..^j.TMkd^f^.obot.MrfleU
in praaaiko*.
■ •
,„ued d.ily «»cpt Saturdif«.
Sund.y« »»d Holidaj.. ...........
PROSVETA
»»»M*	«»««»#» »M»W
Urcdniikl in upravniftki prostori: mu.7 S. Uwiuialc A v«.
GLASILO SLOVENSKENARODNE PODPORNE JEDNOTE
Offica of Publicaftloat 2667 South I*wn<talo Avo. . Toltphone, Kockvvoll 4904
, ET(V-YEAR XXVIII.
Cena liita j« «6.00
E»t*r«4 m Meoa4-«!Mi mMar Januar, II. INI, at Um »art-oM*« at Chioaco. lUiaoia. ud4ot um Aet of Cuacraa m a rak I, 117«.
CHICAGO. II»L., PONDEIJEK, 18. FEBR. (FEB. \H), 1935.
SuUcriotion 10.00 Ycariy. STE V—NITMIIER 34
Kongresni odsek odkril faši-I stično zaroto v Ameriki
Aee*ptance for maiting St special rate of poitag« providad for in aection 1108, Act of Oct. S, 1017, authoriied on Juna 14, IflS.
poročilo potrjuje Butlerjcve izjave, da mu je bilo ponudeno poveljniitvo fašistične armade, ki naj bi vzpostavila diktaturo. Sovjetska Rusija obdolžena kršenja obljube, da ne bo podpirala grup, ki agitirajo za strmoglavljenje ameriške vlade. Odsek priporoča zakonodajo, da se zatre protiameriška propaganda_
Washington, D. C.* 16. febr.--
'osebni kongresni komitej, ki je a(j eno leto preiskoval fašistič-,e in komunistične aktivnosti v Idruženih državah, je včeraj ob-avil svoje poročilo o rezultatu , preiskave. V poročilu naglaša, a ima definitivne dokaze, da so protiameriški propagandi za-eteni agentje zunanjih držav Nemčije, Italije, sovjetske tusije in Mehike. Odsek je dalje ugotovil, da so lile obdolžit ve generala Smed-pyja D. Butlerja, bivšega pomnika ameriških pomoršča-ov, da mu je Wall Street oblju-financiranje fašistične arma-e, ki naj bi vkorakala v Wa-hington in vzpostavila fašistič-io diktaturo, utemeljene. Nacijska propaganda je uklju-evala sklicevanje masnih sho-ov in širjenje načijskih tisko-in. V tej propagandi so bili ak-vni Hitlerjevi konzuli v tej de-eli in celo nemško poslaništvo Washingtonu.
Butler, pravi komitej, je na aslišavanju pred več meseci iz-ivil, da mu je Gerald O. Mac-uire, predstavnik Morganove nančne hiše, obljubil veliko šoto za financiranje fašistične rmade, katero naj bi on vodil VVashington in strmoglavil ooseveltovo vlado. MacGuire, je bil potem zaslišan, je pod risego izjavil, da so Butlerjeve bdolžitve navadna izmišljotina, Kia komitej ima dokaze, da so e resnične.
Sov jetska Rusija je tudi pre-miila obljubo, ki jo je dala, ko Washington priznal njeno vla-<la ne l>o podpirala komuni-ične propagande v Ameriki, 'oročilo dalje omenja, da je ržavni department odredil pre-kavo fašističnih aktivnosti i-ijanskega podkonzula v De-roitu.
Preiskava je odkrila precej ločno gibanje ameriških faši-"v. VcKlijo ga organizacije "Or-
|r of 76" "Silver Shirts" in "A-Knr.ui Vi^ilante Intelligence
^•ration", ki ima svoj glavni ari v rhicagu.
Organizacije, ki »o aktivne v 'J-ki propagandi, ho "Teuto-"The Frienda of New Ger-P>yH in "Uschla". Te imajo lavoji službi ameriške firme in -anieznike. med slednjimi T. K«»ss« in G. S. Vierecka. zna-| časnikarja, da pomagajo pri
nHt'ijske propagande. Konjrrenni odsek je s tem v "'<' predložil večjo število za-,n'klh načrtov, da se zatre fa-''<na in komunistična propada v Ameriki.
Plačilni delavci
zagrozili s stavko
''hicago. — Krojaški delav-*< delajo v tovarnah za bom-oblačila, *o zagrozili s '"o «tavko, če podjetniki ne ™P<»g«>dbe n krajevno ' L	W. Prizadetih
| t"\arn in 9000 delavcev. -« /ahteva priznani« or-'Je 'n minimalno plačo n	V neorganizira-
" »rr,ah plačujejo kolikor
K1 jpravilniškim do-"i *© večinoma le na ! r " ''raviln^ka plača znatno $13 na trden, u-kl pa pravijo, da ••rnarji pljujejo ker pravilnika ni-«ira.
"hoda, na katerem delavci toga dela •*kli za ntavko, ne
HAUPTMANNOVA POROTA NASTOPI V GLEDALIŠČU!
Flemington, N. JU 16. febr.— Hauptmannova porota je prejela ponudbo neke gledališke družbe za trimesečni angažma v vodvil-skih teatrih po vsej deželi. Predsednik porote dobi |600 tedensko in ostali po $300 vsak, skupaj $3800 vseh dvanajst. Edini njihov posel bo, da se pokažejo na odru in eden izmed njih pove, kako so glasovali o Haptmanno-vi krivdi. Porotniki se resno na-gibljejo k sprejetju te ponudbe.
Podzemska železnica v Moskvi odprta ta mesec
Moskva, 16. febr. — Nova podzemska železnica v Moskvi bo izročena prometu ob koncu februarja. Predori so zelo luksurioz-ni. Stene so pokrite z mramor-jem in črnim zrcalnim steklom in vse postaje imajo na površju vestibul z arhitekturalnimi o-kraski.
dm
tov
Senatorja zahtevata pr«Tfka-vo uprave NRA
Obdolžitve se glase, da je vlada uzurpirala zakonodajno oblast, ki spada kongresu
Wa«hington, D. 16. febr. — Senatorja titerald P. Nye in Pat McCarran sta predložila resolucijo, v kateri zahtevata, da senat odredi preiskavo poslOva-« nja administracije NRA. Senatorja pravita, da je NRA postala orodje za zatiranje pravic državljanov in da pospešuje favo-rizem.
Resolucija je naštela nad dvajset zlorab oblasti, ki jo poseduje NRA. Iz tega razloga zahteva, da senatni komitej za trgovske zadeve uvede temeljito preiskavo in da se v to svrho določi vsota, ki ne bo presegala $25,000. Preiskava mora biti končana pred otvoritvijo razprave glede podaljšanja veljavnosti zakona gospodarske obnove. Ta zakon poteče 16. junija t. 1. in zato je potrebno, da kongres motri novo zakonodajo glede podaljšanja iNIRA s stališča izkušenj zadnjih dveh let.
Resolucija poudarja, da administracija NRA zatira mala podjetja v korist mogočnim korpo-racijam; delavske pravice Ignorira ali pa jih podreja v konkurenčnem stolu močnejšim interesom. ki si lastijo trge na račun malih podjetij. Odbore za izva-njanje industrijskih pravilnikov dominirajo predstavniki magna-tov v škodo interesom ameriškega ljudstva.
Dalje vsebuje resolucija obdolžitve, da so določbe in regulacije nekaterih industrijskih pravilnikov namenom« nejasne, da jih lahko vsak tolmači na svoj način. Te regulacije tvorijo ne* postavno vladno prilastitev zakonodajne obla*ti, ki spada kongresu. zaeno pa kršijo tudi tista vne provizije, ki govore, da 1ma samo nižja kongresna zbor niča pravico saatavljati in pred lagati davčne načrte. To oblast je uzurpirala vlada, ko dovoljuje. da njeni odbori za izvajanj* pravilnikov odrejajo nove dav •
______~.&<a_u
Domače vesti
Nov grob v Peniti
West Newton, Pa. — Tu je umrla Marija Brecelj, roj. Vo-zelj, stara 67 let in doma s Sv. gore pri Zagorju. V Ameriki je bila 4<5 let in ves čas v Collina-burgu, kjer zapušča moža in o-sem odraslih otrok.
Milwauški nori grobovi
Milwaukee. — Te dni je umrla Ana Kolenc, roj. Močnik, stara let in doma iz Učeslavcev pri Slov. goricah. V Ameriki je bila 32 let in tu zapušča moža in hčer. — V W. Allisu je umrl Mihael Rupčič, star 47 let. Tam je umrl tudi John Kasun ml., Btar 16 let in rojen tu, ki zapušča starše, dva brata in dve sestri.
Izseljenski komisar okraden
New York. — Mr. Slavo j Trošt, jugoslovanski izseljeniški komisar, ki se je pred kratkim vrnil iz stare domovine, je bil zadnje dni okraden za najboljše obleke in nekaj dragocenosti, ki jih je prinesel iz Jugoslavije.
Rojak tožen za $25,000
Mihvaukee. — iNeki Isac Hill toži slov. gostilničarja Jos. Vi-diča za $25,000 odškodnine iz razloga, ker je bil baje pri nekem prepiru v njegovi gostilni težko ranjen; ima zlomljeno roko in notranje poškodbe. Vidič odklanja odgovornost za te poškodbe.
Nov grob pionirja
Calumet, Mich. — Zadnje dni je iti umrl John Kocjan, ffvcf v
Yellow Jacketu, star 6ii let in doma od Črnomlja v Beli Krajini. Tu je živel brez malega 50 let in zapušča ženo, tri sinove in hčer. Med rojaki je bil poznan kot izvrsten lovec.
Nov grob v Clevelandu
Cleveland. — Umrla je Ivana Zakrajšek, roj. Perušek, vdova, stara 52 let in doma iz Janjče vasi pri Velikih Laščah. V Ameriki je bila 33 let in tu zapušča tri sinove, dve hčeri, dva brata in dve sestri
Nov grob v starem kraju
Milwaukee. — Mary Rodich Iz VV. Allisa je prejela žalostno vest, da je v Storjah pri Skocja-nu umrl njen oče Janez Andrej-čič v starosti 76 let. V Ameriki zapušča dve hčeri.
Dva rudarja ubita
v stavki na antracitu
VVilges-Barre, Pa., 16. febr.— Dva rudarja sta blia v četrtek ubita in dva druga ranjena v bitki, ki je imela svoje ozadje v ntavki rudarjev na antracitu. Frank Petrovsky je bil ustreljen, ko je šel na delo v premogovnik Glen Alden Coal Oo., Valentin Riscavage pa v neki gostilni, kjer se je razvil prepir v zvezi s stavko. Njegov sin Charles je bil v tem prepiru težko ranjen. Antona I^echa, drugega rudarja, je zadela krogla v glavo, ko jr spremljal Petrovskyja na delo. Državna policija je aretirala Franka Tribendisa in Geo. Ly-siwa. ki Imata najbrž obtožena umora.
Hauptmannova mati apelira na Roosevelta
Kamenz. Nemčija, 16 febr. — Pauline HMUptmann, ki jo je smrtna obsodba njenega sina silno potrla, jo po*l«la «pel pred-aedniku Rooaeveltu. naj reši nj#-frega sin« smrti n« <*lektričnom stolu. "On bo pomagal stari in žalostni materij je rekla, ko jo napisala a|>ol predalniku. "Pro-aim van. da mu izkateto milost, kajti njegova Hcs^kucij« bo pomenila tudi mojo nmrt. Zaman sem trpel« in čakala dolgo me-a«ce in zdaj jo prišel žalostni konte Jaz umlran a avojim sinom Ali jo svet pozabil n« staro in zapuščeno mater?"
RUSKI DIPLOMAT SE IZOGNIL OBRAYNAVI
Pari«, 16. febr. t- Obravnav« pred francoaklm aediičem, ki je obetala veliko seniacijo, se najbrž ne bo vršila, ker je glavni obtoženec general ^leksij Igna-tijev, visok uradnik tukajšnjega sovjetskega trgovskega urada. Obtožba se glasi, cU je Ignatijev osleparil francoskega državljana za $130,000.
Poleg Ignatijeva so nadaljnji štirje predstavniki sovjetskega trgovskega urada in eden francoski komunist sapleteni v afero. Obtožnica pravi, da je ta skupina poneverila omenjeno vsoto iz blagajne francosko-so-vjetske trgovske kompanije, katero je pomagal organizirati francoski državljan Theodore de Fallois.
Možnost senzacionalnega razkritja sovjetske diplomacije je bila preprečena z intervencijo francoskega sunanjega ministra, ki naglaša, da je sodno postopanje proti Ignatijevu in ostalim sovjetski^ obtožencem nemogoče, ker jih ščiti diplomatska i-muniteta. Obravnava je bila že dvakrat določena in obakrat odložena. ker obtoienci niso hoteli priti pred sodltte. Sedaj izgleda, da se bodo obtoženci izognili kazni zaradi poneverbe.
Ignatijev je važna osebnost v tukajšnji ruski koloniji. On je član aristokratične družine, bil je general v carjevi armadi in načelnik ruske milftaristične komisije v dobi svetovne vojne. Službo je izgubil, ko je izbruhnila boljševlika revolucija v Rusiji in nato je postal vodja ruskih belogardistov v Franciji. Pozneje se je sprijaznil s Stalinom, ki mu je poveril diplomatsko pozicijo in od tedaj je loja-
j«.
OLSON IN STRA-CHEY SE SPOPADLA NA KONFERENCI
8t. Paul, M1nn. — (FP) — Na konferenci mladinske sekcije Farmer-Labor fiarty in Mladinskega kongresa srednjega za-pada sta trčila v besedni bitki governer Olson in John Stra-chey, odličen levičarski pisatelj in predavatelj iz Anglije. Konference se je udeležilo 350 delegatov iz severnih držav.
Strachey, ki je bil glavni govornik, je v svojem govoru rekel, da je Olson navaden opor-tunist. Governer nI tega zanikal. Na zadnji konvenciji stranke se je proklamiral za radikalca. Oportunlzom je zdaj definiral tako-le:
"Oportunist je oseba, ki se bo za izvedbo čimvečjega dola svojega p r o g r a ma posložila vsake agencije, ki je pri rokah. Sem za militantriost med mladino, tod« to ne pomeni nasilja, dasi je včasih treba rabiti tudi nasilje proti nasilju." 8 temi besedami je Olson ponovno dokazal, da jo praktičen politik.
8trachey je v svojem govoru izvajal, da ni nolsnih izgledov, da se bodo kapitalisti odpovo-dali svojemu raketlrstvu v A meriki ali pa v katerikoli drugi državi v slučaju, če dola« njih nasprotniki večino pri volitvah. Govoril je o mednarodni situaciji.
Mladinnka konferenc« m* je
nesramen napad na stavkarje
v californiji
i
200 oboroženih vigilan-tov razdejalo stav-karski stan
IZGON STAVK AR-JE V
Jackson, Csllf., 16. febr. — Dvesto oboroženih vigilantov je včeraj navalilo na glavni stan stavkujočih rudarjev iz tukajšnjih zlatih rudnikov, razdejalo stavkarsko taborišče in po tolovajsko iztiralo stavkarje iz njihovih bivališč.
Vigilantje so se pripeljali V štiridesetih avtih iln oboroženi s puškami ter revolverji so navalili na Kennedy Fiat, kjer je bil rudarski stan. Stavkarske straže, katerih je bilo okrog 120, so dobile povelje z vojaško strogostjo, naj izginejo iz rudarskega okrožja, Če nočejo obležati mrtvi. Stavkarji so se umaknili, nakar so vigilanti uničili barake in šotore z ognjem. Dva zlata rudnika počivata že dalj časa vsled stavke rudarjev.
ABESINIJA JE ZA SPRAVO Z ITALIJO
liondon, 16. febr. — Abesin-dki cesar Haile Selassie je preko poročevalca londonskega lista "Daily Telegraph" v Addls A-babi obvestil svet, da želi mirno poravnavo abesinsko - italijan-
skega konflikta. On pravi, da ion' pHstašJ aovje^l^a <WVtatirv >	MVMV* absolutno
ADMINISTRACIJA HOLC OBDOLŽENA KORUPCIJE
Waahington, D. C.. 16. febr.— Kongresnik Martin L. Swee-ney je včeraj obdolžil administracijo Home Owners Loan korporacije političnega fa-voriama. Obdolžitve je izrekel pred poalovnim odsekom nižjo kongresne zbornice v zvezi z njegovo resolucijo, v kateri zahteva temeljito preiskavo te vladne korporacije.
Korporacija je bila ustanovljena z namenom, da pomaga malim hišnim posestnikom, ki so radi krize zabredli v potež-koče in ne morejo' zmagovati obveznosti v sveži z dolgovi, ki so si jih naprtili. Sweeney je rekel, da je administracija kršila regulacije korporacije HOIA ko je nakazala posojila ljudem, ki jih ne bi smeli dobiti. Tako je na primer neki hotel v Bostonu dobil posojilo Iz sklada korporacije, ko je odstranil napis v času, ko se je pogajal za posojilo.
Drugi kongresnik, John H. Hoeppel, ki je tudi nastopil prod kongresnim odsekom, je dejal, da politična mašina senatorja McAdooja v Callforniji prejema denar is sklada korporacije, da poveča svoj vpliv in moč v tej državi. Hoeppel je priporočal, naj se takoj uvede preiskava In prepričan Je, da bo u-gotovila resničnost njegovih ob-dolžitev.
MacDonaldova vlada zapletena v nov škandal
potrebna za napredek njegove države.
"Stališče moje vlade je. da Je incident pri Ualaulu in po* znejše stališče italijanske vlade, onemogočilo po«kuse, da se konflikt poravna potom direktnih pogajanj," Je izjavil Selassie. "Pogodba iz leta 1028 obvezuje obe državi, da se sporna zadeva reši z arbitražo. To stališče sta podprli tudi Anglija in Francija na nedavni seji sveta Lige narodov."
Rim. 16. febr. — Italija n«-daljuje z moblllziranjem svojo militaristlčne mašine. Možnost, da bo poslala svoje vojaštvo v Abesinijo ae je povečala, ko je bila objavljena nova nota cesar-j« Abesinijo, v kateri dolžl Italijo odgovornosti za ponovni napad ob meji italijanske kolonije in AljesinlJc.
Italijanski vrhovni obrambni svet se je včeraj ponovno honImI na svoji seji, toda pojasnjeno ni bilo, kaj Je bil cilj tega sestanka.
Neko poročilo se glasi, da močne čete italijanskega voJ«-SIvm čakajo |>ovelja v pristaniščih južne Italijo, da odrinejo proti Afriki.
Gladovne stavke v Ka> nadi, Palestini in Poljski
HI«irmore, Alt«., K«nad« Petinštirideset brozismelnih delavcev i*- zadnjt |>otek prišlo v mestno hišo tukajšnjega rudar-Mkeg« mestec« in izjavili mi, d« bodo t«mk«j ftfdeli in gladov«!! toliko č«*«, dokler ne dobe |>o-
razen enega zastopnika *ogla»- i moči. Meatnl svot Jim jo oblju-no izrekla, za po|*den bojkot bil, d« ho z« njo potegne pri pro-vojno, tudi od rek pokorščin«-1 vinčnih obl««teh. d rž« v i v slučaju vojne.
Hydgo«z"<x Poljttk«, 16. febr. — V tukajšnjem glavnom atanu org«riir.arijo v«ter«nov z« n«-p	,	j rodno nfodvlanoat jo članov
rranaji raste in raste u, (>rg«niz«< ije io od zadnja«
l»ondeljks v gl«dovni stavki, ker
Brezposelnost v
Obdolžena je odgovor nosti za padec vrednosti delnic na londonski borzi
Par iz, 16. fobr
Dne fe
bruarja jo bilo regiatriranihIvM« P^skrt^ti zasluž-I96.#00 brezpoaolnih delavcev v: ka
Franciji. To je (H74 voč kakor Acro. P«l*»tiria. 16 febr. —-
v prejšnjom todnu ali 153,1 HA več kakor prod onim lotom V tednu, ki Je bil zaključen 9 februarja. je prišlo t* 12 t u jezom-
Okrog sto Judov, ki mi zaprti v tukajšnji KrHtamki trdnjavi n« obtožbo, d« ao prišli nrpoatavno v Palntino, no jo zateklo k gla-
skih dolavc#v v Francijo in MU dovni «tarkt> Jotnlki zahtoiaj« jo bilo deportiranih.	^ brezpogojno osvoboditev.
l/ondon, 16. febr. — Premier MacDonald in drugI člani njegove vlado so bili v četrtek pred met hude k/itike s atrani labo-ritov v parlamentu, tftda še o-strejšl napadi so na vidiku, ker je bila odkrita evidenca, da - jo vlada zupletena v velik |>olitičnl škandal.
l<al>oriti so direktno obtožili vlado, da je ona odgovorna za pador vrednosti delnic na londonski l>orzi. V afero sta zaple tona tudi Reginald McKontia, načidnik banko Midland in Hugo Cunliffo-Owon, predsednik) mogočno Brltlsh-Amorlcsn Tobacco Co. Namignjeno je že bilo, d« l>o proti vsem, ki so zapleteni v škandal, katoreg« primerjajo Staviskljovemu v Franciji, odrejena prosekuoija.
K videne« o škandalu Je prišla v toku dob«te o prodiofu labo-rltov, d« parlariH-nt izreče nezaupnico MacDoiittldovl vladi. f'l« norn k«binct« Je bilo stavljenih več vprašanj, ni' katere hoče o-po/icii« odgovori«. I,«boriti zahtevajo |m)j«snil«, v koliko ho Mngleške finančne institucijo prizadeto v "borznem polomu in če lio odrejen« preUkava.
George l,«n*l>ury, veteran v angleškem de|«vakem glbiinju, |o \odll opozicijo proti vladi, toda predlog, d« se ji izreče nez« upnic« je bil |ior«>on m 374 proti OH gluKOVoru l,ttriftbury je otnlol-žH vlado nea|io*obno«tl pri re-š«'V«nju problem« brez|SMtelno«ti. It«'k«d Je, dM m< je «rm«d« bros-|Ki«»elnih |iov«»r«la z« eno tretjino od I. IMS in d« M«daj pride n« v hm k ih 10,000 prebiva k« v 4HV lH*račev.
Ih, ve< )i yiH kr«v«l« Je (»rišlo, I ko je akuš«l Marhonald «dgov<o riti o|i«izi('iji. l4»l>oriti «o g« večkrat prekinili z medv/kliki in na nt«l jo tak nemir, «1« Je mor«l predM*dnik p«rl«mont« |xiavarlti |o|iozicijo, naj preneha z n«padi. M«« lM)«ld je v avo jem govoru |iovelič*val un|iehr avoje vl«<W n« induotrijakom |m>1Ju, ki ao o-mog«ičil| eki«p«nzijo In vrnili Iindu"trlj«m potrebno zaup«nje
roosevf.lt je
odobril tiran-stvo magnatov
Pri podaljšanju avtne-ga pravilnika se ni oziral na priporočila preiskovalne komisije
nepokotmed avt-
nimi delavci
Wa«hington. — (FP) — Kak-šno vlogo je igral Donald Kich-berg, desna roka predsednika Uoos4»velta, pri podaljšanju avt-nega pravilnika, je tajnost. Njegov boss — Roosevelt — mu je vsekakor priskočil na pomoč vpričo opoaicije po voditeljih A-meriške delavske federacije ter prevzel odgovornost sa podaljšanje pravilnika nase.
Pri vsem konfliktu med administracijo In delavsko federacijo radi podaljšanja tega pravilnika je najbrž resnica, da Je Hichbcrg v veliki meri le grešni kozel. Glavni krivec je predsednik Roosevelt, ki je skoraj polenoma ignoriral ne samo priporočila ^ddelka NRA za prou-čavanje In planiranje, temveč tudi |M)sobne komisije, ki je preiskovala razmere v avtnl industriji.
Obe agenciji, divlslja za planiranje in imsebna komisija, sta priporočali modificlranje avtne-ga pravilnika, ker sta pri!!! do zaključka, da Je nemogoče zagovarjati današnjih dtlavsklh razmer v tej Industriji. Toda "novi dcaler" Roosevelt Je sa-mižal prod odkritimi dejstvi In s podaljšanjem pravilnika sankcioniral nečloveško tlranstvo avtnih magnalov. Dal i« pečat odobren,|a ogabnemu Izkoriščanju in šikaniranju.
Preiskovalci pravijo v svojem ponjčllu, ki Je bilo izročeno predsedniku pred |MMlaljšanJem pravilnika, da je "delavski ne pok o J v avtnl Industriji večji kakor ga pa iipravičuje depresija. Ta ne-pokoj ifvira z negotovosti, nizkega letnega zaslužka, krivičnih metod v zvezi z najemanjem In odstavljanjem, šplonaže, prigan-Jaštvn in iz metanja delavcev na cesto ob zgodnji starosti."
Vsaka t«?h pontavk Je podprta t dokazi. Delavec, ki dosef.o 40 let, Je v očeh avtnih bossov Žo star —• prestar z« produkcijsko linijo. r,e nima dobrega izpričeval« imI delovodje, je lahko sl-
Siren, da "fs»čitnlc4i" pomenijo «lno odslovltev. Vse avtne dru žlie se drž« isilltike, da novih delavcev v ntarostl 40 let ali več ne uposlujojo.
Na "ekskoinunlkacljsko" ali črno listo pa lahko pride tudi dokaj mlajši delavec. To Je odvisno od njegoveg« /.adržanja pri delu. Ce Je naklonjen uniji, prej ali slej r,letl 11 tovarne. In to dos naj o avtnl baroni s pomočjo goste vohunske mreže, katero so razprodli v zadnjem času, kaj hitro. O tem pravijo "newdoa-lorskl" prelakovalcit
"Na razpol«go Jo evidenca, ki IMikMzujo, ako <l«dov«MijN zapiše n« 'počitniško' listo: "nI več za lelo", da Im>mi)d /ad«itftuJeJo, la ao vrata t«k<*rmi d«d«vcu pil 'lotični družbi x« v««lno zaprt«, izmenjavanjem informacij m«*d družbami pa celo v vsej avtnl industriji, (v pa delovslja za-« I. /i i <*|rtlov lino (l«y off) li-ito: "agitator" z liesedo ali s šifro, 1ed«j je t«k delavec dodelal."
V |H<r'>č||u prediiodnlku pravilo preiiikovalci umInIJo, da ao avtnl delavci v stalnem strahu f>r««l špionažo, "ki preži nanje noč .in dal."; prav t«ko tudi |>re<l de|ovo<lji, ki lm«jo "nalogo, da (ahtov«jo <m! del«vcsv več kakor le.mogoče Rterlti." In kdor ae no lene dovolj pri delu, ga strašilo z dolgimi vrstami brezposelnih pr«d tovarniškimi uptsdeval-nkami. češ, t imk i ao pripravlja-ui zavzeti tvojo moato.
DruHie fomirajo tudi "time-»tud>" veščake (delavce, ki štu-. tirajo ('a** za Izvršitev nekoga <1 ulj« aa t. •trasi.)
PR OilV ET A
PROSVETA
THE EN LIGIITEMI ENT
GLASILO IM LASTNINA »LOVINIO X A RODNE JKONOTV
OrfM «f —fcr Ifc. «•*«■• M*lt—I BmmmtH lirirtl
m Z4rwU<~ 4iU»« m««	) la K«mM»
H H M M«. M M u H M*. II U u iirtrt U««; m CkUm*« lm CUrr« rtU u tolg, »H M H	«
HM •
tnU«ft»Oif rt.Ua I fur tU Uftiu4	SutM <•*»*#« CVke»#»)
MU UM4* M M l»r INT. »	CU«r» f7 M K« t vrtita MMI.UM It« |«r r«'
Cm« hU»« *L«v~ru K^opM 4f>*n I« »«»M«lfc
«l»ftb»* M M rrmis* ILukuvul I»*«M
•MU. 4/M-. HMI I •*	to * •»«<•>*. *•
A4*«rU*i>* nla va	Mltmrtm «1 *«*i»m«»t.
c«uw» M4 mnsu ^iVmd arttclM «.4 m* W r»t«fMi OtW» Mnuti npu m afer.*. »Um.	«•«■. »U! km r«UirMtf
U M*4»r <Mlf Ibn	—lf>«r»—d »M *«**«M4
N»lo* «• »M. k»» im* Mik ■ IMmi
1'UOSVKTA M>;-H S*. L«*M4«U *•»., ChlMf*. IIUMU.
MCMUKI or tUt I hOCBATKO FKKM
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke is raznih krajev
malo "privete dufto" in je po- jednote, ki so ji bili priftteti za klical pol litra vina. Kmalu na-1 ase« men t. Mary se je rodila v
Posledice praznovelja
Burbonska Chicago Daily Tribune »pet vodi kampanjo proti mznim zakotnim mazačem in sleparjem, ki prodajajo lahkovernim in praz-novernim ljudem mazila, "zdravila" in "modre" nasvete" ter "zagovore" zoper bolezni in vsa mogoča zla. To ho molki in ženske, ki prakticirajo "medicino" brez diplome, vede-žujejo iz kart in steklenih krogel ter pričarajo ljubezen, posredujejo med Zemljani in "nad-aemikimi duhovi" ter z mističnimi "zagovori" izganjajo iz ljudi razni* nadloge. To »o navihani šarlatani in Aarlatanke, ki se bolj ali manj dobro pasejo ob praznovernostl in zate-lebtnostl naivnega, versko prejetega ljudstva.
Jo ni prva kampanja te vrste. Spominjamo se, ko je Tribune vodila enako kampanjo pred desetimi, petnajstimi in dvajsetimi leti. Ta-
*	ke kampanje so menda Apecialiteta tega reakcionarnega lista, ki olj njih nastopa s tonom in gento velikega ljudskega dobrotnika. Da, dobrotnika! Razkrinkani sleparji so aretirani in pregnani — in osleparjeno ljudstvo je reže-no te nadlege!
Refeno? Koliko lasa? Ali ni ta list vodil U tri ali itiri take kampanje? In koliko takih kampanj bo ta list Ae vodil v bodočnosti?
Vodil jih bo toliko časa, dokler bodo obsojale razmere, v kakržnlh Je zasidrana eksistenca tega in podobnih kapitalističnih, zava-jalnih cunj. Mazači in sleparji so res prijeti in kaznovani. Ali je s tem Aarlatanstvo te vrite odpravljeno? KajAe! Sleparji se potuhnejo nekaj časa in potem se vrnejo na svoje delo; če se ne vrnejo isti, pridejo drugi, kajti Kleparjev ne bo zmanjkalo, dokltr je dovolj bi da kov, ki Jim verjamejo in nasedajo na II-manlce!
To dejstvo pa Tribune — kakor vsi ostali burbonski organi — ignorira. Njena ofenziva je naperjena le proti Aarlatanom, ne pa proti ignnrunri, /traznoverju, ki omogoča Aarlatanstvo, ki je gnojilo vsem tem in takim sleparijam. To je tista razlika! Tribune praska le na vrhu, ampak na dno, kjer so korenine, ne poMŽe.
Ce bi vsi Američani dali toliko na te Aarla-tane, kolikor damo mi, »vobodiumislici, ne bi bilo v Ameriki niti enega mazača in sleparja te vrste, ker ne bi mogli dobiti niti enega centa od nikogar! Sleparji bi se morali lotiti koristnega dela ali pa |n»glniti gladu. To je edtn falrt, ki ga burhonci vnake hate ne morejo zanikati. Svobodnomlslecl, ki ne verjamejo v "zdravilne vraže", karte, krogle ne v duhove, so varni pred Kleparji te vrste! — Kak Ana Ako-da, da niso vui svobodnomiHleci enako varni tudi pred političnimi in ekonomskimi Aarla-tanl!
Ampak mi, ki sovražimo iunoranro In praznoverje, iz katerega se pojavlja Aarlatanstvo vsake vrste — nismo dohrodoAli kampanjar-jem a la Tribune; ml smo nevarni, ker dajemo slabe vzglede. Ker (/rento predaleč!
fe bi mi pobijali samo sleparje, bi bili do-brodoAli — ker pa pobijamo praznoveratvo v tploHirin, torej ono praznoverstvo, ki Je bogata paAa ne le zakotnim mazačem, temveč tudi onim velikim šarlatanom, ki bivajo V palačah in razpolairajo s milijoni dolarjev Uigantva ter diktirajo sleparsko javno mnenje milijonskim manam ml smo nevarni in prekleti!
Ml vztrajamo, da je treba najprej uničiti tistem ekonomskega in političnega šarlatan-Ktva, onega tarlatnnttva, ki je v zadnjih |>etlh letih |>otrlo ameriškemu delovnemu ljudstvu
4 milijarde dolarjev v i metku in vrglo na res t o dvajset milijonov pridnih delavcev * ienami in otroci vred. To je največje in najkrivlč-neje sleparfttvo današnjega «ar»a — to, da og<»-Ijufajo milijone ljudi za ekftliiteneo. . Cim bu uničen sistem političnega in ekonomskega Aarlatanstva — sistem privatnega pro• /Ar« — bodo vsa »»Mala Aarlatanatva izginila sama od *ebe. KajtU ko ne U> profita. ko ne bo več n<»benih dohodkov od sleparij s fizičnim ali "duhovnim" julra\Ijrnjem, ImmIo izginile tudi prilotn»Mtj tM to *JepnrfttYt» K»»-mur se bo še ljubilo iz if<4e Ijulninl do teh »lefiarlj s lep« rit i nadalje. Hrt ishkrrTo i!et«h~ re bo ime koga, ki ga txi poaluŠAl, toda škodilo ne t>o sp|o*ravsii; kajti nkonomike in |M»liti^ne moči ne ho več moirel kovati iz svojih goljufij.
Maš zaradi tega nas pa veliki šarlatani _
ki v interesu svojega dobička uprizarjajo periodične kampanje proti malim šarlstanom — sovraiijo Oni no*e)o. da bi izginilo prazn.v
•	verje s sveta <)nl ho*»jo, da s<» ljudje Masti samo tato, da oni obdrie nad njimi ekonomsko diktaturo In jih izkoriščajo na debelo.
Mizerm delavakl položaj
VVindaor, Ont.- Itedno čitam
dnevnik Prozveto In vidim, da je delavski položaj mlzeren vsepovsod, po vsem svetu. Iz dopisov se tudi razvidi, da je povsod slabo, tako gMe dela kakor za-s!u*ka. •	^
Tukajlnje avtomobilske tovarne obratujejo s polno paro, posebno se dela pri Ford Motor kompanljl. Mnogo naših ljudi je dobilo Mo, pa le oni, ki so imeli kaj denarja, da si lahko delo kupijo. Ne vem kako. ampak sliial sem od drugih. Pa nikar ne mislite, da smo vsi zaposleni. Mnogo je tako zvanih Ataparjev, ki nimajo sredstev, da bi si delo kupili. Mislim, če se delavec količkaj zaveda svojega položaja, da si ne bo kupil biča, s katerim ga bodo potem tepli.
Vedno vpraAujem bossa, kdaj bom poklican na delo, pa je vedno enak odgovor, ena in ista pesem: danes ni nič. Vpralam su-perintendenta, ki mi surovo odgovori, naj izpolnem polo, that's ali. Tako se ponavlja iz dneva v dan. Nikjer nič. Pri tem so najbolj prizadeti tako tVasi beč-larji ali samski delavci. Kapitalizem udriha po vseh delavcih. Zato je najboljše in skrajni čas, da se delavci pridružijo stranki, ki je edina, da se bori za delavske interese in je edina, ki bo pripomogla delavstvu do zmage. V dnevniku Prosveti najdemo vsa potrebna navodila in nasvete, ki so koristni ?a vse delavstvo. Prosveta nam kaže pot do kruha, katerega si bomo sami rezali, kadar se bomo dodobra zavedli, da smo mi resnični u-stvarit«! j i vseh dobrin in zato u-pravičeni do največjega kona kruha.
Prosim rojake v San Francis-cu, ('alif., če vedo, kakšne smrti je umri moj svak Anton Ban-čič, ki je preminil nekako v sredi julija 1082 ali 1903, da ml sporočijo. Doma je bil iz Dolenje vasi pri Ribnici. Do danes mi še ni jasno, kdo oziroma kaj Je bilo vzrok njegove amrtl. Zelo rad bi isvedel kaj podrobnosti o pokojnem sorodniku, zakar se rojakom že vnaprej zahvaljujem v imenu sester In brata pokojnega Toneta.
Jofteph Kauch, 3S0 St. Luke rd., K. NVIndsor, Ontarlo, Can.
pa naj tako kot bi že jutri umrl., Well, prvega nasveta se Ae dane h držim, drugega pa sem že zdavnaj opustil. Pravil je tudi, da se mora najprej izkopati za novo hišo pr«cej globoko, nato se postavi trden temeJj, potem šele hiša,
V Prosveti sem čltal, da prejema angleAki kralj Jurij menda 53 tisoč na teden. To niso marki ne solze, bogami! Človek bi rekel z Ribničanom vred: "Kaj je tu zana vas, k' nejma groša, deb krtlha kupu?" Tako visoka tedenska plača! Tako za-iupano ljudstvo! Tak sistem! Tam kronani kralji, tu nekronani milijonarji!
NI dolgo tega, ko sem čital v Prosveti, da so v Coloradu modri ljudje pronašli, da vsebuje pesa obilo železa, čebula tudi. Koliko sem že jaz povžil takega materiala! Toliko, da se bi lahko v meni naredila že mala jeklarna.
Kakor se vidi v časopisju, se vsi vladarji resno pripravljajo n» novo klanje. Mussolini neprestano rožlja. Postavlja bodeče žice in kakor hitro se malo opraska [k> rokah (pri takem delu se človek kaj hitro opraska po roki ali pa si hlače strga, ali pa oboje, posebno če hiti), že je vse v "luftu". Pravzaprav pa ne vem kaj Musso misli, če hoče* z bodečo žico zavarovati svoje mlade vojake pred sovražnikom I ali če misli za ograjo zapreti teleta.
Kitajec se vedno tepe. Nekega dne, ko bo Šel spat, pa mu bo Japonec vzel Ae "eno" Mandžu-rljo.
Pri nas, v naAi naselbini, ni nič novega, lahko pa trdim, du je za spoznanje bolj prijazno ko v mrtvašnici.
Tony Kenlch.
to je vstopila tudi četvorica "iz boljše družbe", ki so ji takoj pogrnili mizo. Četvorica si je naročila pol litra vina in pol litra vode, natakarica pa je vsakemu dala serveto ali prtlč, medtem ko delavec ni bil deležen ne prta ne prtiča. To ga je feveda raz-
Leadvillu, Colo.
Iz stare domovine sem dobila žalostno vest, da sta tam umrla moja dva sorodnika. John Jak-Aa v Stranski vasi, ki je svoje-ča-no živel čez 20 let v Califor-"nljl in Ccloradu v Leadvlllu, kjer je bi! med rojaki dobro poznan,
PONDEUEK. l«_Frft|t

Paaarich. 723 Clarkson Elizabet h, N. J.
ave.,
Dopis « farme
Hatley, Wla,—JPrlglbno pošiljam naročnino na dnevnik Pro-sveto, obenem se pa zahvaljujem upravnlštvu, ker je tako dolgo čakalo, da sem naročnino poravnal. Vsota tri šestdeset ni velika, povem vam pa, da jo je kljub temu težko skupaj spraviti na farmi, posebno začetniku kot sem jaz.
S krompirjem sem čakal do sedaj na boljšo ceno. Vso Jesen se je prodajal samo po 40c sto funtov. Ker sem videl, da ni upanja na boljšo ceno, sem ga prodal po 40c, in sem to storil pravočasno, kajti dva dni posnej« je šla cena navzdol in se j« prodajal po 36c, a sedaj se pa prodaja po 30c. Kes, prav lepi dohodki za farmarja!
Imam tri časopise. Proletarca mi je plačal Ivan Molek, Mllwau-kee I/eader sta ml plačala moja zeta v Kohlerju, Prosveto pa sam plačujem in j« ne pustim, pa četudi bi bil lačen zato! I-skrena zahvala imenovanim za uslugo. Morda bo letos kaj bolj-Ae. tako da l>om z naročnino bolj točrn. l-oul* Tlaker.
Paberfcl
llarrirta. M len.—Ko sem Ael
prvič slutit, sem bil stai* lft let. Slutil sem pri nekem ^starčku v Postojni na Notranjskem Kil je i v resnici starček, saj je bil !>o let sUr!
Moja slutba pri nJem ni bila teftka Starček je bil utitkar IV »el sem dve kravi in konja, po* zimi pa sem to Atlrlnogato tro-! jic«» krmil v hlevu. Moja plača je bila pičla; znafeila je celih 2A goldinarjev na leViV. Kdor je v tistih časih volka ustrelil. Je dobil 2* goldinarjev v gotovini.
Motlček ml j« večkrat pripo^ vedoval kaj zanimivega I-mlad<Mti Ko je bil mlad član pletmgodbe Ko je Maitoleofi, so vpili: "Vi\a, leon" Starček mi je vedno dajal nasvete Rekel je. da moram delati kot bi vedno tivel. molim
Obletnica avatrijaklh žrtev
Cleveland, O. — V spomin na obletnico padlih sodrugov v Avstriji bosta govorila s. John Ve-har in Andy Turkman o konstruktivnem delu avstrijskih socialistov na družabnem večeru kluba št. 27 JSZ in njegovih odsekov v soboto, dne 23. februarja. Nu sporedu so tudi deklama-clje in več pevskih točk, nakar bo sledila igra "bingo".
Ta prireditev se bo vrAila v SN»D na St. Clair ave. v klubo-vih prostorih. Namen tega večera je: <xživeti pri klubu Več aktivnosti in dati pobudo novim talentom. Vstopnina je prosta.
Somišljeniki in prijatelji xe prijazno vabijo na ta zanimiv večer.
Leo. Poljšak.
palilo, pa se je odpasal, izvlekel jn	Stalcar v Praprotu,
iz hlač srajco In z n^o pred se- kjer wr.u4ea ženo in Štiri male boj pogrnil mizo. Natakarica te otroke. Po poklicu je bil sodar. je seveda hudovala, češ, da kaj Te obrti se je izučil v Ljubljani, počenja. Pa ji je odvrnil, da ne jakševa žena in Stalcarjeva ma-razume, zakaj ne bi smel tudi | ti flta ge„trI moje pokojne ma-on imeti mize pogrn;ene, ali nijtere, ki je umrla pred 17 leti. njegov denar toliko vreden ka-, Sorodniki obeh pokojnikov živi-kor one četvorice? Ta pa jih je j0 v Leadvillu, San Franeiscu In znal "sfiksat", kaj?	|8t. Louisu. Ce želijo izvedeti
Več let sem služil za hlapca, j ve£ podrobnosti, jijn Jxmj z ve-Bfl sem malce poreden, posebno' sel jem sporočila. Pokojnima o-v molitvi. Star sem bil okrog 15 hranimo trajen spomin!—Agnes let, v dobi, ko deček postaja fant; Nekega dne, ko sva z gospodarjem v vinogradu orala za ajdo z voli, je bilo vroče ko v peklu in muhe so z organizirano silo nagajale vollčkoma. Tako se je pripetilo, ko sta se vollč-ka otepala nadležnih muh, d« je eden s svojim rožičkom odlomil bogato obetajočo trtno mladiko. Gospodar je kajpak to opazil, pa je vsul name cel koft jedkih priimkov. Toda, dragi moji, pri tem nI oatalo — ne, ni!
Par dni pozneje je nebo naenkrat potemnelo. Oblaki so bili tako gosti ko skuta, da bi jih lahko z nožem rezal, če bi mogel do njih. Treskalo in grmelo je, da se je vse treslo. Nastala je nevihta s točo, ki je v par minutah sklestila vse trte in njihove bogato obetajoče mladike. Razume se, da je gospodar silno jamral in tožil nad usodo neusmiljene toče, ki mu je uničila v par minutah vse nade, ves trud in up. Pa sem dejal, da je bil pred par dnevi tako zelo hud name, ko je volovji rožiček odlomil eno samo samcato mladiko na bogato obetajoči trti, u sedaj, ko je uničeno vse, pa se nič ne jezi, temveč le jamra. Pa je odgovoril, da je to Bog dal. "Pa ga Ae molite!" sem se odločno odrezal. Spet je zlil name cel koS brezvercev in ničvrednežev, saj je že večkrat rekel, da nisem drugega vreden, kot du bi mi vrat zavil! -
2e prej, v prvem 4paragrafIcu' tega dopisa, sem omenil nekega možakarja, ki se je imenoval Meze in ki je povedal kmetu, da so djali pravico pod mizo. VVelI, temu Mozetu je žena nekega dne hujlo zbolela. Pa ga je vpraAal prijatelj, kako kaj pri Mazeto-vih. Moze je odvrnil, da pri njih vladu velik strah, kajti njegova ^na je resno zbolela in se boji, da bo umrla, on se pa boji, da bo ozdravela. Oj, ta kajon!
Frank Kori*h.
Pravica pod mizo
Blwablk, Mlnn. — Naslednje se je odigralo pred 40. leti v Sežani. Takrat je tam živel nekf možakar, ki se je imenoval Meze in si je znal precej dobro čuvati svoje glide. Zgodilo se je, kakor večkrat, da je spet nekega dne stal pred sodno dvorano.' Po svojih opravkih je priAel tja neki kmet iz precej oddaljene vasi, morda Iz Riemnnj, kdo ve. Kmet je vpraAul tam stoječega Mezeta, če ve, kJe je pravica. Mese mu je pojasnil, da je ni ne i tu ne tam, ker so jo stlacMli p d mizo: sbdna hiAa je tu. ali pravice ni!
Zgodilo se je tudi, da je neke-j ga lepega dne | riAel v gostilno; neki delavec, z namenom, da al
Razne ve»*ti
EUzabeth, N. J. — Zima nas letos tukaj na vzhodu zelo strogo drži. Zunaj veter razsaja in ljudje hitijo vsak svojo pot.
Kakor je bilo že poročano, se je naša hčerka Mary poročila s Slovencem Tonetom Pazdercem, ki je uposlen v restavraciji Public Service v mestu Orange, N. J. V tem mestu je živel do svoje smrti slavni izumitelj elektrike Thomas Edison, kjer Ae živi njegova družina. Tam imajo veliko delavnice za razne električne izdelke. Mesto Orange je oddaljeno ml tukaj le 18 milj. Tam ni drugih Slovencev. Mary in njen soprog sta oba člana SNPJ. Ona je bila članica mladinskega oddelka SNPJ, odkar je bila stara eno leto. Zato je lani. ko je prestopila v oddelek odrazih. dobila enajst dolarjev
MaSkerada društva "Bled" JPZS
Milwai*ee, Wte. — Kakor v zadnjih par letih, tako tudi letos priredi društvo "Bled" maške-radno veselico na pustni večer, v torek, dne 5. marca, V South Side Tu m dvorani. Letos se bo vršila zabava v zgornji dvorani, ker pri prejšnjih priredbah so bili spodnji prostori premajhni. Zato,smo uverjeni, da bomo imeli tudi na tej obilno udeležbo.
Pustni večer je starokrajski običaj veselja in "špasa za še-me" in tistih, ki jih pridejo gledat. Tudi letos, kakor slišimo, se razne skupine Štajercev, Kranjcev in Prlekov pripravljajo, katera odnese prvenstvo najbolj pomenljivega značaja.
Odbor bo gledal, da bo dovolj zabave in veselja za vse. Dober prigrizek, pristna kapljica in vesele poskočnice za stare In mlade. Vstopnina je samo 25c za osebo. Pridite in se zabavajte z nami na pustni večer.^ Veselični odbor.
Ii4>lll ^ I',M
Delavci demonstrirajo pred Morganoto banko v New Voriu
Strašilo brezposelnosti
Sharon, Pa. — V tej okolici so delavske razmere silno slabe, da si ni mogoče predstavljati. Vsepovsod in na celi črti gremo s silno brtino korak za korakom v propasf Tolažimo se s tem, da ne korakamo v pogubo samo mi, kajti strašilo lazi vsepovsod —strašilo brezposelnosti. Poglejmo v katerikoli časopis, v katerikoli dopis, povsod naletimo na notice, ki govore o porastu brezposelnosti. Vsepovsod kričijo ljudje o brezposelnosti, vsepovsod umira delavstvo, ker je brez dela in zaslužka. Vse to so posledice velike gospodarske krize kapitalističnega nereda.
Zadnji teden sem imel nepro-stovoljne^čitnice. Porabil sem jih v ta namen, da sem potoval od tovarne do tovarne, da se sam prepričam, kako gre z delom v tej naši dolini. Najprej sem se nekoliko pomudil pri American Sheet & Tin Plate Co. Tam so mi delavci povedali, da delajo samo Atiri in dvajset ur na teden. Nadalje sem sel h Carnegie Steel Co. Tukaj so delavci izjavili, da delajo od Atiri do pet dni v tednu, ali zaslužek je siromašen, fce dalje sem taval, do American Steel & Wire Co. Tukaj sem pa naletel na silno žalostne delavske obraze. S tresočim glasom so ml povedali, da bo tovarna s prvim marcem zaprla svoja vrata za vedno.
Gori omenjeno tovarno so začeli podirati in jo bodo izselili v drugo mesto. TukajAnja žičarna je bila zgrajena leta 1900 in je svoje čase imela 1,700 zaposlenih delavcev. Delavci sedaj tarnajo in se vprašujejo drug drugega: kaj bo? Da. kap bo,! Solznih oči so poudarjali, da bodo izgubili svojo zemljo in domove.
Nadalje se prizadeti delavci vprašujejo: kam sedaj, kam naj se obrnemo za borni košček kruha? To je res težko in jekoče vprašanje.
Ustavil sem se tudi pri National Malleable & Steel Castings Co. ,V tej trivarni delajo večinoma samo po dva dni v tednu. Potoval sem do Sharon Steel Hoop Co., kjer v nekaterih prostorih se precej dobro delajo, so pa tudi prostori, kjer delavci 'delajo samo po tri dni v mesecu. Končno sem se ustavil pri HVstinghouse Ekctrk Co. Tam so mi delavci povedali, da delajo! samo polovično in <hi je me/da I <ramotno nizka.	J
Tako vidite, dragi rojaki, se! nam tukaj godi. Rrezpo«elno«t; skokoma raste in glad postaja vsakdanji jw»t delovnih mno-. J ar k Vert.
Odkod kozmično žarjenje?
Že kakih 20 let pozna znanost kozmičn<? ke, ve, da prihajajo iz globin vesoljstva a k'* ko nastajajo, je bilo do danes neznano v kovrstnih domnev, ki so se bavile s tem v Šanjem, sicer ni bilo malo. a vsem1 je nP?\ •tajala eksperimentalna podlaga. Sicer j< T linski astronom • prof. VVerner Kolhoz t«r*N pred 20 leti ustvaril eksperimentalno r*Kli * za podmeno o kozmičnem izvoru teh skri ncatnih žarkov, ko je ugotovil, du s« krat probojnejSi nego najhitrejši radioaktiv* ni žcrkl, ki jih zmore zemlja, a znanost V ' Ae dolgo časa vdajala rajAi Apekuliranju 0 r*. rtieljskem izvoru kozmičnega žarenju in h potezam brez prave podlage.
Tako je nastala cela vrsta teorij, izmed ka. terih je ena izvor kozmičnega žarenju iskal« v soncu, druga pa v nekih nam popolnoma neznanih praelementih, tako zvanih tran.sura nih, ki naj bi bili očetje naših radioaktivnih elementov, v ostalem pa doma samo Ae na kak Anih zvezdah, ki so mlajAe od sonca. Merit « kozmičnega žarenja ob sončnih mrkih so do. kazale, da mu izvor nikakor nc more biti naša osrednja zvezda, ko so pa odkrili čedalje trie kozmične žarkq, so morali opustiti tudi pod.! meno o transuranih, ker bi niti njihova ener gija ne zadostovala za tvorbo takšnega žaren. ja. Zato <so menili, da nastaja morda ne u. radi atomov ali zaradi razžaritve električni elementarnih delcev. Tudi takšne domnevt * niso mogle obdržati, končno se je obdržala * kot najbolj verjetna Nernstova hipoteza, fe dajejo zvezdne katastrofe potrebno energijo u pojav kozmičnih žarkov. Mislili so, da pride-jo za to v poštev posebno ogromne "nove" zvezde, kakršne se pojavijo mogoče vsakih ti-soč let enkrat.
Kakor sedaj poročajo, je uspelo podati dokaz za Nernstovo domnevo, pri čumer pa m je poznejši dodatek o velikih novih zvezdah izkazal za nepotrebnega. Dokaz je podal » omenjeni prof. Kolhoerster.
Sredi decembra preteklega leta se je j* javila, kakor smo že ponovno poročali, novi zvezda manjšega obsega v ozvezdju Hcrkuli Kolhoerster se je odločil, da jo prouči tudi i i stališča kozmičnih žarkov posebno potem,'ko so zadevne registrirne aparature v potsdam-kkem observatoriju pokazale neobičajna niha-nja. S štabom sodelavcev je začel zvezdo opa- ■ zovati s tega stališča, poskusi so se izvršili pod izredno ugodnimi pogoji, tako da je bilo] potrebno prišteti samo 589,704 koincidirajo-čih kozmičnih žarkov, dočim bi morali pod b | lička j neugodnimi pogoji, motnji v aparaturah itd. opraviti najmanj dvakrat tolikšno delo. In izkazalo se je, da je bilo v dnevih, ko je novi zvezda Herkula imela svojo največjo svetlob- j nost, in sicer ko je lahko polno prisijala v a-1 paraturo, kozmično žarenje za 1 do 2 odst. višje nego pred tem časom ali po njem. Torej ni izključeno, da je ta zvezda dala nekaj kot mičnega žarenja in da je njegov izvor iskati v podobnih eksplodirajočih nebesnih telesih.
Ce vzamemo, da izvira kozmično žirenje od novih zyezd, tedaj bi morala -njegova množini na tleh izvirati od 60 do 100 takšnih zvezd, to se pa sklada z astronomskimi cenitvami o pogostosti novih zvezd. Kolhoersterjev eksperimentalni prispevek k številnim podmenam o izvoru kozmičnega žarenja bi bil tedaj prvič tudi pozitiven prispevek.
Električne smrti ni
Znano je, da zastopa vodja elektropatolo-škega zavoda na Dunaju prof. dr. Stephan Je linek že leta naziranje, da elektrika ne povzroča smrti, temveč samo navidezno smrt, s katere je mogoče ponesrečenca ob pravdnem in -dovolj dolgem obravnavanju zbuditi» življenje. Jelinek je s to trditvijo v znanstvenih krogih zbudil veliko pozornost in tudi veliko skepse, toda zadosti je bilo do dan« primerov, ki so kazali, da utegne fmeti popolnoma prav.
Eden najlepših primerov te vrste se je ifr dil lansko leto v gradiščanskem kraju Kai*r-steinbruchu. 2ena nekega dunajskega ^ čnega prokurista se je mudila sama s triletno hčerkico na počitnicah. Nekega dne ju je pri kopanju v reki presenetila tako nagla nevihta, da je žena komaj imela dovolj časa. da J« oblekla otroka in sebe, vzela hčerko v narocM in stekln proti domu. Bila je še ria most« ko reke, ko je treščilo. Strela je udarila m* njo in otroka ter ju vrgla na tla. N<ki ju je našel strašno zdelani. Vsa desna <tr* žene in leva otroka je bila ena sama opeklin* obraza sta bila skažena, lase na glavi i«1 •vžgala. Kmet ju je naložil na svoj in«* peljal v vas. Tam so ugotovili, da sta srečenki nedvomno mrtvi, niti srce niti pij"1 niso več delovala. Položili so ju v mrt\;^*n,^, nn pare.
Slučajno je bil v kraju dunajski d*\ VVarecha. Ko je dišal o tragičnem ku. je stopil takoj v mrtvašnico. 1'n-i^kal F obe trupi in tudi sam ni mogel ugotoviti benčgn življenjskega znaka. Presenetilo P K pa to. da sta od nesreče minili te dv< uri H bilo na truplih še nol»ene mrtvaške i«^ mu je vdihnilo mis*l, da bi rešilni p* Morda le zalt gcl. Takoj je odredil p** oži vi jen ja. pri katerih so mu pomagali ni. In to prizade vanje je imelo nsw1'f ■ > JBlkcm #.rnrti presenetljiv u«peh : «•■ H^al zrlaki >ivlj« nja že <>* |»ol "n ' * v d\t»h nrah, torej štiri" ure po "«mH •lotili po*ku*e le ustaviti. V resnici te * mater , in otroka rešiti, poškodbe p<» jima sčasoma skoraj izginile in dan« • kakor prej na Dunaju.
P0KDELJEKJ8.
febr.
Vesti s Primorskega
j«
UEV KRIZE V ITALIJAN. sKl ARMADI
rTril 27. januarja IKK. — E* veliki krizi, ki je sadela ijansko gospodarstvo tru-fašistična vlada ne to, d« Lnjša na vseh straneh izdat-k( t je tO storila več-ina dru-driav, ampak nekatere celo Mislimo Bri-tem na vo-k0 Uran državnega proracu-ki je sicer v večini držav o-neokrnjen, a Italija ga je <n stalno viAa.
nano je, da so druge države imenom, da prihranijo čim v prvi vrsti zmanjšale Atevj-stalne aktivne armade. Itali-,,u na drugi strani ne le, da zmanjšala število redne voj-tmpak je celo ustanovila po-no milico, kar pomeni za dr-o dvojno breme, roti koncu lanskega leta je sjeer prisiljena deloma re-irati število te aktivne faši-ne armade. Notranji položaj vlado prisilil« da je opu-misel za nadaljnjo reduk-Treba je bilo najti druge t ve. In to so kot zgleda, drvjem času tudi našli s tem, bodo prevalili vse breme dru-na ljudstvo. Prvič, ko mora-ilačevati ogromne davke, ki v veliki večini za vojaške icne, drugič pa bodo morali ami vzdrževati del vojaške-parata.
0	novi reformi bo namreč ia služba v kadru znižana na ižjo dobo, to je na toliko, kor je najnujnejše zavsake-tojaka. Ostalo bodo prenesli ako zvane predvojaške in po-kike tečaje, v k^ierih be or-izirano vse ljudstvo. Tako
morali sami poleg žgube t pri delu trpeti še vso ško-ln stroške za obutev, obleko so, kar je s tem v zvezi. Na način je fašizem ustrelil še iro muho in sicer bo imel na način organizirano popolno-militaristično ves narod, u reforma bo posebno priza-naše ljudi, ki bodo morali g vsega trpeti največja na-od strani fašističnih funk-arjev.
sti bodo leteli po "mejah rimskega imperija"
rst, januarja 19M6. — Dvati-tnico rimskega imperatorja usta 1987. leta nameravajo Rti proslaviti na način, da se ves svet" čudil. Pri tem mi-fašisti na oni svet, ki so ga lali njihovi slavni predniki Ijani. Ob tej priliki name-ijo z italijanskimi letali ob-
1	vso mejo bivšega rimske-esarstva. Proga bo znašala a skupaj okoli 14,000 km.
si .ovenča konfini-
rana v AFRIKO
«lice črnovrškrTr* dogodkov, a konfinirana, štirje izpuA-ni. ostali čakajo procena v mu
Kai
"lojna, 28. jan. 19tt5. — ilo < rnovrških aretirancev Hno bolj manjša. Od časa h- izve za usodo tega a-••tfu, ki se po dolgi muki in •'"ju v zaporih vendar spre-na slabše ali boljše. Tako zvedeli nadaljne j>odrobno-*<■• jx»v *od znanih črnovrA-* rotacijah, radi katerih je *! >i I. udstvo razburjeno.
•"arija Čuka Antona in Rudolfa Karla
nov«»m lotu sta bila dva i\lj' fia pred goriško konfi-t(,k j«»misijo in sicer Ru* . l*>so*tnik iz Lomov vrhu. ki jo bil obso-in pol lota konfinaci-< Anton. |*»se*tnik iz »ri < rnomu vrhu, ki je na tri lota konfina-konfinitanca *ta po-r\i ima |x't neproskr-!<'k In /ono, drugi za-\ ilno in nopreskr-razon toga je le In-' manjka roka. Vsi Kako ho moglo oblasti ' i mirnemu čloVoku no kazon. Tuk «|>|oh ' •« kako politiko in ' <> za -o ve« namo za H< tjo. Pravrjra vzroka
no v o
irm
t >«» da-
posiljali na nikoli «li-kaznjonce n Italijo. Kot it |»oročila. Rta pijana iz do-
li bil« itično
: pri Črnem vrhu. Jasno Ji napeljali električni vod ter na »»"Ji•	de gene.
so se z veseljem zopet vr- ta »ačin °>«J*sll obmejnim	burtujMjl . k n
rice čez morje v afriške kolonije, kjer bosta morala odsedeti vso k(£nfinacijsko dobo.
Štirje aretiranci izpuščeni
Druge štiri drnovrike areti-rance je doletela mnogo milejša usoda. V teku enega meseca so bili izpuščeni iz koprskih zaporov še sledeči: Lampe Ivan, Korenč Jakob, Požanel Dominik, vsi iz Ornega vrha in Hladnik Jakob iz Lomov je, da
nili v domačo vas po tolikem ča su odsotnosti in tolikem trpljenju. Dolgi meseci, ki so jih prebili po raznih ječah v Gorici, Vidmu in Kopru gotovo niso o-stali brez vsakih sledov in ohranili bodo še dolgo spomin na to, kar je bilo.
Konec črnovrSke tragedije bo v Rimu pred posebnim sodiščem
Ostale tri aretirance in sicer Pivka Franca, Kejca Franca in Rudolfa Jakoba so po daljšem zaporu v koprskih ječah poslali najprej v vidmske zapore in od tam so bili prepeljani v Rim, kjer so baje zaprti v znani "Re-gina Coeli". Ta pot nam jasno pove, kje se bo njih usoda končala. Gotovo t>o treba precej časa predno bodo prišli na vrsto, saj je znano, da ima omenjeno sodišče vedno polne roke dela. Ni izključefto, kot se je sko-ro vedno godilo pri vseh procesih, da bodo pretekli dolgi meseci. Mlini v Rimu navadno me-ljejo počasi, a meljejo vedno dalje.
P lOgVjCTA
Trstu, kjer mora naša rasa ne samo uveljaviti svojo življen-sko silo, ampak se obenem tako pomnožiti, da bo tvorila trdno jamstvo na mejah naše domovine, na onih mejah, ki bi jim guj-no pripadlo nasledstvo, kakor hitro bi naša postopna sterilnost izpostavila te naše zemlje zahrb-
LAČNI OTROCI PRETEPLI I-TALIJANSKO UČITELJICO
Značilen dogodek v obmejni šoli
Hotedršica, januarja 1935. — V Gornjem Novem svetu, ki leži prav blizu meje pri Hotedr-Aici, je ljudska šola za ves okraj. Tako morajo otroci iz najbolj oddaljenih krajev po celo uro hoditi predno pridejo v šolo. Pouk se začne že ob osmih zjutraj in
Smrt
V soboto 26. jan. je umrl v Senožečah Jernej Strum, oče univerzitetnega profesorja v Ljubljani dr. Josipa Šturtha.' Pokojnik je doiivel častno starost 91 let.
Elektrifikacija meje
Ik Bistrica, januarja lftHo.— lz raznih krajev prihajajo po- tnim in lahkim infiltracijam." ročila, da so pripeljali na mejo1 Isti P0!*1« Trieste" je velike mncžiee žiene meje in po- nekai dni I>r*i Ponesel članek nekod začeli že z napravo širokih ™kega Lcrenza Ro<vhija pod žičnih ovir. Zadnje čase pa se »načilnim naslovom "Buržuazija jc razširila vest, da bodo ob me-|brez otrok". V članku se pisec «*----- i a----- ?Htfiinin proti "degenerirani trne ve več
za svete dolžnosti, ki jih obmejnemu italijanskemu prebivalst-jvu nalaga domovina tudi v de-imografskem pogledu, , Nič manj pesimistična niso iz-| vajanja židovskega "Piccola", ki piše dne 6. jan. dobesedno: ^ .» .	I "Trst, obmejno mesto, na čelu
Fašistični listi morajo sproti političnega gibanja, ki je rešilo objavljati in komentirati urad-j v ZKOdovinskem razvoju svoj i-ne podatke o demografskem gi-Italijanski značaj, tudi v demo-
stražam.
Tržačani nočejo otrok
banju v posameznih pokrajinah. Take podatke objavljata stalno tudi oba tržaška fašistična lista "II Piccolo" in "II Popolo di Trieste". V začetku tega meseca sta s primernimi komentarji oba objavila zanimive podatke o demografskem gibanju Trsta in okolice v zadnjih dveh letih, ki zaslužijo, da si jih tudi mi od bliže ogledamo.
"II Popolo di Trieste" navaja, da je v Trstu, ki šteje nekaj nad 250,000 ljudi, umrlo v 1. 1934. 3006 oseb, rodilo pa se jih istem razdobju 3328, tako\Ja znaša presežek 322. V primari z 1. 1933. pomeni to precejšnje zboljšanje, ker je predlanskim znašal presežek le 82, toda ~ pravi "II Popolo di Trieste" — "če tudi je res, da vendarle obstoja majhen presežek v absolutnem in relativnem smislu, postane, če upoštevamo, da šteje mesto Trst najmanj 250,000 prebivalcev, ta presežek tako iluzo-ren, da vzbuja naše upravičeno vznemirjenje nad bodočim demografskim razvojem takega mestnega središča, kakršno je Trst, ki mu pripadajo posebne dolžnosti in ki ga že zaradi posebne zemljepisne lege čakajo tudi po sebne naloge. Ce nas torej ta presežek v primeri z 1. 19u'l3 (82)
grafskem pogledu ne sme zapa-sti propadanju in smrti spričo progresivne in vznemirjajoče številnosti rase, kajti sicer se bo nujno zgodilo, da se bodo druge plodne rase v naši neposredni bližini pripravile na naskok in nasledstvo."
Iste pojave je fašistično časopisje ugotovilo te dni v drugih mestih v Julijski Krajini.
I>r. B. V. .
Roosevelt odobril
tiranstvo magn&tov
tako je šola za otroke, posebno sedaj pozimi prava muka. V šoli morajo ostati ves dan, to je od|4e vedno deloma tolaži, se ven-osmih zjutraj do petih popoldne, i dar ne smemo pustiti zapeljati Učiteljica je hotela uvesti celo- v opevanje zmage, kajti dejan-dnevni pouk. Pri tem pa jo za- »ki naravni prirastek me.stnogn dela na odpor pri otrocih, ki so prebivalstva no znaša niti 1.5 na
morali ves dan ostati v šoli brez jedi. Pripomniti moramo, da jim v šoli niso dajali ničesar kot sicer v nekaterih drugih krajih, kjer dele celo kosilo.
,Ko so tako lačni otroci hoteli opoldne oditi domov h kosilu, se je učiteljica postavila pred vrata in jim branila, du bi šli iz šole. Med otroci in učiteljico je nastal prepir in kričanje in slednjič je prišlo do pravega pretepa. Otroci ao si izvojevali izhod iz šole in učiteljica je pri -tem dobila marsikako gorko.
Vsa zadeva je šla naprej. U-čiteljica je naznanila vea potek dogodka pri karabinjerjih in ti so poklicali starše v kaaarno na odgovor. Starši so povedali vsi kako je z njihovimi otroki v šoli, ki bi morali radi celodnevnega pouka stradati. Povod vsemu je dala le brezmisolna novotari-ja učiteljice, ki ni pomislila na lačne in daleč stanujoče učence. Stvar se je končno poravnala in pouk se sedaj Vrsi redno samo vsak dopoldan, popoldne pa so otroci prosti.
tisoč. Ta presežek pa se nam zdi še mnogo manj zadovoljiv, če pomislimo, da ga ni pripisati večjemu številu rojstev, kar e-dino bi v resnici pomenilo dejanski porast tržaškega prebivalstva, ampak v veliki meri manjšemu številu smrti v primeri z 1. 1933. (3006 proti 3HW), tako da, če od presežka (322) odbijemo za 192 manj še Število umrlih, znaša dejanski porast prebivalstva po rojstvih v celem letu le 130 torej le 0.5 na tisoč."
Po tej težki ugotovitvi, ki kaže, da se 2000 tržaških prebivalcev v enem letu pomnoži komaj za enega novorojenčka, primerja "11 Popolo" te številke z naravnim prirastkom slovanskega prebivalstva na deželi, ki kaže izredno vitalnost, tako da se 2000 podeželskih Slovanov že v enem samem mesecu za toliko pomnoži, kakor Trst v celem letu, in zaključuje svoja |>e*imi*tična izvajanja s tem-Ie frapantnim zaključkom: "Želimo v bodoče čim več porok in čim več otrok. In želimo si to še posebno mi tu v
(Nadaljevan]« a 1. Hrani.)
kosa ali operacije in določajo produkcijski tempo), da Čim bolj izpopolnjujejo priganjaAtvo. Kdor se ne izkaže za dobrega pri-ganjača, zleti na cesto.
Roosevelt, bodisi na lastno i niciativo ali pa na priporočilo Donalda Itichberga, je poročilo in priporočila svojih preiskovalcev enostavno Ignoriral. Komisija je nadalje priporočala maksimalni delovnik 40 ur na teden in plačo in pol za čezumo delo; maksimalni tednik 48 ur naj bi bil dovoljen le osem tednov v letu. S podaljšanjem pravilnika je predsednik ' faktično določil 48-urni tednik kot maksimum (na papirju), ker plača in pol stopi v veljavo le po tem čanu. Njena priporočila so v glavnih točkah podobna zahtevam Ameriške delavske federacije.
In namosto da bi se bila ek-sekutiva federacije spravila nad predsednika, sta Green in I.ewis udarila z vso vehemenco po Rich-bergu, Rooseveltu pa naredila globok poklon udanosti! S klan-janjem najspretnejšemu politiku, kar jih je Ae imela Hela hiša, pa ameriško delavstvo ne bo dosti doSeglo, ker ga je pred-sodnik še v vsakom kritičnem slučaju potegnil za nos. Posebno pa avtne delavce.
Unija voznikov dala $1000 demokratom
Washington. — Mod tem, ko je Ameriška federacije v konfliktu z Rooseveltovo administracijo radi impozlcije avtne-ga pravilnika in ignoriranja njenih drugih zahtev, je glavni odbor unije voznikov prispeva) $1000 v kampanjski sklad demokratske stranke — "kot cenitev zaslug, katero ima Roo*e-veltova daministradja za delavstvo," jo pojasnil predsednik unije D. J. Tobln.
120
110
100
90
80
70
60
50 112111)11111111! " jfiiaii Vj ' aV o V o V f V a ' i'j ' j V j V ii ' o * j V ii ^ ^


M0HTHLY MERMES
\
K
I M I I I I I I I | I j j
new yo*k rms we£hly mrnss r
Minhi kr JtunHl IfenMte,
činmm mum.'ioo
90 80 70 60
< Fwl»rm«l Hlelurva.
Risba nazorno kale. da ae napovedi o vračajoči se pronperlteti ne bodo uresničile pod sedanjim ekonomskim sistemom.
Anglija se boji sovražnega napada iz zraka
Zahteva reatrikcije v zvezi z gradnjo trgovskih letal. Francoski socialisti za vladno preiskavo orožne industrij^ -
_______1	mmmmmtmtm *
Ženeva, 16. febr. — Bojazen Velike Hritanije pred sovražnimi napadi iz zraka se je ponovno pokazala, ko je posebni komi-tej razorožitvene konference sprejel predlog ameriftke vlade, naj se vsi detajli orodne in mu-nicijske trgovine objavijo v javnosti, da se tako omogoči nadaljne diskuzije o tem problemu. Britska vlada je takoj predložila amendment k predlogu, v katerem zahteva, da ae trgovska letala uklju£i v kategorijo vojaA-kih letal. Ix>rd Stanhope, predstavnik angleAke vlade v Ženevi, Je priporočal, naj veljajo iste re gulacije za trgovska letala kakor za vojaAka.
AngloAka vlada, ki je nedavno sklenila militaristilni pakt. s Francijo in povabila ostale drlu ve, naj se pridružijo paktu, argumentira, da se trgovaka letala lahko preuredi v vojaške. Iz tega razloga ne ne strinja h predlogom ameriAke vlade, ki določa izjeme. Anglija je za restrlk-cijo gradnje vojaAklh in trgovskih letal.
Pari«, 10. febr. — Poaebnl ko-mltoj francoskoga parlamenta se je izrekel za Alrokopotezno preiskavo municijske in orožne trgovine. 8 tem v zvezi no se »II-Aale olalolžitve, da izdelovalci o-roija in municije usmerjajo zunanjo politiko v vseh državah.
Zadevni predlog je predložil socialistični poslanec Planche. Predlog določa imenovanje posebne preiskovalno komlHlje, katero naj bi tvorili poalanci, senatorji, vojni veterani ter predstavniki delaviitva in uradniki vojnega ministmtva.
Klandinova vlada bo vodila o-stro opozicijo proil proiskavi o-rožne in municijske trgovine. To kaže Izjava pr«milerja Flandlna, v kateri poudarja, da ča« ni u-goden za tako preiskavo. -
stopnik 0 socialistične stranke sem proti nizkotni (petty) politiki. Hearstova antirdečkar-ska kampanja ni nič drugega kakor "stunt" za povečanje cirkulacije — »lično kakor časopi»na reklama Hauptmannove obravnave. V okraju Dane, kjer držama univerza baje bruha iz »e-be komuni»te na debelo, je bilo pri zadnjih volitvah oddanih za stare stranke 47,000 gla»ov in le ft7 za komuni»te. ah »o mogoče Hearst boji, da bo teh A7 komunistov prevrnilo njegove ameriAke institucije?" -
"Končajte to far»o!" j« zaključil Kiefcr in predlagal, da »* resolucija zavrže. Ker je njegov nastop presenetil progre«lvce in jih pritisnil v kot. so glasovali za njegov predlog, ki Je bil sprejet z ftK proti M glasovom, rast wisconslnske leglslature je bila s tem reAena, Hearst bo pa Ae naprej grmel proti "komunistični nevarnosti", ker se mu Izplača.
Nogavičarska stavka zahtevala novo žrtev
Na pobudo bossov je skeb ustrelil biviega tovariša, se izročil policiji in najel kompa-nijskega odvetnika za obrambo 1
DELAVSKI POSLA-NEC PREPREČI L LOV NA RDECKARJE
Cir« nn
Mmond Wang. kapitan tovornega p« trnka TalUman. lil je prt koli/i jI potopil amrriftfci po(< nitki parnik Moha»k. ra*gi*ar)a z d%ema članoma	po«a4k*
Madi*on, Wk — H o ar »tov s kampanja proti komunistom (v resnici kampanja za povečanjo cirkulacije) jo v * incmi«in«k i logUlaturi iz|HMllotola po zaslugi socialističnega |>o»lanca Kda Kioforja
Hoaratovo čanopUje v VVi* consinu namreč bombardira dr žavno zbornico z zahtevo, naj odrodi "preliikavo o komunizmu" na državni unlvorzl. N» priporočilo urednika Mad!»on Capital TI mena NVIIIIama T. Kv-Ju«ja, "možiranukega truntarja" proffrfstvetr, »o »MnJl zaključili, <Ja bodo glasovali za tako proinkavo. V viAjl /J/ornlci Jo bila re»olu<IJa »projota.
Ko j# priAla na dnevni rod v nižji zbornici, jo vstal •ocialivtl* čnl (M^lanor in fHijel progronlv-vj* radi njih ofiortunlzma. "Pr<»-groaivcl igra U* nizkotno iiollti-ko**, je pričel Ki*Ur. "Kot za*
IloMMvllle, (ia. — (FP) — V tukajAnji stavki nogavičar»kih delavcev, ki traja fto dalJ časa, je zo|K»t padla nova žrtev razrednega boja. Ta trtev Je Co-lumbus WalU»r, milltanten stav-kar, ki je bil hladnokrvno u-stroljen jki Talmadgu Mndsav-ju, njogov tovarlA ('orbet Daviš pa ranjen.
"Kadar bositom prične trda presti, se vsoloj zatočejo k fkiv-Akl," pravijo stavkaril. "C* ne morejo drugače domorallzlratl delavskih vrstlh, Jih skuAajo s IMMtrolitvijo voditeljev. Na Jugu je to postalo £o NploAno pravilo in je zdaj že v vsaki stavki mogoče vnaprej povedati, kdo bo ustreljen "
Morilec LindHay je namreč na svoj dom za no<leljo zjutraj l»ovabH organizatorja ^kstilno unije rharlioja Pluckerta, predsednika lokalne unije Hilla Frazlorja in WalkorJa, Llnd-say Jo bil prod nekaj todni A<* aktivon uriionist, ki ie tiilval nploArio zaupanje. Nenadoma jo pa iznevorll ter Ai*l skobat. Na ti'm ne»tanku naj bi se »ta-ri tovariAi "nekaj pogovorili."
Kor ostala dva povabljenca nista iniola čai»a, je A««l k IJnd-sayju Waiker v spromstvu Davida. Komaj «ta pa priAla do vrat, jo >m |Mgil »rol in nato drugi. Walker j« v krat kom izdihnit, Davi* pa mogočo okreva. I<'biti »tavkar jo zapustil Aono » »ontirni otnaii in « nmJ-| mim j** oonnn Niogova pogro-i l,it jo iid«-l«»0jJo f»ot tint delavcev, ki *<> iiMr« dili obljulio, | da Mtavko raxl<*gnojo na ise o , ItoliAko to\*r/»o
rhatafHMiAkft poli« ija Jo zve-pro<l umorom vktola l.iod-Miyja, ko jo iHM'1 puiko (hI t*H"a Takoj |>o umoru so je izničil tovarniAki |»oliciJi, za »tujega odvetnika ie pa izbral
Izključitve v jeklarski uniji izzvale odpor
Članstvo je ogorčeno in obeta se velik boj na prihodnji konvenciji
(iary, Ind. — (FP) — V četrtem distriktu jeklarske unije, ki obsega Indiano in Illinois, Je sentlment Članstva na strani 18 krajevnih postojank, katere je izključil mednarodni predsednik Mike Tighe, ker so poslalo zastopnike na "rank and flle" konvencijo, ki se je nedavno vr-Aila v Pittsburghu,
Izključene so bile najbolj bojevite unije. In kakor izgleda, izključevanja Ae nI konec, ker Tighe poizveduje o drugih unijah, ki so bile zastopane na plts-burgAkl konferenci. Počistiti namerava vse.
Med Izključenimi unijami sta dve v A pol I u, Pa., ena v Du-UUohiiu. Pa., druga v lioaver Valleyju, Pa.; tri v We»t Virgin IJI — v VVeirton Covu, Mc-K<*<«» Ročka ti (q Weitonu; Atiri v Ohiii — Nllesu, Young»tovnu, Cantonu In Masslllonu; dve v Indiani — Indianailarborju In Elwood OityJu.
smatramo Tighevo iz-ključitvono politiko za največjo pobudo kompanijskemu unloniz-mu," pravi laibor 4. distrikta za Javne odnoAaJe. "Predstavlja najbolj naduto in ob»ojanJa vredno krAitcv unljsku etike. Proti tej |M)litik! m bomo borili na prihodnji konvenciji Jeklarske uii i jo, ki »e prične v fantomi aprila."
Pred to konvencijo ima biti »klicana druga članska konferenca, ki se bo Imvila z nastalo »ituaciju. Na pitt»burgAki je bil izvoljen odbor trinaj»tih, ki ima iti do glavnih voditeljev u-niJo z zahtevo, naj prično z or-ganizatorično katnpanjo ali pa stvar propusto "rank in fajler-Jem,"
Da Tlghova administracija ne misli na rtolivno kampanjo za organiziranje jeklarskih delavcev, Je razvidno tudi Ii izjave VVilliama (ireonan, prodnodnlka AmeriAke delavske federacija. On Je nedvano rokel, da In> fa-do racij m mogočo avtorlslrala formirani« fodoralnih unij. Tlghova unija namreč nima Ju-risdikclj* nad Jaklarsko Industrijo, marv«W le nad izurjenimi dola vel, ki so pa vočlnoma neorganizirani z navadnimi delavci vred,
Motno jo tudi, da bo radi iz-ključltvcno politike Tlghav« administracije prIAlo do ustanovitve novo unije |mm! ali liven A-meriAko delavsko fodoraclja,
Goorga W. Chalmorja, glavno-
ga delničarja > Kichmond lloale-ry Mili kompanije, pri kateri jo stavka. Umor Je bil očivid-no proračunsn,
V zadnji avatovni vojni j* VValkor niuAil pri Kaiui/ow diviziji in udolofil iM't večjih bitk. PriAol jo |im sročno It ognja /daj jo pi^Ud v razrrdnl vojni. . '. ' ' ......L'
Ali str naročeni na dnevnik MProsvHoM? PodpiraJU
• voj llltt
PROSTBTA

MATI
fOCIALIN »OMAN
—	Dajte, dajte jih sem! — je mati zaklicala.
—	Takoj.
Dekle je odpelo plaAč, Me »treslo, in t nje »o Me kakor listje z drevesa usuli na tla celi svei-nji papirja. Mati jih je »meje pobirala po tleh in dejala:
—	Jaz gledam — kaj Mte tako zajetni; misli-" J m nem Mi, da ste Me porodili in da pričakujete
kaj malega . . . Joj, koliko ste jih prinesli! Pa menda niMte prilli pe*? /
—Seveda! — je dejala SaAenka. Zopet je poMtala vitka in netna, kakor je bila poprej. Mati je opazila, da «o ji lica vpadla, so *e ji razširile oči in pod očmi no naMtale temne line. >,'
—	komaj so vam izpUMtili ... pa noMite, namesto da bi se oddahnili, pa nesete tako teiko sedem vrst daleč! — je dejala mati in zmajala z glavo.
—	Treba je! — je odgovorila Sata tresoč Me po vsem životu. — Povejte mi, kaj je m Pavlom Mlhajlovičem ... ali je bil kaj močno razburjen?
Ob tem vprašanju SaAenka ni gledala matere; glavo je sklonila in si popravljala i tresočimi prstmi lase.
—	O ne! — je odgovorila mati. — Ne bo se izdal.
—	Saj je trdnega zdravja, kaj? — je tiho nadaljevala Saienka.
—	Nikoli ni bolehal! — je odgovorila mati. — Kako se trenete. Takoj vam prineMem čaja z malinovcem . . . -
—	To bi bilo dobro! Ampak jaz vas nadlegujem? Kako pozno je te. Dajte, Mi bom Mama ...
—	Tako trudna kot Mte! — jo je karala mati in m« Mukala okolo Mamovarja. Sata je ila ž njo v kuhinjo, sedla na klop in poloiivfti roke na glavo je dejala:
—	Da . . . ječa le oslabi človeka. To prokle-to brezdelje! Nič ni mučnejtoga! Sedite teden, mesec .. . natanko veMte, koliko je dela . .. ljudje koprne po znanju . . . ti jim najneobhod-nejfte lahko da* . . . pa — sedi* v kleti kakor zverina ... v teh razmerah sahne človeku Mrce . . .
—	Kdo vaH nagradi za VMe to? — je vprašala mati.
Z globokim vzdihom je Mama Mebi odgovorila:
—	Nihče, razen boga! Ampak vi ne verujete vanj?
—	Ne! — ae je kratko odrezalo dekle in smajala z glavo.
—	A jaz vam tega ne verujem! — jfltjavi-la mati vsa vznemirjena. Obrisala je od premoga umazane roke v predpasnik In nadaljevala z globokim prepričanjem:
—	Ha j ne razumete svoje vere! Kako morete tako tiveti brez vere v boga?
V	veti je nekdo glasno stopil in se okrenil; mati je zatrepetala, SaAa pa je planila VviAku in brž zatepetala:
—	Ne odprite! Ce so fcamlarmi ... me ne poznate . . . zgreAila Mem . . . alučajno Mem za-Si« k vam. Omedlela sem, slekli ste me in na-Ali letake . . . razumete?
—	Moja dragu . . . čemu? — jo je vpraAala mati, vsa ginjena.
—	Počakajte! — je dejsla SaAa in poslu-Aala. — Nemara pa Je Jegor ...
V	resnici Je bil; ves premočen In upehan je vstopil v kuhinjo.
—	Aha! Hamovar? — jr vzkliknil — to je najbolJAe, kar imsmo v življenju, teta! Vi ste tudi te tukaj, HaAenka?
Napolnjujoč tesno kuhinjo s svojim hripa-vim glanom je počasi slačil težko suknjo in neprenehoma govoril:
—	Glejte, mamica, ta gospodična je oblastem zelo neprijetna! Ko jo je užalil jetniAki paznik, je izjavila, da se s stradanjem usmrti, če se ji ne opraviči; osem dni ni pokusila nobene stvari in bi kmalu bila iztegnila svoje no-žice. Glejte, kakAen trebuAček imam?
Klepetal je dalje in podpiral s kratkimi rokami svoj viseči trebuh; vstopivAi v izbo je zaprl duri za seboj in naprej govoril.
—	Ali res osem dni niste ničesar zavžili? — je vpraAala mati začudeno.
—	Morala sem, da se mi je opravičil! — je odgovorilo dekle in zmajalo z rameni. Njen mir in sirova vztrajnost sta v materini duAi odmevala kakor očitek . . .
—	Tako? ... si je mislila in iznova vpraAala:
—	A če bi umrli?
—	Kaj potem! — se je tiho oglasilo dekle.
—	Saj se je opravičil. Človek ni dolžan požirati žaljivke.
—	Da—a ... je počasi odgovorila mati. — Nhh vMeeno žalijo vse življenje . . .
—	Raztovorii Mem se! — se je oglasil Jegor in odprl duri. — Ali je samovar pripravljen? Dovolite, da ga prineaem . . .
Prijel je samovar In ga prinesel rekoč:
—	Moj rajni oče je lastnoročno popil na dan nanj manj dvajset kozarcev čaja in zato je preživel na tem svetu mirno in brez bolezni svojih triinsedemdeset let. Tehtal je osem pu-dov (približno 130 kg) in je bil cerkovnik v Voskresenskem . . ,
—	Kaj vi ste očita Ivana sin? — *je vzkliknila mati.
—	V lastni osebi? Odkod veste to?
—Tudi jaz sem iz Voskresenskega!
—	Torej sva rojaka! Čigavi ste? *
—	Sosedova. Sergina sem.
—	Hči hromega Nila, kaj? Obraz znan, ker me Je ne enkrat za ulesa . . ,
Stala sta si drug drugemu nasproti in se smeje izpraAevala. SaAenka ju je smehljaje gledala in kuhala čaj. Ropotanje posode je priklicalo mater nazaj v sedanjost.
—	Oh, oprostite mi, da sem se zaklepetala. . . . Prijetno je človeku videti rojaka . . .
—	Jaz vas moram prositi oproAčenja, da tu kar po svoji glavi gospodinjim! Ampak ura je že enajst in moja pot je Ae dolga
—	Kam? V mesto? — je začudeno vpraAala mati.
—	Da!
—	Res? Tema je in mokro . , . In utrujena ste! Prenočite tu . , , Jegor Ivanovič bo v kuhinji, a med ve tu . . .
—	Ne, moram iti! — je dekle proMto izjavilo.
—	Da, soseda, gospodična mora odtod. Poznajo Jo tu ... In če se jutri pokaže na cesti, ne bo prav! — je dejal Jegor.
—	Ampak kaj naj začne? Ali naj gre sama?
—	Vsekako, sama pojde!— je izjavil Jegor in se nasmehnil.
Dekle si je nalilo čaja, vzelo je kos rženega kruha, ga osolllo in začelo jesti; zamiAljeno je zrlo na mater.
—	Kako morete sami hoditi? Vi in Nata-Aa ... Jaz bi ne ila . . . Mtrah bi me bilo! — je dejala Vlasovka.
—	Tudi njo J« atrah! — je pripomnil Jegor.
—	Ali ae bojite, SaAa?
—	Seveda! — je odgovorilo dekle.
—Kako ste . . , strogi!
(Dat* pvfestoji«.)
mi je
KJ ■ vil	v • | In potem je bilo Ae to žalostno
mrtvaška KOr&CIllCa razpoloienje tega jutra, mrko
■	!kakor deževen solnčnl zaton; ne-
Ko Je stopala po predmestni	enoličnost ulic in ta bol-
ulici, ki Jo je meglsst drž lspre-!nt l>™"»l>nost zgodnje deževne menil v temno in neprijazno B0. pomladi, mrzli sunki vetra in ne-
tenko. Ji je bilo tako hudo. (Is bi	l,loh*' ki "J®no tenko
bil« najrajAi zjokala Ps Je!	delale Ae slrotneJAo.
Ali je pač Ae kdo na'svetu, ki leske-1 ^i mu bilo prisojeno manj veselja?... Ni ga? Pač ... Usti je. ki je prav ta trenutek stopil skozi vrata neke tovarne in krenil opoldne kakor Mimi po isti poti v ljudsko kuhinjo. Star je bil toliko knkor ona in zaprt je bil v ključavničarsko delavnico kakor ons v krojaAki atelje.
Njegov Mcdi^braz bi bil prav <*edrn, d m ni ime! upadlih lic in krva\ih trepalnic, ftel je v vetru |mi luiaati renti, skoraj opotekale ne, ne misleč na nič, is strahu, da ne bi mislil nase in na svoj nt m »g i obstanek.
In tako ju )* veter gnal njuni usodi nasproti.
7.e nekajkrat »ta »e arečala, slučajno, in danes, ne da bi al priznala, sta iakala to »rečanje. kakor po naključju. In re« se jima je pnarečllo, da je Mtml zavila v oako ulico, ko ne je l*as-«al ravno prikazal na drugem koncu.
(Mi«tal je, prikovan, kakor hi ae mu bila' vila prikazala, in ko je bila Mimi čiato pri njem. je tudi ona obstala, gledala njegove iaret* oči in njegov hvale*-ni smehljaj. Plaho kakor dva
se
ve ml« r I«* hitro stopicala |n zdaj pa zdaj preskočila medlo čoče Me luže na tlaku.
Od daleč je bila njena vitks silhueta skorsj elegantna: drobni glef.nji, ozke notice v ljubkih čevljih, črna obleka, tesno oprijemajoča Me teleaa. na glavi p« poveznjen« rudna reč. ki naj bi bil klobuk Tod« izpod njega je gledal zal obrazek, obdan s ko-drantimi plavimi lasmi. Od blizu je bila pa njena oblek« le preveč tenk« in pon<»A«*n«.
feprav med naglo hojo ni utegnil« dosti r«* m i Al jat l, m« je čutil« t«!o<itno do smrti. Vse se ji je zdrlo tako ničevo, tako pusto in hkratu tako tetko. Vse: njeno bedno življenje, tako čiato brez nad, , vzlic njeni mladosti; trdo delo in »iromaAni zaslužek; žaloNtna usoda doma, v edini zatohli duAeči sobici, kjer je <*>. žganja pijan, r«z«aj«l ko norec ali |mi »e plazil okoli matere s pohotnimi ofml; ogabni duh it kuhinje, ki je že pred večerjo tema) ve« tek; ubito zrcalo, pred katerim »e je zjutraj oblačila; iivinski »oaed, ki je zj4itr«j pre-tal n« hodniku nanjo, ko je sto pila po vpdu, m ae ji puleljiko
rvte! v obraz.
pro#j«k« ita utegnila roko drug sem
proti drugemu jn si ju sti«nila. Ae preden sta si voAčila dober dan. Trenutek sta postala in resno premiAljevala. v katero »mer naj zavijeta. Potem sta Me o-brnlla proti vetru.
Ona je prva izprogovorila: "Jaz Mem do enih prosta. Pa vi?"
"Jaz tudi!" je odgovoril.
Obs Mta Me z«Mmejala, nekam obotavljaj* „e i«prva, kakor bi poskuA«l«; ko nt« obmolknil«, sta jima bil« obr«z« kakor ozar-J«na. Pri Mlehernem koraku se >lma je zdel Nvet Izpremenjen, da g« kar nista »poznala!
"Saj Mkoraj nič več ne d«*iu-J*'\ je rekel on.
"Kako le|» je!"
V*a »rečna se je ozrla nazaj in ni videla, da je Ae prav tako deževalo kakor prej in d« Je o-kolita, kjer st« bil« zd«j, pust« in le<leno neprijaznu.
"Sediva malo", Je predlagal«, "ko »e je p« skoraj zjasnilo.*'
Zadržal jo je. potegnil iz žepa časopis in ga razprostrl |>o mokri klopi.
"Ah!" je zacepetala, »koraj do solz ganjena »pričo toltkAne po-zornostl. "Kako dobri ste z menoj!"
Sedla je in g« pogledala s tako žarečimi in ml. kakor bi bila zavzela mmto na (irestolu. (>n je prUedel z rasbijajoČim srcem Nagnila Je gl»\o in reki«: "Oče bi me n«U*|*el, te bi vt-tlelr kje
"Mene bi pa mati!" je rekel on.
Ta priklic skupne nevarnosti ju je tako razvedril, da sta se nasmehnila drug drugemu; zasme-jati se na glas se nista upala, ko sta bila pa tako blizu drug drugemu.
Nebo se je med tem Ae bolj zmračilo in prevleklo z gostimi črnimi oblaki, visečimi kakor žalne zastave.
"Poglejte vendar, kako lepo je zdaj!" je vzkliknila Mimi.
"Da", je zajecljal. "Skoraj pol ure imava Ae časa."
Se malo sta hodila in priAla mimo pritličnega okna, čigar e-no krilo je bik) samo priprto. Zagledala sta pusto, nesnažno in zapuičeno sobo in iz nje je zau-darjalo po trohnobi. Sladka zona ju je izpreletela, ko sta pomislila na sobico, ki bi jo nekoč utegnila imeti. Sama zase — čisto sama . . .
Hodila sta . . . hodila . . . hišo so postajale vse redkejAe in nikogar nista več srečala. Cez nekaj časa sta priAla do visokega obzidja na levi; visok, bel zid in izza njega je vstajalo temno zelenje cipres. PokopaliAče. In prikazal se je mrtvaški sprevod in priAla sta na isto misel: slavnosten sprevod, ki mu bosta ona stopala na čelu, vsa resna in drhr teča od pridušenega veselja — ona kot nevesta, on kot ženin ...
To se jima je zdelo tako preprosto, tako prlrodno, tako razumljivo, da jima sploh ni bilo treba besed za sporočitev teh sanj; in ko sta naposled šla dalje, so bili njuni prvi koraki tako plahi, tako počasni kakor bi vsa zasanjana stopala izpred oltarja v življenje . . .
Zapustila sta pokopališče vsa žareča od sreče, krenila ob belem obzidju in ga pustila za seboj.
Na kilometrskem kamnu, nedaleč od zidu, je sedel starec in vrtel lajno. Hlastno sta zavila proti njemu. Samo en valj je i mel v lajni, samo mrtvaško koračnico "De profundis", kakor se za ta kraj spodobi. Najpretres-ljivejša žalostinka, kar jih' je kdaj človeška otožnost spustila v zrak, tožba na smrt ranjenega, ki prosi za življenje in čigar melodija daje mimo idočim ledeno krinko žalosti in kesanja. Ob stala, sta kakor ukopana, zagledala sta se drug v? drugega in v očeh jima je bil vrisk.
"Godba! Oh, kako je lepo!" je dehnila Mimi.
"Pojdiva! Pojdiva!" je zamr-mral.
$la sta dalje, poskočno in veselo, stopajo po ritmu turobne melodije, smehljala sta se v neprijazni dan in vse se jima je zdelo lepo — saj nista vedela, da jima je samo njuno otroško srce v dihu prve ljubezni tako preobrazilo svet.	(Wm)
Beli avto
Madžartiki napktal E. Roboz
Koprneče Je stalo lepo in vitko dekle in se naslanjalo s komolcem na beli kameniti stebrič na teraMi. Njen |>ogled je plaval daleč tja čez pusta polja. Hrepeneče ne je upiral tja proti mestu, kjer so velike palače in gledaliAča, tja kjer so doma u-s|>eh, sijaj in hrušč. Cesta se je vila pod njenimi nogami v daljo; tja se ji je hotelo, kamor je držala ta Airoka. gladka pot.
Nestrpno si je Vanda želela proč iz hiAe svojega očeta, starega okrajnega zdravnika, proč iz dolgočasja, proč iz obupnega brezdelja. Mlada je bila, lepa. slavohlepna in pripravljena na boj. V tej sivi in pu»ti podeželski okolici ne je čutila kar tujo. Njeno edino in največje razvedrilo so bili avtomobili, drveči po cesti.
2e nekaj tednov je zbujal Vandino pozornost eleganten bel avto. Voznik va je zmerom sam Aofiral. Njegovi rjavi la»je »o »e zlato lesketali v »olnčnem svitu, njegov profil se je ostro izražal iz okolice. Ko ga je Vanda že v četrto ali |«eto videla,, kako mimo drvi. je stopils po kodak in skuAals spraviti drveči avto na ploAčo. Pa se ji ni posrečilo. Naposled je t* vendarle napr«vll« Ae do*t i dober poanetek. Takrat si je v«w,nika beleg« avtomobil« lahko natanko ogledala. Vanda je op«zof«l« fotografijo. n«to jo je |t« z vzdihom »anj«vo »punti-la is prMm\ Ah. ta*av1n »e p«č ne bo nik<l«r uatavil preti hi*o v a*kega zdravnika ...
Toda pred nek«j dnevi je V«n-
PONDEUEK. 18 rpDft
di prišla drzna misel na. um. Ce bo zmerom čakala samo naključja in križem rok prežala na srečo. ga najbrže nikoli ne bo srečala. Srečo je treba zgrabiti za rogove, od usode mora vse izsiliti, kar ji je doslej pritrgala. Beli avto hoče sam od sebe obstati! Prav — ga bo pa treba ustaviti. Drzni voznik noče stopiti iz avtomobila! Prav — ga bo pa treba sneti iz njega!
V ranem jutru je bil beli avto spet privozil mimo hiše. Vanda je vedela, da se bo popoldne spet vrnil. Zbrala je vse velike žeblje, kar jih je našla v hiši, in jih skrivaj posejala po cesti, kakih sto korakov od hiše. Naj bo pnevmatika še tako dobra, tega ne bo prenesla! i
In zdaj je stala Vanda na terasi in koprneče in s strahom hkratu prežala na beli avto.
Mračilo se je že, ko se je prikazal v dalji. Vanda je vtftre-petala. Se eno minuto! Na cesti. gladki ko ravnilo, je drvel avto. Takrat se le lepo dekle skesalo svojega atentata nanj. Da se le ne pripeti nesreča! .
Tedaj je glasno počilo in potem še enkrat. In zdajci se je avto ustavil. Deklica se je veselo zasmejala. Hvala Bogu, nič hudeba se ni zgodilo.
Stopila, je v sobo. Stari okrajni zdravnik je mirno kadil svojo pipo in bral časnik.
"Papa", je veselo vzkliknila Vanda, "nekemu avtu se je sto korakov od tod pripetila pokva-ra. Pošljiva Johana tja, mogoče bo mogel kaj pomagati."
Toda počili sta bili dve pnevmatiki. Rezervno kolo je bilo pa samo eno na razpolago. Sluga je odvedel ponesrečenega športnika v hišo.
Vandi se sicer ni posrečilo skriti svoje zadovoljstvo, zato pa ni mogla premagati svoje zadrege. Val krvi ji je udaril v o-braz, ko je ponudila došlecu roko.
"Inženir Gabor Ivanyi", se je predstavil tujec.
Bil je širokopleč in visokorasel mož; imel je utrjene mišice, energičen obraz in stroga usta. Toda njegove oči so bile tople, smehljajoče se otroške oči.
Johan je s konji potegnil pokvarjeni avto v kolnico. Z novimi pnevmatikami se je vrnil iz mesta šele drugi dan okoli poldne. Inženir je pa na prijazno vabilo ostal v gostoljubni hiši. Vanda si je z velikim zanimanjem ogledovala ranjeni avto in venomer izpraševala. Mladi mož ji je pa vneto stregel s strokov-njaškimi razlagami.
Inženir je ostal do večerje in
Sotem čez noč pri zdravnikovih.
al mu ni bilo treba biti. Stari doktor je bil prijazen in zabaven mož, ki je znal prav dobro pripovedovati anekdote in dovtipe, na mizi so se pa iskrila imenitna vina, in Vanda je čudovito u-brano igrala na klavirju. Res ljubko in prijetno gnezdeče Je bila ta samotna vila s svojim starinskim pohištvom in razsipnimi ročnimi deli. In s pomladnim dehtenjem lepega mladega dekleta.
Zvečer »ta ostala mlada človeka nama, zakaj zdravnik je moral Ae k bolnikom. Vanda ie razkazovala gostu slike, ki jih je sama napravila. Inženir je bil kar presenečen.
"Saj ste pravi talent, gospodična Vanda! Morali bi iti h kakšnemu prestolniškemu profesorju v uk . . . Ali vas pa nemaru sploh ne mika to velemestno življenje?"
"O, da ni moj oče tako privezan semkaj! Sama bi se pa v velemestnem pragozdu kar izgubil«."
"Ali nimate tam prav nobenega .sorodnika ne znanca?"
"Ne."
"Da bi *e pa meni zaupali — tega se pač ne bi upali kaj?"
Vanda ga je |>ogledal« od strani, hudomuAno mu je pomežik-nila in se zasmejala:
"Prav ren da ne!"
Inženir jo je prijel za roko: ' Ali ne me bojite? Kaj mi mar ne zau|»ate?"
V«hd« je z dev iftko kretnjo l»ol»e*ila glavo. Njeni plavi lasje so »e lesketali kakor svil« v luri električnih žarnic.
Mladi mož pa ni izpustil njene nežne drobne roke. temveč je f»egel Ae po drugi -, "Vanda. nekaj bi v«m povedal, s«mo ne čudite *e„ Inženir sem. m<»ž gr«jenj«, ustvarjanj«. nat«nčnega preraiunanja in točne izdelave. Kadar potegnem prvo t rto, je v«a risb« v moji gUvi ie dodelana Kot mož na-
\	"	—f eaer»n-(j |.lcluf^
Ulica v sovjetskem mestu Krasdovnodsku ob Kaspišu-morju, kjer so bila nedavno zgrajena moderna delavska st vanja.	^
glega dejanja ne čakam slučajev in ne podlegam razpoloženju. Tako si tešem svoje življenje in — tudi svojo srečo. Samo za e-no stvar imam veselje: za avto. Preden sem sedel za krmilo, sem bil počasen in neokreten. Zdaj sem energičen in uren in nikdar ne izgubim prisebnosti. Največjo hitrost vklopim in vendar znam v pravem trenutku ustaviti. Takšen človek sem... Ta dolgi uvod sem vam samo zato napravil, da ne boste presenečeni, če vam zdajle kratko in enostavno povem: Rad bi vas vzel s seboj, Vanda. Res vas poznam šele od današnjega popoldne, toda pri mojem tempu je ena sama poskusna vožnja zadosti, da motor popolnoma spoznam . . ."
Dekličina roka je vztrepetala v njegovi. Njene či so postale malce vlažne, vzlic temu so pa odkrito gledale v nedolžne otroške oči pred seboj. Sram jo je postalo. Kako ji ta človek zaupa! Pa niti ne sluti, da je bila prav za prav Vanda tista, ki ga je na zvijačen način privabila semkaj. Kako lahko bi zaradi žebljev posejanih po cesti, prišlo do hude nesreče!
"Ne, ne", je zajecljala Vanda. "Ne poznate me še."
"Poznam vas in ljubim vas, Vanda, in odločil sem se."
/Dekle se je nemo stisnilo k njemu. Prijelo jo je, da bi se mu iskreno izpovedala vsega, svoje nakane . . . Toda kaj bo neki mladi mož na to dejal? Mogoče ga bo njeno priznanje streznilo?
Vzdihnila je in mu odtegnila roko.
"Gabor", je zajecljala, "ko bi vedeli . . ."
"Kaj neki, dete?" .
"Kdo je to napravil . . . komu se imate zahvaliti za . .
Gabor Ivanyi se je nasmehnil:
"Za žeblje na cesti?"
Vanda se je zdrznila. O, gotovo jo bo zaničeval in preziral, če mu prizna svoje hudodelstvo. Molčala je in se spustila v pridušen jok.
Toda Gabor jo je spet prijel za roko in nežno prižel k sebi:
"Ljuba moja noričica", je rekel s smehljanjem", meni,yam paČ ni treba ničesar pripovedovati. Koj prve pol ure sem vedel, komu se imam zahvaliti za žeblje in za pokvaro. Zakaj vas je zdaj sram? Saj to je ravno najlepše pri najini pustolovščini! Tudi jaz ravnam prav tako kakor vi! Tudi jaz ne čakam naključja in se ne zanašam na mu-
havost usode, Rajši vzam^mk! milo svojega življenja sam v« ke! Prav tako ste vi storili V« da. Ustavili 8te me in niste« stili, da bi šel svojo pot! Ker me niste marali radi ti? Ker niste hoteli moja ^ Stati?"	' 1
Sklonil se je k deklici in j vroče poljubil.
Starinsko pohištvu Pri starinarju se oglasi nei gospod, ki ga je zanimal star« ski stol v njegovi izložbi. Sta pa o starinah nima ravno do« pojma.
"Ali je ta stol res zajame* starinski?" vpraša starinarjt "Ce je starinski!" vzklikne 1» ta. "Mislim, da je. Ko sem kupil, je bil tako črviv, da i« mu moral napraviti čisto no* noge in izdelati drug sedej j novo naslonilo."
Strah je hujši
Kot Flu i
Nikar ae ne vznemirjajt*: StiS umori več ljudi ko flu. Odieniu« potrebni strah, kateri uničuje v* resistenco. Vzemite
TRIHERJEVO GRENKO VINO
najzanesljivejše zdravilo za drtal dreva odprta. Očiičenje rntig 8tv#ri v črevih in notranjoirti odprt vi zaprtnico, ojača resiHtenco it p veča moč života. V »lučaju vrofr ostanite v postelji in pokličite zdm nika takoj. Mnogo zdravnikov pa poroča Trinerjevo grenko vino. M željo vašega zdravnika <nu pojui mo formulo. V vseh lekarnth. J« Triner Corp., 1333 S. Ashland An, Chicago, 111.
\\WES Dentu
1 OFFICE
ŽK 84 LKT V 8RKDI&ČU MESTI »M« RMlMut: Zlfcljl, zlat« krut M1« |
CENE ZELO ZMERNI. Uradn* ur«i R:I0 do l:M T*i. Harriaon »751
32 6 s stati: st

Davit Store. 2d
LORAIN HO'
John Biber, lastnik 324 Ohio Str., Johnsto*n,l
Rojakom naznanjam, da j« otvorjena nafta dobropoznan* venska gostilna a priznano ^ postrežbo v vseh ozirih. I,rr pijače in dobra domača kuh vedno na razpolago. Po»«tair veseli dobrodoili!
john BIBEI
TISKARNA S.N.P.1
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt »padajoča dela
Tiska vabila za veselice in ahode, vizitnice, i* knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvit •lovaAkem, čtskem, nemfikem, angleAkem jeziku in di
VODSTVO TISKARNE' APELIRA NA CLA* . S.N.I\J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojaanila daje vodstvo tiskam« One imrrM, unijako dalo prva vrsta
Pilita po informacij« na naslov:
S.N.P.J. PRINTER^
2657-59 SO. LAWNDALE AVENVI Trlefon Rocktrell 4904 CHICAGO, ILL
Taa s« do6a aa toi* tudi tm Mt««a» pfj*"*