GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE HRASTNIK ilPIli¡pSi HRASTNIK, 31. decembra 1959 4. ŠTEVILKA — 1. LETNIK Srečno v leto 1 l| Kolektiv Steklarne Hrastnik že vsa leta po osvoboditvi uspešno izvršuje sprejete planske naloge.' To potrjujejo priznanja, katera je prejel od zvezne vlade FLRJ, to je dvakratne pohvale in pa prehodno, zastavo Zveze sindikatov Jugoslavije, katero je kolektiv prejel leta 1950 'v trajno last. Delo v Steklarni se je razvijalo pod zelo težkimi pogoji, z ozirom na zastarele obrate in dotrajanimi osnovnimi sredstvi. Delavski svet se je leta 1954 odločil, da ta zastareli obrat rekonstruira. In pričelo se je z izdelavo načrtov, katerega delo je izvršilo podjetje Slovenija projekt. Gradbene objekte pod vodstvom ing. Jožeta Didka industrijski biro v Ljubljani, ekonomski del rekonstrukcije pod vodstvom Janka Lajovica, tehnološki proces pa je izdelal glavni inženir Steklarne ing. Edo Birsa. Ta elaborat je, bil v letu 1957 potrjen v višini ene milijarde 124 milijonov dinarjev. .. ' = I. ETAPA Rekonstrukcija se je pričela januarja 1948 in je bila v letošnjem letu v glavnem izgotov-jtiMjf—Ijana, kar pa tudi predstavlja najtežje leto V obstoju Steklarne Hrastnik. Največje težave so bile v tem, ker smo prvo polovico leta obratovali na popolnoma dotrajanih steklarskih pečeh. Posledica tega je bil prekomerni odpadek. Na drugi strani smo spuščali v obrat novo zgrajene peči, na katerih nismo imeli dovolj izkušenj pri upravljanju istih. V borbi proti vsem tem težavam pa bo kolektiv Steklarne Hrastnik presegel svoj plan predvidoma za 4 odstotke, ali po težini 6885 ton, kar znaša.v odnosu na leto 1939 ;— 56 odstotkov povečane proizvodnje. Trenutno prehajamo v d r u go etapo rekonstrukcije, katera naj bi bila izvršena aprila 1961. leta. V tej 'etapi se predvideva tudi delna polna avtomatizacija ene topilne peči, katera naj bi dajala vrednost letno 300 milijonov dinarjev. Delavski svet se je odločil, da se tovarna do kraja rekonstruira in tudi delno poveča v okviru danih možnosti terena na katerem stojimo. Steklarna Hrastnik naj bi v bodoče izdelovala tehnično stekio vseh vrst, katero se uporablja in išče v naši industrializaciji, stiskano steklo vseh vrst, razsvetljavno, pihano steklo in malo embalažo. Proizvodnja naj bi se povečala 12 do 15 tisoč ton po vrednosti pa na 3 milijarde dinarjev. Za takšno odločitev se je delavski svet odločil na podlagi izvrstnih kadrov in izkušenj našega podjetja. Pri vseh teh delih in nalogah se bomo v prihodnjem letu srečali s stoletnim obstojem nase steklarne. Tudi ta dogodek bomo primerno počastili s člani kolektiva, kakor tudi z na-: širni odjemalci in dobavitelji. Olj zaključku leta 1959 se za vse napore, katere so člani kolektiva vložili za izvršitev plana in rekonstrukcijo, najtopleje zahvaljujem. Želim, da bi še nadalje z vsemi močmi pomagali in sodelovali pri izgradnji rekonstruirane tovarne, katera bo naš ponos in velika gospodarska pridobitev naše komune. Vsem članom kolektiva želim srečno in uspeha polno leto 1960! Kianšek Jože 1 9 e o p <► •i- ¡I ¡I ¡I <► <► ¡I o •4 ¡I -(► T VAŽNO OBVESTILO VSEM ČLANOM SOCIALISTIČNE ZVEZE NA TERENU SPODNJEGA DELA HRASTNIKA Dne 10. januarja 1966 bodo volitve v osnovnih organizacijah Socialistične zveze Hrastnika. Dolžnost vseh članov Socialistične zveze je, da se teh volitev udeleže1, že v jutranjih urah! Volili bomo nove izvršne odbore: terenske organizacije Socialistične zveze. Zaradi tega je dolžnost vseh članovi da se volitev sigurno udeleže! Terenski odbor Socialistične zveze, spodnji del Hrastnika Nekaj misli sekretarja OKZK Hrastnik Za nami je leto 1959, polno uspehov,v izgradnji naše socialistične družbe. V tem letu so prišli jasno ,in. otipljivo do izraza napori naše socialistične skupnosti, da zagotovi boljše in lepše življenje delovnimi ljudem. V tem letu se ne ponašamo le z uspehi v industrijski proizvodnji, ampak tudi s splošnim napredkom na področju kmetijstva. Prvič po osvoboditvi smo se osamosvojili v preskrbi z žitom, katerega Uvoz je predstavljal dosedaj veliko breme za naše gospodarstvo. Vzpostavili smo gospodarske odnose z mnogimi deželami, s katerimi dosedaj še nismo trgovali. Izmenjali smo nešteto gospodarskih in drugih delegacij, ki bodo veliko pripomogle k poglabljanju stikov z narodi in državami Azije, Afrike, Južne Amerike in drugih celin. Splošni napredek našega gospodarskega in družbenega življenja se odraža tudi na hrastniški komunalni skupnosti, še posebno pa v Steklarni, ki se lahko ponaša z novimi impozantnimi tovarniškimi objekti, ki so živo nasprotje staremu delu tovarne, v katerem so bili slabi delovni pogoji. Delovni kolektiv Steklarne je dokazal, da zna kot dober gospodar ravnati s sredstvi, ki mu jih je dala družba v upravljanje. To se vidi ne le v izredno hitri izgradnji, ampak predvsem v istočasnem naraščanju proizvodnje, ki jo potrebuje tako naše kot inozemsko tržišče. Po zaslugi kolektiva se je Steklarna Hrastnik uvrstila v vrsto renomiranih proizvajalcev stekla na svetovnem, predvsem pa na evropskem tržišču. S svojim izvozom pomaga urejevati našo plačilno bilanco, ki je zaradi; objektivnih vzrokov še vedno v pasivi. Prepričani smo, da bo delovni kolektiv Steklarne Hrastnik tudi v prihodnjem letu nadaljeval s prav takšno delovno vnemo v boju ža izpolnitev petletnega perspektivnega načrta v štirih letih. Naraščanje proizvodnje tako v industriji, kakor tudi v kmetijstvu je v tesni povezanosti z našo politiko nenehnega izboljšanja življenjskega standarda industrijskega in mestnega prebivalstva. Višja delovna storilnost, ter boljše in racionalnejše izkoriščanje razpoložljivih materialnih in drugih sredstev, postaja vedno bolj pogoj za hitrejši napredek na področju osebne in skupne potrošnje. Reševanje skupnih vprašanj komunalnega značaja, razvijanje usluž-nostne dejavnosti, urejevanje vprašanja preskrbe, prehra-' ne itd., postaja vse bolj stvar slehernega proizvajalca, ki je za reševanje vseh navedenih in drugih problemov globoko zainteresiran. Za urejanje vseh še nerešenih problemov bo potrebno v Hrastniku še marsikaj storiti. Naše potrebe in želje cesto presegajo dane materialne možnosti. Posledica tega so različne kritike, pretežno z dobrim, včasih pa tudi s slabim namenom. Dolžnost naših političnih organizaci j — Z K, LMS, SZDL in sindikata je, da so nenehno v ofenzivi, da nenehno pojasnjujejo vsa vprašanja, ki se pojavljajo med delovnimi ljudmi, istočasno pa jih mobilizirajo v boj proti vsemu, kar ovira naš še hitrejši napredek na področju proizvodnje, ter družbenega in delavskega upravljanja. V prepričanju, da bo delovni kolektiv Steklarne tudi v prihodnjem letu trdno korakal po poti, ki jo je začrtal program naše ZKJ, želim njemu in vsem delovnim kolektivom hrastniške občine SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1960. Sindikalna podružnica Steklarne ob novem letu Zopet je za nami leto trdega dela, ki je pridružilo starim delovnim zmagam nove, še večje, ki se jasno kažejo kakor širom po naši domovini r- tudi v našem kolektivu. Kratek obračun za preteklo leto je v našem kolektivu tako viden, da bolj ne more biti. Do kraja je odstranjena, bojazen, da nam bo skrajno zastarela tovarna v doglednem času prenehala dajati delo in kruh, in da si ga bomo morali iskati drugje. Pred nami je vidno pričela rasti moderna^^ r--»rekonstruirana tovarna, ki je v preteklem letu že dala prve sadove. Uspešno je potekla proizvodnja v novem obratu, kljub velikim težavam, ko je rekonstrukcija ovirala proizvodnjo in obratno. Vse te težave smo v preteklem letu uspešno premagali in smo lahko trdno prepričani, z ozirom na izkušnje v preteklem letu, da jih bomo še uspešneje in laže premagovali tudi v bodoče, »do končne izgradnje naše tovarne. Pri tem se moramo zavedati, da vsi ti napori in uspehi, kakor v našem kolektivu, tako tudi v državnem merilu, vodijo in so podrejeni edinemu cilju socializma — ustvariti čim boljši življenjski nivo delovnega ljudstva. Jasno pa je, da so vsi doseženi uspehi v preteklem letu sad naporov celotnega kolektiva -— članov sindikalne podružnice. Zato se tudi sindikalna podružnica vsem članom iskreno zahvaljuje, obenem pa čestita in želi kolektivu: »Srečno in še nadalje uspehov polno novo leto 1960!« Prodaja stekla v letu 1959 in perspektiva prodaje za 1.1960 Proizvodnja in prodaja stekla v letih 1958 in 1959 je bila otež-kočena zaradi rekonstrukcije steklarne. Pretežni del rekonstrukcije bo izveden v teh dveh letih. Proizvodnja po mesecih je v letu 1959 močno nihala od 390 ton v mesecu maju do 700 ton, kolikor bo predvidoma proizvedeno v decembru. Kvaliteta stekla tudi ni bila stalna. V obratu so šle 4 nove peči različne velikosti za razne vrste proizvodnje. Najtežji problem za prodajo pa je pomanjkanje skladiščnega prostora. Stara skladišča z nekaj tisoči predalov in obsežnim dvoriščnim prostorom so se morala porušiti, preden je bilo možno postaviti nova. V zasilnih stranskih prostorih smo naredili 250 predalov, v prostoru nad brusilnico pa je skladišče za izvozni oddelek. Kljub tem težavam pa je bila proizvodnja v letu 1959 rekordna in se za leto 1960 predvideva še višja. V letu 1956 je bil prehodni zastoj prodaje, kateremu so bile krive delno objektivne težave — zmanjšanje investicijske dejavnosti v državi, delno pa tudi ne-elastičnost prodaje. Naslednji dve leti pa se je investicijska izgradnja in poraba zdravil zelo povečala. Organizirala se je pre-hranbena industrija ter dvignil izvoz. Zalagali smo predvsem tržišča na Hrvatskem in smo konec 1957. leta pri sklepanju pogodb že ugotovili, da bomo lahko za leto 1958 krili komaj polovico potreb v drobni embalaži, stiskanih izdelkih pa samo eno tretjino. V embalažnem steklu smo morali popolnoma izločiti vso prehranbeno industrijo razen našega stalnega odjemalca tovarne »Podravke«, kateri še dobavljamo nekatere steklenice. Za leto 1959 smo predvidevali -produkcijo embalaže za okoli 19 milijonov. Upoštevali smo polletno obratovanje novega avtomatskega stroja. Približno toliko komadov bomo tudi izdelali. S pogodbami smo tudi zaključili dobave teh količin.' Med letom pa so prišli nekateri kupci, ki jih nismo mogli odbiti in do konca leta ne bomo mogli kriti okoli 3,000.000 komadov za katere smo se pogodbeno vezali. Prijavljenih potreb embalaže v letu 1959 je bilo okoli 46,000.000 komadov in to kljub temu, da smo poklicali k Sklepanju pogodb naše stalne odjemalce pismeno in preko oglasov v časopisih. V letu 1960 se stanje bistveno ne bo spremenilo. Stalne odjemalce smo obvestili, da prijavijo svoje potrebe. Za leto 1960 smo že ločili proizvodnjo embalaže na polavtomatskih strojih in na avtomatih. Predvidevali smo, da bomo v drugem polletju proizvajali že na treh avtomatih. Na polavtomatskih strojih predvidevamo produkcijo 19,000.000 komadov, prijavljenih potreb pa je bilo 40,000.000 in to predvsem večjih komadov. Pogodbe za dobavo istih pa smo lahko zaključili komaj eno desetino zahtevanih komadov in bo v tej skupini prihodnje leto še težje kot je bilo v letu 1959. Za embalažo izdelano na avtomatskih strojih smo prejeli toliko naročil, da bi ne mogli izdelati iste, če bi vsi trije avtomati delali celo leto. Potrebe po embalaži rastejo skoraj v vseh strokah industrije, predvsem v medicinski in kemični. Nekateri naši odjemalci povečujejo svojo dejavnost in njih potrebe silno naraščajo. Od leta 1959 so se predvsem povečale potrebe kemične in medicinske industrije v Sloveniji in v Zagrebu. Embalažnega stekla prodamo največ v Zagreb. Velike količine istega želi tudi trgovina. Zahteve trgovine po drobni embalaži smo skoraj v celoti odbili. Trgovina bo dobila precejšnjo količino kozarcev za vlaganje za široko potrošnjo. Stiskanega stekla bi prodali na domačem trgu štirikrat toliko kot ga lahko izdelamo. Veliko povpraševanje je po barvanem- steklu, ki ga izdelujemo samo v manjših količinah. Posebno je letos primanjkovalo servisov za kompot in pecivo, kozarcev in. vrčev za pivo. Kvaliteta stiskanih izdelkov je zelo dobra. Precej bi lahko prodali stiskanih izdelkov iz kristalnega stekla. Zaradi nezadostnih proizvodnih kapacitet pa ne moremo tega stekla izdelovati stalno, kar vpliva na kvaliteto teh izdelkov. Trgovina zahteva poleg stiskanih izdelkov tudi ročno pihane izdelke. Proizvodnja teh ne krije Več kot četrtino zahtev. Manjka predvsem kozarcev, servisov za vino, vodo in liker, vaz m valjčkov v zimskih mesecih, ter razsvetljavnega stekla. Stalnim odjemalcem trgovske mreže pošiljamo vagone s približno 3% naročenih količin. Mnenje, da bi lahko pošiljali kompletne vagone je v toliko zgrešeno, ker bi morali potem odbiti dve tretjini kupcev. Z ozirom na predvideno povečanje proizvodnje pa to ne bi bilo koristno. Precej bi morali tudi zvi, šati zaloge gotovih izdelkov, kar je trenutno nemogoče zaradi nezadostnih finančnih sredstev in pomanjkanja skladiščnega prostora. Dosedaj smo dobavljali trgovskega blaga okoli 30%. kupcem v Sloveniji, 30% v Srbijo in 40%. na Hrvatsko. V zadnjem času naraščajo naročila predvsem iz Beograda in. Sarajeva. Cene steklu se v zadnjih letih niso dvignile. Občutno so se podražile surovine, gorivo, prevozni stroški in plače, zato niso dohodki podjetja sorazmerni s povečanjem proizvodnje in realizacije. IZVOZ V letu .1956 smo izvozili za 32.000. 000 din in pri faktorju 2,4 dosegli okoli 4,000.000 din negativnih razlik. V letu 1959 bomo izvozili za okoli 220,000.000 din in pri faktorju 1,4 dosegli 'okoli 7.000. 000 din pozitivnih razlik. Za to vsoto smo v inozemstvu dosegli večje cene kot na domačem tržišču. Pred letom 1956 smo izvažali v Anglijo in na Bližnji Vzhod. Na teh dveh tržiščih dosegamo še danes najnižje cene. V letu 1957 smo začeli izvažati v Italijo in 'v Zahodno Nemčijo. V letu 1959 bomo izvozili skoraj polovico v Zahodno Nemčijo. Tja izvažamo predvsem pihane kozarce in stiskane vrče ter razne servise. V Italijo izvažamo največ stiskane izdelke. Znižal pa se je v zadnjem letu izvoz v Švico in na Holandsko. Za leto 1960 je upravni odbor na predlog kolegija določil pri- bližno isto količino za izvoz, kot jo bomo izvozili v letu 1959 — to je okoli 620 ton, kar znaša okoli 9% celotne proizvodnje. Drobne embalaže ne izvažamo skoraj nobene, ker jo primanjkuje doma in zanjo ne dosežemo cen, ki bi krile visoke prevozne stroške in vrednost zabojev. Ker izvažamo pretežno pihane in stiskane izdelke'se v.teh dveh skupinah dvigne 4% izvoza na okoli 20% celotne proizvodnje teh proizvodnih skupin. V Nemčiji, Italiji, Angliji in na Bližnjem Vzhodu imamo stalne kupce, ki si hočejo že za prihodnje leto zagotoviti naše izdelke. Samo tem stalnim kupcem bi lahko prodali najmanj dvakrat toliko kot imamo predvidenga izvoza. Na tržišču v Nemčiji in Italiji bi lahko prodali ije velike količine, če bi sprejeli naročila novih kupcev, ki jih moramo žal odklanjati. Lastnik največje nemške veletrgovine s teklom in porcelanom je rekel našemu pred- Mi I t I VCi*’ lili ji "*f Jj| pl I I ¡(¡g ¡¡j II aBFVW VZORČNO SKLADIŠČE |1|:h lllpH H stavniku: »Vaše izdelke, kupujem, ker so dobro izdelani, pravilno pakirani in pošljete blago, ob določenem roku.« Na te stvari bomo še bolj pazili in bomo lahko dosegli tudi ugodne, cene. Ker smo torej na inozemskem trgu upoštevan dobavitelj moramo paziti, da si ta renome ne pokvarimo. Stanje prodaje in možnosti za bodoča leta so take, da bomo lah- ko prodali tudi predvideno povečano proizvodnjo doma in v inozemstvu. Kolektiv tovarne, razume potrebo rekonstrukcije in pomaga organom delavskega upravljanja isto izvršiti in z dodeljenimi krediti ter lastnimi sredstvi zgraditi steklarno, ki bo ponos naši dolini in bo uspešno sodelovala pri dvigu našega gospodarstva. Važnost kvalitete izdelkov za kolektiv Industrijska' razvitost države, napredek tehnike in znanosti, kulturna vzgoja našega državljana terjajo v sedanjem obdobju, da se mora naše gledišče, kar se tiče kvalitete izdelkov v primeri z našim glediščem neposredno po zaključku vojne, spremeniti. Če ocenjujemo izdelke tovarne po obliki in načinu izdelave, je res, da naše podjetje na tržišču slovi. Kvalitetni izdelki širijo dober glas tovarne tako, da, ko omenjamo posamezne izdelke, mislimo tudi na podjetje, ali ko govorimo o podjetju, mislimo tudi na njegove izdelke. Zavedati se moramo, da leži iz družbenega vidika odgovornost za kvalitetno izdelavo izdelkov na celotnem kolektivu, kajti podjetje garantira za kvaliteto. Vsak riziko v tem pogledu gre v breme podjetja. Škode, ki nastanejo pri morebitnem riziku, so neposredne, ker se izražajo v plačilu rizika, in posredne, ki se porajajo v zmanjšanem interesu za proizvod oziroma v zmanjšanju povpraševanja po njem na tržišču. Končni rezultat je vsekakor vedno enak, namreč da se manjšajo celotni dohodki podjetja, kar nujno vpliva tudi na čisti dohodek vsakega posameznega člana kolektiva. Iz tega se vidi, kake važno-stisti je dobra kvaliteta izdelkov tako iz družbeno-ekonomskega kakor tudi reklamnega vidika. Ko govorimo o načinu kontrole izgotovljenih izdelkov v naši tovarni, ne moremo iti preko dej-7 stva, da ima vsako podjetje svoj način in po svoje določa stopnjo kakovosti določenega izdelka. Vsekakor pa vplivajo na kakovost izdelkov povsod določeni faktorji. Na splošno lahko rečemo, da vplivajo na kakovost izdelkov naslednji činitelji: A) Gradivo: pri naših izdelkih vsekakor najbolj vpliva na kakovost izdelka kvaliteta steklene gmote. Jasno je, da s kvalitetno slabšim gradivom (stekleno gmoto) ne bomo dosegli ustrezne kvalitete izdelkov. B) Metode de|a: vsaka delavnica ima svoj način dela, vendar v kolikor se pri nekaterih izdelkih he gdlaga največja'pozornost na navoj ali težiho izdelka, da je njegova kvaliteta že prizadeta, s tem pa tudi sam način dela, ki prav gotovo ni bil pravilen. C) Okoliščine: tudi te prav posebno vplivajo na kakovost izdelkov. Če je na delovišču vročina, vsekakor ni tiste volje do dela, kot če vlada v njem zmerna, znosna toplota; če je bil delavec morda prejšnji dan vinjen, lahko tudi to kvarno vpliva na kakovost izdelka; če človek ni z Voljo pri delu, tudi to ne bo ostalo brez posledic na izdelek. Slabšo kvaliteto pa bomo opazili največkrat pri delu v nočni . izmeni. Tudi stroj lahko mnogo vpliva na kakovost izdelka. Včasih je lahko kak nov stroj, vendar povzroča te ali one napake, ker še ni bil zadostno preizkušen in uravnan itd. ■ ■ I 7 I ' B I i ” V" DEKLETA PRI DELU V praksi pa pogosto nastaja pomanjkljiva kvaliteta izdelka zaradi površin, pomanjkljivih popravil strojev. Če hočemo izboljšati kakovost naših izdelkov, moramo napake pri strojih odpraviti. Vendar se zgodi, da si ljudje v obratu glede tega ne delajo vedno sivih las. Pogosto se borba za boljšo kvaliteto usmerja ali spreminja v borbo za skrivanje napak. Poglejmo, od kod to. Povedali smo že, kaj je važno, da so izdelki kvalitetno dobri. Vedno je namreč človek tisti, ki v procesu dela zavestno sodeluje in bolj kot vsi drugi momenti vpliva na kakovost izdelka. Le on je'v štanjii, da če že ~he odpravlja, pa vsaj lahko opominja na negativne pojave v produkciji. Zaradi tega ne smemo pustiti nezainteresiranega, oziroma ne sme ostati brezbrižen za taka in podobna dogajanja. Vendar pa je v našem kolektivu in podjetju včasih slišati takšno tolmačenje o tem in onem, da je delavec odgovoren le za svoj neposreden vpliv na kvaliteto izdelka ter da ni odgovoren za stanje kakšnega stroja ali modela. In tako se v naši tovarni zgodi, da včasih pišemo to ali ono napako na račun stroja ali modela, napravil oziroma povzročil pa jo je dejansko steklar, cizeler, mizar, brusilec in podobno. Na ta način se zgodi, da pogosto ne moremo dognati, ali je krivdo za kakšno napako iskati, pri stroju ali pri človeku. Pogosto pa v našem kolektivu naletimo na to, da se pri izdelavi loči odgovornost za količino zgotovljenih izdelkov od odgovornosti za njih kvaliteto, za prvo naj bi vsekakor odgovarjali tovariši, ki so odgovorni za produkcijo (obratovodja, oddelko-vodje), za drugo pa kontrola. Tako se včasih naprti odgovornost za kakovost izdelkov ih za njeno izboljšanje na ljudi, ki nanjo ne morejo neposredno vplivati, ker izdelke enostavno le kontrolirajo, a he izdelujejo. To pa vsekakor spet vodi do tega, da se ljudje iz produkcije (steklarji, brusilci) ne čutijo odgovorne za kvaliteto in se ne trudijo, da bi jo izboljšali. Iz tega sledi samo ena rešitev in odgovor: polno odgovornost za kakovost izdelka naj 'nosi tisti, ki je izdelek napravil, ker. ga mora bolj poznati in ker ima neposreden vpliv na njegovo kvaliteto. Vsekakor je razumljivo, da mu je za to treba nuditi vso pomoč, ih to v obliki merjenja in tehtanja med samo izdelavo. Le-to pa mu lahko nudi ustrezno organizirana kontrola. Nuditi pa je treba tudi vso pomoč pri urejevanju stroja, modela ali orodja. (Nadaljevanje na 3. strani) Kaša nova velika naloga Dobro leto je že, k:ar je nekaj ’ najbolj smelih; podjetij jstorilo velik skok naprej, v plačni, politiki, s .tem, da plačujejo delavce po enoti proizvoda v, okviru samostojne. ekonomske enote.. Rezultati že, govore dovolj jasno , in zgovorno: 'ta. sistem nagrajeva-. nja je dovolj stimulativen in obenem, pravičen za vse člane kolektiva od prvega delavca pa do zadnjega uslužbenca, na drugi strani pa povečana proizvodnost; zmanjšanje nepotrebne delovne-sile, boljši ekonomski uspeh, 'ter seveda tudi večji prejemki prizadevnih «delavcev. Danes ko imamo rezultate teh podjetij na dlani, ne sme biti več dilem in nepotrebnih diskusij o pravilnosti '; tega: sistema. Sedaj smo samo postavljeni pred nalogo,. čimprej solidno izdelati in prilagoditi sistem plačevanja po ekonomskih enotah tudi. v našem podjetju. To, pa ni tako enostavno, ta sistem. Zahteva temeljite-!, ga študija. Zaradi tega je potrebno najti merila in osnove, ki bodo rezultati ekonomskega izračuna. Dosedaj, je bila vsa tovarna ena . sama ekonomska enota,, v nadaljnjem razvoju in demokraciji' naše gospodarske politike prihajamo spet za stopnico naprej .ko se odločimo: V podjetju vzpostavimo na primer 5 ekonomskih enot, ki bodo ekonom’-. Sko samostojne:ter bodo tudi v' svojem okviru samostojno razpolagale s 'sredstvi. Dandanés se večkrat v privátnih.pogovorih zasledi — ta oddelek je slab, ta nam 'požre yes dobiček itd. Torej, če pravilno uokvirmo svoje enote, bo vsaka enota odločala o višini prejemka in bo tista, ki bo bolje delala, tudi več.prejela. To. je torej bistvo sistema in vsak dober delavec se ga ne bo 'ustrašil, temveč bo tudi sam aktivno: .pomagal, da se /čimprej uresniči. nekaj -se .rnor.aipo-, z^vedgti in, sicer» da .ni nikakih fiksnih Mišljena pa je- tudi polna odgovornost za kakovost izdelka, in to ne glede na to, od kod prihajajo negativni vplivi.’: On naj, bo tudi odgovoren za. slabo kakovost, ki nastane zaradi slabega gradiva (stekla), orodja, stroja itd. To pa ne zaradi, tega, ker naj.bi bil morda on kriv, da na-staja.slaba kakovost, ampak zaradi..tega, ker napake pri delu lahko, on s svojim opazovanjem in pazljivostjo pri delu najprej opazi in ugotovi ter jih morda lahko že sam odpravi. Ta odgovornost, namreč odgovornost za' dobro kvaliteto, pa se mora kaj-, pak odražati tudi v plačnem Sistemu, kar pa v našem podjetju upoštevamo. Brigadirji so neposredno -odgovorni za izdelav.djln kakovost izdelka, zaradi tega. imajo že po plačnem sistemu določeno višjo tarifno: postavko. Odgovornost pa vsekakor pade tudi na dr.ugfe pristojne čini-telje, ki pa morajo težiti za tem, formul po katerih se da sprove-sti sistem kompleksnega i agra-jevanja po učinku. Naša naloga je torej postaviti ekonomske enote-v okviru podjetja, postaviti solidne ekonomske izračune za posamezna delovna mesta. Razumljivo je, da . bo nujno treba uvesti mogoče tudi nekaj novih delovnih moči,,. ki,-bodo. zajemale podatke, po. enotah, vendar.pa sem prepričan, da bo zaradi enostavnejšega obračuna na drugih delovnih mestih lahko nekaj moči sprostiti. Na tem mestu lahko tudi omenim, da je Republiški odbor sind. rud. met. kem. delavcev priredil posvetovanje odgovornih članov podjetij steklarsko . keramične stroke v Rogaški Slatini. Tu smo ugotovili, da je od steklarskih podjetij samo tovarna- Slov. Bi- Delavski svet Delavski svet našega kolektiva je dosedaj že dvajsetkrat - zasedal,/ in razpravljal o vseh važnih nalogah celotnega podjetja, predvsem o gospodarjenju z finančnimi sredstvi, kakor tudi o prodaji naših izdelkov na domačem in tujem tržišču. Zadnje zasedanje je razpravljalo predvsem o teh problemih. Iste je v glavnem zajemalo tudi poročilo UO. Prodaja- steklenih izdelkov naše tovarne ima v prihodnjem letu lepe perspektive. Skoro. celotna produkcija je v glavnem prodana. JSTa tem zasedanju .je detajlno poročal tov. direktor Klanjšek in sicer 6 potrebah izdelkov naše steklarne v inozemstvu. Potovanje v Nemčijo je .bilo odobreno od strani Izvršnega švdta LRS, ter je imelo namen pregledati cčloten nemški trg po potrebah . naših izdelkov. Tov. direktor je poročal, da. so nemški kupci zelo pedantni in da so v glavnem z izdelki naše steklarne zadovpljni. Pritožujejo se v glavnem samo glede rokov dostave izdelkov. Naše podjetje pa večkrat ni v stanju, ida bi postavilo do gotovega roka in to največkrat zaradi tehničnih ovir (slabo steklo). Predvsem se nemški trg zanima ,za lahke kozarce HT“ in1 gebkcr, katere že več let izdelujemo. Kaže še tudi da se, op ažene -napake takoj. odpravijo in „da gre delo nemoteno dalje. Kvaliteta izdelka pa pri tem ne sme biti prizadeta.' v Stekleni izdelki imajo vsekakor .dosti- napak, ki jih' -je treba pri -ugotavljanju kvalitete1 najti, jih signalizirati in tudi odpraviti.. Pri tem je potrebno sodelovanje steklarjev, mojstrov; -pregledovalcev v kontroli ter vodstvo kontrole. Kvaliteta izdelkov je Zrcalo za vsak. kolektiv in podjetje, kajti le s kvalitetnimi izdelki bomo lahko 'osvajali domača in tuja tržišča. Interes na tem pa ne sme biti samo-na kontroli, ampak na vsakem delavcu v proizvodnji'« Zaradi tega- ‘mora vladati tudi harmonija in povezava med proizvodnim oddelkom in oddelkom za kontrolo" kvalitete. Sodim za potrebno, da,še drugi člani kolektiva spregovore o tem vprašanju v našem-tovarniškem glasilu. KOMPLEKSNO NAGRAJEVANJE PO ENOTI proizv6da strica že uvedla ta sistem, da ga pripravlja TOS v Ljubljani. Druga podjetja kemične, rudarske in metalurške stroke so prevzela obvezo, da že v začetku leta 1960 preidejo na nov sistem. Tako je steklarna v Bistrici postavila v svojem okviru 19 ekonomskih enot s samostojnim načinom obračuna. že od, I: novembra 1959 dalje; Mnenja sem, da ni potrebno tu obravnavati samega načina v podrobnosti, ker je na dnevnem redu tako po publikacijah kot po raznih seminarjih in sestankih. Mislim pa, da bi tudi naš kolektiv moral pristopiti k izdelavi solidnega, in pravičnega sistema nagrajevanja po učinku, da moramo vsi aktivno sodelovati s predlogi in tako .čimprej uveljaviti tak sistem tudi pri nas. je razpravljal zanimanje .za razsvetljavno in stiskano steklo. Potovanje je bilo glede gospodarskih odnosov zelo (koristno. . Pri delu bo potrebno polagati več pažnje na kvaliteto, kakor tudi na asortiman izdelave. Predvsem je poudaril tov. direktor, da je treba strmeti, da se moderniziramo, ker je zelo velika konkurehca na zunanjem tržišču. Na tem potovanju je bilo zaključenih pogodb za prodajo vse, kaT bo možno, v prihodnjem letu izdelati v našem podjetju kozarcev, in to vseh dimenzij. . Kaj so poročale komisije delavskega sveta? Investicijska komisija je imela samo eno zasedanje, ki je razpravljalo o gradnji dveh blokov preko Save. Komisija rje pretresala vprašanje načina gradnje, ker pa se načrti ne smejo spremeniti, kar je kaznivo je rišla do zaključka, da se bošth blo-a gradila na podlagi napravljenih načrtov. Tov. direktor je predsednika komisije opozoril, da so še napravile nekatere stvari, katere bi morala komisija pregledati. To predvsem steha v bnjšilnici.. Mnen je ^ekaterih. je. bilo,, da je« bila cena za izdelavo iste previsoka. Na. eni od naslednjih sej bo o tem razpravljal ■ tudi delavski svet. Kolegij tovarne je razpravljal na eni zadnjih sej glecle dokončanja del prve etape rekonstrukcije. Doslej še nismo' izkoristili vsa sredistva za kar bi lahko imela podjetje ob koncil leta težkoče. Iz upravičljivih vzrokov; se ta sredstva niso mogla izkoristiti. Tu gre predvsem ža napeljavo,in do-, graditev butanske naprave. Črpalke za to butansko nlapravo 'se ni dalo ' dobiti. Tov. jng. Birsa je potem poročal, da je črpalka sedaj naročena' v Italiji in. jo bomo dobilijčonecfe-bruarja prihodnjega leta. Komisija za -sprejem in odpuščanje delavcev. Predsednik te komisije je poročal, da so imeli več’sej, na^ katerih šo razpravljali o vseh problemih sprejetih delavčev. Imeli so 8 zasedanj. .V letu/ 1959 je bilo zaposlenih delavcev v tovarni : v januarju 630: moških 548 žensk v novembru 643 moških 591 žerisk uslužbencev pa: v januarju ,40 moških 47 žensk v novembru 45 moških 46 žensk vajencev v januarju 13 v novembru 14. V letošnjem letu je bilo precej fluktuacije delovne sile. To se pravi, da je bilo na novo sprejetih 142 moških dn 128 žensk, skupno 270. Iz podjetja pa je odšlo 112 moških ih 97 žedsk skupno 209. Disciplinska komisija O spornih vprašanjih ih prekrških posameznikov v tovarni je podal - por . ročilo: predsednik disciplinske komisije. Vendar komisija ni razpravljala 6 vseh prekrških, katere dajo poslovodje na raport in v predlaganje za kaznovanje. Razpravljala je o naslednjih in zaključila; Grohar Janez je dobil opomin, Ta ličar Vlado je prestavljeni na drugo delovno mesto' -in je dobil denarno kazen. Jazbinšek ( Karolina odbitek , 5% od zaslužka. Stoklas Jože denarno kaznovan. Povše Rudolf denarno kaznovan. Vertovšek Slavko i-opomin, Prah Stanko denarno kaznovani, Kirn Frida, Ser er Marija njun slučaj je še v razpravi. , Premijska komisija Premijska komisija se je. sestavljala po potrebi, izvršila je vse, naloge v (zvezi s premijskim pravilnikom. Obravnavala. ’ je tudi izplačevanje premij za -zadnja dva meseca. Komisija za plače- Imela je samo dve seji, kar je vsekakor premalo glede na proble* me tarifne politike vi našem podjetju. Obravnavala je glede določanja plač . -STEKLOPIHALCI PRI DELU n tv v m | » (Nadaljevanje z 2.. strani) Važnost kvalitete izdelka za kolektiv STEKLARNA V GRADNJI posameznih delovnih mest. Obravna-. v$la je tudi vse pritožbe delavcev dof^ uslužbencev na tarifne postavke novega tarifnega pravilnika. Komisija za zaščito žena Komisija za zaščito žena je imela tri zasedanja in to skupno z obrat-, n im zdravnikom. Pregledali,. so vsa delovna mesta'zaposlenih žen. Ugotovilo se je, da so z ženami zasedena taka mesta, kjer je fizično precej težko delo. Vendar na takih mestih žerie več zaslužijo in še nočejo zaposliti drugje- Sedaj je zaposlenih v tovarni 568 žen, od tega 63 kvalificiranih, 314 polkvalificinanih in 191 ne-, kvalificiranih. Stremeti je treba za tem, da se čim več žen strokovno: izpopolni.- Komisija HTZ, vse te. posle . je v glavnem vodil obratni varnostni tehnik. Komisija ,se ni nikdar sestala kompletno, kar je zelo negativno vplivalo n,‘a celotno ¡delo komisije. V problemih HTZ v, podjetju je delavski svet na enem od zadnjih zasedanj detajlno obravnaval. Delavski svet bo moral v bodoče bolj gledati na izbiro članov v posamezne komisije, ker imajo nekateri člani preveč dela in tako potem leži celotno, delo na nekaterih posameznikih. Po splošni obravnavi posameznih članov delavskega sveta je prišlo do zaključka, da^bi^ morale vse komisije posvetiti svpjeanu delu več pozorn/osti, ker le tako: se bo dejavnost istih odrazila v kolektivu. Ekonomske enote in obračuni '(. Tildi v tem je delavski svet razpravljal. Zaradi bolj ekonomičnega dela ih toČnejšega obračunavanja posameznih faz dela, kakor tildi toČnejšega plačevanja po ekonomski enoti,, je upravni odbor stopil v stik z nekaterimi gospodarskimi forumi, kateri bi pomagali sprovajati ta način obračunavanja v . našem kolektivi}. Republiški revizijski zavod je pripravljen nuditi pomoč pri celotnem delu. To je precej komplimrhn problem in je nujno, da ga kolektiv v najkrajšem času reši. Nova jedilnica Tudi to važno vprašanje je delavski svet obravnaval. Za sedaj ni druge r.ešitve, k-ot da se bo napravila provizorična jedilnica v prostoru, ki leži v podaljšku stare topilnice pri lončeni peči. Z delom se. bo takoj: pričelo, tako da se bodo zaposleni vsaj lahko vsedli1 pri malici V načrtu pa je predvideno, da se postavi večji prostor kot, obrat družbene prehrane nasproti nove brusilnice. Zvezni trakt bi povezoval brusilnico in dvo-. rano, katera bo služila kot menza. Zamišljeno pa, je* da bo vse skupaj grajeno .preko ceste; Zaradi večjega obrata in z uvajanjem npvih strojev, predvsem avtomatov je delavski svet sprejel sklep, da se- nabavi nova stružnica TES III. Nabava stružnice je važna glede izdelave modelov za avtomat, katere dosedaj izdeluje neka nemška firma ih; je cena. modelov precej visoka. Doma iždelani modeli pa bodo znatno cenejši«. Predvideva se, da Se bodo koristile vse kapacitete avtomata, kar bi znašalo letno približno izdelanih komadov: 14 do 15 milijonov penici-link, 4 milijone steklenic za Etol, 4 milijone steklenic za Luksol, 2 milijona steklenic Pliva, kakor tuidi ostala medicinska industrija okrog 5 milijonov mediciinjskih steklenic. Perspektiva je, da bodo delali avtomati na sedanji 7 tonski banji, predvideva se pa tudi avtomat na rjavi banji, ker je veliko povpraševanje za' rjavimi steklenicami. Za iste se1 zanima italijanski trg. Predvideva še nabava tipiziranih avtomatov. S tem bi bilo delo mnogo lažje glede nabave rezervnih delov. Upravni odbor kakor tildi delavski' svet sta soglasno sprejela sklep, da še potrebni, strojni park nabavi, predvsem avtomate in tudi stružnico. Po dolgih razpravah in diskusijah je uspelo podjetju skupno š socialnim zavarovanjem urediti, da bo. zobozdravnik, ordiniral samo za člane steklarskega kolektiva. Ordinacija se je začela že pred dnevi. Prednost naj bi imeli v prvi vrsti pihalci. Sčasoma se’ bodo lahko zvrstili še ostali člani, ki so potrebni popravila zob. Slovo od tov, VLADA JOHANTA Tovariš Johant Vlado je bi! zaposlen v našem kolektivu od leta 1958 kot pomožni delavec. Mlad je bil, saj je rojen 15. 12. 1942. Vest, da je zbolel za najbolj zahrbtno .boleznijo, proti kateri se danes še zaman, bore zdravniki-specialisti, je bila vsekakor za nas, ki smo z njim skupaj delali,' zelo težka. Niti sam se ni zavedal, da so mu ure .življpjlja 'štete in da ne bo nikdar več'prestopil; praga maše tovarne. Kljub temu, da ni bil dolgo. zaposlen pri nas v Steklarni, smo ga vsi poznali kot vestr nega , delavca. Tudi. predpostavljeni so ga. cenili, ker je svoje delo vestno Opravljal. Težko je bilo slovo od tako mladega delavca. Poslovili smo se od njega v Radečah. Pevski zbor Svobode II kakor tudi. godba sta mu izkazala zadnje, slovo1. -Predstavnik, sindikalne, podružnice se je v imenu nas vseh poslovi! od tovariša Vlada, Ohranili ga bomo v, trajnem spominu. Izdaja: Steklarna Hrastnik Odgovorni urednik: Sihur Anton «¡! Uredniški odbor: Mrcina ing. Maks, Rački Viktor, Radej Stane, Janežič Alojz, Bevec Justi, Tramte Franc ■— Naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, Steklarna Hrastnik, telefon štev. 19 — Tisk: CP »Celjski tisk« v Celju 0 NEKATERIH SINDIKALNIH PROBLEMIH naši višji, sindikalni organi, da bomo na ta način kos vsem nalogam, ki stojijo pred nami; kot' uvajanje plačevanja po enoti proizvoda, organiziranje ekonomskih enot v kolektivu itd. Kajti zavedati se moramo, da če tega ne bomo znajt pravilno prikazati in pojasniti članstvu, da ima vse to- za cilj.-boljše gospodarjenje in večji dohodek kolektiva in s tem tudi večji zaslužek posameznika, ne' tjonjio uspeli in bodo velike težave pri uvajanju takšnega načina plačevanja. Seveda pa pri tem ne bomo smeli pozabljati materialna vprašanja. Skrb za reševanje tega naj ostane kot je bila doslej, kar je tudi pravilno, vendar v bodoče skrb in izvajanje vseh nalog ne bo smelo sloneti na ramenih ožjega kroga sindikalnih aktivistov, ker temu vsemu, kakor kaže praksa, ta ožji krog ne bo kos in bo šlo zopet vše po starem tiru. Jasno je, da se bo ta ožji krog moral čimbolj razširiti, kjer bo vsak aktivist imel določeno nalogo za izvršitev. Le na ta način bomo kos vsem predstoječim nalogam. Kakor je .že omenjeno, nismo do sedaj v dovoljni meri prikazovali1', in pojasnjevali našemu članstvu glavnih nalog naših sindikatov, naletimo še danes na primere, da posamezniki gledajo na sindikalno organizacijo čisto po svoje in da je glavna in edina naloga sindikata, da. se ukvarja s trgovino z vsemi mogočimi artikli; od tekstila, živeža, do nakupa svinj itd., po čim nižjih cenah in .po možnosti pd-plačevanja na obroke. Moramo priznati, da smo v preteklosti velikokrat takšnim željam ugodili, nismo pa članstvu pojasnili, da to še daleč ni naloga sindikata in da takšna trgovina'samo škoduje pravilnemu delovanju sindikata. Sindikalni aktivisti na’ ta hačin iposfanejo 'trgovci, za kar sploh nimajo kvalifikacije: Ker pa vemo, da tudi poklicni trgovci mnogokrat niso kos trgo-vinf in zaidejo v težave, katere mnogokrat ne morejo rešiti, kako naj bodo vsemu temu kos »sindikalni trgovci«, ki zato nimajo prakse, še manj pa strokovnega-, znanja.-Treba je samo postaviti, vprašanje, ali -bo članstvo molče prešlo preko tega in odobravalo, da se morebitne • izgube pri takšnemu , trgovanju, pa čeprav bi nastaleriz objektivnih vzrokov, krijejo iz sindikalne blagajne? Vsekakor ne, marveč bi prizadeti, »trgovec« moral nositi ri- ziko sam in materialno odgovarjati. 2e zaradi tega naj bodo tovariši, ki mislijo, da se sindikalni funkcionarji najraje ukvar-■ jajo s trgovino, prepričani, da temu ni tako in da bi še tudi oni z ozirom na navedena dejstva, ne hoteli ukvarjati s, takšnimi posli. Jasno nam mora biti enkrat za vselej, da sindikat ni trgovina. Je pa organ, ki ima vse pravice in dolžnosti, da vrši sta-, len pritisk na trgovsko mrežo in. da v zadovoljivih količinah in po zmernih cenah oskrbuje . potrošnike. . Predvsem se posledice takšnega Sindikalnega »trgovanja«: manifestirajo , v tem, da se posamezni aktivisti ali; pa v celoti vsi angažirajo samo za to, pri tem pa,-ker jim za ostalo ne pre-. ostaja časa, zanemarjajo veliko bolj važna vprašanja, kot so: so-delovanje pri , sestavi Tarifnih pravilnikov, pravilnikov o nor1 . mah, premijskih pravilnikov itd. Nešteto je vprašanj v kolektivu, ki se vsakodnevno pojavljajo in jim sindikalna podružnica ni yeč. kosi Zaradi tega je logično, da vodstvo podružnice izgublja na ugledu in zaupanju večine svojega članstva. Kam to lahko privede, si lahko fnislimols—sindikat prestane biti hrbtenica kolektiva, temveč postane samo še1' njegov rep in nič več. Takšnih pojavov je še več, .mo-, ramo pa v zvezi s tem priznati? da smo dejansko temu Sami krivi, kakor tudi to,- da večina članstva le pravilno pojmuje delo in naloge sindikata. Vsekakor pa naj nam bodo te ugotovitve v pouk pri nadaljnjem delu. Stane Radej IZ NOTRANJEGA OBRATA Pomanjkanje vozičkov, za ste1: klene izdelke je v notranjem ' obratu vedno pereče in povzroča nemalo jeze in skrbi, delavcem, ki imajo opravka s temi vozički. Nekega dne zaustavi delavec Tonček glavnega inženirja: »Tovariš 'inženir, prosim vas, če bi mi šli za poroka pri posojilu:« Ta ga začudeno pogleda?: »Zakaj pa ravno jaz?« -Tonček: »Da bom lahko na posojilo kupil vozičke,, ki jib nujno potrebujem,«' RHtualni problemi v kolektivu TE HIŠE NI VEG, UMAKNILA SE JE NOVO UREJENI CESTI IN PA RAZŠIRITVI STEKLARNE Če pogledamo in pravilno analiziramo delo sindikalne podružnice v preteklem letu, moramo priznati, da je v glavnem bilo celotno delo upravnega odbora usmerjeno na materialna vprašanja podružnice in članstva. Veliko manj pažnje.pa se je posvečalo ostalim, prav tako važnim vprašanjem, predvsem ideo-loško-politični in ekonomski izgradnji članstva itd. Ta ugotovitev jasno kaže, da bomo , morali čim prej prenehati s staro prakso našega dela in stopiti na pot, katero so nam že nakazah Ko sleherni delovni kolektiv razpravlja o svojih uspehih in tudi neuspehih v svojem preteklem poslovnem letu, vsekakor sleherni član delovnega kolektiva pričakuje zelo velik finančni uspeh in s tem tudi računa na večji odstotek plače nad tarifno postavko. Vsekakor je to gesta in cilj vsakega člana kolektiva, od najvišjih pa do zadnjega od-našalca. To je pokazala tudi zadnja razprava na delavskem svetu našega delovnega kolektiva. Ko pa ob koncu leta napravimo bilanco in'pregledujemo številke, pa nikakor ne moremo napraviti takšnega računa, da bi zadovoljili sebe, da bi ostalo sredstev za nerazporejene sklade itd. ter da bi lahko zadovoljili celotni kolektiv. Vendar tovariši, člani delovnega kolektiva, pri teh problemih se bo potrebno v prihodnje več pozanimati ih zasledovati poslovanje kolektiva skozi vse leto. V skupni realizaciji našega podjetja je predvideno, da bo kolektiv dosegel 460,548.000 dinarjev dohodka, predviden plan je določal 442,077.000 dinarjev, vidi se, da bo plan dosežen s 104,18%. Predvideva.pa se, da se -bo porabilo ža plače, premije in za plače nad tarifno postavko 438 milijonov 377.000 dinarjev, predviden plan pa je znašal 411 milijonov 855.000 dinarjev ali izplačano 106.44%, kar pa da drugo. sliko. Vsekakor je imel v letošnjem letu celotni kolektiv, zelo velike težave. Imeli spio več nepredvidenih remontov peči, V poletnih mesecih je stal kolektiv pred dejstvom glede plač. Kajti vse poletne mesece je bil kolektiv pod planom. Koristiti je moral že rezervni sklad za izplačane plače. To so stvarna dejstva, s katerimi se moramo vsi člapi kolektiva sprijazniti in jih spoznati. Izplačevanje plač nad tarifno postavko je bilo določeno s sprejetjem novega tarifnega pravilnika. Tarifne postavke so bile takrat, ža nekatere člane kolektiva prenizke, kljub dokaznim dejstvom, da ne bo finančnih sredstev na razpolago za kritje teh tarifnih postavk. Ta znesek za izravnavo tarifnih postavk je značal ca. 10 milijonov-dinarjev, kar pomeni zelo velik del plač? nega sklada, ki se je koristil iz predvidenih sredstev za- plače nad tarifno postavko. Dejstvo je, da so tudi druge 'težkoče. Cene steklenih izdelkov so ostale na istem nivoju kot prejšnja leta, ter so cene le-teh plafonirane. Le- z dovoljenjem Urada za cene pri Zveznem gospodarskem svetu je dovoljeno, da se povišajo. Zaradi tega je delno, naš kolektiv tudi prizadet ter vpliva isto na celoten uspeh kolektiva. Vsekakor ne smemo zaradi tega člani kolektiva gledati na celoten razvoj kolektiva samo z negativne strani, temveč naša perspektiva je jasna, leto 1960 boJeto, ko bomo imeli še velike obveznosti, ker se bo rekonstrukcija zaključevala- v II. etapi., S tem zaključkom bodo pa tudi materialne možnosti v nadaljnjih letih boljše. NAŠI BORCI NA VAJAH Odnosi v stanovanjskem gospodarstvu Niz problemov v- stanovanjskem gospodarstvu, predvsem pa potrebno vzdrževanje zgrajenega stanovanjskega fonda zahteve, da se pristopi k rešitvi teh vprašanj. Osnovne spremembe, ki jih predvidevajo reforme v stanovanjskem gospodarstvu so v tem, da se stanarina dvigne najmanj do tiste višine, da bo mogoče z njo kriti stroške upravljanja in vzdrževanja stanovanjskih zgradb, ter da se za odgovarjajoči znesek poveča osebni dohodek delavcev in uslužbencev. V novi stanarini bi morali razen stroškov upravljanja in rednega vzdrževanja stanovanja zajeti tudi stroške velikih popravil in dela amortizacije za nadomestitev. To se pravi, nova reforma ima za cilj, stanovanjskemu fondu zagotoviti enostavno reprodukcijo. Na drugi strani pa ima reforma namen postopoma prenašati skrb za stanovanjsko izgradnjo neposredno na potrošnika stanovanja. Dosedanji sistem nizkih stanarin je namreč povzročil, da so morale gospodarske organizacije, občine in zasebniki vlagati lastna - sredstva za gradnjo novih stanovanj, ni pa bilo- nobene možnosti 'dobiti sredstev za vračanje kreditov. Posledica tega je bila, da so mnoge politične teritorialne enote prezadolžene, skladi mnogih gospodarskih organi- zacij pa komaj zadoščajo za kritje anuitet. Zaradi tega stanja'v večini primerov reševanje stanovanjskega problema hi zavisplo od dohodkov uživalcev stanovanj,- temveč od ekonomske moči : delovnega kolektiva in odločitve njegovih organov upravljanja, koliko sredstev bodo?name-nili iz. svojih skladov za stanovanjsko graditev. Zato se je večkrat dogajale*, da delavci in uslužbenci v posameznih podjetjih -niso imeli perspektive, da bi prišli do prepotrebnega stanovanja, ker so bile ekonomske možnosti delodajalca slabe. Nasprotno pa so delavci in uslužbenci gospodarsko močnejših organizacij prišli do stanovanj — celo luksuznih, čeprav so imeli nižje dohodke tako po kvalifikaciji kot po delovni storilnosti. Niso bili redki primeri, da so delavci-, in uslužbenci večkrat menjali zaposlitev, ali pa so se vezali na delovno mesto samo zato, da bi rešili svoj stanovanjski problem. Taka praksa prav gotovo ni odgovarjala ciljem naše socialistične izgradnje in jo je potrebno zaradi tega izpremeniti. V tem smislu gredo tudi re- forme, ki hočejo na prvo mesto postaviti neposrednega koristnika Stanovanj, da bi ta osebni zaimek ;-3. lansiran; 4. gora v Grčiji; 5. prir trdilnica; 6. enaka soglasnika; 8. dva soglasnika; 9. grški bog; 10./prislov časa; 11. plakat; 12. turško ime; 13. načrtovalka; 15." začimba; 18. sukanec; 19. osebni zaimek; 22 podjetje, ki izdeluje steklo;1' 23, odvojenj; 26. nikalnica; 27. sonoren; 29. mesto v Italiji,; 31. osebni zaimek; 33. znižana nota; 34. kratica za naš avtomat; 35. ime znane pevke. (Sumag); 36. skrajni del kopnega v morju; 38. morska riba; 40. klic; 45. samodejna naprava; 47. dva soglasnika; 48. kratica za Ljudski oder; 49. nemški predlog; 51. kratica za Generalno zastopstvo; 52. proizvod; 54. osebni zaimek; 57. enaka samoglasnika; 59. domač izraiz za gamilček (pogonsko zob. kolo); 61. sredstvo za čiščenje; 62; pripomoček pilotov (vožnja V megli); 64. sorodnice; 66. predsednik stanovanjske skupnosti za spodnji Hrastnik; 67. strmina; 68. reka v Sibiriji; 70. mlade kravice; 71. nota iz salmizacije; 73. komercialni direktor Steklarne Hrastnik (priimek in ime); 74. števnik; 76. oseb nji zaimek; 77. sekretar delavskega samoupravljanja Steklarne Hrastnik (priimek in ime). Vse rešitve naj še pošljejo na redakcijski odbor — v pisarno personalnega referenta.