448/3 9448/4 9449/3 9449/4 9549/1 9549/2 9550/1 9550/2 9550/4 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 23 Gradivo* 6 10 114 68 120 176 448 205 527 Popisanih 333 327 449 192 619 289 594 650 422 Obročkali smo 164 ptic, ki pripadajo 21 vrstam: PARAZITI: Vrsta Število obro�kanih �rnoglavka (Sylvia atricapil a) 51 mo�virska trstnica (Acrocephalus palustris) 31 srpi�na trstnica (Acrocephalus scirpaceus) 24 bi�ja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) 9 vrbji kova�ek (Phyl oscopus col ybita) 7 rumenoglavi kralji�ek (Regulus regulus) 6 taš�ica (Erithacus rubecula) 5 mo�virska sinica (Parus palustris) 5 rjavi srakoper (Lanius col urio) 4 velika sinica (Parus major) 3 rjava penica (Sylvia communis) 3 kobili�ar (Locustel a naevia) 3 kos (Turdus merula) 3 �opasta sinica (Parus cristatus) 2 rumeni vrtnik (Hippolais icterina) 2 plav�ek (Parus caeruleus) 1 skobec (Accipiter nisus) 1 mali detel (Dendrocopos minor) 1 dolgorepka (Aegithalos caudatus) 1 �apljica (Ixobrychus minutus) 1 kme�ka lastovka (Hirundo rustica) 1 S V ESA rsta LCI Število gorska rovka (Sorex alpinus) 1 Zaradi metode vzorčenja, ki nam je bila dostopna, smo člani mo�virska rovka (Neomys anomalus) 1 skupine raziskovali sesalce, ki jih na osnovi majhnosti štejemo med gozdna voluharica (Clethrionomys glareolus) 1 male sesalce (Micromammalia). Med male sesalce štejemo žužkojede rumenogrla miš (Apodemus flavicol is) 45 (Insectivora) in glodalce (Rodentia). belonoga miš (Apodemus sylvaticus) 1 Delali smo po metodi minimalne linije. Pri tej metodi čez noč postavimo 30 pasti v liniji, ki so med seboj oddaljene 5 metrov. Uporabljali smo živolovke tipa »Eliot special« in »Sherman« z ovsenimi kosmiči in konzerviranimi sardinami za vabo. Z ujetih živali smo pobrali zunanje zajedalce ter določili vrsto in spol. Izmerili smo dolžino telesa, repa, stopala zadnje noge in ušesa ter težo. Vzeli smo vzorce krvi in organov za virološka in bakteriološka testiranja. BOTANIKA: Tabela 1: Prikaz števila popisanih vrst v primerjavi s številom vrst znanih leta 2001 (*: Jogan & al. 2001) Kvadrant 9448/3 9448/4 9449/3 9449/4 9549/1 9549/2 9550/1 9550/2 9550/4 Gradivo* 6 10 114 68 120 176 448 205 527 Popisanih 333 327 449 192 619 289 594 650 422 PARAZITI: Vrsta Število obro�kanih �rnoglavka (Sylvia atricapil a) 51 mo�virska trstnica (Acrocephalus palustris) 31 srpi�na trstnica (Acrocephalus scirpaceus) 24 bi�ja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) 9 vrbji kova�ek (Phyl oscopus col ybita) 7 rumenoglavi kralji�ek (Regulus regulus) 6 taš�ica (Erithacus rubecula) 5 mo�virska sinica (Parus palustris) 5 24 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 rjavi srakoper (Lanius col urio) 4 velika sinica (Parus major) 3 rjava penica (Sylvia communis) 3 Izpreparirali smo kobil lobanje i�ar (Locustin el a jih naevetik ia) etirane shranili v alk 3 oholu. V laboratoriju smo k lobanje os (Turdus osuši merul li a) in jih očistili v dermestidariju 3 (kolonija hroščev slaninarjev ( �opas Dermestes ta sinica (Parus )) ter živ cristatus) ali ponovno določili. 2 Vzorčili smo na štirih lokal rumeni vrtnik (Hip iptetah: olais icterina) 2 plav�ek (Parus caeruleus) 1 SLO: Žirovnica, ZAVRŠNICA (VM43, 540 m, 056-A3) (24.7.2003), skobec (Accipiter nisus) 1 SLO: SMOKUČ (VM33, 535 m, 056-A3) (26.7.2003), mali detel (Dendrocopos minor) 1 SLO: Zasip, MUŽJE (VM34, 660 m, 055-C3) (25.7.2003) in dolgorepka (Aegithalos caudatus) 1 SLO: Zasip, MUŽJE, Piškovica (VM34, 550 m, 055-C3) (27.7.2003). �apljica (Ixobrychus minutus) 1 Ujeli in obdelali smo 49 glodalcev in r kme�ka lastovka (Hirundo rustica o ) vk, pripadajočih 5 vrstam: 1 Vrsta Število gorska rovka (Sorex alpinus) 1 mo�virska rovka (Neomys anomalus) 1 gozdna voluharica (Clethrionomys glareolus) 1 rumenogrla miš (Apodemus flavicol is) 45 belonoga miš (Apodemus sylvaticus) 1 VZORCI EKTOPARAZITOV Ektoparazite smo zbirali s prečesavanjem ujetih malih sesalcev, obiranjem ujetih ptičev, vlečenjem zastave in prostovoljnimi prispevki udeležencev tabora, ki so nam z veseljem odstopili odvečne klope. Šest vzorcev ektoparazitov z netopirjev so nam darovali člani skupine za netopirje. Zbrali smo pršice (Acarina), klope (Acarina: Ixodidea, Argasidae), muhe kožuharice (Diptera: Hippoboscidae), netopirske muhe (Diptera: Nycteribiidae), bolhe (Siphonaptera), perojede (Mallophaga) in uši (Anoplura). Zbrali smo ektoparazite z lokalitet: SLO: Žirovnica, ZAVRŠNICA (VM43, 540 m, 056-A3) (24.7.2003), SLO: Belca, potok BELCA, tunel (VM15, 900 m, 054-B1) (29.7.2003), SLO: Dovje, gozd pod skalami BOROVJE (VM15, 1100 m, 054-B1) (30.7.2003), SLO: Jesenice, JAVORNIŠKI ROVT (VM24, 975 m, 055-C2) (29.7.2003), SLO: Kropa, SV. LENART (VM32, 530 m, 082-C3) (24.7.2003), SLO: Kupljenik, SV. ŠTEFAN (VM23, 770 m, 081-C1) (25.7.2003), SLO: Mošnje, SV. ANDREJ (VM33, 480 m, 082-C1) (25.7.2003), Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 25 SLO: SMOKUČ (VM33, 535 m, 056-A3) (26.7.2003), SLO: Spodnja Sorica, SV. NIKOLAJ (VM22, 810 m, 103-A1) (26.7.2003), SLO: Trenta, Kugijev spomenik (VM04, 810 m, 052-C3) (27.7.2003), SLO: ZASIP (VM34, 550 m, 055-C3) (31.7.2003), SLO: ZASIP, Berje (VM34, 540 m, 056-A3) (28.7.2003), SLO: Zasip, MUŽJE (VM34, 660 m, 055-C3) (25.7.2003), SLO: Zasip, MUŽJE, Piškovica (VM34, 550 m, 055-C3) (30.7.2003) in SLO: Zgornje Gorje, GRABČE (VM23, 720 m, 055-B3) (25.7.2003). Zbrali smo 86 vzorcev zunanjih zajedalcev z 10 ptičjih in 9 sesalčjih vrst ter z vlečenjem zastave po vegetaciji: Vrsta Število vzorcev rumenogrla miš (Apodemus flavicol is) 45 belonoga miš (Apodemus sylvaticus) 1 gozdna voluharica (Clethrionomys glareolus) 1 gorska rovka (Sorex alpinus) 1 pozni netopir (Eptesicus serotinus) 2 navadni netopir (Myotis myotis) 2 ostrouhi netopir (Myotis blythi ) 1 sivi uhati netopir (Plecotus austriacus) 1 taš�ica (Erithacus rubecula) 2 �rnoglavka (Sylvia atricapil a) 9 mo�virska trstnica (Acrocephalus palustris) 5 siva pastirica (Motacil a cinerea) 2 kos (Turdus merula) 2 skobec (Accipiter nisus) 1 srpi�na trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) 1 rjavi srakoper (Lanius col urio) 1 mo�virska rovka (Neomys anomalus) 1 rjava penica (Sylvia communis) 1 prostovoljni prispevki udeležencev tabora (Homo sapiens) 5 vle�enje zastave po vegetaciji 2 VZ Vrsta ORCI ZA VIROLOŠKA IN Števi BAKTERIOLOŠKAlo TESTIRANJA gorska rovka (Sorex alpinus) 1 Ujetim malim sesalcem smo vzeli vzorce krvi, možganov, srca, mo�virska rovka (Neomys anomalus) 1 pljuč, jeter, vranice, ledvic, sečnega mehurja in ušes. Vzorce krvi gozdna voluharica (Clethrionomys glareolus) 1 smo shranili pri 4ºC, tkiva pa zamrznili. Virologi in bakteriologi rumenogrla miš (Apodemus flavicol is) 45 Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete bodo belonoga miš (Apodemus sylvaticus) 1 KOBILICE: Lok. Gauss-Krügerjeve koordinate, opis lokalitete, nm.v. (m), habitat L1 x=5418900, y=5143550; Zg. Radovna; travnik ob cesti pri kmetiji Psank; AS 54; 780; gojen travnik L2 x=5419150, y=5143170; Zg. Radovna; travniki ob kmetiji Boštjan; AS 54; 780; ekstenziven suh travnik L3 x=5418740, y=5142720; Zg. Radovna; grbinasti travniki, 600 m JZ od kmetije Boštjan; AS 54; 780; ekstenziven suh travnik. L4 x=5440230, y=5143170; Planina Zelenica; pašniki pod planinskim domom Iskra; AS 56; 1425; ekstenzivni pašnik L5 x=5440390, y=5143280; Planina Zelenica; ob poti, 200 m SV od planinskega doma Iskra; AS 56; 1490; ob gorski poti. L6 x=5440390, y=5143280; Planina Zelenica; pašnik, 200 m SV od planinskega doma Iskra; AS 56; 1425; ekstenziven pašnik L7* x=5419607, y=5146774; Mojstrana; cerkev Sv.Klemna; AS 54; 640; [pajkova mreža pod napuš�em] L8 x=5433880, y=5144840; Belš�ica, Olipova planina; pašnik, 1800 m ZSZ od Potoškega stola; AS 56; 1730; ekstenziven pašnik L9 x=5434710, y=5144880; Belš�ica; traviš�a na slemenu med vrhovoma M.vrh in Vajnež; AS 56; 2070; gorski travnik L10 x=5433440, y=5145500; Belš�ica, Hrašenska planina; travnik, 750 m JJV od vrha Srednica; AS 56; 1840; visokogorski travnik L11* x=5424600, y=5122300; Soriška planina, natan�na lokacija neznana; AS 103; 1150; ni podatka L12* x=5422900, y=5132800; Pokljuka, Goreljek; Mo�ila; AS 80; 1200; mo�virje Vrsta Število vzorcev rumenogrla miš (Apodemus flavicol is) 45 belonoga miš (Apodemus sylvaticus) 1 gozdna voluharica (Clethrionomys glareolus) 1 gorska rovka (Sorex alpinus) 1 pozni netopir (Eptesicus serotinus) 2 26 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 navadni netopir (Myotis myotis) 2 ostouhi netopir (Myotis blythi) 1 sivi uhati netopir (Plecotus austriacus) 1 zbrane vzor ta ce š�ica ( krvi Erith in acus r tkiv ubecula testir ) ali na mišjo mrzlico (Hanta 2 virus), babezije (B �rnog abesia l avka spp .(Sy ), lvia bor at elrica iozpil o a() Borrelia burgdorferi s. lat.), 9 klopni m meningitis, rik o�virska trstn ecije (Rick ic eta (Acrocephalus tsiales) in erlpalustris ihije ( ) Erlihia). 5 siva pastirica (Motacil a cinerea) 2 Zbrali smo vzorce za virološka in bakteriološka testitranja z kos (Turdus merula) 2 lokalitet: skobec (Accipiter nisus) 1 SLO: Žiro sr vnica, ZA pi�na trstnica (Acrocephalus sch VRŠNICA (VM43, 540 m, 056- oenoba A3) (24 e.n 7 us) .2003), 1 SL rjavi srakoper (Lani O: SMOKUČ (VM33, 535 m, 056-us col ur A3) (26.io7) .2003), 1 SLO: Zasip mo�virska , MUŽJE (VM34 rovka (Neomys anomal , 660 m, 055-C3) (25.7us) .2003) in 1 SLO: Zasip rjava pe , MUŽJE, Pišk n o ica (Sylvia c vica (VM34 ommunis) , 550 m, 055-C3) (27.7.2003). 1 prostovoljni prispevki udeležencev tabora (Homo sapiens) 5 V virološko in bakteriološko testiranje smo poslali 49 vzorcev vle�enje zastave po vegetaciji 2 sesalčje krvi in tkiv: Vrsta Število gorska rovka (Sorex alpinus) 1 mo�virska rovka (Neomys anomalus) 1 gozdna voluharica (Clethrionomys glareolus) 1 rumenogrla miš (Apodemus flavicol is) 45 belonoga miš (Apodemus sylvaticus) 1 KOBILICE: Lok., Gauss-Krügerjeve koordinate, Opis lokalitete, nm.v. (m), Habitat L1: x=5418900, y=5143550; Zg.Radovna; travnik ob cesti pri kmetiji Psank; AS 54; 780; Gojen travnik. L2: x=5419150, y=5143170; Zg.Radovna; travniki ob kmetiji Boštjan; AS 54; 780; Ekstenziven suh travnik. L3: x=5418740, y=5142720; Zg.Radovna; grbinasti travniki, 600m JZ od kmetije Boštjan; AS 54; 780; Ekstenziven suh travnik. L4: x=5440230, y=5143170; Planina Zelenica; pašniki pod planinskim domom Iskra; AS 56; 1425; Ekstenzivni pašnik. L5: x=5440390, y=5143280; Planina Zelenica; ob poti, 200m SV od planinskega doma Iskra; AS 56; 1490; Ob gorski poti. L6: x=5440390, y=5143280; Planina Zelenica; pašnik, 200m SV od planinskega doma Iskra; AS 56; 1425; Ekstenziven pašnik. L7*: x=5419607, y=5146774; Mojstrana; cerkev Sv.Klemna; AS 54; 640; [Pajkova mreža pod napuš�em.] L8: x=5433880, y=5144840; Belš�ica, Olipova planina; pašnik, 1800m ZSZ od Potoškega stola; AS 56; 1730; Ekstenziven pašnik. L9: x=5434710, y=5144880; Belš�ica; traviš�a na slemenu med vrhovoma M.vrh in Vajnež; AS 56; 2070; Gorski travnik. L10: x Skupina za ektopar =5 azi 433440, y=5145500; Bel te ptic in sesalcev se pr š�ica edsta , Hr vi. (fašensk oto: B a . Pplanin otisk) a; travnik, 750m JJV od vrha Srednica; AS 56; 1840; Visokogorski travnik. L11*: x=5424600, y=5122300; Soriška planina, natan�na lokacija neznana; AS 103; 1150; Ni podatka. L12*: x=5422900, y=5132800; Pokljuka, Goreljek; Mo�ila; AS 80; 1200; Mo�virje. L13: x=5434730, y=5141300; Žirovnica, dolina Završnice; pašnik ob cesti proti Valvasorjevemu domu, 350m V od vrha Sivo rebro; AS 56; 680; Ekstenziven pašnik in gozdni rob. Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 27 POROČILO O DELU ARANEOLOŠKE SKUPINE Rok KOSTANJŠEK Oddelek za biologijo BF, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, e-mail: rok.kostanjsek@uni-lj.si Udeleženci skupine: dr. Rok Kostanjšek (mentor), Tjaša Lokovšek (somentor), Urša Budja, Matjaž Gregorič, Živa Pipan, Boštjan Sagadin, Tina Stepišnik, Banič Blaž, Borut Mavrič IZVLEČEK: V času Raziskovalnega tabora smo preučevali favno pajkov na širšem področju Žirovnice. Na 36 lokalitetah smo našli 80 vrst pajkov iz 24 družin, med katerimi vrste Philodromus corticinus, Theridion nigrovariegatum, Drassyl us lutetianus in Micaria silesiaca doslej v Sloveniji še niso bile najdene. ABSTRACT: REPORT BY THE ARANEOLOGICAL GROUP - During the Biology Students Research Camp spider fauna was studied in wider area of Žirovnica. 80 spider species belonging to 24 families were found in 36 localities, including species Micaria silesiaca, Drassyllus lutetianus, Theridion nigrovariegatum and Philodromus corticinus, which are new records for the Slovenian spider fauna. Uvod Favna pajkov Gorenjske je med najbolje poznanimi v Sloveniji, predvsem po zaslugi araneologa Antona Polenca. Ta se je v svojih delih osredotočil predvsem na Škofjeloško hribovje in južni del Julijskih alp, zato so podatki o favni pajkov v preostalem delu Julijcev in Karavank redki, v nekaterih UTM kvadratih pa podatkov o pajkih celo ni. Zato je bilo delo araneološke skupine na taboru RTŠB Žirovnica 2003, poleg seznanjanja udeležencev s tehikami vzorčenja in sistematiko pajkov osredotočeno predvsem na vzorčenje pajkov na zanimivejših lokalitetah širšega območja Žirovnice. Metode Pajke smo vzorčili s selektivnimi in neselektivnimi metodami. Pri vzorčenju smo uporabljali talne pasti z etilenglikolom, vzorčenje z lovilno vrečo, selektivno vzorčenje s pinceto ali aspiratorjem (ekshaustorjem), ter vzorčenje listne stelje s sitom. Vzorčenje je 28 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 Iz pajčje perspektive. (foto: B. Potisk) večinoma potekalo podnevi, na dveh lokalitetah pa smo vzorčili tudi ponoči. Živali smo konzevirali v 70% etanolu. Material je shranjen na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rezultati Vzorčenje je potekalo na 36 lokalitetah, kjer smo našli 80 vrst pajkov iz 24 družin. Del pajkov (34 vrst) bo zaradi zahtevnejše sistematike obdelan kasneje. Natančnješi rezultati, vključno s seznamom vrst in opisi lokalitet, bodo podani v kasnejših prispevkih. Med nabranimi pajki smo naleteli na precej zanimivih pajkov in nekaj vrst, ki do sedaj v Sloveniji še niso bile najdene, kot na primer: Micaria silesiaca L Koch, 1875 To zanimivo mravljeliko vrsto iz družine podskalnikarjev (Gnaphosidae) smo našli v Vratih. Vrsta je sicer razširjena po vsej Evropi, a redko najdena. Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 29 Drassillus lutetianus (L Koch, 1866) (Gnaphosidae) Ta vrsta podskalnikarja (Gnaphosidae) je bila nedavno premeščena iz rodu Zelotes. Vrsta je redko najdena in navadno vezana na vlažnejše okolje. Našli smo jo na stenah pri vodnem zajetju nad Žirovnico. Philodromus corticinus (CL Koch, 1837) Kljub navidezni podobnosti z rakovičarji (Thomisidae) je bil ta rod, skupaj s še nakaterimi rodovi, premeščen v samostojno družino (Phiilodromidae). Za razliko od rakovičarjev pa predstavniki rodu Phliodromus plen tudi zasledujejo. Pri grabljenju plena jim je v pomoč šop dlačic (skopula) na zadnjem in predzadnjem členu nog, ki jim nudi boljši oprijem. Kot ostali predstavniki v rodu ima tudi alpska vrsta P. corticinus značilno lisasto varovalno barvo, zato jo v naravnem okolju težko opazimo. Vrsta je bila najdena v dolini Završnice. Theridion nigrovariegatum Simon, 1873 To drobno vrsto krogličarja (Theridiidae) najdemo na prisojnih legah, kjer plete neurejene mreže, značilne za vse predstavnike družine. Vrsta je razširjena po vsej Palearktiki, a redko najdena. Našli smo jo na obrežju Save Bohinjke. Kdo je Roku napravil štumfke? (foto: B. Potisk) 30 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 Suckers. (foto: B. Potisk) Zaključek Zaradi slabe raziskanosti pajkov Julijskih alp in Karavank so rezultati RTŠB Žirovnica 2003 pomembern prispevek k poznavanju pajkov tega dela Slovenije. Glede na kratek čas vzorčenja, neugoden letni čas ter sušno obdobje v času raziskovalnega tabora, so rezultati obdelave nabranega materiala pokazali relativno veliko vrstno raznolikost pajkov na preiskovanem območju. Odkritje novih, v Sloveniji doslej še neodkritih vrst pa potrjuje slabo raziskanost pajkov v Sloveniji in kaže na upravičenost nadaljnih raziskav araneofavne v severnozahodnem delu Slovenije. Viri Roberts M. J. (1995): Spiders of Britain and Northern Europe. Collins field guide series. Harper Collins Publishers, London, 383 pp. Heimer S., Nentwig W. (1991): Spinnen Mitteleuropas. Paul Parey, Berlin, 543 pp. Nentwig W., Hänggi A., Kropf C., Blick T. Central European Spiders - Determination Key [http://www.araneae.unibe.ch/index.html] Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 31 POROČILO O DELU SKUPINE ZA KOBILICE Urša KOCE Zavrti 18, SI-1234 Mengeš, e-mail: ursa.koce@kiss.si Udeleženci skupine: Helena Bavec, Dejan Galjot, Maarten de Groot, Katja Karba, Urša Koce (mentor), Jošt Stergaršek IZVLEČEK: Na RTŠB Žirovnica 2003 je Skupina za kobilice obiskala približno 30 lokalitet v Karavankah in Julijskih Alpah ter popisala 35 vrst kobilic (Orthopteroidea: Saltatoria). Kot vrstno najbogatejši so se izkazali gorski ekstenzivni pašniki in senožeti na planinah Karavank, nizko barje Ledine na Jelovici ter združba pomladanske rese in rdečega bora, Erico-Pinetum, v Brju ob Savi Dolinki. Našli smo tudi dve vrsti z Rdečega seznama, Metrioptera brachyptera in Poecilimon ornatus. ABSTRACT: During the BSRC Žirovnica 2003 the Grasshoppers group visited about 30 localities in Karavanke and Julijske Alpe and censused 35 species of grasshoppers (Orthopteroidea: Saltatoria). The most abundant in species were mountainous extensively managed pastures and grasslands in Karavanke, moorland Ledine at Jelovica and Erico-Pinetum Brje on the river bank of Sava Dolinka. We have found two species from the Red list of endangered Slovene species, Metrioptera brachyptera and Poecilimon ornatus. Poročilo Kobilice (Orthopteroidea: Saltatoria) so ena izmed skupin žuželk, ki jim je bilo predvsem v zadnjem času v Sloveniji posvečeno le malo sistematičnih raziskav razširjenosti. Če že, potem so dandanašnji redki poznavalci nekoliko bolj natančno raziskovali dva skrajna konca naše države - severovzhod s Halozami, Slovenskimi goricami in Goričkim ter jugozahod s favnistično splošno bogatimi kraškimi travišči. Svet Karavank, kjer je tokrat potekal Raziskovalni tabor študentov biologije, pripada gorenjski geografski regiji. Pred nekaj desetletji je bila prav ta regija glede kobilic med bolje raziskanimi, čeprav natančnih podatkov o razširjenosti posameznih vrst vendarle ni zaslediti. Da bo nekoč drugače, je na RTŠB Žirovnica 2003 sklenila naša novo krščena Skupina za kobilice. Na teren smo se večinoma podali nedaleč od Žirovnice, v Karavanke. Predvsem smo se posvetili gorskim travnikom in pašnikom na planinah Belščice, na planinah Zelenica, Železnica in Jureževa 32 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 planina ter dolini Završnice. Dvakrat smo se odpravili tudi v Julijske Alpe, kjer smo obiskali dolino Radovno in Ledine na Jelovici. Ves čas tabora smo beležili vrste, ki smo jih opazili v neposredni okolici šole v Zabreznici, kjer smo bili nastanjeni. Nekaj primerkov posameznih vrst kobilic so nam s svojih terenov prinesli tudi člani drugih raziskovalnih skupin. Lokalitete le-teh so v tabeli (Tabela 1) označene z *. Kobilice smo le malokrat vzorčili z lovilno mrežo - »catcherjem«, saj je ta okornejša kot gola roka, in je pri popisih razširjenosti, ki ne vključujejo raziskav številčnosti, pravzaprav nepotrebna. Kobilice smo torej večinoma lovili z rokami in jih shranjevali v kozarčkih z alkoholom. Takoj po prihodu s terena smo jih osušili in shranili v zmrzovalniku. Mnoge vrste smo na terenu tudi žive fotografirali. Večino vrst smo lahko določili že kar na terenu s pomočjo slikovnega ključa, ostale pa smo si podrobneje ogledali pod lupo in jih določili z dihotomnim ključem. Kljub vsemu pri nekaterih vrstah nismo uspeli pregnati dvomov o pravilni določitvi, zato te v rezultatih navajamo le z imenom rodu. Material smo shranili, tako da bo zanesljiva določitev mogoča po posvetu z drugimi poznavalci skupine. Gomphocerus rufus je suholjubna kratkotipalčnica s kijasto zadebeljenimi tipalnicami. (foto: J. Stergaršek) Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 33 Tabela 1: Preglednica obiskanih lokalitet. S, J, V, Z - smeri neba. AS 00 - stran v Atlasu Slovenije. *Lokalitete, ki jih nismo obiskali sami, od tod so nam posamezne primerke prinesli udeleženci drugih skupin na taboru. Lok. Gauss-Krügerjeve koordinate Opis lokalitete nm.v. (m) Habitat L1 x5418900 y5143550 Zg. Radovna; travnik ob cesti pri kmetiji Psank; AS 54. 780 Gojen travnik. L2 x5419150 y5143170 Zg. Radovna; travniki ob kmetiji Boštjan; AS 54. 780 Ekstenziven suh travnik. L3 x5418740 y5142720 Zg. Radovna; grbinasti travniki, 600m JZ od kmetije Boštjan; AS 54. 780 Ekstenziven suh travnik. L4 x5440230 y5143170 Planina Zelenica; pašniki pod planinskim domom Iskra; AS 56. 1425 Ekstenzivni pašnik. L5 x5440390 y5143280 Planina Zelenica; ob poti, 200m SV od planinskega doma Iskra; AS 56. 1490 Ob gorski poti. L6 x5440390 y5143280 Planina Zelenica; pašnik, 200m SV od planinskega doma Iskra; AS 56. 1425 Ekstenziven pašnik. L7* x5419607 y5146774 Mojstrana; cerkev Sv. Klemna; AS 54. 640 [Pajkova mreža pod napuš�em.] L8 x5433880 y5144840 Belš�ica, Olipova planina; pašnik, 1800m ZSZ od Potoškega stola; AS 56. 1730 Ekstenziven pašnik. L9 x5434710 y5144880 Belš�ica; traviš�a na slemenu med vrhovoma M. vrh in Vajnež; AS 56. 2070 Gorski travnik. L10 x5433440 y5145500 Belš�ica, Hrašenska planina; travnik, 750m JJV od vrha Srednica; AS 56. 1840 Visokogorski travnik. L11* x5424600 y5122300 Soriška planina, natan�na lokacija neznana; AS 103. 1150 Ni podatka. L12* x5422900 y5132800 Pokljuka, Goreljek; Mo�ila; AS 80. 1200 Mo�virje. Žirovnica, dolina Završnice; pašnik ob cesti proti L13 x5434730 y5141300 Valvasorjevemu domu, 350m V od vrha Sivo rebro; 680 Ekstenziven pašnik in gozdni rob. AS 56. Žirovnica, planina Planica; ob cesti proti L14 x5435156 y5141422 Valvasorjevemu domu, 800m VSV od vrha Sivo rebro; 885 Gozdni rob. AS 56. Žirovnica, Zabreška planina; travnik ob cesti proti L15 x5435655 y5141490 Valvasorjevemu domu, pri odcepu proti Boslovški 930 Ekstenziven suh travnik z lesnimi planini; AS 56. vrstami. L16 x5435370 y5142040 Žirovnica, Zabreška planina; kamniš�e ob cesti proti Valvasorjevemu domu, 900m JJV od V. doma; AS 56. 1020 Kamniš�e ob cesti in gozdni rob. L17 x5434620 y5142340 Žirovnica, Žirovniška planina; ob cesti proti Potoški planini, 500m JJZ od Valvasorjevega doma; AS 56. 1020 Gozdni rob. L18 x5433765 y5143290 Žirovnica, Potoška planina; pašnik ob cesti, 750m J od vodnega vira Urbas; AS 56. 1230 Ekstenziven pašnik. L19 x5432970 y5138160 Zasip; desni breg Save Dolinke, 1300m VJV od naselja Zasip; Brje. AS 56. 455 Erico-Pinetum. L20 x5431600 y5124500 Jelovica, Ledine; nizko barje Ledine; AS 81. 1130 Barje. L21 x5435510 y5138602 Žirovnica, Vrba; travnik ob poljski cesti, 750m V od naselja Vrba; AS 56. 530 Koprive na obronku gojenega travnika. L22 x5435790 y5138050 Žirovnica, Studen�ice; travniki, 750m S od naselja Studen�ice; AS 56. 530 Mejica. L23 x5436700 y5138750 Žirovnica, Smoku�; pašniki, 200m V od naselja Smoku�; AS 56. 570 Ekstenziven pašnik. L24 x5435450 y5140650 Žirovnica, dolina Završnice; gozd ob cesti, 500m V od akumulacijskega jezera; AS 56. 660 Mešan gozd. L25* x5424020 y5125880 Jelovica, Planina Vresje; vodnjak ob ko�i; AS 81. 880 Vodnjak. Kranjska Gora, Jureževa planina; travnik ob cesti proti L26 x5409960 y5151780 planini Železnica, 50m V od Jureževega potoka; AS 1470 Gorski travnik pod gozdno mejo. 27. Kranjska Gora, Jureževa planina; pašnik ob cesti proti L27 x5410200 y5151650 planini Železnica, 350m V od Jureževega potoka, pri 1480 Ekstenziven pašnik. ko�i; AS 27. Kranjska Gora, Jureževa planina; kamniš�e ob cesti L28 x5410345 y5151740 proti planini Železnica, 500m V od Jureževega potoka; 1485 Kamniš�e ob cesti. AS 27. L29 x5411740 y5152610 Gozd Martuljek, planina Železnica; ob poti proti Lepemu vrhu, 750m SZ od Srednjega vrha; AS 27. 1520 Ob gorski poti. L30 x5412725 y5152500 Gozd Martuljek, planina Železnica; pašniki ob poti proti Lepemu vrhu, 500m ZJZ od Lepega vrha; AS 27. 1680 Ekstenziven pašnik. L31 x5434750 y5139800 Žirovnica, Zabreznica; okolica osnovne šole; AS 56. 550 Urbano okolje. 34 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 Tabela 2: Seznam kobiličjih vrst z lokalitetami, kjer so bile najdene in število lokalitet. Vrsta Na lokalitetah Št. lok. Arcyptera fusca L26, L27 2 Barbitistes serricauda L24 1 Chorthippus alticola L5, L6, L8, L10 4 Chorthippus biguttulus L31 1 Chorthippus brunneus L16, L28, L30 3 Chorthippus cf. biguttulus L1, L2, L3, L4, L5, L13, L16, L17, L19, L22, L23, L28 12 Chorthippus dorsatus L1, L2, L8, L10, L13, L15, L18, L19, L23, L26, L27 12 Chorthippus mollis L19 1 Chorthippus parallelus L1, L2, L3, L8, L13, L15, L18, L19, L20 L22, L23, L27, L28, L30 14 Chorthippus sp. L2, L3, L23 3 Decticus verrucivorus L2, L3, L26 3 Euthystira brachyptera L3, L4, L13, L14, L15, L18, L19, L20, L26, L27, L28 11 Gomphocerus rufus L16, L19, L26, L28, L30 5 Meconema meridionale L31 1 Meconema thalassinum L31 1 Mecosthetus grossus L20 1 Metrioptera bicolor L22 1 Metrioptera brachyptera L3, L12, L26, L27, L28, L30 6 Metrioptera roeseli L2, L13, L20, L26, L27 5 Miramel a irena L4, L6, L11, L18, L20, L28, L30 7 Oedipoda caerulescens L13, L19 2 Omocestus sp. L4, L6, L8, L10, L15, L18, L20, L23, L27, L28, L30 11 Parapleurus al iaceus L8, L10, L16, L18, L19, L20, L22, L30 8 Phaneroptera falcata L23 1 Pholidoptera aptera L28 1 Pholidoptera griseoaptera L13, L14, L15, L17, L18, L19, L20, L22, L24 9 Platycleis grisea L31 1 Podisma pedestris L4, L6, L29, L30 4 Poecilimon ornatus L2, L8, L16, L20, L30 5 Polysarcus denticauda L8 1 Psophus stridulus L18, L27, L28 3 Ruspolia nitidula L13, L22, L31 3 Stenobothrus lineatus L3, L15, L19, L26 4 Stenobothrus sp. L23 1 Tetrix bipunctata L4 1 Tetrix sp. L1, L2, L16, L19, L20, L23, L26, L28, L30 9 Tettigonia cantans L7 1 Tettigonia caudata L21 1 Troglophilus cavicola L25, L31 2 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 35 Skupno smo popisali 35 vrst kobilic, kar predstavlja kar četrtino slovenskih vrst. Kot vrstno izredno bogati so se predstavili predvsem gorski ekstenzivni pašniki in travniki - senožeti. Vrstno so bile kobilice bogato zastopane tudi na toplih, deloma zaraslih kamniščih ob gorskih cestah na prisojnih pobočjih. V dolinah, kjer so ravnice večinoma obdelane in so travniki gojeni, je raznolikost na račun grmiščnih vrst nekoliko večja tam, kjer se razraščajo mejice. Posebno bogato območje, s kar enajst vrstami, je Brje ob Savi Dolinki, ki se je za svoj obstoj pred nekaj leti borilo z načrti za zgraditev hidroelektrarne Moste II. Združba pomladanske rese in rdečega bora, Erico-Pinetum, je toploljubna združba v fazi zaraščanja rečnega nanosa in kot taka očitno gostoljubna tudi za mnoge toploljubne in suholjubne vrste kobilic, kot sta na primer Gomphocerus rufus in Oedipoda caerulescens. Prav nič suholjubne niso vrste kobilic, ki smo jih našli na nizkem barju Ledine na Jelovici, ki se je izkazalo za drugo najbogatejše med raziskanimi območji. Med desetimi vrstami sta se v naših rokah znašli tudi Mecostethus grossus, prebivalka redkih še nedotaknjenih močvirij, ter Poecilimon ornatus, prav tako vlagoljubna vrsta. Slednjo, na Rdečem seznamu opredeljeno kot ranljivo vrsto, smo srečali še nekajkrat - v nižini enkrat samkrat na negojenem travniku v dolini Radovne, ter še trikrat na gorskih planjah. Ena izmed vrst z Rdečega seznama je tudi Metrioptera brachyptera, ki je opredeljena kot močno ogrožena. Našli smo jo na nekaj planinskih travnikih in pašnikih, v nižini pa na znamenitih grbinastih travnikih v dolini Radovne. Naj omenimo še vrsto, ki je dolgo veljala za slovenski endemit, pa se je naposled izkazala za nekoliko bolj razširjeno: najdemo jo v avstrijskih, slovenskih in južnih tirolskih Alpah. To je Chorthippus alticola, ki živi na planinskih travnikih in vresavah na višinah med 1500 in 2100 m. Sklep in zahvala Delo skupine za kobilice bo vsekakor najbogatejše poplačano, če bo vzpodbuda za nadaljnje raziskave kobilic. Želimo si, da le-te ne bi ostale zapostavljene, saj tudi njihovo poznavanje lahko veliko pripomore k učinkovitejšemu varstvu narave. 38 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 Metrioptera brachyptera, močno ogrožena dolgotipalčnica. (foto: J. Stergaršek) Ob tem se zahvaljujem predvsem »udeležencem kobiličarjem«: Katji, Heleni, Dejanu, Maartenu in Joštu, ki so z veliko volje do dela ter tako s predhodnim kot tudi na taboru pridobljenim znanjem oblikovali ustvarjalno raziskovalno vzdušje. Joštu še posebna zahvala, saj si je nemalokrat potrpežljivo vzel čas za fotografiranje kobilic v njihovem naravnem okolju. Hvala tudi vsem ostalim udeležencem in mentorjem tabora, ki so nas vseskozi oskrbovali z nasveti, materialom in energijo za učinkovito delo. Viri Us P. (1992): Favna ortopteroidnih insektov Slovenije. Biološki inštitut Jovana Hadžija. Ljubljana. Bellman H. (1993): Heuschrecken, beobachten, bestimmen. Naturbuch Verlag. Augsburg. Ur. l. RS, št.57/93: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Priloga 20: Rdeči seznam ravnokrilcev (Orthopteroidea). Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 39 POROČILO O DELU KOLEOPTEROLOŠKE SKUPINE Andrej KAPLA Cesta Hermana Debelaka 21, SI-1430 Hrastnik, e-mail: trechus@volja.net Udeleženci skupine: Barbara Bric, Tilen Konte, Igor Nekrep, Eva Maria Sehr, Andrej Kapla (mentor) IZVLEČEK: Na Raziskovalnem taboru študentov biologije Žirovnica 2003 je skupina za proučevanje hroščev večkrat obiskala štirinajst različnih lokalitet in tam opravila številne favnistične raziskave. Zaradi velikega števila primerkov in težavnega določevanja še nismo uspeli determinirati vsega materiala. ABSTRACT: REPORT BY THE COLEOPTERIOLOGICAL GROUP - During the BSRC Žirovnica 2003 has coleopteriological group visited 14 different localities and done several faunistic researches. Because of large number of specimens and difficulty of determinating we haven’t yet determinate all material. Poročilo Na Raziskovalnem taboru študentov biologije Žirovnica 2003 se je skupina za proučevanje hroščev osredotočila na raziskovanje hroščev iz družine krešičev (Carabidae), seveda pa nismo zanemarili ostalih skupin. Skušali smo zbrati tudi čim več podatkov o hroščih s seznama Natura 2000, toda našli smo le dva primerka rogača (Lucanus cervus), samo ena vrsta s seznama šestnajstih vrst. Vzrok temu je bil neprimeren čas, suša in redkost nekaterih vrst. Kljub neprimernemu obdobju smo nalovili okoli tristo petdeset primerkov krešičev in približno petdeset primerkov ostalih družin hroščev. Nalovljen material smo shranili v posodah skupaj z etilacetatom in nekaj kapljicami detergenta, da ostane material mehak. Shranjevanju v alkoholu smo se izogibali, ker alkohol otrdi medsklepne vezi in tak primerek je skoraj nemogoče preparirati. Problem pri hroščih je, da če niso pravilno preparirani (glede na družino) jih je zelo težko ali celo nemogoče determinirati. Nabrani krešiči so deponirani v mentorjevi zbirki, ostali material pa v centralni zbirki hroščev v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Za razliko nekaterih drugih skupin živali je hrošče na terenu zelo 40 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 težko določevati, razen nekaterih markantnih vrst, zato smo več časa posvečali terenskemu delu in spoznavanju ekologije posameznih skupin. Postavili smo več zemeljskih pasti (s kisom) na več lokacijah, večino v višjih predelih, pa tudi vabe z gnilim mesom (ribe). Skoraj Tabela 1: Seznam vrst. Cicindelidae Agonum sexpunctatum Cicindela hybrida Platynus assimilis Clyndera germanica Platynus ruficornis Carabidae Antisphodrus schreibersi Carabus cancellatus Licinus hoffmanseggi Carabus violaceus Lucanidae Carabus carinthiacus Lucanus cervus Carabus creutzeri Dorcus parallelopipedus Carabus coriaceus Scarabeidae Carabus silvestris Cychrus attenuatus Oxythyrea stitica Cychrus schmidti Hoplia farinosa Nebria dahli Serica brunnea Nebria picicornis Cetonia aurata Leistus nitidus Geotrupidae Loricera pilicornis Geotrupes varnalis Broscus cephalotes Geotrupes stercorosus Clivina fossor Asaphidion caraboides Coccinellidae Notiophilus biguttatus Adalia bipunctata Bembidion nitidulum Coccinella septempunctata Bembidion lampros Anatis ocellata Bembidion elongatum tarsicum Cerambycidae Bembidion quadrimaculatum Leptura rubra Bembidion varicolor Strangalia maculata Elaphrophus quadrisignatus Monochamus sartor Perileptus areolatus Aromia moscata Thalassophilus longicornis Trechus splendens Lagridae Pseudophonus rufipes Lagria hirta Trechus obtusus Silphidae Pterostichus muehlfeldi Phosphuga atrata Pterostichus unctulatus Pterostichus cognatus Staphylinidae Pterostichus illigeri Ocypus olens Pterostichus metallicus Chrysomelidae Pterostichus fasciatopunctatus Clytra laeviscula Pterostichus ziegleri Abax exaratus Curculionidae Molops piceus Otiorynchus gemmatus Calathus melanocephalus Liparus germanus Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 41 Tabela 2: Seznam lokalitet. Lokaliteta UTM nad. višina (v metrih) Belca, Sava Dolinka VM14 700 Jelovica, Soriška planina VM22 1310 Jelovica, Soriška planina, Lajnar VM22 1518 Mangart, Julijske Alpe UM94 1920 Podkoren, Zelenci VM04 834 Pokljuka VM13 1440 Pokljuka, Šijec VM23 1205 Vrata VM13 1025 Vrata, Prag VM13 1400 Završnica VM33 630 Mojstrana VM24 640 Mojstrana, dolina Bistrice VM14 690 Kranjska Gora, Pišnica VM04 815 Žirovnica VM33 557 vsako noč smo opazovali hrošče, ki so aktivni predvsem ponoči ali v mraku. Tako smo se odpravili na obrežje Save Dolinke v dveh nočeh opravili dva uspešna nočna lova. Dve noči smo preživeli tudi na Pokljuki ob visokem barju Šijec, kjer pa ni bilo ujetega nič zanimivejšega. Nekateri mentorji so res vsestranski. (foto: B. Potisk) 42 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 Eno noč smo hoteli raziskovati okolico Zelencev (izvir Save Dolinke), vendar nas je pregnal obilen dež. Ostale noči smo raziskovali okolico Žirovnice. Večino lokalitet smo obiskali večkrat. Zagotovo je bil krešič vrste Broscus cephalotes najbolj zanimiv, ki smo ga našli. Razširjen je po skoraj vsej Evropi; od južne Francije do zahodne Sibirije, od severa Evrope proti jugu do srednje Italije, Bosne, Romunije in Kavkaza. V Sloveniji sta bila do sedaj znana le dva podatka s prehoda iz 19. v 20. stoletje. Prvi podatek je z Mariborskega otoka (Peyer), drugi pa s Sorškega polja (Hafner, 1901). Edini nov podatek je iz doline reke Save Dolinke, blizu kraja Belca. Dne 23.07.2003 sta bila ujeta dva primerka v kopuli, kar dokazuje, da najdba ni bila naključna. Kasneje, dne 29.07.2003, sta bili ujeti še dve samici pod kamni. Zanimivo je, da po literaturi ta habitat ni bil primeren za to vrsto, zahteva namreč čiste, sterilne peščene sipine ob rekah ali jezerih, ob Savi Dolinki pa je obala skalnata, pokrita z debelimi fluviopluvialnimi nanosi debelejšega kamenja. Zaplate finega peska so majhne in tanke. V fin pesek vrta okoli dvajset centimetrov globoke rove v obliki črke U v katerih preživi dan, ponoči pa lovi manjše žuželke in njihove ličinke. Na lokaciji ob Savi Dolinki se je vrsta verjetno prilagodila na drugačno podlago in izkorišča vrzeli med večjimi kamni. Razmnožuje se konec poletja ali jeseni in prezimi kot ličinka. Privlači ga luč. Vrsta je očitno disjunktno razširjena in zelo lokalna, kar dokazujejo maloštevilne najdbe. Vrsto smo večkrat iskali še na drugih lokacijah in na različnih habitatnih tipih, vendar neuspešno. Broscus cephalotes Linnaeus, 1758 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 43 POROČILO LEPIDOPTEROLOŠKE SKUPINE Primož GLOGOVČAN (1) in Rudi VEROVNIK (2) (1) Ulica Toma Zupana 22, SI-4202 Naklo, e-mail: glogovancan@yahoo.com (2) Oddelek za biologijo BF, Večna pot 111, SI -1000 Ljubljana, e-mail: rudi.verovnik@uni-lj.si Udeleženci skupine: Vesna Petkovska, Maja Pociecha, Karmen Bencik, Polona Bergoč, Rudi Verovnik (mentor), Primož Glogovčan (mentor) SUMMARY: During the Bilogy Students Research Camp Žirovnica 2003, the group for butterflies (Rhopalocera) has mainly investigated the central Karavanke mountains and adjacent northern part of Sava val ey. Total of 38 localities have been visited and 72 species observed. The altitudinal distribution for al the species was checked and the results confirmed higher diversity at altutudes from 470 to 2000 meters. The discovery of humid grasslands with potential y large populaton of Maculinea alcon, Lycaena dispar and Carcharodus flocciferus near Preddvor, and discovery of easternmost populatin of Erebia epiphron at Mt. Mala Košuta are among the most interesting observations. This research is a valuble contribution to the ongoing project of the Atlas of the distribution of butterflies in Slovenia. Poročilo Na študentskem taboru ŽIROVNICA 2003 smo raziskovali razširjenost dnevnih metuljev predvsem na območju centralnih Karavank (od Begunjščice do Jezerskega) ter bližnjih ravninskih predelov. Pri popisovanju smo iskali predvsem ekstenzivno rabljene travniške površine, veliko popisov pa je bilo opravljenih na robni vegetaciji osončenih gozdnih poti. Na skupaj 38 lokalitetah smo popisali 72 vrst metuljev dnevnikov (Rhopalocera). Nomenklaturni vir je Tolman in Lewington 1997. nadmorska višina: 470 m - 1000 m 1000 m - 1500 m 1500 m - 1930 m fam. Papilionidae 1. Papilio machaon + 2. Iphiclides podalirius + fam. Pieridae 3. Pieris brassicae + 4. Artogeia rapae + + + 5. Artogeia napi + + + 6. Colias crocea + 7. Gonepteryx rhamni + + + 8. Leptidea sinapis/reali + + nadmorska višina: 470 m - 1000 m 1000 m - 1500 m 1500 m - 1930 m fam. Lycaenidae tabela se nadaljuje na naslednji strani... 9. Satyrium spini + + 10. Satyrium w-album + + 11. Lycaena dispar + 12. Lycaena phlaeas + + 13. Lycaena vigaureae + + 14. Lycaena tityrus + 15. Lycaena hippothoe + 16. Everes argiades + 17. Cupido minimus + + + 18. Maculinea alcon + 19. Cyaniris semiargus + + 20. Plebicula dorylas 21. Lysandra coridon + + 22. Lysandra bel argus + 23. Polyommatus icarus + + + fam. Nymphalidae 24. Apatura iris + + 25. Limenitis camil a + 26. Araschnia levana + 27. Nymphalis antiopa + 28. Nymphalis polychloros + 29. Vanessa atalanta + + + 30. Aglais urticae + + + 31. Inachis io + + + 32. Vanessa cardui + + + 33. Polygonum c-album + + + 34. Argynnis paphia + + 35. Argynnis aglaja + + + 36. Argynnis adippe + + 37. Argynnis niobe + + + 38. Brenthis daphne + 39. Brenthis ino + 40. Issoria lathonia + 41. Clossiana titania + 42. Clossiana dia + 43. Melitaea didyma + + 44. Mel icta athalia + + fam. Satyridae 45. Melanargia galathea + + + 46. Minois dryas + 47. Erebia ligea + + + 48. Erebia euryale + + + 49. Erebia manto + 50. Erebia epiphron + 51. Erebia gorge + 52. Erebia aethiops + + + 53. Erebia calcaria + 54. Erebia pronoe + + 55. Erebia stirius + + + 56. Maniola jurtina + + 57. Aphantopus hyperantus + + 58. Coenonympha pamphilus + + 59. Coenonympha arcania + 60. Coenonympha glycerion + 61. Pararge aegeria + 62. Lasiommata maera + + 63. Lasiomata megera + nadmorska višina: 470 m - 1000 m 1000 m - 1500 m 1500 m - 1930 m fam. Hesperiidae 64. Pyrgus armoricanus + 65. Carcharodus flocciferus + 66. Erynnis tages + 67. Thymelicus lineola + + 68. Thymelicus sylvestris + + 69. Hesperia comma + 70. Ochlodes venatus + + + skupaj vrst: 58 38 27 nadmorska višina: 470 m - 1000 m 1000 m - 1500 m 1500 m - 1930 m fam. Papilionidae 1. Papilio machaon + 44 2. Iphiclides poRdalazisk irius ovalni tabor študento + v biologije Žir fam. Pieridae ovnica 2003 3. Pieris brassicae + 4. Artogeia rapae + + + 5. Artogeia napi + + + 6. Colias crocea + 7. Gonepteryx rhamni + + + nadaljevanje s prejšnje strani... 8. Leptidea sinapis/reali + + nadmorska višina: 470 m - 1000 m 1000 m - 1500 m 1500 m - 1930 m fam. Lycaenidae 9. Satyrium spini + + 10. Satyrium w-album + + 11. Lycaena dispar + 12. Lycaena phlaeas + + 13. Lycaena vigaureae + + 14. Lycaena tityrus + 15. Lycaena hippothoe + 16. Everes argiades + 17. Cupido minimus + + + 18. Maculinea alcon + 19. Cyaniris semiargus + + 20. Plebicula dorylas 21. Lysandra coridon + + 22. Lysandra bel argus + 23. Polyommatus icarus + + + fam. Nymphalidae 24. Apatura iris + + 25. Limenitis camil a + 26. Araschnia levana + 27. Nymphalis antiopa + 28. Nymphalis polychloros + 29. Vanessa atalanta + + + 30. Aglais urticae + + + 31. Inachis io + + + 32. Vanessa cardui + + + 33. Polygonum c-album + + + 34. Argynnis paphia + + 35. Argynnis aglaja + + + 36. Argynnis adippe + + 37. Argynnis niobe + + + 38. Brenthis daphne + 39. Brenthis ino + 40. Issoria lathonia + 41. Clossiana titania + 42. Clossiana dia + 43. Melitaea didyma + + 44. Mel icta athalia + + fam. Satyridae 45. Melanargia galathea + + + 46. Minois dryas + 47. Erebia ligea + + + 48. Erebia euryale + + + 49. Erebia manto + 50. Erebia epiphron + 51. Erebia gorge + 52. Erebia aethiops + + + 53. Erebia calcaria + 54. Erebia pronoe + + 55. Erebia stirius + + + 56. Maniola jurtina + + 57. Aphantopus hyperantus + + 58. Coenonympha pamphilus + + 59. Coenonympha arcania + 60. Coenonympha glycerion + 61. Pararge aegeria + 62. Lasiommata maera + + 63. Lasiomata megera + nadmorska višina: 470 m - 1000 m 1000 m - 1500 m 1500 m - 1930 m fam. Hesperiidae tabela se nadaljuje na naslednji strani... 64. Pyrgus armoricanus + 65. Carcharodus flocciferus + 66. Erynnis tages + 67. Thymelicus lineola + + 68. Thymelicus sylvestris + + 69. Hesperia comma + 70. Ochlodes venatus + + + skupaj vrst: 58 38 27 nadmorska višina: 470 m - 1000 m 1000 m - 1500 m 1500 m - 1930 m fam. Papilionidae 1. Papilio machaon + 2. Iphiclides podalirius + fam. Pieridae 3. Pieris brassicae + 4. Artogeia rapae + + + 5. Artogeia napi + + + 6. Colias crocea + 7. Gonepteryx rhamni + + + 8. Leptidea sinapis/reali + + nadmorska višina: 470 m - 1000 m 1000 m - 1500 m 1500 m - 1930 m fam. Lycaenidae 9. Satyrium spini + + 10. Satyrium w-album + + 11. Lycaena dispar + 12. Lycaena phlaeas + + 13. Lycaena vigaureae + + 14. Lycaena tityrus + 15. Lycaena hippothoe + 16. Everes argiades + 17. Cupido minimus + + + 18. Maculinea alcon + 19. Cyaniris semiargus + + 20. Plebicula dorylas 21. Lysandra coridon + + 22. Lysandra bel argus + 23. Polyommatus icarus + + + fam. Nymphalidae 24. Apatura iris + + 25. Limenitis camil a + 26. Araschnia levana + 27. Nymphalis antiopa + 28. Nymphalis polychloros + 29. Vanessa atalanta + + + 30. Aglais urticae + + + 31. Inachis io + + + 32. Vanessa cardui + + + 33. Polygonum c-album + + + 34. Argynnis paphia + + 35. Argynnis aglaja + + + 36. Argynnis adippe + + 37. Argynnis niobe + + + 38. Brenthis daphne + 39. Brenthis ino + 40. Issoria lathonia + 41. Clossiana titania + 42. Clossiana dia + 43. Melitaea didyma + + 44. Mel icta athalia + + fam. Satyridae 45. Melanargia galathea + + + 46. Minois dryas + 47. Erebia ligea + + + 48. Erebia euryale + + + 49. Erebia manto + 50. Erebia epiphron + 51. Erebia gorge + 52. Erebia aethiops + + + 53. Erebia calcaria + 54. Erebia pronoe + + 55. Erebia stirius + + + 56. Maniola jurtina + + Raziskovalni tabor 57. Ap študento hantopus hyperanv biologije tus + Žirovnica 2003 + 45 58. Coenonympha pamphilus + + 59. Coenonympha arcania + 60. Coenonympha glycerion + 61. Pararge aegeria + 62. Lasiommata maera + + nadaljevanje s prejšnje strani... 63. Lasiomata megera + nadmorska višina: 470 m - 1000 m 1000 m - 1500 m 1500 m - 1930 m fam. Hesperiidae 64. Pyrgus armoricanus + 65. Carcharodus flocciferus + 66. Erynnis tages + 67. Thymelicus lineola + + 68. Thymelicus sylvestris + + 69. Hesperia comma + 70. Ochlodes venatus + + + skupaj vrst: 58 38 27 Kljub bližini Ljubljane je območje osrednjega dela Karavank med Ljubeljem in Jezerskim glede poznavanja favne dnevnih metuljev (Rhopalocera) med najslabše raziskanimi. To je večji del gozdnata pokrajina z ozkimi senčnimi dolinami, odprte travniške površine so večinoma nad gozdno mejo in južnih prisojnih pobočjih. Ekstenzivno rabljenih vlažnih travnikov v dolinah skoraj ni. Zaradi pretežno gozdnatih habitatov je to območje sorazmerno revno z metulji, prevladujejo pa vrste gozdnih robov in posek, kot na primer Erebia ligea, Erebia aethiops, Argynnis paphia, bližje gozdni meji pa Erebia euryale. Med vrstami gozdnega pasu velja izpostaviti redko vrsto Clossiana titania, ki smo jo našli na gozdni poti nad Zabukovškim potokom, severno od Storžiča. Za to vrsto je pri nas značilno, da je bila velika večina populacij najdena v pasu od 1000 do 1500 metrov. Nad gozdno mejo smo se povzpeli le na Košuti in Begunjščici, ki ima zaradi nekoliko bolj zahodne lege bogatejšo favno dnevnih metuljev. Prevladujoča vrsta nad gozdno mejo je Erebia pronoe, na Košuti pa smo poleg te našli še Erebia stirius, Erebia gorge in Erebia epiphron. Slednja po dosedanjih podatkih iz Košute še ni bila znana. Na Begunjščici smo poleg nekaterih prej omenjenih vrst našli še Erebia calcaria in Erebia manto. Vlagoljubne vrste smo našli le v okolici Jezerskega (Brenthis ino) in na območju Blato, JZ od Preddvora. To je območje vlažnih ekstenzivno rabljenih travnikov z obsežnimi rastišči močvirskega svišča (Gentiana pneumonanthe), hranilne rastline prvih stadijev modrina Maculinea alcon. Poleg nekaj odraslih osebkov smo skoraj na vseh rastlinah našli jajčeca te vrste, kar priča o potencialno zelo veliki populaciji te ogrožene vrste na tem območju. Poleg te vrste 46 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 smo našli še nekaj samic Lycaena dispar in Carcharodus flocciferus, ki prav tako sodita med naše ogrožene vrste. Ta raziskava je pomembno prispevala k pokrivanju belih lis v projektu Atlas dnevnih metuljev Slovenije. Z dodatnimi popisi, predvsem v mesecu juniju, pa bi lahko popise še nekoliko dopolnili. Metuljarska stvaritev. (foto: B. Potisk) Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 47 POROČILO O DELU SKUPINE ZA DVOŽIVKE Maja CIPOT Ulica ob kanalu 14 a, SI-9000 Murska Sobota, e - mail: maja.cipot@guest.arnes.si V skupini so delovali: Biljana Macura, Maja Cipot (mentorica) in občasno tudi člani ostalih skupin, za kar sem jim nadvse hvaležna. IZVLEČEK: Letos je bila skupina za dvoživke oslabljena, tako z udeleženci kot s prevoznimi sredstvi, pa vendar smo v relativno kratkem času uspeli raziskati precejšen del manj raziskane Gorenjske. V 10 UTM kvadratih smo na 60 lokalitetah našli 11 vrst od skupno 19 v Sloveniji živečih dvoživk. Našli smo vse pričakovane vrste, razen zelene krastače (Bufo viridis), katere razširjenost je znana v okolici Kranja, kjer pa nismo popisovali. Najbolj pogosto smo naleteli na planinskega pupka (Triturus alpestris), in sicer na 28 najdiščih, sledita mu hribski urh (Bombina variegata) s 16 najdišči ter navadna krastača (Bufo bufo) s 14 in sekulja (Rana temporaria) z 9 najdišči. ABSTRACT: Result of the work carried out by the amphibian group at the Students Biology Research Camp Žirovnica 2003 are presented. We concentrated our research on flooded marshlands among Sava Dolinka river and on highland Jelovica and Pokljuka. Most frequent species found were Yellow-bellied toad (Bombina variegata) and Common toad (Bufo bufo) among frogs (Anura) and Alpine newt (Triturus alpestris) among newts and salamanders (Urodela). A list of 11 species of amphibians, recorded on 60 localities is given. Uvod Skupina za dvoživke je med študentskim taborom raziskovala razširjenost dvoživk na Gorenjskem. Raziskali smo bližnjo okolico Žirovnice, predvsem dolino Završnice ter planine na vznožju Stola, hribovito zaledje Jesenic (Javorniški in Jeseniški Rovt) ter dolino Trebiže na skrajnem SZ delu Slovenije. Obiskali smo izvir Save Dolinke, pregledali oba bregova Save Dolinke, predvsem povirna barja in pritoke. Nekaj več pozornosti smo namenili gozdnati Pokljuki, kjer smo prebili dva terenska dneva, obiskali pa smo tudi Blatni graben, Ledine ter nekaj planin na Jelovici. Prav tako smo se odpravili na nočni teren skozi dolino Radovne. Zaradi problemov z avtomobilom, ta je odpovedal že tretji dan tabora, smo, predvsem z nesebično pomočjo drugih raziskovalnih skupin, nabrali vsaj slabih šest dni terena. 48 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 Eeee, tudi sama sem bila svojčas mlada, neizkušena terenka in sem morala bosa bresti po blatu ter vzorčiti med pijavkami. (foto: B. Potisk) Metode dela Poleg ugotavljanja razširjenosti je bil namen skupine za dvoživke udeležence podrobneje spoznati z biologijo dvoživk, jih seznaniti z metodami dela na terenu in z uporabo določevalnih ključev za dvoživke. Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 49 Delo skupine je potekalo na terenu, povečini podnevi in enkrat tudi ponoči. Največ pozornosti smo namenili pregledovanju vodnih habitatov, vendar smo pregledovali tudi kopenske habitate v njihovi okolici. Za vzorčenje vodnih teles smo uporabljali vodne mreže različnih dimenzij. Z mrežami smo lovili odrasle, predvsem pa ličinke dvoživk. Ujetim osebkom smo določili vrsto, razvojni stadij (ad - odrasla žival, juv - mlad, sveže preobražen osebek, subad - spolno nezrel osebek, lar - stopnja ličinke) ter spol. Nemalokrat smo osebke določili že z opazovanjem ali poslušanjem njihovega oglašanja. Vse ujete osebke smo po določitvi izpustili na mestu ulova. Na nočnem terenu smo izvajali metodo nočne vožnje po cestah. Za tak teren smo si izbrali topel deževni večer, ko se dvoživke navadno selijo v večjem številu. V obdobju, ko je tabor potekal, so se dvoživke povečini že selile iz letnih v zimska prebivališča, nekatera pa šele iz mrestišč na prebivališča na kopnem. Izvedli smo krožno vožnjo od Zabreznice do Bleda in skozi dolino Radovne prek Mojstrane do Jesenic. Na poti smo prešteli in določili vse dvoživke na in ob cesti. Podatki, dobljeni na nočnem terenu, so med rezultati obravnavani posebej. Rezultati V času tabora je bilo v 10 UTM kvadratih popisanih 60 najdišč in na njih 11 od skupno 19 v Sloveniji živečih vrst dvoživk, od tega 5 vrst iz roda repatih dvoživk (Urodela) ter 6 vrst iz roda brezrepih dvoživk (Anura) (Tabela 2). Dvoživke so bile v najpogosteje najdene v mlakah in planinskih kalih, potokih in kolesnicah, povirnih barjih, v gozdu ter na gozdnih poteh in cestah. Na Pokljuki smo dvoživke največkrat našli v planinskih kalih ter mlakah in kolesnicah ob gozdnih cestah. Na pretežno sušni Jelovici smo dvoživke našli v potoku ter mlakah in kolesnicah ob gozdnih cestah. Na bregovih Save Dolinke smo največkrat vzorčili v povirnih barjih ter v mlakah, kolesnicah in potokih (Tabela1). Julija je glavno paritveno obdobje dvoživk že mimo, le kakšen zapozneli par urhov ali zelenih žab lahko proizvede še kak mrest. Tako smo po pričakovanjih v vodnih telesih odkrili večinoma ličinke in komaj preobražene osebke dvoživk ter odrasle pupke (Triturus sp.), 50 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 Tabela 1: Števi DVOŽIVK: lo najdišč glede na posamezen tip habitata. Št. lokalitet Habitat Skupno Jelovica Pokljuka Ob Savi Jav.Rovt mlaka 12 4 4 1 1 kal 11 0 11 0 0 potok 7 2 1 2 1 kanal 1 0 0 0 0 kolesnica 7 2 4 1 0 povirno barje 5 0 0 5 0 barje 2 0 1 1 0 gozd 3 1 1 0 1 DVOŽIVKE: betonsko korito 1 0 0 0 0 jama 1 0 0 0 1 pot ali cesta Št. lokal 5 itet 1 0 1 1 Habitat Skupn kamen o Jelovica Pokl 1 juka Ob Sav 0 i Jav.Rovt 1 0 0 mlaka pes 1k2o kop 4 1 4 0 1 0 1 0 0 kal 11 zajezitev 0 1 11 0 0 0 0 0 1 potok osta 7l o 2 2 1 0 2 0 1 0 2 kanal 1 skupaj 0 60 0 10 0 23 0 11 8 kolesnica 7 2 4 1 0 povirno barje hribske urhe ( 5 B Vrsta 0 ombina v 0 Slovensk ariegata) 5 o ime in z 0 Št. lok. Št. UTM Seznam UTM kvadratov elene žabe (Rana (Pelophylax) ba spr. je ) za kater 2 e Bombina je 0 variega ta značilen 1 hr ibski urh daljši 1 0 1 zadržev 6 6 VM05,VM12,VM22,VM23,VM33,VM34 alni čas ob vodah tekom gozd Bufo 3 bufo 1 1 navadna 0 krasta�a 1 1 4 7 VM13,VM14,VM22,VM23,VM24,VM32,VM34 toplega dela leta, slednje ob/v vodah tudi prezimijo. betonsko koritoHyla 1a rborea 0 z0e lena rega 0 0 1 1 VM33 jama Rana Iz skupine r 1 (Pelophyl 0a epatih x) sp. z dv 0e lene žabe oživk (Ur 0 odela) 1 je 6 3 VM22,VM23,VM33 bilo tekom tabora najdenih pot ali cesta Rana5 (Rana) sp1. r 0j ave žabe 1 1 5 3 VM23,VM33,VM34 vseh pet pričakovanih vrst. Najpogosteje smo naleteli na planinskega kamen Rana1 dalmatina0 r 1o snica 0 0 1 1 VM33 pupka (Triturus alpestris), vsega skupaj na 28 najdiščih, in še to peskokop Rana1 temporari0a s0 ekulja 0 0 9 4 VM23,VM24,VM32,VM34 zajezite najv v ečkrat Sa v la 1m andr kalih a atr na 0a 0 pl ani planinah nski m (11 0o �erad 1 1 najdišč) ter k 1 VM13 olesnicah (6 najdišč) ostalo Sala 2 m andra sal 0 a mandra 0 navadni mo 0 � erad 2 2 2 VM33,VM34 Tabela 2: Pregled najdenih vrst dvoživk, število najdišč (št. lok.) in število ter seznam skupaj Triturus alpestris planinski pupek 28 6 VM13,VM22,VM23,VM24,VM32,VM33 UTM kvadr 60 atov v katerih so bi 10 23 le najdene. 11 8 Triturus carnifex veliki pupek 2 2 VM24,VM32 Vrsta Tritur Slove us vu ns lgari k o ime Št. lok. mali pupekŠt. U TM Seznam 1 UTM 1 kvadratov VM33 Bombina variegata hribski urh 16 6 VM05,VM12,VM22,VM23,VM33,VM34 Bufo bufo vrsta navadna kras Št. ta p � o a 14 voženih 7 osebkov Št. VM13 živih ,VM14 samic ,VM Št. 2 2 ži ,V vi M h 2s3 a ,V m M c 2 e 4 v ,VŠM t. 3 2 o , sV t M ali34 h osebkov Skupaj Hyla arborea Bufo buzfe o l ena rega 101 1 VM3 2 3 7 12 68* 117 Rana (Pelophylax) s R p a .na teze m lpen or e a rižaa be - 6 3 VM2 4 2 ,VM23,VM33 - - 4 Rana (Rana) sp. rjave žabe 5 3 VM2 3,VM33,VM34 skupaj 121 Rana dalmatina rosnica 1 1 VM33 Rana temporaria sekulja 9 4 VM23,VM24,VM32,VM34 Salamandra atra planinski mo�erad 1 1 VM13 Salamandra salamandra navadni mo�erad 2 2 VM33,VM34 Triturus alpestris planinski pupek 28 6 VM13,VM22,VM23,VM24,VM32,VM33 Triturus carnifex veliki pupek 2 2 VM24,VM32 Triturus vulgaris mali pupek 1 1 VM33 vrsta Št. povoženih osebkov Št. živih samic Št. živih samcev Št. ostalih osebkov Skupaj Bufo bufo 10 27 12 68* 117 Rana temporaria - 4 - - 4 skupaj 121 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 51 in mlakah (5 najdišč) na in ob poteh Pokljuke ter Jelovice. Skupaj smo našteli nekaj več kot 3500 ličink ter 90 odraslih osebkov. Skupina se ni spuščala v ugotavljanje podvrst planinskega pupka, predvsem zato, ker recentni status teh v Sloveniji ni raziskan in ker so morfološke razlike minimalne in za raziskavo teh bi morali uporabiti natančne morfološke ali genetske analize. Zgleda kot kakšen zmaj. Daj ti, jaz si ne upam! (foto: B. Potisk) 52 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 Velikega pupka (Triturus carnifex) smo odkrili le na dveh najdiščih. Eno ličinko smo našli na planini Pekel na Pokljuki, odraslega samca pa v obcestni mlaki na Jelovici. Navadnega pupka (Triturus vulgaris) smo našli le enkrat in sicer ličinko v mlaki ob vikendu blizu letovišča Šobec. Čeprav si je skupina zelo prizadevali najti tudi kakšnega močerada (Salamandra sp.) in naj smo obrnili še toliko kamnov, nam žal ni uspelo najti nobenega. Vse podatke o razširjenosti močeradov smo dobili od drugih raziskovalnih skupin. Na navadnega močerada (Salamandra salamandra) je skupina za netopirje naletela v jami Birtova luknja nad Jesenicami, najdena pa je bila tudi ličinka v potoku v bližini Šobca. Črnega močerada (Salamandra atra) je kar nekajkrat našla le skupina za hrošče, verjetno so premikali prav posebne kamne. Iz skupine brezrepih dvoživk (Anura) je bil največkrat najden hribski urh (Bombina variegata), in sicer skupno 16-krat v 6 UTM kvadratih. Največkrat v povirnih barjih ob Savi (4 najdišča), 4-krat v mlakah in 3-krat v tolmunih manjših potokov. Prešteli smo skupno več kot 100 ličink, več kot 50 mladostnih osebkov ter 15 odraslih osebkov. Druga najbolj pogosto srečana vrsta žab je bila navadna krastača (Bufo bufo) s 14 najdišči v 7 UTM kvadratih. Prešteli smo več kot 3000 ličink ter 1200 mladostnih osebkov, večinoma v mlakah (5 najdišč). Na cestah pa so bili najdeni trije živi in dva mrtva odrasla osebka. Presenetilo nas je relativno majhno število (6) najdišč z zelenimi žabami (Rana (Pelophylax) sp.). Te so sicer ene izmed najbolj pogostih dvoživk v Sloveniji, saj jih najdemo tako rekoč v vsaki mlaki in tam se zadržujejo tudi po končanem parjenju. Skupaj smo našteli nekaj več kot 1500 ličink, ujeli 5 odraslih in slišali oglašanje enega samčka. Prav tako so bile redkeje najdene tudi rjave žabe (Rana (Rana) sp.), vendar je to nekaj povsem razumljivega, saj so te v juliju že zdavnaj opravile razmnoževanje in so se spet skrile v podrast vlažnih gozdov. Na gozdni poti blizu Šobčevega bajerja je bila najdena rosnica (Rana dalmatina). Nekoliko pogostejša je bila sekulja (Rana Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 53 temporaria), saj je bila najdena kar 9-krat. Le enkrat je bila najedena zelena rega (Hyla arborea), in sicer smo v mlaki blizu Šobca odkrili 10 ličink, ki jim je takrat le malo manjkalo do popolne preobrazbe. REZULTATI NOČNEGA TERENA: V času nočnega terena smo prevozili približno 42 km. Trajal je nekje od 21:30 ure do polnoči. V dolini reke Radovne smo naleteli na veliko število žab, ki so se selile čez makadamsko cesto. Prav selitve dvoživk v vlažnih nočeh so značilna za to obdobje. Najdeni sta bili dve vrsti dvoživk in najpogosteje je bila najdena navadna krastača Tabela 3: Rezultati nočnega terena - vožnje od Zabreznice do Bleda, skozi dolino Radovne preko Mojstrane do Jesenic (42 km). vr v s r t s a t a a Št Š .t .p o p v o o v ž o e ž n e i nh i ho s o e s b e k b o k v o v Št Š .t .ž i ž v i i v h i h s a s m a i m c i Št Š .t .ž i ž v i i v h i h s a s m a c m e c v e Št Š . t .o s o t s a t l a ilh i h o s o e s b e k b o k v o Sk S u k p u a p j a j Bu B fuof ob u b fuof o 10 1 0 27 2 7 12 1 2 68 6 * 8 * 11 1 7 1 7 Ra R n a a n at etm e p m o p r oarraia r a - - 4 4 - - - - 4 4 sk s u k p u a p j a j 12 1 1 2 1 * število vključuje živali, ki jim nismo mogli določili spola, predvsem zaradi tega, ker jih nismo ujeli in v enem primeru, ker je bil osebek premlad za določitev spola (subadulten osebek) (Bufo bufo) (Tabela 3). Na celotnem »transektu« smo prešteli 10 povoženih osebkov ter 107 živih osebkov, od tega večino samic. Našli smo tudi 4 samice sekulje (Rana temporaria). Zahvala Hvala vsem skupinam, ki so prispevale podatke o dvoživkah, predvsem tiste o močeradih, ki jih naša skupina kljub vztrajnem obračanju kamnov ni našla. Velika hvala vsem, ki ste mi priskočili na pomoč, ko mi je zagodel avto. Hvalospeve pojem tudi vsem izkušenim mentorjem za nasvete take in drugačne (glede terena in kuhinje). In seveda vsem, ki ste mi delali družbo na terenu, predvsem moji edini članici skupine Biljani, ki je morala večkrat opraviti kar delo treh. PST: Vztrajam, da igra »med dvema ognjema« (»boj«) postane tradicionalna! 54 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 Viri Nöllert, A. & C. (1992): Die Amphibien Europas: Bestimmung, Gefährdung, Schutz. - Kosmos Naturführer, Franck-Kosmos Verlags Stuttgart, 382 str. Veenvliet, P. & J. Kus Veenvliet (2003): Dvoživke Slovenije: priročnik za določanje, Zavod Symbiosis Grahovo, 47 str. Pozor: išče se žabji princ na odseku 1,2 kilometra! (foto: G. Planinc) Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 55 POROČILO O DELU SKUPINE ZA PLAZILCE Vesna CAFUTA, Griša PLANINC Societas herpetologica slovenica - društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, e-mail: info@herpetolosko-drustvo.si Udeleženci skupine: Vesna Cafuta (delovni mentor), Miha Krofel, Griša Planinc (mentor), Tit Slatinšek, Polona Valič, Irena Žnidar IZVLEČEK: Na raziskovalnem taboru študentov biologije Žirovnica 2003 je bilo med 22. julijem in 1. avgustom 2003 na 51 najdiščih v severozahodni Sloveniji zabeleženih 10 avtohtonih vrst plazilcev. Vse popisane vrste so uvrščene v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (2002) in zavarovane z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (1993). ABSTRACT: CONTRIBUTION TO THE KNOWLEGE OF THE REPTILIAN FAUNA IN THE NORTHWESTERN PART OF SLOVENIA. - A total of 10 indigenous reptilian species from 51 localities were recorded during the Biology Students Research Camp Žirovnica 2003 between 22nd July and 1st August 2003 in northwestern Slovenia. All of registered species are listed in Rules on the inclusion of endangered plant and animal species in the Red List and protected by the Decree on protected animal species. Uvod Med 22. julijem in 1. avgustom 2003 so se udeleženci raziskovalnega tabora študentov biologije Žirovnica 2003 v skupini za plazilce seznanjali z biologijo in ekologijo plazilske favne raziskovanega območja ter spoznavali varstveno problematiko plazilcev. Ugotavljali smo predvsem razširjenost in številčnost vrst plazilcev ter vzroke za njihovo ogroženost. Območje raziskovanja obsega prisojna pobočja osrednjih in zahodnih Karavank, dolini Save Dolinke in Save Bohinjke, Pokljuko, Jelovico in Vršič. Metode dela Plazilce smo tekom celega dne popisovali predvsem v goratih predelih: na skališčih, meliščih, ob planinskih poteh, na pašnikih in gozdnih obronkih; v nižinskih predelih pa: ob železnicah, na kamnitih obzidjih, po zidovju cerkva in gradov, po bregovih rek in jezer ter ob makadamskih poteh. 56 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 Že res, da imaš lep hrbtni vzorec, nosa pa ti vseeno ni treba vihati! (foto: G. Planinc) Večinoma so bili osebki zgolj opazovani, saj že to največkrat zadostuje za vrstno določitev. S tem smo se tudi želeli izogniti nepotrebnemu vznemirjanju živali. Za lov kuščaric smo uporabljali zanko iz sintetičnega sukanca, ki jo je potrebno kuščarici natakniti okoli vratu. Slepce in nestrupene kače smo lovili z roko, strupene pa s posebno prijemalko. Zbirali smo tudi kačje leve in podatke o povoženih osebkih. Pri določanju vrst smo uporabljali določevalna ključa Staše Tome iz leta 1999 in Narcisa Mršića iz leta 1997. Ujete kuščarice smo premerili in ugotovili njihov spol. Vsi ujeti plazilci so bili po določitvi izpuščeni na mestu ulova. Slika 1. Število najdišč v posameznih Slika 2. Število vrst najdenih v UTM kvadratih v času RTŠB posameznih UTM kvadratih v Žirovnica 2003. času RTŠB Žirovnica 2003. Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 57 Zbrane podatke, material in fotografije nekaterih osebkov in njihovih življenjskih prostorov hranita avtorja. Na terenu zbrani podatki so bili vneseni na popisne liste in bodo uporabljeni v atlasu plazilcev Slovenije. Rezultati in diskusija Med 22. julijem in 1. avgustom 2003 je bilo v območju popisovanja na 51 najdiščih (v 11-ih UTM kvadratih VM05, VM14, VM15, VM22, VM23, VM32, VM33, VM34, VM43, VM44, VM54) najdenih 10 avtohtonih vrst plazilcev [Slika 1], od tega 4 iz družine kuščaric (Lacertidae): martinček, živorodna kuščarica, zelenec in pozidna kuščarica; 1 iz prisotnost vrste v UTM kvadratu znana pred letom 1970 prisotnost vrste v UTM kvadratu znana po letu 1970 in pred RTŠB Žirovnica 2003 prisotnost vrste v UTM kvadratu ugotovljena na RTŠB Žirovnica 2003 Slepec - Anguis fragilis Linnaeus, 1758 Pozidna kuščarica - Podarcis muralis je bil najden na štirinajstih najdiščih, (Laurenti, 1768) je bila najdena na v UTM kvadratih VM05, VM14, VM15, enajstih najdiščih, v UTM kvadratih VM32, VM33, VM34, VM44 in VM54, VM33, VM34 in VM43, na nadmorskih na nadmorskih višinah od 530 m do višinah od 548 m do 765 m. 1560 m. Najpogostejšo kuščarico na taboru smo Tega najpogosteje zabeleženega videvali na skališčih v mešanem gozdu, plazilca na taboru smo videvali na na meliščih in na robovih pašnikov, poteh skozi mešane in iglaste gozdove, kakor tudi v bolj antropogenih okoljih, pod požaganimi debli na robu gozda, kot so kamnita obzidja in zidovi, nasip pod kosi pločevine na bregu potoka, ob železniški progi in na kamnitem zanimiva pa je najdba slepca v 4 m bregu akumulacije. globokem breznu. Na asfaltnih cestah skozi naselje in gozd smo naleteli na kar 7 povoženih osebkov, ob planinskih poteh pa na 2 ubita osebka. 58 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 Živorodna kuščarica - Zootoca vivipara Zelenec - Lacerta viridis (Laurenti, Jacquin, 1787 je bila najdena na 1768)/Lacerta bilineata Daudin, 1802 devetih najdiščih v UTM kvadratih je bil najden na šestih najdiščih, v UTM VM05, VM22, VM23, VM34 in VM54, na kvadratih VM33 in VM34, na nadmorskih nadmorskih višinah 769 m do 1515 m. višinah od 548 m do 805 m. Živorodno kuščarico smo opažali na Zelenca smo najpogosteje uzrli v zaraščajočih posekah, na robovih grmovju na robovih pašnikov, ob mešanih in iglastih gozdov, na bregu železniških tirih, v sadovnjaku in pod potoka in na visokem barju. kosom pločevine ob kamnolomu. družine slepcev (Anguidae): slepec; 3 iz družine gožev (Colubridae): navadni gož, belouška in smokulja; 2 iz družine gadov (Viperidae): modras, navadni gad. Na enem najdišču so bile opažene tri vrste, na šestih dve, na preostalih pa le posamične vrste. VM34 je bil UTM kvadrat z največ ugotovljenimi (šestimi) vrstami [Slika 2]. Vse na Martinček – Lacerta agilis Linnaeus, Belouška - Natrix natrix (Linnaeus, 1758 je bil najden na treh najdiščih, 1758) je bila najdena na dveh najdiščih, v UTM kvadratu VM05, na nadmorskih v UTM kvadratu VM22, na nadmorskih višinah od 890 m do 1167 m. višinah 500 m in 1037 m. Martinčka smo našli na delno porasli Dva osebka belouške sta bila poseki na robu iglastega gozda ter v zabeležena na delno poraslem prodišču pasu trave ob makadamski cesti. ob reki, eden pa na barju, kjer so bili prisotni tudi paglavci žab. Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 59 Smokulja – Coronella austriaca Laurenti, Navadni gož - Elaphe longissima 1768 je bila najdena na enem najdišču, (Laurenti, 1768) je bil najden na enem v UTM kvadratu VM33, na nadmorski najdišču, v UTM kvadratu VM33, na višini 622 m. nadmorski višini 805 m. Edino najdišče smokulje je bilo delno Lev navadnega goža je bil najden v poraslo melišče sredi mešanega razpoki kamnitega obzidja cerkve v gozda. bližini sadovnjaka. taboru najdene vrste so uvrščene v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (2002) in zavarovane z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (1993). Gorato območje severozahodne Slovenije je zaradi težje dostopnosti med najslabše raziskanimi v Sloveniji in zato so na voljo le skopi podatki Modras – Vipera ammodytes (Linnaeus, Navadni gad – Vipera berus (Linnaeus, 1758) je bil najden na treh najdiščih, v 1758) je bil najden na desetih najdiščih, UTM kvadratu VM34, na nadmorskih v UTM kvadratih VM05, VM15, VM23, višinah od 548 m do 765 m. VM34 in VM54, na nadmorskih višinah od 831 m do 1880 m. Modras je bil najden na robu pašnika ob mešanem gozdu, v kamniti razpoki Navadni gad je bil najden v smrekovih v redkem mešanem gozdu in v travi ob gozdovih, na robu visokega barja, železniški progi. v vresju in v skalnih razpokah ob planinskih poteh. Na treh najdiščih so bili zabeleženi melanistični osebki. 60 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 o razširjenosti posameznih vrst plazilcev. Prav zaradi težje prehodnosti in zaradi spremenljivega gorskega vremena smo v času terenskega popisovanja uspeli pregledati le manjše območje. Plazilčja favna je v območju raziskovanja razmeroma dobro ohranjena, najverjetneje po zaslugi manjše obljudenosti teh krajev in nezmožnosti intenzivnega kmetovanja. V obravnavanem območju že prej zabeleženim 11 vrstam plazilcev, se je pridružila še najdba navadnega goža (Elaphe longissima). Nekoliko smo se nadejali tudi velebitske kuščarice (Lacerta horvathi) v visokogorskih skalnih predelih in kobranke (Natrix tessel ata) v nižjeležečih rečnih dolinah, vendar ju v kratkem času popisovanja nismo našli. To so gadi!!! (foto: G. Planinc) Zahvala Iskrena zahvala gre vsem, ki so v času tabora prispevali podatke o najdbah plazilcev in vaški gostilni za sladoled iz avtomata. Viri Mršić, N. (1997). Plazilci (Reptilia) Slovenije. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 167 str. Planinc, G. (2001). Poročilo o delu skupine za plazilce na Raziskovalnem taboru študentov biologije Cerkno 2000. V: A. Gergeli (ured.), Raziskovalni tabor študentov biologije Cerkno 2000. ZOTKS, Ljubljana, str. 38-47. Tome, S. (1996). Pregled razširjenosti plazilcev v Sloveniji. Annales 9/’96 - Anali za istrske in mediteranske študije: str. 217-228. Tome, S. (2002). Kače: zakaj se jih bojimo?!?. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 72 str. Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 61 POROČILO O DELU SKUPINE ZA PTICE Eva VUKELIČ Laze 6, SI-1351 Brezovica pri Ljubljani, e-mail: eva.vukelic@kiss.si Udeleženci skupine: Ines Kavčič, Saša Koželj, Jaka Nemanič, Ana Vidmar, Eva Vukelič (mentor), včasih so se nam pridružili še Dejan Bordjan, Nada Labus, Miha Krofel in Nina Ržen. IZVLEČEK: Skupina za ptice je od 23. do 31. julija 2003 popisovala ptice v okolici Žirovnice. Obiskali smo Karavanke, Blejski kot, Dobravo, Mežaklo ter doline Radovne, Save Bohinjke in Dolinke. Pregledali smo različne habitate in skupaj zabeležili 90 vrst ptic. Najpogosteje opazovani vrsti sta bili kanja in menišček, naleteli smo tudi na alohtoni vrsti nevestico in pegatko. ABSTRACT: REPORT BY THE GROUP FOR BIRDS - Between 23rd and 31st July we were observing birds in the surrounding of Žirovnica (NW Slovenia). In Karavanke, Blejski kot, Dobrava, Mežakla and Radovna, Sava Dolinka and Sava Bohinjka valleys we surveyed different habitats and found 90 species of birds. Most frequently observed species were Buteo buteo and Parus ater. We also noted escapes like Aix sponsa and Numida meleagris. Uvod Skupina za ptice si je zadala nalogo, da v času tabora razišče, katere vrste ptic se konec julija zadržujejo v okolici Žirovnice. Poleg tega nas je zanimalo, v kakšnih življenjskih prostorih jih lahko najdemo. Za bolj sistematične popise ptic gnezdilk za ornitološki atlas pa je bilo v tem času že prepozno. Metode dela Na teren smo se odpravljali zgodaj zjutraj, ko je večina skupin še spala. Po opoldanski siesti smo pozno popoldne nadaljevali delo. Ptice smo opazovali s pomočjo daljnogledov in teleskopa, marsikatero pa smo določili zgolj po oglašanju ali petju. Pri prepoznavanju vrst nam je bil v pomoč priročnik za določanje (Svensson et. al. 1999). V neposredni okolici šole smo opazovali ptice v naseljih ter v kulturni pokrajini z drevoredi, živimi mejami, travniki in pašniki. V Karavankah smo se povzpeli od gorskih gozdov prek ruševja in melišč do visokogorskih travišč in skalovja, v Julijskih alpah pa smo 62 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 Kakor pri delu,... (foto: B. Potisk) ... tako pri jelu. (foto: B. Potisk) Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 63 pregledali le z gozdom porasle planote. Povsod smo se ustavljali ob potokih, rekah in umetnih zajezitvah. Obiskane lokalitete so naštete v Tabeli 1. Na Mežakli smo podnevi s kasetofonom predvajali petje malega skovika in opazovali, kako se na to odzivajo ptice pevke. PTI�I: Tabela 1: Seznam lokalitet. Št. Lokaliteta Št. Lokaliteta 1 Zabreznica 14 J pobo�je Stola 2 Vrba 15 Završniško jezero 3 Doslov�e 16 dolina Završnice 4 Rodine 17 Ravne (Mežakla) 5 jez HE Moste 18 Javornik (Jesenice) 6 �isto polje (Zasip) 19 HE Javorniški Rovt 7 HE Zasip 20 Mojstrana 8 Berje (Sava Dolinka) 21 dolina Belce (Mojstrana) 9 kamp Šobec 22 Šijec (Pokljuka) 10 Hom 23 Sava Bohinjka (Selo pri Bledu) 11 Radovna (Grab�e) 24 HE Soteska (Sava Bohinjka) 12 Krnica (dolina Radovne) 25 stene S od Bohinjskega jezera 13 Smolnik (Valvazorjev dom) 26 Srednja vas VRSTA; Nekajkr št at evilo l smo oka se litet; HABI pridružili TATI skupini za ektoparazite ptic in sesalcev pri 1. obr kormora očkanju n ptic, Phal kjer acrocorax smo si carbo: 1; obrežno posamezne drev vrste je ptic ogledali od 2 blizu. . �apljica Ixobrychus minutus: 1; trsti�je 3. siva �aplja Ardea cinerea: 5; reka, obrežno grmovje in drevje, pašnik V 4. eč ne skupin vestic nam a A je ix sp por onsa: očalo 1; o rek sv a ojih opazovanjih ptic in tudi te 5. podatk mlakari e smo vključica Anas platyrhynchos li v seznam vrst. : 3; zajezitev, reka 6. planinski orel Aquila chrysaetos: 1; gozd 7. kanja Buteo buteo: Rezultati in diskusija 16; drevoredi in žive meje, gozd, gozdni rob, travnik 8. sršenar Pernis apivorus: 2; / S 9. eznam skobec Ac opaženih cipiter vrst nisus: 2 (skupaj ; obr 90) ež s no gr števi movj lom e in dr lokali evje tet , v in isoko habi gorsk tati, a traviš�a 10. k v katerih je bi ragulj Accipiter gentilis: 3; gozdni la posamezna vrsta opažena: rob, naselje 11. postovka Falco tinnunculus: 3; naselje, skalne stene, travnik 1. k 12. ormoran škrjan Phalacr �a ocorr Falco s ax carbo ubbuteo : 1; obr : 2; n ežno drasel evjeje 2. 13. čapljica Ix pe obry gatka Numi chus minutusda meleag : 1; trstičjeris: 1; zajezitev 3. siva čaplja Ardea cinerea: 5; reka, obrežno grmovje in drevje, pašnik 14. mo�virski martinec Tringa glareola: 1; barje 4. nevestica Aix sponsa: 1; reka 15. mali martinec Actitis hypoleucos: 1; reka 16. doma�i golob Columba livia domestica: 1; njiva 17. grivar Columba palumbus: 5; travnik, drevoredi in žive meje, iglasti gozd, sadovnjak 18. turška grlica Streptopelia decaocto: 1; naselje 19. kukavica Cuculus canorus: 1; drevoredi in žive meje 20. lesna sova Strix aluco: 1; gozd 21. hudournik Apus apus: 1; naselje 22. �rna žolna Dryocopus martius: 3; iglasti in mešani gozd, gozdni rob 23. zelena žolna Picus viridis: 2; gozd, gozdni rob 24. pivka Picus canus: 1; gozdni rob 25. veliki detel Dendrocopos major: 6; gozd, gozdni rob, obrežno grmovje in drevje, sadovnjak 26. mali detel Dendrocopos minor: 2; gozd, obrežno grmovje in drevje 27. vijeglavka Jynx torquil a: 1; borov gozd 28. skalna lastovka Hirundo rupestris: 5; skalne stene, viadukt 29. kme�ka lastovka Hirundo rustica: 6; travniki in pašniki, naselje 30. mestna lastovka Delichon urbica: 4; gozdni rob, obrežno grmovje in drevje, travnik 31. vriskarica Anthus spinoletta: 1; visokogorska traviš�a 32. bela pastirica Motacil a alba: 5; naselja, obrežja voda, travniki 33. siva pastirica Motacil a cinerea: 4; potok, reka 34. stržek Troglodytes troglodytes: 8; iglasti in mešani gozd, gozdni rob, potok 35. povodni kos Cinclus cinclus: 6; zajezitev, reka 36. siva pevka Prunel a modularis: 2; iglasti gozd, ruševje 37. planinska pevka Prunel a col aris: 1; visokogorska traviš�a 38. taš�ica Erithacus rubecula: 9; gozd, gozdni rob, obrežno grmovje in drevje 39. šmarnica Phoenicurus ochruros: 5; naselje, skalne stene, visokogorska traviš�a 40. prosnik Saxicola torquata: 1; drevoredi in žive meje 41. kup�ar Oenanthe oenanthe: 1; meliš�e, visokogorska traviš�a 42. cikovt Turdus philomelos: 5; gozd, gozdni rob, drevoredi in žive meje, obrežno grmovje in drevje 64 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 5. mlakarica Anas platyrhynchos: 3; zajezitev, reka 6. planinski orel Aquila chrysaetos: 1; gozd 7. kanja Buteo buteo: 16; drevoredi in žive meje, gozd, gozdni rob, travnik 8. sršenar Pernis apivorus: 2; / 9. skobec Accipiter nisus: 2; obrežno grmovje in drevje, visokogorska travišča 10. kragulj Accipiter gentilis: 3; gozdni rob, naselje 11. postovka Falco tinnunculus: 3; naselje, skalne stene, travnik 12. škrjančar Falco subbuteo: 2; naselje 13. pegatka Numida meleagris: 1; zajezitev 14. močvirski martinec Tringa glareola: 1; barje 15. mali martinec Actitis hypoleucos: 1; reka 16. domači golob Columba livia domestica: 1; njiva 17. grivar Columba palumbus: 5; travnik, drevoredi in žive meje, iglasti gozd, sadovnjak 18. turška grlica Streptopelia decaocto: 1; naselje 19. kukavica Cuculus canorus: 1; drevoredi in žive meje 20. lesna sova Strix aluco: 1; gozd 21. hudournik Apus apus: 1; naselje 22. črna žolna Dryocopus martius: 3; iglasti in mešani gozd, gozdni rob 23. zelena žolna Picus viridis: 2; gozd, gozdni rob 24. pivka Picus canus: 1; gozdni rob 25. veliki detel Dendrocopos major: 6; gozd, gozdni rob, obrežno grmovje in drevje, sadovnjak 26. mali detel Dendrocopos minor: 2; gozd, obrežno grmovje in drevje 27. vijeglavka Jynx torquilla: 1; borov gozd 28. skalna lastovka Hirundo rupestris: 5; skalne stene, viadukt 29. kmečka lastovka Hirundo rustica: 6; travniki in pašniki, naselje 30. mestna lastovka Delichon urbica: 4; gozdni rob, obrežno grmovje in drevje, travnik 31. vriskarica Anthus spinoletta: 1; visokogorska travišča 32. bela pastirica Motacilla alba: 5; naselja, obrežja voda, travniki 33. siva pastirica Motacilla cinerea: 4; potok, reka 34. stržek Troglodytes troglodytes: 8; iglasti in mešani gozd, gozdni rob, potok 35. povodni kos Cinclus cinclus: 6; zajezitev, reka 36. siva pevka Prunella modularis: 2; iglasti gozd, ruševje 37. planinska pevka Prunella collaris: 1; visokogorska travišča 38. taščica Erithacus rubecula: 9; gozd, gozdni rob, obrežno grmovje in drevje 39. šmarnica Phoenicurus ochruros: 5; naselje, skalne stene, visokogorska travišča 40. prosnik Saxicola torquata: 1; drevoredi in žive meje 41. kupčar Oenanthe oenanthe: 1; melišče, visokogorska travišča 42. cikovt Turdus philomelos: 5; gozd, gozdni rob, drevoredi in žive meje, obrežno grmovje in drevje 43. carar Turdus viscivorus: 2; gozdni rob, travnik 44. brinovka Turdus pilaris: 1; drevoredi in žive meje 45. kos Turdus merula: 6; drevoredi in žive meje, gozdni rob, iglasti gozd, obrežno grmovje in drevje, ruševje 46. komatar Turdus torquatus: 1; ruševje Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 65 47. črnoglavka Sylvia atricapilla: 5; drevoredi in žive meje, obrežno grmovje in drevje, ruševje 48. mlinarček Sylvia curruca: 1; barje 49. rjava penica Sylvia communis: 1; trstičje 50. kobiličar Locustella naevia: 1; trstičje 51. bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus: 1; trstičje 52. močvirska trstnica Acrocephalus palustris: 1; trstičje 53. srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus: 1; trstičje 54. rumeni vrtnik Hippolais icterina: 1; trstičje 55. vrbji kovaček Phylloscopus collybita: 5; mešani gozd, gozdni rob, obrežno grmovje in drevje, ruševje 56. rumenoglavi kraljiček Regulus regulus: 5; mešani in iglasti gozd 57. sivi muhar Muscicapa striata: 2; gozdni rob, naselje 58. velika sinica Parus major: 9; mešani in iglasti gozd, gozdni rob, obrežno grmovje in drevje, sadovnjak, naselje 59. menišček Parus ater: 13; mešani in iglasti gozd, gozdni rob 60. plavček Parus caeruleus: 2; drevoredi in žive meje, obrežno grmovje in drevje 61. čopasta sinica Parus cristatus: 7; borov gozd, barje 62. močvirska sinica Parus palustris: 4; mešani gozd, obrežno grmovje in drevje 63. gorska sinica Parus montanus: 3; gozd 64. dolgorepka Aegithalos caudatus: 5; gozd, gozdni rob, obrežno grmovje in drevje 65. brglez Sitta europaea: 3; gozd, gozdni rob, obrežno drevje 66. skalni plezalček Tichodroma muraria: 1; skalne stene 67. dolgoprsti plezalček Certhia familiaris: 3; mešani in iglasti gozd 68. kratkoprsti plezalček Certhia brachydactyla: 1; naselje 69. rjavi srakoper Lanius collurio: 4; pašnik 70. sraka Pica pica: 2; naselje, sadovnjak 71. šoja Garrulus glandarius: 7; borov gozd, gozdni rob, pašnik, sadovnjak 72. krekovt Nucifraga caryocatactes: 4; mešani in iglasti gozd, ruševje 73. planinska kavka Pyrrhocorax graculus: 1; visokogorska travišča 74. kavka Corvus monedula: 1; travnik 75. črna vrana Corvus corone corone: 1; travnik, gozdni rob 76. siva vrana Corvus corone cornix: 4; travnik 77. krokar Corvus corax: 7; travnik, gozd, skalne stene, visokogorska travišča 78. škorec Sturnus vulgaris: 1; naselje 79. domači vrabec Passer domesticus: 2; naselje 80. poljski vrabec Passer montanus: 3; gozdni rob, naselje 81. planinski vrabec Montifringilla nivalis: 1; visokogorska travišča 82. ščinkavec Fringilla coelebs: 7; gozd, gozdni rob 83. lišček Carduelis carduelis: 5; obrežno grmovje in drevje, pašnik 84. zelenec Carduelis chloris: 2; gozdni rob, pašnik 85. grilček Serinus serinus: 1; obrežno grmovje in drevje 86. kalin Pyrrhula pyrrhula: 3; iglasti gozd, ruševje 87. dlesk Coccothraustes coccothraustes: 1; gozdni rob, drevoredi in žive meje 88. krivokljun Loxia curvirostra: 4; mešani in iglasti gozd 89. rumeni strnad Emberiza citrinella: 3; gozdni rob, pašnik 90. skalni strnad Emberiza cia: 1; skalne stene 66 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 Obdobje gnezdenja se je v času tabora počasi iztekalo, zato je bilo ptice težje izslediti, saj so pele le še redke vrste. Eden takih je bil menišček, pogosto zabeležen le na podlagi petja. V višjih legah se gnezditvena sezona začne nekoliko kasneje, zato smo na visokogorskih traviščih še imeli priložnost opazovati krmljenje speljanih mladičev kupčarjev in vriskaric. Tu smo naleteli na eno najbolj visokogorskih vrst pri nas - planinskega vrabca. V Ornitološkem atlasu Slovenije (Geister 1995) za Karavanke še ni podatkov, šele pred kratkim je bilo potrjeno gnezdenje na Stolu (Kozinc 2003), v gnezditveni sezoni je bil zabeležen tudi na Košuti (Tomažič 2003). Skoraj vsaka skupina, ki je obiskala Karavanke nad gozdno mejo, je poročala o opazovanju teh ptic. Mi smo opazovali jato okrog 40 osebkov pod vrhom Stola. Na nižjih nadmorskih višinah smo našli nekaj gnezdilnih kolonij skalnih lastovk, večinoma v skalnih stenah, a tudi na umetnih previsih - pod avtocestnim viaduktom. Lastovke so še vedno hranile mladiče v gnezdih. Podatke smo posredovali za Novi ornitološki atlas gnezdilk Slovenije. Omenimo lahko še opazovanji dveh ubežnic, tj. vrst, ki izvirajo iz ujetništva. Na Savi Bohinjki pri Selu smo med mlakaricami opazovali samico nevestice. Vrsta izvira iz Amerike, v Evropi jo gojijo po parkih in vrtovih, ponekod pa je že osnovala prostoživeče populacije. Do zdaj je bila v Sloveniji zabeležena petkrat (Božič 2001). Pegatka, ki smo jo našli utopljeno v zajezitvi za HE Javorniški Rovt, pa je verjetno pobegnila iz katerega od okoliških kurnikov. Viri Božič, L. (2001): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. Acrocephalus 22: 115-120 Geister, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana, 287 str. Kozinc, B. (2003): Planinski vrabci gnezdili na pobočju Stola. Gea 13 (5): 69 Svensson, L., P. J. Grant, K. Mullarney & D. Zetterström (1999): Collins Bird Guide. HarperCollins, London, 392 str. Tomažič, A. (2003): Izleti Štajerske sekcije. Svet ptic 9 (2): 22-25 Vrezec, A. (2001): Položaj alohtonih vrst v slovenski avifavni. Acrocephalus 22: 69-71 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 67 POROČILO O DELOVNANJU SKUPINE ZA NETOPIRJE Primož PRESETNIK Center za kartografijo favne in flore. Podružnica v Ljubljani, Zemljemerska 10, SI-1000 Ljubljana, e-mail: primoz.presetnik@ckff.si Netopirje smo iskali: Alenka Petrinjak, Daniela Keogh, Katerina Jazbec, Primož Presetnik (mentor), Uroš Žibrat (delovni mentor) in rekrutirana posebna komanda Boštjan Potisk (Sl. 3). IZVLEČEK: Med Raziskovalnim taborom študentov biologije - Žirovnica 2003 smo odkrili 15 vrst netopirjev. Raziskovali smo predvsem doline Save Bohinjke in Dolinke ter Tržiške Bistrice. Našli smo 36 zatočišč netopirjev, 23-krat pa smo netopirje opazovali v njihovih prehranjevalnih habitatih. Številne porodniške kolonije malega podkovnjaka, navadnega in poznega netopirja ter uhatih netopirjev je nujno ohraniti tudi v prihodnje. ABSTRACT: REPORT BY THE BAT GROUP - During the Biology Students Research Camp - Žirovnica 2003, we identified 15 bat (Chiroptera, Mammalia) species, mainly in the vallies of Sava Bohinjka, Sava Dolinka and Tržiška Bistrica. We found 36 bat roosts or temporary shelters and in 23 cases we observed bats in their feeding habitats. Locations of the numerous nursery colonies of the lesser horseshoe bat (Rhinolopus hipposideros), mouse eared bat (Myotis myotis), serotine (Eptesisus serotinus) and long-eared bat (Plecotus ssp.) are of particular conservation concern. »Očaka Triglava le kdo ne pozna, na jezeru čolnič se v vetru igra,« nam je odmevalo v ušesih, ko smo se peljali proti severozahodu naše države. Vzhodno mejo smo v preteklih letih pogosto obiskovali in srce je že zahtevalo pogled na mogočne vršace. Na Gorenjsko pa nas je vabilo tudi z netopirskega stališča pretežno neraziskano ozemlje ter redke, zato pa toliko bolj zanimive najdbe netopirjev (Kryštufek & Červeny 1997, Spitzenberger et. all. 2002). »… bom ljubco sabo vzel, tam kjer sem bil mlad pastir,...« Od 22. julija do 1. avgusta smo raziskovali pokrajino pogana Črtomira, zibelke mnogih slovenskih pisateljev in največjih pesnikov, dvornih čebelarjev in smučarskih zvezd ter rdečih jeklarjev. Raziskovalne napore smo usmerili predvsem v doline Save Dolinke in Bohinjke ter Tržiške Bistrice, posamezne brigade pa so udarile tudi proti Dražgošam in Železnikom. 68 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 »Z otoka poje stari zvon, bim bam, bim bam, bim bom.« Kot ponavadi smo hoteli priti na vsako dostopno cerkveno podstrešje (Sl. 1). Ko pa nam je teh na obravnavanem območju zmanjkalo, kar se je na taborih zgodilo prvič, smo en dan posvetili planinskim kočam, dva dni pa jamam. Seveda smo tam iskali zatočišča netopirjev. Zvečer pa smo skakljali od enega do drugega primernega prehranjevalnega habitata in tam poizkušali določevati netopirje s pomočjo ultrazvočnih detektorjev. Mnoge netopirske klice smo posneli in jih delno analizirali že na taboru, še več dela pa nas je čakalo doma. Zaradi neugodnih vremenskih razmer smo mrežili le trikrat, pa še to samo s tretjinskim uspehom. V pretežno nenaseljeni dolini Radovne smo preizkusili transektno metodo opazovanja netopirjev, ki si zasluži, da jo podrobneje opišemo. 23. julija smo se ponoči z avtomobilom peljali (25 do 30 km/h) po cesti od Mojstrane do Krnice, 26. julija pa smo na isti poti spotoma zavili še v dolino Krme do Lese in nazaj. Navigator Slika 1. Quazimodo in Esmeralda. (foto: B. Potisk) je imel vključen ultrazvočni detektor, ki ga je imel naslonjenega v bližini odprtega okna. Tako je beležil prelete netopirjev in če je bilo mogoče tudi vrsto. Prvo noč smo na 15,8 km slišali netopirje 4-krat, drugo noč pa na 19,3 km dolgi poti 9-krat. Netopirje smo večinoma slišali v bližini luči ali vod, le redko pa v izključno gozdnem okolju. »Zakaj ste sitni, očka vi? Prav nič vam pogodu ni.« Opravili smo šesto obredno šivanje mrež (Sl. 2). Izpolnjevali smo popisne liste, ki se od lani niso spremenili. Letos pa smo kot novost imeli osnovne lekcije o uporabi geografskega informacijskega sistema, s katerim smo že na taboru v Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 69 elektronsko obliko zapisovali geografske lokacije pregledanih lokalitet. Delo ni težko, je le dokaj zamudno. Tudi z GPS-om smo prvikrat na taboru iskali jame in jih večino našli, le ena se nam je dva dni vztrajno izmikala. Se bomo že še videli, ko nam bodo domačini pokazali pot. Slika 2. Krojački hlački. (foto: B. Potisk) »... z Jesenic, to je res, to ni vic,...« Na taboru smo pregledali 42 možnih zatočišč netopirjev, poizkušali pa smo priti še v ducat drugih, vendar nam dopustniški čas ni bil naklonjen. Odkrili smo 36 zatočišč netopirjev, 23 krat pa smo netopirje slišali, včasih videli in še redkeje ujeli v njihovih prehranjevalnih habitatih. Našli smo najmanj 15 vrst netopirjev: Rhinolophus hipposideros - mali podkovnjak Myotis myotis - navadni netopir Myotis blythii - ostrouhi netopir Myotis emarginatuis - vejicati netopir Myotis mystacinus - brkati netopir Myotis daubentonii/cappacinii - obvodni/dolgonogi netopir Nyctalus noctula/lasiopterus - navadni/veliki mračnik Pipistrellus kuhlii - belorobi netopir Pipistrellus pipistrellus - mali netopir Pipistrellus pygmaeus - drobni netopir Eptesicus serotinus - pozni netopir Eptesicus nilssonii - severni netopir Plecotus auritus - rjavi uhati netopir Plecotus austriacus - sivi uhati netopir Plecutus macrobullaris - alpski uhati netopir 70 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 »Prelepa Gorenjska, v ponos si mi ti,...« Verjetno prvič, od kar obstaja netopirska skupina, ne tarnamo nad zamreženimi linami na podstrehah cerkvev in zvonikov. Res so nekatere cerkve brez netopirjev prav zaradi takih ukrepov, vendar imajo na večino podstrešij oz. zvonikov netopirji še prost dostop. Ali gre to pripisati znani gorenjski varčnosti ali drugim vzrokom, niti ni tako pomembno, obstaja pa veselo dejstvo, da smo na cerkvenih podstrehah odkrili trinajst porodniških kolonij malih podkovnjakov, dve navadnih netopirjev, pet uhatih netopirjev in eno poznih netopirjev. Moramo posvariti, da lahko te kolonije hitro izginejo, če se obnova podstrešij ne bo uskladila z njihovimi potrebami. Hvala Domačinom za prijaznost in sodelavcem za pomoč. Viri Kryštufek, B., J. Červeny (1997). New and noteworthy records of bats in Slovenia. Myotis, Bonn 35: 89-93 Spitzenberger, F., E. Haring, N. Tvrdkovič (2002). Plecotus microdonthus (Mammalia, Vespertilionidae), a new bat species from Austria. Natura Croatica, Zagreb 11(1): 1-18 Slika 3. Člani netopirske skupine (oseba levo spodaj kljub vsemu ni raziskovala v skupini). Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 71 UDELEŽENCI RAZISKOVALNEGA TABORA ŠTUDENTOV BIOLOGIJE ŽIROVNICA 2003 TABORIŠČNIKI: Blaž Banič Miha Krofel Tina Stepišnik Helena Bavec Nada Labus Jošt Stergaršek Karmen Bencik Tjaša Lokovšek Metka Škrlj Polona Bergoč Borut Mavrič Polona Valič Mojca Bernard Igor Nekrep Ana Vidmar Irena Bevk Jaka Nemanič Mojca Železnik Dejan Bordjan Martina Peterlin Uroš Žibrat Barbara Bric Vesna Petkovska Irena Žnidar Urša Budja Špela Petrič Vesna Cafuta Alenka Petrinjak Tuji študentje: Darja Erjavec Živa Pipan Dragana Bojović Urška Ferletič Maja Pociecha Maarten de Groot Dejan Galjot Monika Podgorelec Marijana Galić Matjaž Gregorič Jernej Polajnar Jelena Ilić Katerina Jazbec Boštjan Potisk Daniela Keogh Katja Karba Katarina Prosenc Trilar Biljana Macura Ines Kavčič Nina Ržen Eva Marija Mayr Tilen Konte Boštjan Sagadin Erik Pauer Saša Koželj Tit Slatinšek Eva Maria Sehr MENTORJI: Tinka Bačič (botanična skupina), bacic.martina@bf.uni-lj.si Maja Cipot (skupina za dvoživke), majadbee@volja.net Primož Glogovčan (lepidopterološka skupina), glogovancan@yahoo.com Nejc Jogan (botanična skupina), nejc.jogan@bf.uni-lj.si Andrej Kapla (koleopterološka skupina), trechus@volja.net Urša Koce (skupina za kobilice), ursa.koce@kiss.si Rok Kostanjšek (araneološka skupina), rok.kostanjsek@bf.uni-lj.si Maja Pavlin (botanična skupina), maja.pavlin@kiss.si Griša Planinc (skupina za plazilce), grisa.planinc@guest.arnes.si Primož Presetnik (skupina za netopirje), primoz.presetnik@ckff.si Simona Strgulc Krajšek (botanična skupina), simona.strgulc@bf.uni-lj.si Branka Trčak (botanična skupina), branka.trcak@ckff.si Tomi Trilar (skupina za ektoparazite ptic in sesalcev), ttrilar@pms-lj.si Rudi Verovnik (lepidopterološka skupina), rudi.verovnik@bf.uni-lj.si Eva Vukelič (skupina za ptice), eva.vukelic@kiss.si Sašo Weldt (skupina za kačje pastirje), sasoweldt@email.si VODJA: Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju, gsm: (031) 347 687, e-mail: dejanonih@email.si 72 Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2003 Raziskovalni tabor študentov biologije Videm pri Ptuju 2002 72 Raziskovalni tabor študentov biologije Videm pri Ptuju 2002 72 Raziskovalni tabor študentov biologije Videm pri Ptuju 2002 72 O RAZISKOVALNIH TABORIH ŠTUDENTOV BIOLOGIJE .................................................... 4 Nejc Jogan, Primož Presetnik RAZISKOVALNI TABORI ŠTUDENTOV BIOLOGIJE 1988-2003 - PREGLED IN CILJI ................. 7 Dejan Bordjan RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE ŽIROVNICA 2003 .................................. 11 Nejc Jogan POROČILO O DELU BOTANIČNE SKUPINE ................................................................ 15 Tomi Trilar POROČILO O DELU SKUPINE ZA EKTOPARAZITE PTIC IN SESALCEV .................................. 21 Rok Kostanjšek POROČILO O DELU ARANEOLOŠKE SKUPINE ............................................................ 27 Urša Koce POROČILO O DELU SKUPINE ZA KOBILICE .............................................................. 31 Andrej Kapla POROČILO O DELU KOLEOPTEROLOŠKE SKUPINE ....................................................... 39 Primož Glogovčan, Rudi Verovnik POROČILO LEPIDOPTEROLOŠKE SKUPINE ................................................................ 43 Maja Cipot POROČILO O DELU SKUPINE ZA DVOŽIVKE ............................................................. 47 Vesna Cafuta, Griša Planinc POROČILO O DELU SKUPINE ZA PLAZILCE .............................................................. 55 Eva Vukelič POROČILO O DELU SKUPINE ZA PTICE .................................................................. 61 Primož Presetnik POROČILO O DELOVNANJU SKUPINE ZA NETOPIRJE ................................................... 67 UDELEŽENCI RAZISKOVALNEGA TABORA ŠTUDENTOV BIOLOGIJE ŽIROVNICA 2003 .............. 71