Okrajni družbeni plani Odgovor tov. Sergeja Kraigherja na vprašonja ,,Naše skupnosti" Naša javnost je z velikim zanimanjem spremljala razpravljanje v zvez-ni ljudski skupsčini v zvezi s sprejemanjem družbenega plana za leto 1957. Vpražanja in sugestije, ki so bile ob tej priložnosti naslovljene na »Našo skup-nost«, bi lahko sumirali takole: 1. Katere osnuvne prvine morajo upoštevati organi plaoiraoja prj izdelavi pred-logov okrajnih planov in v luči smernic ter naJog, ki jih je postarUa zvezna ljudska skupščina. 2. Ljudsk; odbori, njihovi sveti In drugj organ.i samoupravljania delovnega ljud-stva so zelo pomembcn mehanizem pri sprejemanju okrajnega plana. Kakšne so bile doslej osnovne izkušnje in slabosti v tem pogledu? Tov. Sergej Kraigher. direktor Zvezaega zavoda za goapodarsko planiranje. je v zvezi z gornjima vprašanjema izjavil naslednje: V struktuiri ptroizvodnj-e kakoir tudi v steuilcturi Anvesticiij mariaino v letu 1957 daseči nadaljnje spremembe, da bi zago-tovili take Oidinose v razdelitva f&zipo-iožljivih sredstev, kaikršne zahteva ure-snrčev.anije osnovilh sanernic našega na-daijnjega gosipodairskega in diružbenega razvaja. To posebej veLja za družbene plane v letu 1957, ki bo nastopilo kot prvo 1-eto novega perapektivnega pla-na. Ti pjjani moraiio po eni straiai xipo-števati politilko staibilizacije tržišča, ki se je začela v letu 1956, po drugi strani pa z ustrezajočiimi ukirapi iin razdelitvi-jo sredstev niad.aljevati aii začeti tiste procese v našem gospodairskem razvoju, ki uresmičujejo ekonomsko poiitiiko, do-ločeno v letu 1955 in podrobneje ofode-lamo v posameznih poistawkah v zvezni ljudaki skuipščini med raapraivijiamjefm o predilogu letoanjega zveznega diružbe-nega plana. Zvezn-i družbeni plan v osnovi ugotavlja in določa splošna go-spodacrska gibanja in odmose, kaikor pri-dejo do izraza v splošnih jiugosiovan-akih ippocesih. Uporaba postavk zveznega družbenega plona Misliim, da je ena izmed temeijinih funkcij družb. pJanov lj-udskiih odibotrov, da v prizadevainjih za izvedibo osnovne linije našega gOoipodairak.ega razvoja naj-dejo in izkariistijo tiste možnosti in re-zerve v gospodainstvu njiiiovega pod-ročja, ki v biisitvu pomerujo konkretiza-cijo osnovnih postaivk zveznega druž-benega piatna in njihovo dopoJnitev. S takimi pirizadevanji morejo diružbeni plani ljudskih. odibofriov v svojih skup-nih in končnsih rezultaftih ne eamo za-gotoviti Uiresničenje osnovnih poetaivk zveznega družbenega plana, temveč tu-di njiegova pričaikovanja pres-eči in po-praiviti. To velja tako za obseg p;ro.iz-vodnje in tempo razvoja proizvajalnih sil kaikor tudd glede gtrufctirre proiz-vodinje, investicij in spložne potrošnje. To pomeni, taike sfcrufctujre v raizdelitvi raapoložljivih sredstev, ki bo v kon-kretndih pogojih vsakega Ijudskega od-bora zagotoviia naijboljše in najhitrej-še Uir>esmčen.je dane ekonoinske politi-ke isn pospeSiLa ustvarjenje potarebnih materiaJnih pogojev za čim hitrejše uresničarLJ-e postavljenih ekotiomskiiih in političnih smotrov. Tako razpoložl.jiva sredstva kaikor iasbrumenifci zveznega diru2ib«nega pilana nud:ijo letos ]judsikiim odborom večje možnosti za tako njiho-vo aktivnost. Ze prve sp.reimemb€ v &i-stemu razdielitve skupnega dohodika, ki jih pripTarvijajo, kakor je znano iz dnev-nega tisika, v smaslu večje gamostojnostl (Nadaljevanje na 2. strani) Okraini družbeni plani (Nadaljevanje 3 1. strani) podrjetaj prd naaipoHiigasn^u z ustvarjena-irti diohodkii in pni formiranj.u plač in do ikaterilh mora priti že v pirvih me-secih letašnjega leta, bodo dale taikim parizadevanjeim ^iudskiiih odtoorov še re-almegšo otsnovo. 2eikn pokazaiti saimo na nekatere .naoasnovnejše pnahleme gcepodairskega razvoja v letošnjem letu, pri katerih morajo po mojem mnenjiu, posebno pri-ti do dzraza prizadevanja Ijudskih od-barov in njiihovih pJainskiih organov, da bi čknboilg učinifcovito uparahl{jail'i osnov-ne smemice naše g-ospodairsikie poJitike. Skirb za povečainje pimzvodnje blaga za osebno potrašnjo in uslug, to je za čim boljšo prestorbo- prebivalistva, pri-haja do izraza v dnižbenLh planih pred-vsem v strukturi investicij in v usmar-janju vuporaibc sredstev piaaameznih in-vesticiosfcih skladov. V tem pogledai sem nmeinja, da je potorebno na prvam mestu pofcazaiti ma problematiik'0 redme pr-eskrbe mest in nadaljnjeiga nazvoja abrti, posebno družbene. Reševanju teh problemov v diružbenih iplainih minuliih let števiini lj.ud&ki odfoori ndso poisvetili ipotrehne pozonnosti, niso izkoristili možnosti, ki jim jdih v tem poglediu nudijo določbe gaapadanakega sistama, niti mso v svoji investicijiaki politdiki doiočili zadoetoa sredetva za iraavoj ustrezajočih vej. Ti problemj pa postauajo iz K>ta v leto čedaige bolj ostri. Tako se nezadostoo izko-2'i5čajio možnostl za pove<5anje proievod-njit na fcme-tijskifa posestvih in eko-nomijah tex za sistematičiK) organizi-ranje preskrbe mast. Ziaradi slaibe teh-njfine opremljenos^i' trgovine g km«tijslcimi pridelki An prodajaln živil se ne izkoriiščajo tudi tiste mož-nosti za pireskii-bo metst, ki jih nudi se-danja kmetAjBka prouavodnja. Tako pride do vebikito iagub pii pridtlan&m in odkuplijenem biagu. To pa je eden izmed č;-niteljiav aprejninjanj,a cen na tem tržišču in velikega razkoraka med odkupninij ceaaini to aadrobnimi cenami na žkodo potrošnikov. Položaj ni boljši tudj v obrti, in U> posebno v usliužnostiii in gradbeni obrti. Lani so ob relativni staibilizacijj tržišča potrošnega bla-ga cene obrtnih uslvig kot bistvene prvlne družbenega standarda staino rasle, lahko re-eeimo. da v največji meri zaradj nezadostn/ih kapacitet. njihove slabe razvitosti in oprem-Ijenosti, V najveCji meri velja to za grad-beno obrt, ki je reana ovira za učinfcovitejše reševanije stanovanjskega problema, za pove-Canje storilnosti deda v stanovanjiskj gradi-tvi- tako da njeno zaositajanje prihaja v <5e-dalje ostrejše navzkrižj« z racionalnim upo-rabljanjetn čedaldt- večjih sredstev za sta-novaajsko graditev. Čeprav ta vprašanja na prvi pogled ne predstavljajo najpomembnej-žih vprašanj v gospodarski politiki ljudskih odborov, ve-ndar je dejansko od odloine usm€ritve k njihovemu reševaaiju v vediki meri odviana tudd rešitev najpomembne;jžih vprašanj v izboljšanjiu iivljenjskega stan-darda delovniih ljudi. Sodelovanje gospodarskih poiitičnih in družbenih organizacij Vse te mošaosU, o kateraii je biio govora, nalagajo tudi veLjo odgovornost ljudsktm odiKjrom ia njihovim plaaskim organom Prl pravilmd oceaj pol-ožaja v goBpooarstvu, druž-bene in gospodarske problematike okraja, prj določanjiu predaosti ia letnpa v reše-vaaju pToblamov ter pri pravilaem usmer-janju razpoložljivih sredstev. V ttmeljnih po-tezah ngotovljene moiaosti razvoja din asoov-ne smeri naložb v posainezna gospodarska področja se čedalje bolj kačej« kot pogoj pravilnega uporabljanda in usmerjanja raz-poloiljivih sred^ev. Vse to aeveda zahteva v mno&j večji me-rt. kakor v dosedanji praksi aidelave letoih plamjv nagtesnejše sodelovanje plansltih or-ganov z gospodarskimi organizacijami. zJx>r-niicami. zadružnimii zvezami in podobno, ka-kcr tudi z raizuimi organi družbenega uprav-ljaaja s področja stanovanjsko - komunalne graditve. prosvete j^ zdravstva. Medlem ko je pozen sprejem druibenih pLanov za leto 1956 v mnosSli okrajih precej zavrl sistema-ti6no in temeljino sodelov-anj« pianskih or-ga-nov okraja z ustrezajočJwu organi druž-ben&ga upravljanja. ta raziog v letu 1957 od-pade, Lahko re<5smo. da je od širine in ka-kovosti organizlraaja tega sodelovanja pri iz-delavi plana odvisna v veliki meri tudi kva-liteta samega družbenega plana. PosefoiLo važno je zagotovit- popolno so-delovanje ljudskega odbora in organov druž-benega samonpravljanja pri izdelavi občln-skiii planov. V letu 1957 je mnogo manj raz-logov, da bi občiaske plane tretiralj kot po-polnoma pr&ra6uiis!ki imstrument brez priza-devanja, da b; tudi nje postavili na temelj perspektivoe politike razvoja posameznih vrst družbene d«javnosti. To poataja čedalje bolj odločilnega pomena za racioaalno upo-rab]nanje sreditev, kj. dedalje bo]j dotekajo v razne občinske sklade. Racionolnejše uporabljanje sredstev Pravilno dzkoilSCanje možnosti, k[ jih nu-di gospodariski sdstem ljuriskim odborom za ustvajrjanje pogojev za kjepitev in utrddtev zadružnih organizacij im kmetijskih posestev. predstavlja prav. tako eno Izmed najvažnej-ših nalog okrajnih družbenih planav. Sred-stva. bi so bila preneiena vi leta 1956, ustvarjajo skupaj z dotokom novih sredstev za diavesticije v kmettjstvu \xi za pospeševa-nje kmetljske proizvodnje ugodnejie pogoje v letošnjem letu za njih boljše uporablj.anije kakor v letu 1956. Ta sredstva morajo na~ dalje sliižiti kot pomembna pomofi prlusmer-janju investiciijskih skladov gospodarekih or-ganizacij v tiste nameinj in smeri v razvi-janju kmetijske proizvodnj«. ki najbolj ustre-zajo pose-bnim naravnini pogojem, potTebam okraja, preskrbi mest ali možnostim Izvoza. Tudj glede rekonstrukcij lahko sredstva dnvesticiJBkih skladov liudskih odborov. k"-likor bodo v okrajnih družbenih planih pra-vdlno usmerjena. pomembno pove^ajo sicer pičla sredstva, določ*na v ta namen v sploš-nem investicijslcem skladu. in pospeSido mo-derhizacijo industrije. Dopolnitev sistema kratkorodnega kredn-tiranja z ustvaritvijo skladov obratnih sred-stev v podjetjih kakor tudi inožnos-t. da lj.ud-sk-; odbori porabijo najman; 2Q ods*otk°v stran 26. I. 1357 NAŠA SKUPNOST sredstev dnvestiicijskai sfcadov za investicije za obratna sredstva. nudj Jjudakim odtoorom nov« možnosti, ki ji'h dosleg niso imeli. da zagotovijo boljše izkoriščanje obstoj^e&h zmoglj ivoeti, da tako pove<5ajo raven pro-izvodnje in izboljšajo njeno strukturo- Na podroiju potrošnoe izven gospodars;va imajo ljudski odbori možnoat. da v svojih družbenih planih zavirajo investieije v go-/ spodarstvu v korist tekoče proraiuaske po-trošnj«, če r&diio opravljanje in razvoj pro-ra.6unskiii uslug po njihovi ocen; to zahle-va. Na področju negospodarskih iavesticij pa imajo možnosti. da po svojih konkretnih po-trebah določijo ustrezajofe odnase med sta-novanjsko in komunaloo graditvijo ter del teh sredstev stanovanjskih skladov uipora-bijo za graditev Sol. Poudariti }e treba, da je poeeban problem pri planiranju tudi vpraSanje kadrov in šol-stva. posebno sitrokovnega šolstva. Raclonai-no izkoriščanje raipoložljivih zmogljavosti. popotoo izkorišianje posebno nove tehaike, ki sm0 jo zgradili v pro-cesiu industrializa-cije. je odvisno od ustrezajačega števila kva-Hficiranih delavcev ln tehnikov ter visoko kvalifieiranali kadrov in specialistov. Zato bi morai v družbeniii planih Ijudskih odbo-rov priti do izraza pristop k sistematlfne-mu> dovolj Sirokeiau in perapektivnemu re-ševanju teh vprašanj. za U> pa so v letu 1957 ustvarjeni ugodn; materialni pogojj in bo]j urejeni sdstem.