Št. 19 (894) L. XVIII. NOVO MESTO, četrtek, 11. maja 1967 Teden RK V spomin na rojstni dan Henryja Dunanta (8. maja 1828), idejnega očeta organizacije Rdečega križa, je Liga organizacij Rdečega križa določila teden, v katerega pade 8. maj, za teden RK in mu vsako leto določi tudi vsebino. Letošnji teden RK je posvečen geslu: »Varujmo zdravje, preprečujmo nesreče, re-žujmo življenja!« Temu geslu se med 4.310,832 člani Jugoslovanskega RK pridružuje 528.623 članov RK Slovenije. Rdeči kiriž je bil rojen z željo, da brez diskriminacije pomaga ranjencem na bojišču, v mednarodnem pogledu pa si prizadeva, da odstranjuje in lajša trpljenje ljudi v vseh okoliščinah, da se zavaruje življenje in zdravje človeka in zagotovi spoštovanje njegove osebnosti ter širi vzajemno razumevanje, prijateljstvo, sodelovanje in trajen mir med vsemi ljudmi in nar rodi Ce se je sprva lahko boril samo za ublažitev vojnih posledic in pozneje za humanizacijo vojne, se KR sedaj z vso svojo avtoriteto in s skoraj 200 milijoni članov, ki se zbirajo pod zastavo z rdečim križem, bori za mir in resnič-no ustvarjalno sožitje in sodelovanje med ljudmi, ne glede na njihovo versko, rasno sli svetovnonazorsko pripadnost. Vsebina gesla letošnjega tedna RK je kot rdeča nit vtkana v vsakodnevno delo atetlvistov rk tmdi ne DolenJ-S tedttfifrn RK pa je te-delu dan še poseben poudarek. Aktivisti RK si vsakodnevno prizadevamo pridobiti za ftbtivno delo v naši nadvse-humani organizaciji še nove aktivne člane Vendar je na žalost še vedno precej sposobnih in zdravih ljudi, ki stojijo ob strani. Predvsem so to ljudje z dokaj visoko življenjsko ravnjo. Mnogi od njih uporabljajo razne tehnične pripomočke, zlasti motoma vozila, in so tako dan za dnem izpostavljeni raznim Nevarnostim. Zanimivo je, da Prav ti ljudje v primeru morebitne potrebe trdno računa-io na pomoč sočloveka. Ne Pomislijo pa, da mnogi pričakujejo in potrebujejo tudi njihove pomoči. Nič manj kakor delo odiras-!ih aktivistov RK je pomembno delo podmladka in mladine RK. Njuna osnovna naloga je zdravstvena in socialna ^goja, zato razvijata in negujeta predvsem higienske navade, dvigata raven zdravstvene kulture, budita v članih smisel za ohranitev svo-zdravja in za zdravstveni napredek svoje okolice ter negujeta obenem tudi smisel medsebojno pomoč. Podmladek in Mladina JRK ^zgajata svoje članstvo v du-nu socialističnega humaniz-*na, patriotizma in internacionalizma; z različnimi delovnimi oblikami pa 'razvijata jnodnaročbno prijateljstvo in numane odnose med ljudmi. J-^oje člane vzgajata šsa bodo-06 aktivne in zavestne člane ^Pnosti. Letošnji teden RK nalaga aktivigtom RK nalogo naučiti ljudi zdravo živeti, ohraniti ac*ravje in preprečevati ne-pospeševati hitrejše re-Se'vahie problemov, ki se ob gospodarski reformi pojavlja-150 *** področju zdravstvenega ^stva- Te naloge pa ni mo-"^6 popolnoma uresničiti v ®nem samem tednu, ampak bo teden RK močna “Ppdbuda za vse nadaljnje SAVNIK BORIS TREBNJE KRŠKO NOVO MESTO RIBNICA RNOMELJ Posavsko-treban jska izdaja ★★ Belokranjsko* kočevska izdaja RESOLUCIJA CK ZKS ODPIRA POT K PREOBRAZBI Uspeh bo dala vsebinska obogatitev Odprtost Zveze komunistov pomeni večjo odgovornost znotraj komitejev in osnovnih organizacij — Reorganizacija bo uspešna, če bodo mladi dela* voljni ljudje osvežili vrste Zveze komunistov z novim poletom — Pomembna je vsebinska preobrazba, samo oblika ne zagotavlja napredka — Malo prepiha ne bo škodovalo Izvršni komite CK ZKS je 6. maja sklical v Novem mestu posvet s člani občinskih komitejev iz Spodnjega Posavja, Bele kraji, ne, Trebnjega in Novega delo. Ribniški stoletnik umrl V petek, 5. maja, je po krajši bolezni umrl Alojz Tomšič iz Ribnice, ki je pred kratkim praznoval 100-letnico rojstva. Njegova smrt je mnoge presenetila, saj je bil videti še trdnega zdravja. Naj mirno počiva v domači zemlji! -T Obe Močnikovi v Merano Atletska zveza Slovenije je tudi lotos sklenila poslati v Meran (Italija) ropubli&ko žensko reprezen tanco, ki brani že dvakrat zapored osvojeni srebrni pokal — »Nagrado mesta Meronaa. Letos so v izbrano vrsto 9RS določili lf atle-tinj, med njimi tudi obe novomeški tekačici na 400 in 600 m — Katjo in Danico Močnik. Na zadnjih tekmovanjih ste dokazali, da ste napredovali in da ste v dobri formi, zato od obeh (starejša Katja bo tekla 800 m, Danica pa 400 metifcv) pričakujemo, da bosta u-spcšno zastopali barvo Slovenije in pripomogli k tretji zaporedni zmagi. Tekmovanje bo 21. maja. Obe Močnikovi in znani metalec kopja Marijan Spllar so bili dolo; Ceni v reprezentanco Slovenije, ki bo 18. maja ob IS. url nastopila v Ljubljani na velikem mednarodnem mitingu »ALPE—ADRIA«. Zarodi močne konkurence pričakujemo vrhunske rezultate. P. U. mesta. Posvet je vodil član izvršnega komiteja Stane Kranjc. Razprava je ponazorila odmev resolucije CK ZKS med komunisti in širšo javnostjo ter nakazala nesoglasja med sprejetimi stališči in njihovim u-resničevanjem v vsakdanjem življenju. Spričo tega je dolžnost občinskih komitejev, da usmerjajo članstvo v pravilen tok dogajanj in da javno, v lokalnem tisku in radiu, povedo svoja stališča. Odprtost navzven pa je hkrati že tudi pogoj za večjo odgovornost in kvaliteto dela znotraj komiteja, osnovnih organizacij in aktivov Zveze komunistov. Bolj kot kdaj prej naj komunisti zdaj postanejo ustvarjalni politični delavci, ne le izvrševalci poli- (Nadaljevanje na 2. str.) GROZI NAM AFRIŠKA PRAŠIČJA KUGA! V Potrebni so takojšnji in učinkoviti ukrepi za preprečitev okužbe iz Italije, kjer se je ta nevarna bolezen že razpasla. Proti afriški prašičji kugi še ne poznamo zdravila, možna je le obramba zoper okužbo. če bo bolezen pri nas ugotovljena, bo tre- Nadaljevanje na 3. str. bomo pa zdaj brali?” Tako so nas te dni — pa tudi že pred tedni, ko smo prvič sporočili javnosti novico o dveh pokrajinskih izdajah Dolenjskega lista — spraševali nekateri naročniki in bili kar zaskrbljeni, češ »kaj bo pa zdaj z našim tednikom, ki uvaja nepričakovane novosti.« Mnogi so verjetno prezrli, kar smo pisali letos 30. marca v sestavku »Katero izdajo bo kdo dobil?«, ko smo podrobneje razložili, kaj pomenita za nadaljnji razvoj našega pokrajinskega tednika njegovi dve izdaji: posavsko-trebanjska in belokranj-sko-kočevska. Zato naj prav na kratko povemo še enkrat, čemu ta spremem- (Nadaljevanje na 5. str.) Danska delegacija pri nas 6. maja se je mudila na našem področju delegacija danskih mest Kobenhavn in Aarhus. V delegaciji S' bili: župan mesta Aarhus, pomočnik župana Kobenhavna, sekretar ministrstva za socialno politiko Danske, direktor otroške varstvene ustanove »Kennedy« iz Kobenhavna in šef upravne službe mesta Aarhus. Delegacija se je mudila v Sloveniji 10 dni, prišla pa je zaradi izmenjave izkušenj in mnenj o socialni politiki in otroškem varstvu Na našem področju so si gostje ogldali hotel grad Otočec, kartuzijo Pleterje, Formo vi-vo, vinsko klet in Gorjupovo galerijo v Kostanjevica ter Cateške Toplice. Izredno bogat cvetni nastavek v Spodnjem Posavju Te dni je po vaseh sevni-ške občine vse odeto v belo in rožnato cvetje. Jablane in hruške imajo tako bogat cvetni nastavek, kot že zlepa ne. Izredno lep je pogled na cvetoče jablane v nasadih Kmetijskega kombinata., Celo v mladem 70 ha velikem naša-du na Čanju je večina dreves že pokazala cvetove. Tudi na Krškem polju in v brežiški občini je drevje skoraj povsod razveseljivo lepo cvetelo. Mraz nam tokrat skoraj nikjer ni ponagajal in morda lahko porečemo: pomlad obeta bogato jesen — če seveda ne pride vmes kaj nepredvidenega. Kurirčkovo torbo s pozdravi tovarišu Titu za 75. rojstni dan so novomeški pionirji na kolesih prenesli z Malega Slatnika do Roka nad Šmihelom, kjer so jo prevzeli š mihelski pionirJL (Foto: Mirko Vesel) OD U. MAJA Močnejši dež z ohladitvijo nekako 15., 16. in 18. maja. Krajevne nevihte okrog 12. in ZL maja. V ostalem lepo vreme. Dr. V. ML ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED OB SKLEPIH ZVEZNE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE JUGOSLAVIJE Pred neosvobojenim svetom S krepitvijo raadroblje-valnih procesov počasi in nepovratno slabijo pozicije velikih sil v svetovni politiki Novoosvobojene dežele sveta, neodvisne države Azije, Afrike in Lar tinske Amerike, so stopile na svetovni oder in vplivajo kot činitelji razvoja in kot moč, ki vzpostavlja ravnotežje v mednarodnih odnosih. In vendar, danes, v sedmem desetletju 20. stoletja, je ena od največjih skrbi sodobnega človeštva in ena od najpomembnejših tem sedanjosti — boj proti kolonializmu. Pod tujo nadvlado je danes pravzaprav le majhno število področij, predvsem v Afriki. Toda kolonializem kot sistem ni nič manj pereč in dramatičen problem, kot je bil prej. Spremenile so se le oblike podrejanja in eksploatacije, ustrezno procesom, ki se razvijajo in zajemajo vse meridiane našega planeta. AKTIVNO SVETOVNO GIBANJE Zvezna konferenca SZDL Jugoslavije je organizirala posvetovanje, ki je bilo posvečeno no voosvobojenom deželam sveta. To posvetovanje je opozorilo na pomen in vlogo, ki ga imajo te dežele v svetovni politiki, zlasti glede uresničevanja načela neuvrščenosti in aktivnega mednarodnega sožitja. Neodvisne dežele Azije, Afrike in Latinske Amerike torej neuvrščene države omenjenih delov sveta, so izpričale v minulem desetletju, v najtežjih dneh hladne vojne, da morejo kot samostojno in aktivno svetovno gibanje bistveno vplivati na pomirjenje v mednarodnih odnosih in spodbijati pozitivna gibanja na vseh področjih mednarodnega življenja. Novoosvobojene dežele so danes v razdobju lastnega gospodarskega razvoja, usmerjene v lastne probleme, in iščejo svoja posebna pota za premagovanje sedanjih gospodarskih in tudi političnih težav, številne reforme spreminjajo podobo teh pokrajin. Izhajajoč iz teh stališč, se novoosvobojene dežele z veliko iskrenostjo aktivno vključujejo v priprave za II. konferenco OZN o trgovini in razvoju. To veliko zasedanje, ki bo bržkone drugo pomlad, naj bi odgovorilo na številna vprašanja dežel v razvoju. EKONOMSKO OSVOBAJANJE Minuli dve desetletji miru sta prinesli velike spremembe na političnem zemljevidu sveta. Azija, ki je bila nekoč docela kolonialno področje z nekaj neodvisnimi deželami, je danes celina, ki ima 24 novih neodvisnih držav. Afrika je pred dvema desetletjema imela samo tri neodvisne dežele, danes pa ima 38 neodvisnih članic svetovne organizacije. Vendar politično osvobojenje ni prineslo popolne neodvisnosti. Proces dekolonizacije ima še svojo drugo plat, nič manj važno od politične: to je boj teh dežel za ekonomsko osvoboditev, boj za zatiranje eksploata-torskih prizadevanj tujih monopolistov. To ni zavračanje sodelovanja z industrijsko razvitim svetom, temveč težnja, da se angažirajo ekonomsko močne dežele v Aziji, Afriki in v Latinski Ameriki na ta način, da bo tuj kapital »kontroliran« in usklađen s skupnimi interesi razvitega in nerazvitega sveta. Jugoslavija bo v svoji politični in ekonomski u-smerjenosti do teh mladih članic svetovne skupnosti narodov razvijala nove oblike sodelovanja tako glede proizvodnje in izmenjave, kot na področju finančnega, tehničnega in znanstvenega sodelovanja. To so sklepi zvezne konference SZDL Jugoslavije. Nedvomno je to dolgoročna orientacija v politiki in njen skrajni cilj je v skladu z željami novoosvobo-jenih dežel sveta. M. GAVRILOVIĆ Zadnje dm se po svetovnem ča- da niso zmagi tudi po čedalje huj- sopisju ter v radijskih in televizij- Sem bombardiranju Severnega Viet- P°?g>s “ a~ skih komentarjih močno razširja nama, ki smo mu priča zadnje dm, [ajska. Ah pa celo ode sKupaj.^ mnenie da so se Američani odlo- niti za las bliže. Potemtakem je lo najvecji optimisti v ^A namreč mnenje, da so se Amencam orno natanko tam, ne morejo zanikati možnosti, da ta k}er je bila ob odkritem vojaškem katastrofalni razvoj vojne v Viet-posecu Združenih držav Amerike namu navsezadnje ne pripeljal do čili odkrito izzvati spopad s katero izmed velesil, bodi s Kitajsko, bodi s Sovjetsko zvezo. S čedalje hujšim bombardiranjem Severnega Vietnama se naj bi namreč približali tisti točki, ko bi ena izmed obeh imenovanih velesil morala poseči vmes, pri čemer pa kajpak že vnaprej ra-čunajo, da v takem primeru ne bi prišlo do atomskega spopada. Torej naj bi se ponovilo tisto, kar se je zgodilo s Korejo, ko je v vojno posegla Kitajska in so se potlej za zeleno mizo vendarle dogovorili o koncu vojne. Ti komentatorji razmišljajo še dalje in pravijo, da bi Johnson naposled le prek tega dosegel »čast««« mir, se pravi, ne hi se uklonil nekakšnim raztrganim posegu vanjo, čas po vsem tem ne dela za Johnsona, nasprotno ^ se javno mnenje v ZDA počasi že obrača Res le iz trte izvita hipoteza? proč od njega. Polmilijonske demonstracije v New Yorku in San partizanom niti Hanoiu, ampak bi Franciscu vsekakor niso znamenje ”—51--------1—~'Si1 rastočega Johnsonovega vpliva... Po tej logiki bo moral Johnson ne- mir sklenil z velesilo in tako rešil »čast« dežele. No, precej je med njimi tudi takih komentatorjev, ki pristavljajo na rob svojih razmišljanj, da so to le iz trte izvite hipoteze, ki niso podprte z ničimer, da zanje torej nimajo nikakršnih dokazov ne na tej ne na drugi voju-joči se strani. Če torej še mi poskusimo razmišljati o teh »hipotezah«, potlej bi kazalo reči predvsem, da so preklicano nevarne, četudi ne povsem izključene. Res je namreč, da se ameriške volitve bližajo s precejšnjo naglico, saj je do njih le dobro leto, kar pa v taki vojni, kakršna je vietnamska, ki se vleče, če seštejemo vse skupaj, že dve deset kaj storiti, da si ne bi povsem zapravil ugleda med volivci, ki čedalje bolj na lastni koži občutijo posledice vietnamske vojne. Prvič je v Vietnamu čedalje več vojakov, zdaj govore že, da jih bo do konca leta 600.000, in se to v navadnem življenju že pozna, saj so vse pogo-stnejše družine, ki trepetajo za svoje sinove v Vietnamu. In drugič je treba zbrati denar za to vojno, ki ga plačajo seveda davkoplačevalci Zaradi večjih davkov pa Johnsonova vlada prav gotovo ni postala kaj bolj priljubljena v ZDA samih. Torej možnost obstaja, da bi letji, bore malo pomeni, vse dose- Johnsonova administracija in nje-danje ameriške izkušnje pa kažejo, govi generali iskali izhod s takim tega, da bi se Moskva in Peking le ne dogovorila za skupno akcijo, še manj gotovi pa so glede tega, kaj bi se utegnilo zgoditi, če bi se ZDA in Kitajska zapletli v spopad ob Vietnamu. Ali bi Sovjetska zve* za ostala v tem primeru ob strani? Kitajci za zdaj tako možnost odločno zavračajo in se nočejo pogovarjati niti o skupni pomoči Vietnamu. Toda zadnje dni prihajajo že poročila o tem, da ameriška letala pogostneje preletavajo kitajsko ozemlje, da se ameriška in kitajska letala že spopadajo v zraku, kar bi si lahko raztolmačili tudi tako, kot da ZDA iščejo razlog za neposreden vojaški spopad. Stvari se nevarno zapletajo. Znani ameriški komentator Walter Lippmann je zapisal te dni: »Predsednik se zares igra z ognjem, če je v njegovi bližini ostal kak odkrit mož, ki ga še posluša, bo moral spregovoriti, preden bo prepozno.« Zares,, preden bo prepozno, kajti nihče ne more predvidevati, kaj bi se izcimilo iz neposrednega vojaškega spopada med ZDA in Kitajsko ali Sovjetsko zvezo. Dandanes namreč ni več leto petdeseto, ko je bila korejska vojna, ampak pišemo leto 1967, ko sta vojaška znanost in tehnika ter oborožitev na vseh straneh močno razvite. V takih razmerah preskušati živce in napenjati lok, pa je najmanj zločin proti človeštvu. Uspeh bo dala vsebinska obogatitev (Nadaljevanje s 1. strani) tike. Zato malo prepiha v osnovnih organizacijah ZK ne bo škodilo. Tisti člani, ki jim ni za delo, bodo kaj kmalu spoznali, da je najbolje, če organizacijo zapustijo, mladi, delavoljni ljudje pa bodo imeli vse možnosti, da se vključijo v njene vrste. Skupni delovni program Nedolgo tega so se sestali predstavniki delavskih univerz Sevnice, Krškega in Brežic ter se dogovorili za skupen delovni program. Doslej so vsaka zase namreč ugotavljale, da ne morejo dobro organizirati celotnega izobraževanja, ker so premajhne in premalo usposobljene. Po novem naj bi se vsaka speciali- zirala za tista področja, za katera ima več možnosti, usluge pa bi nudila tudi drugima dvema. Lani je bila nekajkrat omenjena tudi združitev, vendar do tega ni prišlo; zadnji delovni dogovoar pa zagotavlja, da bodo delavske univerze teh treh občin ldjub temu uspešnejše delovale. Sekretarji in člani komitejev so izmenjali med seboj izkušnje o začetnih poskusih reorganizacije. Za - sedaj prevladujejo še organizacij sko-tehnični prijemi. Male organizacije se združujejo v večje, komunisti iz delovnih organizacij se povezujejo z organizacijami v krajevnih skupnostih, delavne metode pa ostajajo nespremenjene. Toda organizacija ni sama sebi namen. Uspešna bo le tedaj, če bo prinesla vsebinsko obogatitev, če se bo prilagodila krajevnim razmeram in sestavu članstva. Splošno veljavnega recepta zanjo torej ni in v Trebnjem bodo oblike dela gotovo drugačne kot v Krškem ali Novem me-stvu. Nameni reorganizacije pa so toliko bolj enotni Vodstva Zveze komuni- stov se bodo morala preobraziti v mobilizacijska žarišča pri razvijanju samoupravnih odnosov, pri spodbujanju komunistov za teoretično usposabljanje in samostojno ocenjevanje družbenih dogajanj. J. TEPPEY Teden varstva narave V dneh od 22. do 28. maja letos bo republiški teden varstva narave. Teden bo pod pokroviteljstvom naj višjih republiških funkcionarjev in javnih delavcev, njegov namen pa je, da se javnost seznani z vprašanji varstva narave pri nas, s prizadevanji na tem področju ter s pripravljenim zakonom o varstvu narave. prepričani smo, da se bo dalo tudi na Dolenjskem v tem tednu marsikaj povedati, TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ■ NI PROSTORA ZA URADNIŠKI ODNOS DO NALOG. Na področnih posvetovanjih občinskih komitejev in na zadnji seji izvršnega komiteja CK ZKS so razpravljali o uresničevanju resolucije VII. seje CK ZKS. Pri tem so poudarili, da so to že priprave za bližnjo VIII. sejo CK ZKS, na kateri bodo obravnavali naslednjo temo —■ Zveza komunistov kot sodobno organizirana idejnopolitična sila. Uresničevanje resolucije je marsikje že omogočilo premik iz stagnacije ▼ večjo politično ofenzivnost komunistov. Zal pa še ni povsod tako. Marsikje Se čakajo, da jih bo kdo od zunaj aktiviral, namesto da bi reso* lucijo ustvarjalno uporabili pri ocenjevanju konkretnih pojavov in problemov in se z njeno pomočjo dokopali do jasnih stališč.' Tako stanje v nekaterih organizacijah samo potrjuje, kako zelo nam je potrebna tudi v občini sodobna organizacija Zveze komunistov, gibčna, sposobna hitro, z jasnimi stališči reagirati na problem. Odpraviti je treba uradniški odnos do nalog, odnos, ki dopušča mlahavost, oklevanje in zavlačevanje. ■ DINAR JE IZ DNEVA V DAN TRDNEJŠI. Tako je izjavil direktor zvezneg zavoda za gospodarsko planiranje dr. kard Štajner. Rekel je, da je tečaj dinarja v tujini iz dneva v dan trdnejši Naraščanje hranilnih vlog in druga znamenja pričajo o zaupanju, ki ga dinar zdaj uživa doma. T. ■ »VARUJMO ZDRAVJE, PREPREČUJMO NESREČE, REŠUJMO ŽIVLJENJA.« To je geslo letošnjega tedna rdečega križa, geslo, ki odmeva po vsem svetu. Po besedah predsednika Rdečega križa Slovenije Iva Majdiča ne gre v tednu le za poglabljanje dosedanjih nalog, še odločneje se moramo zavzemati za dvig socialnozdravstvene kulture, zlasti pa za dvig splošne in osebne higiene. ■ SIMBOL POVEZANOSTI. Na poti skozi Ljubljano se je štafeta ustavila v veliki Plenum CK ZKS: o organiziranosti športni dvorani, kjer jo je pričakovalo več tisoč mladih. Na prireditvi je govoril Franček Mirtič, politični sekretar mestnega komiteja ZKS, ki je med drugim dejal, da je štafeta simbol povezanosti jugoslovanskih narodov in narodnosti v našem skupnem boju za samoupravno socialistično družbo. V pismu Titu pa so med drugim zapisali: »Globoko se zavedamo, kako tesno so povezana tvoja ustvarjalna prizadevanja z našimi željami in vero v prihodnost.« štafeto so prisrčno sprejeli na vsej njeni poti po Sloveniji ■ TRGOVINA ČEDALJE MANJ SPOŠTUJE PREDPISE O CENAH. To je nedavno izjavil zvezni tržni inšpektor. V nekaterih mestih skoraj ni trgovine, kjer ne bi presegli »limitirane« marže. Res je, da je novi zakon o cenah utrl pot postopnemu sproščanju cen, vendar to ne pomeni, da je zdaj dovoljeno samovoljno spreminjanje cen. ■ TEDEN VARNOSTI. Ob tednu varnosti so miličniki pripravili več prireditev, svečanosti in športnih tekmovanj. Miličniki so povabili mladino na postaje milice in na stalne službe, kjer so si lahko ogledali tehnične naprave in motorizacijo. ■ POSLANICA OKTOBRA — BOJ ZA ZMAGO MIRU. Odbor za proslavo 50-letni-ce oktobrske revolucije je te dni obravnaval ročila o pripravah na proslavo revolucije ugotovil, da je široka pobuda za praznovanje tega pomembnega jubileja. Odbor je naslovil na javnost pismo o vsebini praznovanja pod geslom Poslanica Oktobra — BOJ ZA ZMAGO MIRU. ■ KMALU ALPE-ADRIJA. V prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani bo v dneh od 13. do 21. maja 6. mednarodni sejem »Alpe-Adria«. Doslej se je prijavilo že blizu 130 razstavi;Jav::r:'rV-v' : mm Miha Maleš: Makedonke pred plesom Misli o ljubezni NINON DE LENCLOS: Resnično laskava priznanja niso tista, ki Jih Izpovemo, ampak tista, ki nam uidejo. ANATOLE FRANCE: Tisti, ki najbolj ljubijo, so najbolj boječi, potrebni so pomoči in izpod-bude. PASCAL: Čim več ima kdo duhovitosti, tem več izvirnih lepot odkrije. Ne sme pa biti zaljubljen; kajti, kadar ljubi, najde samo eno. REY: V ljubezni se razumemo samo takrat, kadar sl nimamo kaj povedati. Dan, težji od stoletij Beneški župan Favaretto Fisca je sklical te dnd sestanek, ki se ga je udeležilo okoli sto italijanskih in tujih strokovnjakov za umetni ne. Poslušala so poročilo uprav ruka zavoda za starine Bruna Molajolija. Glavna tema: hude posledice katastrofalne poplave 4. novembra lani. Umetnine na j večjih mojstrov, kot so Tizian, Tintoretto ali Veronese, ali pa naj slavnejši spomeniki, kot sta bazilika sv Marka ali dože-va palača, so že od nekdaj zaščiteni Toda številne umetnine in zgradbe manj znanih umetnikov so tako rekoč prepuščene uničujočemu de lovanju morja in vlage Ker veljajo Benetke za eno od svetovnih turističnih mest, je to središče kulture in umetnosti izkoristilo sestanek za poziv svetovnd javnosti, naj pomaga preprečiti še nadaljnje škodljivo delovanje morja in amosferskih vplivov. Katastrofalna plima 4. novembra 1966 (skoraj 2 metra) je zapustila posledice, ki jih je dokončno mogoče videti šele sedaj, pet mesecev kasneje. Poleg morja je povzročila precej škode tudi nafta, ki se je na dva metra visoki gladini obdržala skoraj en dan. Škodo, ki Je nastala samo tega dne, je mogoče primerjati s poškodbami, ki nastanejo zaradi moatfa in atmosferske vlade v sto letih. »Vse stare rane Benetk so se odprle, sedaj Je panorama mesta porazna,« pdše italijanski tisk in apelira na svetovno javnost, naj pomaga reševati like, kipe in umetniško okrašena pročelja številnih palač. Citati iz šolskih nalog učencev osnovnih šol v Franciji Volt in voltmeter se imenujeta po svojem izumitelju — Voltairu. Ko je abdiciral angleški kralj Edvard VIII., Je William Shakespeare napisal svoj bestseller: »Vesele vojvodinje Windsorske...« Moj oče je kirurg. Mama pravi, da je postal kirurg zato, ker so dvoboji po zakonu prepovedani. Molji so edina živa bitja, ki se na našem planetu hranijo z luknjami. Jabolko je zelo koristen sadež. S pomočjo jabolka so odkrili gravitacijo in greh. Coco Chanel, modna kraljica Pariza, je zelo znana po originalnih nasvetih, ki jih daje svojim odjemalkam. Ko jo je žena francoskega ministrskega predsednika Pompidouja vprašala za nasvet ob nakupu nekega krila, je Coco preprosto rekla: »Ne, madame, raje ne. Za vaše konjske boke bi bilo krilo malce prepustolovsko.« Yves Montand se je bližal avtomobilu, parkiranem na robu ceste. V njem sta se strastno objemala in poljubovala fant in dekle. Montand ju je nekaj časa opazoval, nato pa je diskretno potrkal na okensko steklo. Ljubimca sta se izvila iz objema, toda fant je bil nadvse srdit. »Kaj pa hočete? Ste od policije?« »Ne, ampak ...« »Kaj ,ampak’? Je nemara ta gospa vaša žena?« »Ni,« je rekel Montard, »ampak avto, ta je moj« Feliks Derecki: Na novi življenjski poti Rodil se mi je sin. Ko je žena zapustila porodnišnico in sva doma razvezala plenice, da hi videla otroka, sm začutil, kako postajam zadovoljen in ponosen. Dojenček je bil tako zdrav, in kadar je zavekal, je imel tako močan glas, da sva si morala z ženo mašiti ušesa. Hvaležno sem poljubil ženo in oba sva se zazrla v otroka — Radovedna sem, kaj bo postal, — je dejala žena. — Glej, glej, kako to, da še nisem pomislil na to, — sem pripomnil. — Treba je čimprej določiti, kaj naj bo v življenju, saj sam za to tako in tako ne bo imel časa. Odšel sem v drugo sobo in telefoniral Kaprysiaku. — Čestitam, čestitam, — sem zaslišal v slušalki prijateljev glas. — Kako sin, se dobro počuti? — Hvala, vse v redu, —sem odgovoril. — Le z ženo se pogovarjava o tem, kakšna naj bi bila njegova prihodnost.. • V skrbeh sva .. — Kar na dan z besedo! — Mar se pri tebi ne bi našlo nakšno dobro mesto za našega prvorojenca? — Za to ima še mnogo časa! — Saj veš, kako je ... Rad bi mu že vnaprej kaj zagotovil. Zdaj je začel Kaprysiak govoriti o zasedbi delovnih mest in o reorganizaciji • o-je ustanove, zato sem poklical direktorja Chrinkala. — Kar zadeva mesto, bi se našlo, a to ni nobena perspektivna služba... — Koliko? — sem vprašal na kratko. —Dva tisoč in dvajset zlotov, plus premije. Ne, nisem se mogel odločiti za tako zanikrno službo svojega lastnega sina. Skozi priprta vrata sem opazil, k®’ ko se malček željno vzpenja k materinim prsim. —No, kako si opravil? -* je vprašala žena, ko sem s® vrnil k otroku. — Vsem sem telefoniral i® končno dobil, kar sem iskal. Predsednik Mitrenžak mi J0 za prihodnost obljubil polo-žaj direktorjevega namestnika. Dobra plača in avtomobil na razpolago. Toda v zameno bom moral v svojem urad« zaposliti njegovo sestrično-Videla boš, kakšen prepla» bo, ker bom moral v sluzo* uvesti majhne spremembe ■ Kulcznakov bom moral oo* pustiti, Swojakowno PreI*vl stitl in vse bo v najlepše«1 redu- , i Jti Podržal sem malega, žena ga Je začela previjati. bog, koliko le del«. Kultura na tleh Na eni od zadnjih sej celjskega komiteja ZK so med drugim obravnavali tudi probleme kulturnih dejavnosti. Igralec Pavle Jeršin, član občinskega komiteja, Je zavzeto pojasnjeval stanje v kulturi in končal z ugotovitvijo, da je kultura čisto na tleh. Prav pri besedah »kultura je čisto na tleh« pa se je podri stol, na katerem Je Jeršin sedel, tako da je ta končal svoj stavek v pra vem pomenu na tleh. Spričo tako nazorne podkrepitve bo njegova ugotovitev menda res držala ... (Večer) O, preden človek zagotovi jim otrokom brezskrbno P hodnost, — sem potarnal. PRAZNIK ZMAGE so v torek zvečer na Lamutovem razstavišču v Kostanjevici počastili z otvoritvijo razstave avstrijskih umetnikov grafika W. Berga in kiparja 0. Jaindla. Goste sta poalravila predstavnik Gorjupove galerije in Dolenjskega lista, ki je prevzel pokroviteljstvo nad razstavo, medtem ko je dr. Emilijan Cevc predstavu oba umetnika z orisom njunega dela in življenja. Razstavo je odprl pomočnik republiškega sekretarja za prosveto Radko Polič, glasbeni recital pa je prispevala pianistka Tatjana Bučar. — Na sliki: dr. Heinrich Rieseaifeld, avstrijski generalni konzul v Ljubljani, soproga slikarja Berga, dr. Werner Berg, Othmar Jaindl, Mara šlajpah in književnik Radko Polič. (Foto: M. Vesel) Delavska dramska skupina v Kočevju V kemični tovarni v Kočevju se je neki delavec spomnil ter poizkušal navdušiti delav- Moderna jugoslovanska grafika v Dolenisk! galeriji V sredo, 10. t.m., je bila zaključena razstava Slovenska kmečka noša v 19. in v prvi polovici 20. soletja, ki jo je pripravil Etnografski muzej iz Ljubljane. Razstavo si je med 15. aprilom in 10. majem ogledalo nad 70 razredov novomeških in okoliških šol ter 500 drugih ljudi, skupno nad 3600 obiskovalcev. Med njimi je bilo nekaj skupinskih obiskov sindikalnih organizacij iz novomeških' in ljubljanskih podjetij ter nekaj inozemskih turistov. V petek, 12. maja ob 18. uri, bo v Dolenjski galeriji odprta razstava Modeme jugoslovanske grafike, ki je pripravil Muzej savremene umetno sti v Beogradu. Na razstavi bo imela uvodno predavnaje Draga Panič. Predavanje in vodstvo v slovenščini. Razstavljenih bo 80 grafičnih listov najvidnejših sodobnih Jugoslovanskih umetnikov. K otviritvi in ogledu razstave vljudno vabimo! ce, da bi začeli z novo dejavnostjo, ki ni vezana na delovni čas in redno delo v tovarni. V začetku so spremljali to dejavnost z nezaupanjem, vendar je to kmalu odpadlo. Prišlo je do ustanavljanja dramske skupine v industrijskem podjetju, torej se, kakor pravijo, delavci začenjajo aktivno ukvarjati s kulturo in člani družine so kulturniki v podjetju. To mišljenje pa je enostransko in nepravilno. Proizvodno delo v podjetju je že samo po sebi kulturno delo in vsi odnosi, izvirajoči iz osnovnega proizvodnega dela, so prav tako kulturni odnosi, kakršnikoli so že. Da se tega malokdaj ali nikoli živo ne zavedamo, je verjetno krivo to, da preveč ločujemo čisto kulturno dejavnost od proizvodne dejavnosti, kar pomaga, da pride pri proizvodnem delu do trenj in šabloni®ra-nja človekove osebnosti. Poizkus dramskega udejstvova-, nja delavcev v kemični tovarni je samo dopolnilo in pomoč kulturnemu proizvodnemu delu. Pri nastajajočih problemih v medčloveških odnosih le prehitro reagiramo na posledice in premalo truda vlagamo v odkrivanje vzrokov. Zato naj se skušam poglobiti v nekatere notranje občutke in sile, ki se porajajo v delavcih, ki nameravajo nastopiti in preizkušati svojo hrabrost pred občinstvom s komedijo »Krčmarica Mirandolina«. Delavci pri študiju igre postajajo manj površni prijatelji. Možnost za ustvaritev njihovih želja sprošča navdušenje! Želimo, da ne bi odnehali: že sam nastop, pa naj bo kakršenkoli že, bo v precejšnji meri izpolnitev njihovih dejavnosti in želja! LOJZE STANIČ Kako poznamo glasbene stvaritve? Junija bo Zavod za prosvet-no-pedagoško delo iz Novega mesta priredil glasbeno srečanje dolenjskih osnovnih šol, na katerem se bodo učen ci 8. razredov pomerili v poznavanju glasbenih del in teorije. Tekmovalni program bodo dopolnili z nastopi glasbenikov, glasbenih šol tei pevskih zborov. Junijsko srečanje bo prva prireditev te vrste na Dolenjskem. Organizatorji bodo naj boljše tudi nagradili. Ker pa jim primanjkuje sredstev, so prosili delovne organizacije in ustanove aa pomoč. Oživljena založba Pred meseci smo v Dolenjskem listu objavili intervju z urednikom Dolenjske založbe tov. Severinom šali jem. Dolenjska založba je stopila pod okrilje mariborskega založniškega zavoda Obzorja in tokrat smo pred izidom prve knjige, ki je plod sc lovanja med Mariborom in Novim mestom, zastavili nekaj vprašanj uredniku mariborske založbe prof. Jožetu Košarju. Maribor in Novo mesto sta daleč vsaksebi. In vendar sta na kulturnem polju našla stičišče. To je Dolenjska založba, ki je prišla pod okrilje založbe Obzorja. Kaj kot urednik te založbe menite o tem sodelovanju? Maribor in Novo mesto sta za naše slovenske razmere res daleč vsaksebi. Zato bi bilo seveda več kot naravno, da bi se Dolenjska založba povezala z osrednjimi založbami v LjubljanL Da do tega ni prišlo, najbrž ni krivo Novo mesto; k temu pa, da je bil stik med nami in Dolenjsko založbo hitro in brez težav vzpostavljen, je gotovo v veliki meri pripomoglo sorodno kulturno ozračje, ki preveva obe naši periferni mesti. Ker je zrasla naša založba iz podobnih razmer kakor Dolenjska in ker je pri nas in pri vas prevladovalo mnenje, da pomeni ukinitev katere koli kulturne institucije določeno osdromašitev naše nacionalne kulture nasploh, smo se lahko kmalu sporazumeli za kar najožje sodelovanje, škoda bi bilo, ko bi morala danes v Novem mestu zaradi finančnih težav zamreti založniška dejavnost, ki je tam že pred več ko osemdesetimi leti dosegla s podjetnim tiskarjem in založnikom J. Krajcem razmeroma visoko razvojno raven. Tako je prišlo do združitve obeh založb, s tem pa je Dolenjska založba kot naša posebna poslovna enota ohranila svoje ime ter obdržala še nadalje svoje uredništvo in svojo programsko specifičnost. Sodeč po dozdajšnjih izkušnjah, se ni bati, da to sodelovanje ne bi rodilo pozitivnih sadov tako za matično podjetje kakor za novomeško založniško deiavnost. Kaj pričakujete od prve knjige, ki bo izšla, kot smo informirani, te dni? Prva knjiga, ki bo v kratkem izšla kot plod naše kooperacije, je zgodovinska monografija Janka Jarca PARTIZANSKI ROG. Knjiga brez dvoma pomeni temeljit pri- spevek k historiografiji našega osvobodilnega boja in se uspešno vključuje v serijo posamičnih razprav o naši ljudski revoluciji, na podlagi katerih bodo šele lahko strokovnjaki napisali sintetično zgodovino tega pomembnega obdobja naše nedavne preteklosti. Bogato slikovip in dokumentarno gradito, ki je objavljeno v tem delu, bistveno povzdiguje njegovo vred-onst. Ta publikacija pa se hkrati lepo in smiselno pridružuje podobnim monogra-fičnim izdajam, ki so že (ali bodo še) izšle pri matični založbi. Pričakujete, da bo Dolenjska založba v polni meri zaživela? Prepričan sem, da pomeni združitev obeh založb za Novo mesto poživitev založniškega dela. če to ne bi bilo tako, potem ta integracija ne bi imela pomena. Kakšne tekste pričakujete? Po dogovoru naj bi v okviru programa Dolenjske založbe izšla vsako leto štiri dela, ki so osnovno ali po avtorjih povezana z Dolenjsko in njeno problematiko. Gre pa tu samo za izvirna, domača dela. Zaželeni so tako leposlovni kak r znanstveno raziskoval- Prof. Jože Košar ni teksti. Menim, '-da prav ta regionalni moment v programski zasnovi Dolenjske založbe upravičuje njen nadaljnji obstoj, saj pomeni določeno mobilizacijo ustvari-teljskih sil, ki se sicer ne bi mogle tako močno razmahniti. Ta program pa je hkrati v najlepšem soglasju z založniško politiko Obzorij, ki že nekaj let sčm dajejo v svojih knjižnih izdajah močan poudarek knjižnemu slovstvu. Letošnja knjižna bera Dolenjske založbe — J. Jarc, PARTIZANSKI ROG, J. Dular, UDARI NA GUDALO, JANDRE, M. Malenšek, NORIŠKA RAPSODIJA in DOLENJSKI ZBORNIK v počastitev šestoletnice Novega mesta — v veliki meri upravičuje upanje, da_sme-mo tudi v prihodnje pričakovati dela, ki bodo pomenila obogatitev naše splošne kulturne zakladnice. Vprašanja zastavil: Peter Breščak Prosimo sodelujte! Prosimo vsakogar, ki ve za arheološke najdbe — izkopanine ali jih poseduje, naj jih odstopi ali pa o njih obvesti Dolenjski muzej v Novem mestu, če pri oranju ali kopanju najdete črepinje glinastih posod in razne kovinske predmete, ne vrzite jih stran, temveč jih shranite in o najdbi obvestite muzej. Le strokovnjak bo lahko presodil, če je najdba zgodovinsko pomembna ali ne. DOLENJSKI MUZEJ NOVO MESTO Petdesetletni življenjski jubilej profesorja Karla Bačerja Minilo je že dobrih triindvajset let, odkar je življenjsko naključje pripeljalo v No-mesto za prosvetno delo petega mladega profesorja Bačerja, da bi sredi ~°tenjske učil in vzgajal v sl°venskem duhu in besedi ^jene sinove in hčere na no-^meški gimnaziji. Nihče si «*krat — bila je jesen 1945 hi mislil in verjetno niti Jubilant sam ne, da bo tudi v°jo petdesetletnico dočakal ? slavil prav v Novem mestu, 7* Sa obkrožajo številne vin-r*e gorice, ki mu dajejo Še r^bno lepoto in človeka neprestano vabijo v svojo sredo . vedre, šega ve in dobrotne Dolenjce. -ivlienie jubilanta pa se je pričelo daleč od Novega mesta, kajti svet je zagledal v starem in zgodovinsko pomembnem hrvatskem obmorskem mestu, v Zadru, kjer je njegov oče služil kruh za več članov družine, od 13. maja 1917 pa še za enega sina več, ki so ga krstili za Karla. Zgodnjo mladost je preživel v Zadru, in ker je že s sedmim letom moral z očetom v Ljubljano, ga na rojstno mesto vežejo le medli spomini. Zato pa se je toliko bolj vrastel v okolje, vzdušje in življenje Ljubljane, kajti že od 1921 dalje je vsrkaval prvo modrost v osnovni šoli, potem pa je gradil nadaljnje znanje po ljubljanskih gimnazijah. 2e v zadnjih gimnazijskih letih se je ob mentorstvu nekaterih široko razgledanih profesorjev odločil za študij humanističnih ved na vseučilišču. Nič mu ni bilo treba iskati rešitve kam po maturi, ki jo Je napravil 1935, saj se je njegovo srce že zdavnaj odločilo za študij slavistike na ljubljanski univerzi. študija se je lotil vestno in temeljito; zato si je v Studi 'oMh nri^ohil trd- no strokovno znanje, življenje takratne Ljubljane pa mu je posredovalo nekaj globljih življenjskih spoznanj, mu razširilo obzorje, ki si ga je in si ga še vedno vztrajno razmika v vse širše horizonte. Po diplomi 1940 je moral odslužiti vojaški rok. Dodelili so ga k vozarjem v Mostarju, od tu pa v Beograd, kjer je doživel tudi razpad stare Jugoslavije. Po neverjetno ovinkasti poti in peripetijah se mu je le posrečilo vrnita se v Ljubljano, kjer ga je čakala negotovost. Ta čas negotovosti in naraščajočih vojnih grozot in brezposelnosti si je sam poiskal tolažbo v delu. Zakopal se je v študij Gre gorčičevega življenja in pesmi, dokler navsezadnje ni dobil maloobetajočo honorarno zaposlitev na klasični gimnaziji v Ljubljani. Po osvoboditvi ga je jesen 1945 privedla v Novo mesto, kjer je prevzel pouk slovenščine na gimnaziji in ga ■opravljal do 1950, ko je bil prestavljen na novomeško učiteljišče. Tu je ostal do 1958, ko je bil dodeljen na IO«*) pa se je ponovno vrnil na učiteljišče, od koder ga je 1964 oblast postavila za pedagoškega svetovalca na Medo-činski zavod za pedagoško službo v Novem mestu. Tu. se je odprlo novo področje dela: prevzel je skrb za kulturo in pravilnost slovenske besede na številnih šolah omenjene skupnosti. 2e več let kot lektor Dolenjskega lista skrbi tudi za jezikovno kulturo in pravilnost tega lista, in njegova jezikovna pila se pošteno čuti, kar je pripomoglo, da je jezikovna podoba Dolenjskega lista taka, da mu jo lahko zavidajo vodilni ljubljanski listi. Ob vsem napornem poklicnem delu pa je profesor Bačer še vedno znal dobiti toliko časa in volje. da se Je načrtno poglabljal ne samo v slavistično in pedagoško znanost, ki se tesno prepletata z njegovim vzgojnim ln učnim delom na šoli ln na Zavodu za pedagoško službo, temveč mimo literarne zgodovine tudi v etnografijo. Nič čudnega, da je prijel za pero m napisal več ocen, notic, poročil m člankov v literarnih revijah In dnevnem časopisju. Tako je obširneje ocenil disertacijo Marje Boršnikove o Aškercu (Sodobnost 1939). objavil članek o Ernestini Jelovškov! (Ju-tro z dne 19. XII. 1942); izčrpno Je prikazal mladost Simona Gre-(iv>m 1°44> pisal o nekaterih Gregorčičevih prigod-nicah (Ibid. 1944). Nadalje se je dotaknil življenja in dela Stanka Vuka z objavo odlomkov nekaterih njegovih pisem (Razgledi — Trst 1950). Sodeloval je v Dolenjski prosveti s člankom »Prešeren in Novo mesto« (Dol. prosveta 1950-51), zatem se je spet vrnil h Gregorčiču in objavil -nekaj njegovih pisem Ivanu Trinku-Zamejskemu (Razgledi 1951), pisal je o P. Trubarju (Dol. list z dne 1. IX. 1951), spregovoril o Dragotinu Ketteju in slikarju Ivanu Vavpotiču (Nova obzorja 1951). S člankom »Ivan Prijatelj. Oo 75 letnici rojstva« (Ljudski tednik z dne 12. I. 1951) se je spomnil svojega akademskega učitelja in vzgojitelja. Pisal je nato o J. Trdini (Dol. list z dne 14 XII. 1951) in se ponovno do taknil Kettjevega šolanja na novomeški gimnaziji. S člankom »O starejših dolenjskih slov-stvenikih (Dolenjski lis z dne 5. II. 1954) je seznanil bralce tega lista z zaslužnimi kulturnimi delavci — Dolenjci. Temeljito je prikazal in pojasnil Prešernov odnos do takratni« novomeških veljakov v obsežni razpravi »Novomeške razmere pred 120 let: v Prešernovih verzih« (Dol. list 1954). Z raznimi krajšimi članki je prikazal kulturno življenje .n razmere v Novem mestu ln bližnji okolici na prelomu 19 v 20. stoletje. V področje etnografije je prof. Bačer posegel s članki »O meri In vagi pred 80 leti« (Dol. list z dne 3 XII 1954), se nato najprej s krajšim člankom sukal okoli ljudskega pevca in godca Možeta, dokler mu ni zbrano gradivo omogočilo temeljite in obširne razprave »Dolenjski ljudski pesnik in oodec Tvan Rupnik — Može 1813- 1882« (Slovenski etnograf 1956). Mimo vsega tega pa je jubilant sodeloval tudi v »Kratkem pregledu slovenske književnosti« (Celje 1948) in še drugod: zato naj zadošča že to, kar je nadrobljenega v teh vrsticah. Zato lahko prof. Bačer z zadovoljstvom pregleda prehojeno pot in si na tihem reče, da je tudi iz njegovega prgišča padlo nekaj semen na slovensko zemljo in da jih ni zadušil plevel, marveč so vzklila in obrodila sad.. Koliko pa je pomagal kot pedagoški svetovalec s svojimi .izkušnjami, z znanjem, nasveti in s strokovnimi prijemi in s celotno svojo kulturno razgledanostjo, to vedo samo tisti številni prosvetni delavci po Dolenjski, ki so bili deležni njegove pomoči. Zato sem prepričan, da se marsikdo v duhu pridružuje piscu teh vrstic in iz poštenega srca pošteno želi pedagoškemu svetovalcu profesorju Bačerju za njegov petdeseti življenjski jubilej še veliko vedrih, zdravih in zadovoljnih let, v njegovem delu pa svetlih in uspehov polnih prijemov, ki bodo v korist našemu šolstvu, mladini in ljudstvu, jubilantu pa v tiho zadovoljstvo. dm P- - ,, c ' Tele tri pa so začarane, že odkar je bila Ana pri * • < *$$$ • ART!ST?ČfiA j! ■ SKUPINA .T| "V' ■*■*, j&&W w j ■■> i ■ Sv ■XVX> * J £ ' x *K' ^ ^kjjhfrT*‘ • '*■'■• *—.. . -tl *f - - . ., -r^'. j •.■■■■ ■ *' ... dvorišče ločita hiši številka 20 (v sredi) in 21 (desno) v Novi Jezdi še nocoj! Bil je pust zgodnjespomladanski dan. Iz nizkih oblakov je pršil droban dež, s Krtine in z Rebri pa so pritiskale na vas in se vlačile med turobnimi golimi vejami jablan in sliv zoprne megle. Dan kot nalašč za otožna razmišljanja in prenapeto domišljijo ... a dbber streljaj od deželne ceste Črnomelj — Vinica leži na blatnem - -ko-kuvozu vas 'Nova Lipa. Tukaj so ba je — čarovnice! če že nisem vraževeren, sem pa vsaj previden: trikrat sem plunil čez levo ramo in v levem žepu stisnil pest v figo, preden sem zakoračil med prve novolipljanske hiše. Samo dvajset kilometrov proti jugu, se mi je zdeJo, me skozi sivkasto kopreno o-pazuje skrivnostni koričasti Klek. Vas, kot jih je mnogo po Beli krajini in Dolenjski: nekaj hiš, kritih s slamo, nekaj z opeko, »modemih« trodel-nih oken, nekaj majčkenih folklornih, izza vsakega pa flekaj radovednih oči — kaj neki počne tujec v vasi? Kot že rečeno: po sledovin Tomaža Akvinskga, papeža Inocenta VIII. in dr. Ivana Andreja Bartha, najhujših krvolokov in preganjalcev čarovnic svojega časa v Evropi in pri nas, smo bili tokrat prisiljeni stopiti tudi mi. če v stoletju atomskih elektrarn, televizije in astronavtov zacveti tako rekoč sredi Evrope taka domala že pozabljena »obrt«, ga ni človeka, zdravega na duhu in telesu, ki se ne bd ob tem pomilovalno nasmehnil in zamahnil z roko: »Kaj imajo res toliko časa?« SOSEDA JE MORALA UMRETI! Koširjerva, kot nasprotna stranka trdi, da je vse to res, kar Je Frankovičeva dala na zapisnik: »Zares vse drži, kar sem ji očitala. Ona je kriva vse bolezni in nesreče pri hiši, ker nam vse to nacopra. Naša krava nima mleka, po seskih pa ji gre živalsko blato; vse to deda Frankovičeva kot coprnica. Torej kam mleko od naše krave drugam, kot da Frankovičeva naredi, da naša krava nima mleka. Kokoši so bolne in nam crkajo, vse to naredi soseda Frankovičeva. Zastruptila nam je votlo v vodnjaku, tako da smo vsi družinski člani bolni od te vode, bruhamo in nas ščiplje po trebuhu. Vse, kar nam je dajala ob kolinah, krvavice in ocvirke, je zastrupljala, da nas je od njih klalo po trebuhu in nas vse sililo na bruhanje. Frankovičeva je kriva tudi bolezni moje mar tere, ki je 13 let bolehala in končno umrla. Tudi sosedo pokojno Katarino, umrlo leta 1966, je zastrupila, da je morala za posledicami u* mreti...« " HUDI OČITKI, KAJ? Toda ko to berete, se najbrž smejete — Frakovičeva pa se ni in je zadevo prijavila krajevnemu uradu na Vinici z zahtevo, da Koširjeva izgovorjene žaljivke prekliče v časopisu, šef krajevnega urada je skušal stranki pomiriti in je sklical poravnalni svet. agonije besedilo je prepisano dobesedno iz zapisnika tega sveta, ki je 14. >n!ar-ca 1%7 poslušal obe stranki in jima svetoval pomiritev. Koširjeva pa ni bila pripravljena niti preklicati svojih trditev niti ni hotela podpisati zapisnika, češ da je Frankovičeva kriva še raznih drugih nesreč, ki jih' je Koširjeva povedala, pa v zapisniku sploh niso navedene ... Zato do poravnave ni prišlo in Frankovičeva se je odločila, da bo dala zadevo na sodišče v Črnomlju! Koširjevi pa se je morda zazdelo, da bo pred sodiščem potegnila kratko. Smejala se ji Je že vsa srenje, celo bratje in oče pa tudi izven občinskih meja je bilo slišati njeno zgodbo. Gez nekaj dni sta se s Frankovičevo pobotali in zadeva bi šla v arhiv, če ne bi zvede li še za nekaj primerov v naši ožji domovini. V prijetni vasici ob Krki... ŠTIRI VAŠKE COPRNICE! Da — prav tu se je zgodilo! Julka iz S. je nekega dne »zaupno« povedala najboljši prijateljici: »Povem ti, sosedova Micka je coprnica! Včeraj je bila pri nas, roke je držala pod predpasnikom — in danes naša krava ne žre več! Saj venj, kaj se je delalo pod predpasnikom . . .« In Je šla Julka čez tri dni k vaški šivilji, da ji umeri novo obleko. Prikupna in spretna mojškrica pa se je tudi zamerila naši Julki — tokrat zato, ker se je med zapisovanjem mere z drugo roko igrala z gumbki svoje bluzice. >x5e sem prišla na mero, naj me meri, ne pa da vrti gumbe pod vratom!« je pribila Julka še isti dan svoji prijateljici. Sum o copmištvu je legel tudi na šiviljo. Se huje se je dan na to zgodilo teti Justini, ki je prišla mimogrede na Julkin dom, a se je prav ta hip v hiši zbudil otrok. Dokler ga teta niso vzeli v naročje in mimo poujčkali, se detece ni prenehalo dreti, koj nato pa je spet sladko zaspalo. »Če ne bd bila coprnica, otrok pri njej ne bi zaspal!« je ostro usekala med domače Julka, ko je Justina zapustila njihov dom. Sodu pa je izbila dno četrta »vaška coprnica« ~— Majnikova Pe-pa: pri Julkinih je imela v kleti nekaj svojega krompirja, pa Je pred tedni mimogrede poslušala Julko, ki je pred svinjakom govorila: »Tegale prašiča bomo kmalu prodali, saj vidiš, kak velikan je, prav gotovo ima več kot 250 kil!« No, vaga pri mesarju je potem potegnila precej manj, dobrih 120 kg — » ... kriva pa je tista frdamana Pepa, ki Je prašiča za-eoprala! Takoj mara njen krompir iz naše kleti!« In je krompir res »izginil« iz kleti še tisti dan, v vasi pa se je rodilo novo sovraštvo . .. Zdaj imajo v S. že štiri coprnice — vsa vas pa se muza na Julin račun. Podobno zgodbo smo slišali tudi iz Krakovskega gozda. To nas je spodbudilo, da si vsaj en tak primer podrobneje ogledamo OBISK V ZAČARANI BAJTI Potrkal sem na vrata s slamo krite Markovičeve hiše v Novi Lipi št. 20. Tu živi 39-letna Ana Košii Lipif Kakšne skrivnostne silnice so povezovale obe hiši, pripoveduje Ana Košir. Anin brat prejšnji večer namesto tanke in gole bakrene nitke vstavil precej debelo, dobro izolirano žico od nekega ameriškega aviona, ki je med vojno padel za vasjo. Glavna varovalka na podstrešju, vsa zalita v debelo plast saj, pa je dobesedno razpadla, saj je skozi preperelo streho nanj lep čas tekla deževnica . . . poroki v Kranju: podpisati sem se hotela v poročno knjigo, pa mi je čudna sila nenadoma zadržala desnico, da sem si morala pomagati z drugo roko. Pa spet pozneje...« Dobro uro sem poslušal zgodbe bujne Anine domišljije in le od časa do časa sem lahko vmes kaj vprašal: »Kako pa veste, da je bila voda v vodnjaku zacoprana?« »Poslala sem jo po nasvetu m navodilih zdravstvene postaje na Vinici ▼ inštitut v Ljubljano. Tam so ugotovili, da ni užitna!« »Zakaj ne?« »Gnojnica je bila v njej!« Gnojišče Je tik vodnjaka. Prav tan*. Koširjeva tudi pare perilo. Stebs vodnjaka da so bolj slabe, pravi, na cementni prevleki pa je videla več rjavih pikic, kjer gnoj ni ca prodira v vodnjak. »Potem ste pa naredili slabo prevleko?« ' »O, to pa ne! Nekdo,« spet je pogledala skoss okence proti hiši št. 21, »je moral vreči noter lužni kamen, ki je razžrl stene .« na srce tudi to, naj se boji sosede, ki se ukvarja s copranjem ter ji bo zacoprala družino in živino! Komentar menda ni potreben. čeprav je naša zgodba komaj klavrn ostanek religioznega besa srednjeveških oblastnikov, ni tako nepomembna, saj dokazuje, kako nepremišljeno nasedajo preprosti ljudje vedeževalcem, horoskopom in raznim drugim goljufom. Kaže na verovanje v nadnaravne sile, Id so za količkaj razgledanega človeka samo še skoraj never-'jetne zgodbe o španski inkviziciji, Veroniki Deseniški, »Štajerski Karolini« in drugih pošastnih pojavab tistega časa. Danes je težko verjeti. da je v srednjem veka od 60 milijonov prelji valet* v Evrope našlo žalostno smrt na čarovniški grmadi ali v ječi blizu 9 (devet) milijonov ljudi! Se praznoverni Valvasor piše o čarovništvu med drugim takole: »Na Kranjskem pa so tej prekleti pregrehi zelo sovražni, pravica Jo v tem primeru prav ostra in za Ce bi Katarina Frankovič živela pred 300 leti, se najbrž ne bi tako veselo nasmejala sosedinim obtožbam. Zdaj jih smatra bolj za nehvaležno obrekovanje in žalitev, še posebno, ker se je trudila, da bi bila Koširjevim zmeraj dobra soseda. s hčerkicama Angelco in Branko tar bolnim očetom ... Odprla je Ana. Po kratkem uvodnem razgovoru o potujoči čarovniški skupini, ki bo gostovala tudi v njihovi vasi, sem vprašal kar naravnost: »Pa verjamete, da nekateri ljudje lahko coprajo?« »Ja niš ne znam!« se je izmaknila ter pomembno pogledala čez mojo ramo in čez pot proti hiši št. 21. »Kaj pa potem pravite na to, da pri nas že dva dni ne gori elektrika? Odkar pri sosedu postavljajo novo kuhinjo, smo bree luči . .. Bolje, da nič ne rečem, ampak to ne more biti drugega kot co-pmija!« Ponudil sem se, da bi pregledal varovalko. Koširjeva me je spustila v hišo in prva copmija Je bila kmalu odeoprana: v varovalko Je S Koširjevo sva sedla za mizo. V kotu nad posteljo stoji na polici radioaparat, Iz drugega kota pa resno motri nekaj svetnikov. Po mizi in klopi so ležali razmetani listi »Nedeljskega dnevnika« s horoskopom. ZACOPRANA VODA GRE NA INSTITUT Punčki, zdravi in rdečelični, sta se razposajeno igrali po temačni izbi, ko ml je Koširjeva začela polglasno pripovedovati. »Saj ni prvič, da sem se srečala s čarovnico. Ko sem služila v Karlovcu, se je neka stara ženska iz naše hišo spreminjala v črno mačko in naju zalezovala, ko sva se s fantom zvečer pogovarjala pri vežnih vratih. — Ali pa na moji 4. aprila 1967 je v vasi napovedala gostovanje tudi poklicna čarovniška skupina JADRAN. Po uspešnem gostovanju v Evropi in Afriki (!) so prišli tudi v Novo Lipo in med drugim obljubljali točke »Čarovna palica izgine pred občinstvom«, »Iz vode vino, iz vina voda«, »Čudežna kocka«, »Človek izgine na odru«, »Čarovnik FRATI vas bo naučil čarati« in »Hudič moti pisarja«. Otroci in odrasli so seveda komaj čakali, da se nauče kaj novega... ževalki v Metliki. Punčki (Angelca in Branka) seveda o copranju še nimata pojma, le v fotoaparat sta bolj nezaupljivo pogledali ftitk« i* knjige »Zrcalo kreposti« (1486) prikazuje čarovnico, ki Je začaral* kravo, tako da ni dajala mleka. Tudi če bi bilo to res, je lužni kamen še daleč od copranja! In Koširjeva tudi za noben drug primer ni mogla navesti kaj bolj nadnaravnih »copmiških« razlogov. Ni čudno, da se ji cela vas smeje in da je hotela Frankovičeva zaradi njene trme zadevo razčistiti pred sodiščem! NAMIG IZ METLIKE Pogovarjal sem se z vaščani in s Frankovičevo. Koširjeva se jim prej smili, kot da bi se norčevali lz nje, zaradi razmer v katerih živi, še posebej, ker so zanje najmanj krivi sosedje. Dokler se ne bo sprijaznila z osnovnimi zahtevami higiene, bo družino lahko še večkrat črvi čilo po trebuhu. Ker Koširjeva v pogovoru ni kazala nobenih znakov slaboumnosti, pravzaprav nisem našel pravega razloga za njeno heretično fantazijo, dokler nisem slišni še ene podrobnosti: Lani je bila pri metliški »Sloga-rici«, ki ji je med dnigOn položila milost nič kaj prav razpoložena. .« Helena Češarek je bila zadnja čarovnica sežgana na Kranjskem po znanem ribniškem procesu leta 1701. Zadnji čarovniški proces na Slovenskem pa Je bil tako imenovani »veriejski proces« v Gornji Radgoni proti Apoloniji Heric in ostalim obtožencem. Sodil Jih je celjski sodnik dr. Ivan Adam Menhardt. Dne 15. julija 1745 sta bili zadrfji dve čarovnici izpuščeni na zahtevo notranje avstrijske vlade, eden od obtožencev pa Je umrl v Ječi »Viniški proccs« In ostale sodobne coftmiške zgodbe najbrž ne bodo prišle v zgodovino čarovništva na Kranjskem, dovolj ostro pa op o* zarjajo, da za prosvetljevanje preprostih ljudi najbrž še nismo storili dovoli Tekst in ro»oprafije MARJAN MOSKON S SVEČANO IZJAVO V NOVO MANDATNO DOBO Dve uri volitve in imenovanja v skupščini Franci Kuhar predsednik, Avgust Avbar podpredsednik, inž. Niko Rihar in inž. Lado Kotnik predsednika skupščinskih zborov - 87 članov v novih svetih in komisijah - Domicil Gorjanskemu bataljonu Po svečani izjavi novoizvoljenih odbornikov na seji v četrtek, 4. maja, je občinska skupščina v Novem mestu izvolila za svojega novoga predsednika Francija Kuharja in za podpredsednika Avgusta Av-barja, izvolila člane skupščinskih svetov in komisij ter imenovala pravnega svetovalca dr. Davorina Grosa za v. d. tajnika. Na ločenih sejah je občinski zbor izvolil za svojega predsednika inž. Nika Riharja, zbor delovnih skupnosti pa inž. Lada Kotnika. Skupščina je pod predsedstvom novega predsednika sprejela tudi odlok o podelitvi domicila Gorjanskemu bataljonu v novomeški občini. Seja je trajala dva uri in pol. FRANCI KUHAR, predsednik ObS Novo mesto: »Naloge, ki so pred nami, niso nove, a nič lažje. Možno jih je rešiti le s skupnimi prizadevanji vseh občanov naše občine. Razvojna pot je začrtana s smernicami gospodarske in družbene reforme, s politiko in koncepti občinske skupščine v sedanjem sestavu. Novi ljudje v skupščini nikakor ne smejo ubirati nove politike in novih konceptov o stvareh, ki so dobro zastavljene. — Moja največja želja za prihodnje skupščinsko obdobje je, da bi vsi — skupščina, delovne organizacije in vsi občani — pri delu, predvsem pa pri željah in hotenjih, tako kot do zdaj ostali na realnih tleh.« Volitve predednrika in podpredsednika občanske skupščine se je udeležilo 841 odbornikov, ker se šest odbornikov — po trije iz vsakega zbora — seje ni udeležilo. Ob štetju glasov so ugotovili, da sta bila Kuhar in Avbar izvoljena s po 81 glasovi. Te voditve so opravili tajno. Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti pa sta svoja predsednika izvolila javno. Takoj po izvolitvi sta predsednik in podpredsednik skupščine prevzela vodstvo seje, predsednika zborov pa sta predsedoval ločenima sejama občinskega zfoora oz. zbora delovnih skupnosti. Zbora sta izvolila tudi svoji mandatno-imunitetni komisiji, ki ju sestavljajo obdobniki: v komi-misiji občinskega zbora: Franc Udovč (predsednik), Vlado Seni čar in Jože Gozvo-da, v komisiji zbora delovnih skupnosti pa: Janez šuštar (predsednik), Zvone Mihelič in Franc šlaus. Na skupni seji, je občinska skupščina izvolila člane svojih sedmih svetov in štirih komisij, ki štejejo 87 odbornikov in drugih občanov. Sveti so sestavljeni takole: | svet za splošne in notranje zadeve: Miha Počrvina (predsednik), Peter Durjava, Franc Klopčič, Niko Damjanovič, Rudi Mraz, Jože Peterca, Mimi Perc, Adolf šuštar in Franc Avsec; ■ svet za finance: Jože Cvitkovič (preds.), Anton Golobič, Slavko Kastelic, Franc Kim, Franc Golob, Franc Hrastar, Edo Grogi, Janez Bajuk in Tone Kraševec; | svet za gospodarstvo: inž. Peter Ivanetič (preds.), Ludvik Simonič, Ivo Novšak, Milan Blatnik, Jože Lampret, Bords Guštin, inž. Tatjana Lavrič, inž. Jane® Perca in Mirko Lenart; H svet za urbanizem: Marko Ivanetič (preds.), inž. MiTko Strmšek, Rudi Jereb, Marjan Moškon. Janko Jarc, Marjan Šonc, inž. Gorazd Ci-bica, inž. Avgust Fajfar in Stane Pavlin; H svet za prosveto in kulturo: Elma Muser (preds.), Bogo Kamelj, Veljko Troha, Avgust Bregar, Irena Gostiša, Marjan špilar, Severin Šali, Peter Breščak in Milan Bratož; B svet za zdravstvo, socialno varstvo in delo: Dragica Rome (preds.), dr. Albin Pe-čaver, Malica šali, Anica Janko. Anderej Koce, inž. Edo Tavčar, Kristina Plut, Boris Savnik in Vladimir Bayc; | svet za narodno obrambo (11 članov): Franci Kuhar (preds.); drugi predstavniki občine, družbeno-politčnih organizacij, družbenih služb in drugi. V komisijah pa so: | v komisiji za volitve in imenovanja: Franc Hrovat (preds.). Franc Markovič, Anton Padovan, Srečko Ozimek, Boris Gabrič; | v komisiji za prošnje in pritožbe: Rudi Piletič (predsednik), Pavel Zupet, Stane šolar, Marijan Svhy; član, ki ga bo imenoval OuSS; član, ki ga bo imenovala občinska konferenca SZDL in vodja službe za prošnje in pritožbe v občinski upravi; | v komisiji za družbeno nadzorstvo: Avgust Marn (preds.), Tine Tomšič, Martin Pavlin, Stane Škufca in član, ki ga bo imenoval ObSS. I in v komisiji za delovna odlikovanja: Franci Kuhar (preds.). Dušan Zupanc, Miloš Jančič, Ludvik Kobe in Boris Andrijanič. Občinska skupščina je imenovala tudi iniciativni odbor sedmih članov za ustanovitev izobraževalne skupnosti, v katerem so: Slavtao Vute (predsednik), Darko Opara. Ivan Grašič, Veljko Troha, inž. Peter Ivanetič, Tone Furlan in Adrej Dular. Na tej seji so ocenili tudi volitve odbornikov v občinsko skupščino. Predsednik občinske volilne komisije Rudi Jereb je med drugim poudaril, da ima nemajhne zasluge za tako dober potek volitev — rekordnih po udeležbi — Socialistična zveza, ki je po vseh močeh sodelovala v pripravah in izvedbi. TUDI NOVOMEŠKA OBČINA BO PODELILA Domicil Gorjanskemu bataljonu Listino o podelitvi bodo bataljonu izročili 2. julija v Vrhpolju pri Šentjerneju - Odlok o domicilu sprejet z aplavzom____________________________________________ Na predlog občinskega odbora ZZB NOV jfi ob- bataljona, ki se je začel občinska skupščina v Novem mestu 4. maja z aplavzom likovati v januarju m febru-sprejela odlok o podelitvi domicila Gorjanskemu ba- arju 1942, razprostrto od te taljonu v novomeški občini. Listino o podelitvi bodo dajne tromeje okupatorski bataljonu izročili 2. junija v Vrhpolju pri Šentjeme- interesnih obmocaj med Nem ju, nedaleč od kraja, kjer je bil pred 25 leti ustanovljen Gorjanski bataljon. Tako listino bo bataljonu dala tudi krška občina na podlagi odloka, ki ga je tamkajšnja občinska skupščina sprejela letos 9. aprila. Tako bo imel Gorjanski bataljon kar dvoje sedežev: za krško občino v Kostanjevici in za novomeško v Šentjerneju, borci tega bataljona pa se bodo zbrali in proslavili srečanje vsako leto v drugem kraju. Utemeljitev predloga o podelitvi domicila Gorjanskemu bataljonu v novomeški občini je v imenu občinske ga odbora ZZB NOV prebral Tone Valetinčič. V utemljitvi je rečeno, da je bilo operativno območje AVGUST AVBAR, podpredsednik ObS Novo mesto: »Prepričan sem, da bo uspeh mojega dela odvisen od pomoči odbornikov, organov samoupravljanja v gospodarstvu in družbenih službah, vodstev političnih organizacij, predvsem pa od vseh delovnih ljudi v občini, saj bodo le ti uresničevali naloge gospodarske in družbene reforme.« Občinska konferenca SZDL o volitvah Pred dnevi je v Novem mestu zasedal razširjeni izvršni odbor občinske konference SZDL ter ocenjeval skupščinske volitve. Prisotni so bili enotnega mnenja, da so volitve uspešne. Občani so polnoštevilno opravili svojo državljansko dolžnost. Da pa je bil dosežen tolikšen uspeh, gre zasluga domačim političnim delavcem. Zlasti velik delež v predvolilnih pripravah so prispevali člani Zveze borcev, saj so ponovno dokazali precejšen ugled med ljudmi. Na seji je bilo nekaj pripomb na račun mlajših volivcev, ki še ne poznajo dobro niti volilnega postopka ne pomena volitev. Prav tako je bilo ugotovljenih nekaj po-ttianjkljivostiv zvezi z eviden tiranjem, obveščenostjo in vo-lilnimi imeniki. Ob koncu so Oklenili letošnje volitve temeljito analit čno obdelati, da bi spoznali tiste elemente, ki so vPlivali na rezultate. — sd »GORJANCI« ZA MEDNARODNO TURISTIČNO LETO Novi avtobusi in več voženj Zadnji avtobus iz Novega mesta v Dolenjske Toplice poslej ob 20.30 -V lokalnem prometu Novega mesta dva velika avtobusa - Nova sezonska proga Novo mesto—Reka — Za sedem novih avtobusov 130 milijonov Sdin Podjetje GORJANCI se je ob vstopu v mednarodno turistično leto 1967 odločilo okrepiti lokalni in medkrajevni potniški promet z novimi avtobusi ter novimi stalnimi in sezonskimi vožnjami. Iz prometa bo vzelo vsa izrabljena potniška vozila in jih zamenjali z novimi. Pet avtobusov so že nabavili, dva pa bodo kupili v maju. Za nove avtobuse bodo odšteli 130 milijonov Sdin. Vozni red potniških vozil podjetja GORJANCI bo letos bistveno spremenjen oziroma izpopolnjen. Dovolj vozU bo za stalne, sezonske in posebne vožnje, ki jih bo podjetje opravljalo po naročilih. Dodatni avtobus bo vozil na progi Senovo—Novo mesto—Ljubljana, avtobus pa, ki vozi zdaj iz Novega mesta v Karlovac, bo imel zadnjo postajo v Zagrebu. Za zvezo med Novim mestom in Dolenjskimi Toplicami bodo skrbeli prostorni avtobusi medkrajevnega in tranzitnega potniškega prometa. Med krajema bo vsak dan v obeh smereh vozilo po dvet avtobusov, tako da bo prvi odpeljal v Dolenjske Toplice zjutraj ob 5. uri, zadnji pa zvečer ob 20.30. V krajevni promet Novega mesta bodo GORJANCI poslali dvoje velikih avtobusov z več kot 80 sedeži in s tem omogočili potrebne vožnje proti Gotni vasi, Bršlinu in Ločni. Razen tega, da bodo imeli GORJANCI za izlete in druge posebne vožnje vedno pripravljena potniška vozila, bodo v kratkem odprli še novo sezonsko progo iz Novega me- Takile avtobusi vozijo po vsej naši državi, številni med sta na Reko, niimi pa imajo napis GORJANCI. Novomeško-strasko bus vozil prek Črnomlja m podjetje GORJANCI kupi vsako leto nekaj večjih in Vinice. To seomsko progo sodobnih vozil za potniški promet, za mednarodno bodo poslej odprli vsako leto leto turizma pa se je še posebej pripravilo. ob pričetku turistične sezone. čijo, NDH in Italijo čez slemena Gorjancev ob hrvaški meji do Uršnih sel in Novega mesta ter vzdolž Krke ob severni meji do Krškega in Brežic. Na tem območju je Gorjanski bataljon organiziral vaško zaščito in utrjeval ter širil Osvobodilno fronto. V letih 1942 in 1943 je bataljon mobiliziral moške za vstop v partizanske enote in brigade, izvajal vojaške akcije in omogočil nastanek osvobojenega ozemlja v širokem pasu pod Gorjanci od Stojdrage do predmestja Novega mesta. V Gorjanskem bataljonu so bile: Kostanje-viška, šentjemejska in Gabrska četa. Med NOV sta Gorjanski bataljon in podokrožje opravila pomembno delo za revolucijo in zmago. Gorjanski bataljon je razen tega sodeloval s hrvaškimi enotami in s svojimi borci dopolnjeval vse slovenske brigade. Iz njego vih vrst so izšli tudi trije narodni heroji. Gradivo se kopiči, zgodovinarja pa ni! V novomeški občini so zbrali že obilo gradiva o dogodkih NOV, vendar so to le pretežno neurejeni zapiski po spominih udeležencev NOV in aktivistov. Zgodovinsko napisanih razprav na podlagi teh zapiskov pa ni oziroma jih je malo, in še te so napisale zvečine neve šče roke. Menijo, da bi moral Dolenjski muzej, ki že ima odelek za NOV, nastaviti zgodovinarja, kateremu bi zaupali tudi pisanje zgo dovine NOV na območju novomeške občine. Pri ZZB NOV v Novem mestu so zaradi tega zaskrbljeni, saj navsezadnje tudi še ni zbrano vse gradivo, borcev, ki bi lahko dali še obilico novih in pomembnih podatkov zanj, pa je čedalje manj. Novomeška občina v številkah ■ VEĆ KOT 8600 UČEN-CEV IN DIJAKOV — V 13 osnovnih šolah z 21 podružnicami in v posebni šoli je letos 7231 učencev, 7 srednjih in strokovnih šol pa obiskuje 1418 dijakov. Oddelki za izobraževanje odraslih tu niso upoštevani. ■ ZA BOLNIKE NI ZADREGE — Za zdravljenje in zdravstveno varstvo občanov je na voljo več ustanov. Največja je vsekakor splošna bolnišrca v Novem mestu, ki ima 613 postelj. V Novem mestu je tudi zdravstveni dom, ki ima v Straži, Šentjerneju in Zuženberku svoje postaje, v Dolenjskih Toplicah, na Prevolah in v šmarjeti pa ambulante. Zdravila izdajajo novomeška lekarna in lekarniški postaji v Šentjerneju in Dolenjskih Toplicah. ■ RADIO ŽE V VSAKI DRUŽ/NI — Radijskih sprejemnikov je v novomeški občini že o’ioli 12.000. Eden pride že na štiri ljudi, imajo pa ga skoraj v vsaki družini. Čedalje več je tudi televizorjev, saj pride eden povprečno na 22 prebivalcev. Registriranih osebnih avtomobilov je bilo lani 1251, razen tega pa tudi 820 motorjev. Eno motorno vozilo pride na vsakih 23 prebivalcev. ■ MED 1963 IN 1966 ZAD-NJA ELEKTRIFIKACIJA — V novomeški občini ni več kraja brez elektrike. Med letoma 1963 in 1966 je dobilo elektriko še devet vasi oziroma zaselkov: Zagorica pri Radulji, Ki-ra pri Prežeku, Prapreče pri Otočcu, Koglo pri Škocjanu. Javno razsvetljavo so obnovili ali na novo napeljali v Mimi peči, Stopičah, Brezovici pri šmarjeških Toplicah, Šmi helu pni Novem mestu, Dolenjskih Toplicah, 2u žemberku, Bršlinu, v Novem mestu pa: na Zagrebški cesti, v Koštialovi in Sokolski ulici ter na Cesti herojev. Letos prapor ZB Žužemberk V okviru proslav 25. obletnice prve osvoboditve Žužemberka bo krajevna organizar cija ZB razvila svoj prapor. Odbor te organizacije se je že izkazal pri zbiranju sredstev za prapor, saj so njegovi člani prispevali zanj kar po 5000 Sdin. Pričakujejo tudi razumevanje članstva ZB, ZWI in drugih organizacij. M. S. Spomeničarji brez priznavalnine Občinsko priznavalnino so letos izgubili vsi borci spomeničarji v novomeški občini. To denarno priznanje za sodelovanje v NOV je ostalo le tistim redkim spomeničar-jem, ki dobivajo republiško priznavalnino, ZZB NOV Novo mesto meni, da priznavalnina ni socialna pomoč, marveč priznanje za sodelovanje v NOV, in poudarja, da bi morali vprašanje priznavalnin reševati v okviru republike. NOVOMEŠKA KOMUNi? Št, 19 (894) 'T*, *& ' ' :W i Več kot 2.000 Novomeščanov in okoliških prebivalcev je v nedeljo, 7. maja popoldne, na Glavnem trgu pod vročim soncem držalo pesti za svoje tekmovalce, ki so se pred TV kamerami v polfinalu javne televizijske oddaje »Tekmujte z nami« merili s Trboveljčani. Junak dvoboja je bil spet mirni in zanesljivi gimnazijec Tomaž Solmajer, ki je pri qirizu pravilno odgovoril na vsa vprašanja in dobil vseh 11 možnih točk. Začetek tekmovanja na Glavnem trgu je na krajevno neobičajen način razglasil in napovedali zmago domačih edini občinski klicao- Franc Modic iz Mokrega polja. Pred kamero je prijezdil na konju, oblečen v srednjeveško opravo z oklepom in čelado, potem pa razgrnil pergament in ... Brž ko je klicar »odkričal«-razglas, so se kamere že obrnil proti prvim tekmovalcem, reševalcem križank. TV konferansje Mitja Trefalt je brž ugasnil cigareto, stopil k mikrofonu in predstavil novomeškega reševalca Milovana Dimitriča iz gimnazije. In prvih šest točk je bilo naših, se pravi novomeških, ker trboveljska tekmovalka križanki ni bila kos. Ko so vodstvo Novomeščanov potrdili še pravni zastopniki v ljubljanskem studiu, je zajel Glavni trg val navdušenja. Gledalci so poeabili na vročino, gnečo in vse neprijetnosti in čakali... SPRETNOSTNI SPREHOD NA HODULJAH Na vrsti so bile hodulje. Kaj pa zdaj to? so se spraševali gledalci na Glavnem trgu. Iz ljubljanskega studia so obrazložili tekmovanje. »Tekmovalci se morajo na hoduljah pretolči skozi vse ovire, zmagajo pa tisti...« Prvi novomeški hoduljar je malenkostno zaostal, ko pa je na hodulje skočil naslednji, so Novo-meščani vodli in prišli na cilj skoratj 40 sekund pred Trboveljčani. In spet povečali vodstvo Novega mesta ... PET TON TRBOVELJSKEGA PREMOGA ZA »VROČE VZDUŠJE« Medtem ko so se tekmovalci v Trbovljah pripravljali na novo točko, so na spodnjem koncu Glavnega trga v Novem mestu zahtevali prostor za tovornjak s premogom. Pogledi gledalcev in TV objektiv so obviseli na možakarju, ki je z rokami in besedam; dopovedoval,- da je iz Trbovelj pripeljal 5 ton premoga za »vroče vzdušje« ,y Premog so stresli pred ELEKTROTEHNO, najbližji stanovalci pa so urno zgrabili za lopate in se vsaj za dve zimi brezplačno preskrbeli s kurja- PREKINJENI HOKEJ S CUNJO »Vroče vzdušje« je zatem nastalo v Trbovljah, kjer so se šli nekakšen hokej in v mrežo z navadnimi palicami zbijah cunjo. Novomeščani so Valvasor o gradovih v dolini Krke KDOR VISOKO LETI, NIZKO PADE, to pa se ni zgodilo Novomeščanom! V TV oddaji »Tekmujte z nami« je v nedeljo, 7. maja, Novo mesto z 29:20 premagalo Trbovlje in postalo finalist — Finale bo 28. maja zvečer na Stadionu bratstva in enotnosti — Možnost za potovanje v Grčijo (?) se je povečala bili v tem dvoboju krepko tepeni (namreč športno!), saj so morati priznati premoč domačega moštva, ki jim je zabilo že 3 gole, medtem ko so sami dali le enega. Ker se je čas za hokejski dvoboj bližal koncu, so tekmo pri stanju 3:1 za Trbovlje prekinili in priznali 6 točk Trbovljam. Novo mesto je vodilo samo še z eno točko! Trboveljski TV konferansje Tomaž Terček, ki se je pred tekmovanjem pohvalil, da se je v Trbovlje pripeljal kar z letalom in tako na oddajo visoko letel, je v kratkem premoru pozval »novomeškega« Mitjo Trefalta, naj bi na enak način priletel gledat, kako je v Trbovljah. Pa mu je Trefalt vrnil: »Kdor visoko leti, lahko nizko pade!« Med gledalci se je oglasil gromek smeh, saj so dobro razumeli, kaj je to pomenilo. DIPLOMATSKI MOLK PRI KRIMINALKI 2e pri naslednji tekmovalni disciplini za tri točke. Na vrsti je bila namreč kriminalka, tekmovalca obeh mest pa sta morala odgovarjati v Ljubljani. »Tisti, ki prvi od govarja in napačno odgovori, izgubi tri točke,« je bilo zapisano v pravilih. Smola se je opni jela trboveljskega tekmovalca, ki je prvi »vedel« odgovor, pa napačno odgovoril. Novomeščan Cvelbar je bil diplomatsko (kot so rekli gle dalci) tiho; Novo mesto sicer ni dobilo točke, pa vendar je vodilo s štirimi točkami. V POL MINUTE ČEZ VSE OVIRE Z MOTORJEM Na zaslonu sta se pokazala motorista obeh mest. Naloga ni bila lahka in od njiju kot njunih sopotnic zahtevala ve liko spretnost. Novomeški par Ovnik, ki je prvi vozil, je bil znatno hitrejši in je napravil precej manj napak kot nasprotna tekmovalca. Novomeščanom so prišteli 6 novih točk! V QUIZU ENAKOVREDNA TEKMECA V quizu, ki zahteva predvsem znanje, sta se trboveljska tekmovalka in novomeški gimnazijec Tomaž Solmajer oba hkrati odločila za najvišjo težavnostno stopnjo in nalogo odlično opravila. Oba sta dobila po vseh enajst možnih točk in požela dolgo trajen aplavz gledalcev. Novomeščani so po tej točki imeli 29, Trboveljčani pa 19 točk. Z rokami in nogami so si pomagali marljivi novomeški bila dana priložnost, da zastonj pospravijo pet ton trboveiJ tovorjenega pred Elektrotehniko. Kaže, da jim je tako udan^r pospravljali pa so tako naglo, da pol ure pred koncem bilo drugega kot nekaj črnega prahu. po dva tkmovalca. Dvoboj je potekal tako, da je eden s sesalcem pobiral žogice in jih spravljal v koš, nasprotnik iz drugega ^ mesta pa ga je pri tem oviral. V drugem delu so morali vloge zamenjati. Zmagalo naj bi mesto, katerega tekmovalci bi spravili čimveč žogic v koš. Žogice je najprej pobiral Trboveljčan. Sedem j|h je odložil v koš. Nato je s sesalcem tekal po igrišču in pobiral žogice Novomeščan. Pridno je lovil žogice in jih nosil v koš, ko se mu je naprava nenadoma pokvarila. Tekmovanje so prekinili. No- vomeščan je z^čel loviti žogice z drugim sesalcem. Sesalna tehnika mu je spet odpovedala. Konferansje Terček je bil v zadregi, ker ni vedel, kakšen rezultat naj bi objavil. Na njegov predlog pa so tekmovanje razveljavili, saj se je čas za dvoboj že skoraj iztekel. Točk niso pripisali nikomur. LETALO OBJAVLJA DRUGO ZMAGO Tedaj je začelo nad Novim mestom krožiti dvokrilno letalo, kateremu je bil na rep privezan transparent s takim- le nap GA! T° bila ena pa SESALNA TEHNIKA NEPO SLUŠNA V Trbovljah so videli gle dalci zanimiv dvoboj s sesalci. V vsakem moštvu sta bila Pošteno se je oznojil pod čelado edini še živeči občin* ski klicar Franc Modic iz Mokrega polja, preden je v nedeljo popoldne, sedeč na nemirnem konju, ki ga je moral držati oproda, s pergam etn ega zavoja prebral »razzz-glaa«, s katerim se je pričela velika predstava... Okoli 7000 ljudi je v torek popoldne v Krškem z navdušenjem spremljalo tekmovanje v speedwayu, kjer so nastopili Bolgari, Cehi, Madžari, Rusi in Jugoslovani. Zmagal je madžarski tekmovalec GYEPES BARNAB AS. Odlično je vozil tudi do* mačka Franc Babiči (Foto: Mirko Vesel) V love« { Kam je Prežek spadal nekdaj In kam spada danes. Odkod je dobil svoje ime. Lega gradu. Graščina ima slabe sosede. RazpacMi stari grad. Gospodje Prežeški. Kdo je nekoč bil lastnik novega gradu. Kdo je njegov sedanji lastnik. Grad Preisegg, v deželnem jeziku Prežek, štejejo dandanes k Dolenjski, prej pa so ga šteli k Slovenski marki ter stoji enajst milj od Ljubljane in tri slabe milje od Novega mesta. Grad je dobil ime od starega gradu Prežeka, ki so ga gospodje Turjaški pozidali takrat, ko je bil kraj, na katerem je stal stari grad, naseljen z Uskoki. Novi grad Prežek stoji visoko v hribih, kljub temu pa na lepem in rodovitnem kraju, ki mu ne manjka lepe naravne lege, neprijetno zanj je le to, da so najbližji sosedji gradu Uskoki in je grad sezidan na njihovem pogorju, tako da od takih sosedov ni pričakovati ničesar drugega kakor neprijetnosti. Seveda pa ta moja trditev ne velja za vse Uskoke brez izjeme. Stari grad Prežek stoji zdaj popolnoma v razvalinah visoko v hribih, pod njim pa izvira Kupčina, ki se pod žumberkom izliva v Bregano. Stari grad Prežek spada pod Uskoke in je potemtakem pod oblastjo gospostva in stotnije žumberka. Grad je bil nekoč dedovina gospodov Preže- ških. ki so pred štiristo leti živeli na Kranjskem. Leta , 1248 je bil lastnik gradu gospod Gottfried Prežeški, leta 1264 pa brat imenovanega gospoda Gottfrieda gospod Ulrik Prežeški. Tudi v tem stoletju so bili znani različni drugi gospodje Prežeški, vendar pa nikjer ne morem najti, katera posestva in gradovi so bili v njihovi lasti. Zdaj pa sta žal ta odlični rod Pr e- / žeških in njihovo ime skupaj z neštetimi drugimi izumrla. Novi grad so pozidali, kakor smo to že zgoraj omenili, gospodje Turjaški, ki so bili tudi dolgo njegovi lastniki. Kasneje je grad prišel v last gospodov Siegersdorf. Zdaj pa je njegov lastnik gospod Ivan Ernest grof Para-deiser, poveljnik v Slunju in žum-berku. Nedaleč od Prežeka in Pleterij stoji sredi hribov dvorec z imenom Podpo-lje, ki je last enega gospodov MuTetičev. Grad Prežek stoji 16 km od Novega mesta pod Gorjanci, nad vasjo Cerov log. Grad Je bil med vojno (1942) požgan, toda kasneje obnovljen. Preseck &rtsfieK S^Prem0 jim je ^okar°la’--rf' r»nia *ar pnjalo, na cesti ni 2. ZMA- ■Sij8 ^a, saj r^u samo še Ob Koncu tekmovanja so si predstavniki tekmujočih mest Izmenjali spoipinska darila: Trbovlje je poklonilo Novemu mestu skulpturo iz premoga, Novo mesto pa je dalo v spomin Trbovljam Jakčevo sliko. V finalu se bodo Novome-ščani pomerili z zmagovalcem dvoboja Maribor-Kranj osemindvajsetega maja zvečer na Stadionu brastva in enotnosti. Uroš Dular, predsednik ObK ZMS v Novem mestu in eden od organizatorjev tekmovanja, je po nedeljskem srečanju s Trbovljami, optimist in računa, da bo zmagovalec oddaj »Tekmujte z nami« Novo mesto. Torej: ali bo odšlo v Grčio 50 Novomeščanov? To bi bila nagrada za zmago v finalu. IVAN ZORAN ®»edvedko In Lavričem se Je slabo ’ ^gi pa za medvedko (Foto: Ivan Kordiš) ^at Lavrič položil ^vedko na dlako ^i^aSen Pa je medvedka položila na hrbet Inozemci niso imeli sreče Je 2* *^revinju ** težko J® lov‘ hrbet les in ^Tfnui br-»n fcenado- S Preden Sr« ««- X> «)ila ia J EL* Je ^ H^JPoSlso. K ki ŽWl^e- SkoV je. a. Jerina je pa se je težko ranjeni Lavrič zvalil po strmini in poklical na pomoč ljudi. Ponovni dvoboj z medvedom pa je dobil Lavrič. Nekaj dni ga je čakal na preži pri mriiovišču in Sele četrti dan se mu je nasmehnila lovska sreča. Lovska' družina je sicer nameravala prepustiti medveda kakemu inozemskemu gostu, vendar so bili inozemci nepotrpežljivi in so na preži čakali le večer ali največ dva. Ker medveda niso uplenili inozemci, je lovska družina sklenila, da ga lahko odstreli Ivan Lavrič, ifc je dober in pošten lovec, razen tega pa je največ prestal zaradi medveda. DOGODEK ZA SEVNICANE — ASFALTNI TRAK PROTI KRŠKEMU! Prejšnji teden je novomeško cestno podjetje začelo modernizirati odsek ceste od sevni-škega mostu proti Impoljci, ki je dolg 5 km. To delo bo stalo 100 milijonov Sdm, kolikor je za letos odobril republiški cestni sklad. Asfalta se veselijo posebno prebivalci Loga, ki so morali do zdaj požirati zoprni cestni prah. Ljudje si želijo, da bi asfaltno prevleko čimprej potegnili tudi do Krškega in proti Radečam. Na sliki so prva dela na cesti nasproti Sevnice. (FotO: M. L.) , hmuhmnuni 13. maj — pričetek „Tedna varnosti” Ob prazniku službe notranjih zadev Dne 13. maija bo minilo triindvajset let, odkar je vrhovni komandant NOV in POJ maršal Tito izdal odločbo o ustanovitvi odseka za zaščito naroda pri poverjeništvu za narodno obrambo. Od tedaj delavci organov za notranje zadeve praznujejo ta dan toot svoj praanik. Letos pa ho ta dan tudi pričetek »Tedna varnosti«, ki bo od 13. maja do 20. maja. Med »Tednom varnosti« bo služba javne varnosti širše odprla vrata občanom, da bodo lahko videli tai spoznali, kako delajo in žive delavci organov za notranje zadeve. ^ V ta namen so tudi delavci uprave za notranje zadeve Novo mesto pripravili poseben program: Dne 13. maja ob 11. uri ho odprta razstava »Iz dela in življenja javne varnosti« v dvorani na Glavnem trgu številka 7 v Novem mestu (Rotovž). Razstavljeni material bo občanom na ogled ves teden do vključno 21. maja. Učenci osmih razredov os novne šole »Katja Rupena« bodo v dneh od 15. do 20. maja obiskali postajo milice Novo mesto, postajo milice za cestni promet in stalno služ- bo UNZ Novo mesto. Ogledali so bodo avtomobile in motorje, radio zveze in drugo tehnično opremo, seznanili se bodo z delom in življenjem “miličnikov obeh postaj, na koncu pa jim bodo pokazali nekaj vaj policijskim psom. Na nekaterih drugih osnovnih šolah bodo razgovori o pomenu »Tedna varnosti« s prikazovanjem filmov o delu in življenju miličnikov. Med tednom varnosti bosta strelska družina ter balinarski klub pri UNZ povabila na tekmovanje druge družine in klube v Novem mestu. Tako bo 14. maja ob 9. uri streljanje z Zračno puško na tržnici, 18. maja ob 16. tiri pa bo tekmovanje balinarskih četvork. Za zaključek tedna varnosti bo 21. maja ob 9. uri komisija za vzgojo in varnost v prometu organizirala kolesarsko ocenjevalno vožnjo pionirjev po ulicah Novega mesta. NE HODI DOMOV BREZ FIAT servis NOVOTEHNA CHt gi NOVO MESTO NOVOTEHNA Stalna dežurna služba v Ločni. Ob delavnikih od 6. do 20. ure, pb nedeljah in praznikih pa od 9. do 20. ure. Telefon: 21-538. Se da staranje zavreti? Nauk najstarejšega človeka Pot v 6 visoko starost Vsako leto se počutim malo bolje kot prejšnje — to zelo mirne in mile narave in da je sin nomadskega pastirja, je geslo najstarejšega človeka na svetu. Pravijo tudi, da je Nikoli ni hodil v šolo in je bil samo pastir. Oženil se je trikrat, nazadnje, ko je imel že 110 let. lina nad 150 potomcev. Noče se voziti z avtomobilom in raje daljave prejaha na konju. Nerad se zadržuje v večjih mestih in komaj čaka, da se vrne v svojo vas, kadar le mora iz vasi na obisk svojim znancem. Preprosto in umirjeno življenje Ta »stoletnik«, ki se je s svojimi leti nad sto približal povprečni starosti prebivalca najbolj civiliziranih dežel, ima silno preprosto in umirjeno življenje. Ko okoli osme ure zjutraj vstane, se najprej malo sprehodi po vasi, pomaga kakšnemu pastirju, potem se vrne na zajtrk; zajtrkuje kislo mleko, ovčji sir, svež kruh in sladek čaj. Potem dela na vrtu ali seka drva, krmi domače živali in dela podobna opravila. Trikrat na dan kosi, toda nikdar čez mero, čeprav ima dober tek. Opoldne navadno poje juho z rižem, potem ovčje meso ali kuretino in veliko zelenjave. Kosilo konča z neko mlečno pijačo. Nikdar ni pil alkohola ali kadil. Pri zdravnikih je bil redkokdaj, čeprav ga le-ti večkrat iščejo, kajti širali je postal pravi »medicinski čudež«. Pravijo, da ima normalen pritisk, zdravo srce, vid in sluh pa ima popolnoma dobra, širali pravi, da se mora za vse to zahvaliti mirnemu življenju, čistemu planinskemu zraku in bistri studenčnici. Razen tega pravi, da se veliko sprehaja, v okrajno mesto gre vedno peš, čeprav je to mesto 25 km oddaljeno od njegovega kraja. Ta aserbejdžanski Matuzalem je zelo družaben človek, se zanima za življenje okrog sebe, rad se srečuje z mladimi ljudmi, ki so za eno človeško življenje in več mlajši od njega, in sprejema veliko pošte iz vsega sveta, življenje tega stošestdesetletnika in znanstveni nasveti mlade znanosti se medsebojno potrjujejo. Starost je naravni zakon Kot vsak znanstvenik, tudi prof. Aslanova nima nobenih iluzij, da se starost da ozdraviti in da se lahko zaustavi njen biološki proces. Starost je namreč neizbežna za človeka, sodobna znanost pa ima uspeh samo v tem, da premakne pojave znake staranja. To potrjuje čedalje daljša povprečna starostna doba prebivalcev posameznih dežel, kar je spet odvisno od razvoja življenjske ravni, dobro organizirane zdravstvene službe in kulturne ravni prebivalstva. Znanost lahko samo prepreči pojave prezgodnjega staranja, medtem ko je organizem še sposoben, da se ob strokovni negi sam hrani. Bistveno je, da se v čim širšem krogu prebivalstva prebudi zavest, da so biološke spremembe neizbežne, in da se o pravem času store vsi zavarovalni ukrepi. Pri tem je lahko vsak sam sebi zdravnik, če se drži določenih nasvetov ža ohranitev zdravja, začenjajoč od prvega desetletja svojega življenja. Staranje je neizbežno, ker je to naravni zakon biološkega upadanja, pravi dr. Aslanova. Naša naloga je le v tem, da to upadanje ublažimo, da bo čim manj vidno in kar se da humano in v skladu z dosežki časa, v katerem živimo. ALEKSA BRAJOVIC GIBANJE, ZA KATEREGA SE NAVDUŠUJEJO MLADI Akcija „Znanost mladini" Številne delovne organizacije prav tako podpirajo mlade ljudi, ki se ukvarjajo z znanostjo Razširjanje znanstvenih spoznanj med mladino in razvijanje smisla za samostojno ustvarjalno delo pri mladih ljudeh, to je glavni namen gibanja »znanost mladini«. Doslej se je to gibanje v glavnem uveljavljalo med šolsko mladino in doseglo viden uspeh pri ustvarjanju znanstvenega naraščanja. Hkrati s tem pa se je gibanje znašlo pred vprašanjem, v katero smer naj se razvija dalje. Prevladalo je mnenje, da mora to gibanje obdržati množičen značaj in da ga ni treba zoževati le na bolj nadarjene posameznike. Pri tar kem načinu organiziranja so težave predvsem materialnega značaja. Zanimanje za zvišanje proizvodnje in za uporabo sodobne znanstvene misli, ki se je pokazalo v delovnih organizacijah, pa kaže, da bi take or-, ganizacije lahko postale glavni denarni podpisniki zsnansbvene dejavnosti. Upoštevajoč družbeno korist pri razvijanju znanstvene misli med mladino, je brez d/voma treba ohra- niti dosedanje vire financiranja, ki predvsem teibo iz organizacije Ljudske tehnike, tajništva za prosveto in kulturo in centralnega komiteja Zveze mladine Jugoslavije. Za te namene se lahko uporabljajo tudi skladi za znanstvena raziskovanja, lahko pa se računa tudi na pomoč vojske. PRAZNIK MLADOSTI Pričakujemo, da bo iz velikega števila mladih, ki spoštujejo znanost in se z njo ukvarjajo, prišlo več ljudi, ki jim bo delo edino merilo uspeha. V takih in podobnih gibanjih, ki združujejo mlade v njihovem zanimanju, lahko najde tudi Zveza mladine vsebino svojega dela. To se bo polkazalo že na letošnji proslavi praznika mladosti. Zveza mladine namreč misli, da mora proslava praznika mladosti predstavljati pregled ustvarjalnosti mladih. Zato bo prireditev na stadionu JLA v Beogradu 25. maja imela tudi takšen značaj. Dušan Mikija FINALE BO 28. MAJA ZVEČER nđso mogli več Izenačiti, 6e manj zmagati. Zato so Novo- meščani le približno prešteli papirnate aviončke v ograje-nemnem prostoru in »dovoli lk Trboveljčanom, da so jih pri točnejšem štetju našteli nekaj več in dobili točko. Iz Ljubljane so sporočili zmagovalca in finalista: NOVO MESTO. Spet višje cene frizerskih uslug V zadnjih osmih mesecih so se frizerske usluge v Kočevju že drugič podražile. Občinska skupščina je na prošnjo frizerjev in priporočilo republiške gospodarske zbornice odobrila kar občutno podražitev frizerskih storitev. Tako se je britje z uporabo kolonjske vode in kreme podražilo od 1,40 Ndin na 2,30 Ndin, striženje las brez krajšanja od 2,50 Ndin na 3 Ndin, s krajšanjem pa od 2,80 na 3,50 Ndin. Umivanje las se Je podražilo od 2 Ndin na 3 Ndin. Vse kaže, da so pobarvani brki zelo pomembni za standard občanov, saj znaša tu dovoljeno povišanje le 0,50 Ndin (od 2,50 na 3 Ndin). Tudi pri frizerskih uslugah za ženske so cene občutno narasle. Striženje las s škarjami se je podražilo od 2,30 na 3 Ndin, vodna pričeska od 4 na 5 Ndin, hladna trajna on-dulacija od 18 na 20 Ndin itd. Medtem pa so se razne usluge, ki niso tako nujne, podražile za manj ali celo nič. Tako 9e ni podražilo barvanje obrvi in trepalnic, barvanje narastka, barvanje las, barvanje z vodikovim prekisom in lakiranje nohtov. Seveda so vse dovoljene cene le najvišje, se pravi, da frizerji lahko zaračunajo tudi nižj$. Predavanje za člane ZK O reorganizaciji Zveze komunistov je 4. maja predaval v Kočevju Slavko Pod-menik, profesor visoke politične šole iz Ljubljane. Predavanje je organizirala za svoje člane osnovna organizacija Zveze komunistov za mesto Kočevje v sodelovanju z delavsko univerzo. Spominki v Italijo Med prvomajskimi prazniki je obiskalo Kočevje precej iz. letnikov. Izmed inozemcev je prišlo največ Italijanov, Avstrijcev in Belgijcev. Domači-ni so pri Turističnem dru štvu kupovali v glavnem razglednice, medtem ko so naj-več spominkov pokupili Italijani. Športne novice iz Osilnice Na namiznoteniškem turnirju v Osilnici je med 8 tekmovalci zmagal Anton Kvaternik pred Janezom Ožuro. Pomerili pa so se tudi strelci Osilnice in Plešcev. Zmagali so domačini, ki so imeli v Slavku Frbežarju tudi najboljšega strelca dvoboja. Med prvomajskimi prazniki so odšli člani SD Kolpa Iz Osilnice na izlet k iaviru Kolpe, od tam pa v Razloge. JOŽE OŽURA Prekucljaj avta 7. maja ob 14.30 sta se peljala S fičkom iz Kočevja proti Ljubljana Alojz Bregar iz Salske vasi 125 in njegova žena. Bregar je voail s precejšnjo hitrostjo, ko se Je predrla pri Novih Ložinah avtomobilska guma. Avto se je najprej prevrnil na cesti, nato pa še trikrat izven ceste in obstal na strehi V gozdu med dvema smrekama. Na attu Je za 7500 Ndin škode, oba potnika pa sta lažje poškodovana. Cene v Kočevju Pretekli ponedeljek so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo naslednje malopro. dajne cene: krompir 0,60 -o vih din kg, jajca po 0,47 Ndin, pomaranče 4,84 Ndin kg, banane 5,70 Ndin kg, limone 4,50 Ndin kg, jabolka 4,48 novih din kg, ohrovt 2,18 Ndin kg, kislo zelje 1,54 Ndin kg, kisla repa 1,42 Ndin kg, zelena solata 3,76 Ndin kg, nova čebula 3,64 Ndin kg, ribe 7,96 Ndin kg, fižol v zrnju 3,93 do 5,12 Ndin kg. 15 let obstoja KGP Kočevje Pred 15 leti je bilo z odločbo vlade LRS ustanovljeno KGP Kočevje - Na Slavnostni seji je govorij o prehojeni poti direktor KGP inž. Savo Vovk -Nagrajenih 46 dolgoletnih članov kolektiva - Likovni ustvarjalci KGP so razstavljali Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje praznuje letos 151etnioo obstoja. 28 aprila sta imela delavski svet in upravni odbor skupno slavnostno sejo, na kateri so pregledali dosedanje delo in z urami nagradili 46 članov kolektiva, ki so pri KGP in njegovih predhodnikih zaposleni 20 in več let. Na slavnostni seji je o prehojeni poti posestva in njegovem dosedanjem delu ter uspehih govoril direktor KGP inž. Savo Vovk. Kmetijsko gozdarsko posestvo je bilo ustanovljeno 14. marca 1952, ko so se z odločbo vlade LRS združila Državno posestvo črmošnji-ce, Živinorejsko gospodarstvo Kočevje, Živinorejsko poljedelsko gospodarstvo Stara cerkev, Podjetje za kmetijsko strojno službo Breg, Gozdno gospodarstvo Kočevje, Trgovina državnih posestev Ljubljana in Trgovina državnih posestev, Kranj. Delovna organizacija je bila registrirana šele 24. aprila 1952, združeno pa so vsi delovni kolektivi začeli delati 1. maja 1952. Kmetijsko gozdarsko posestvo se je v kasnejših letih še širilo in je 1952 prevzelo tudi Klavnioo in mesarijo Kočevje, naslednje leto pa še kmetijsko zadrugo Kočevje. Delovna organizacija je zgradila več novih objektov in obratov: Klavnioo, Mlekarno, Agroservis in več stanovanj, hlevov, gozdnih cest in drugega. Predsednik delavskega sveta Janez Picek je čestital in razdelil nagrade (ure) dolgoletnim članom kolektiva. Ti TRIKONU manjka denarja Z zaposlitvijo 30 novih delavcev v »Trikonu« verjetno ne bo nič, ker podjetju manjka obratnih sredstev - Nimajo tudi denarja za preureditev stavbe bivšega dijaškega doma člani so: Pepca Benet, Franc Karlič, Anton Križman, Alojz Pan tar, Prane Lavrič, Karel Car, Lado Švigelj, Maks Ni-grl, Anton Škvorc, Franc Gregorič, Ana Miketič, Jože Gabri jan, Viktor Grabrijan Anton Perko, Adolf Grabri jan, Janez Cvitkovič, Alojz Ožbolt, Pavel Majerle, Stanko Levstek, Marjan Motaln Anton Žagar, Marija Brečko Karel Cahuk, Amalija Zorjan Alojz Lavrič, Ivan Mohar Hilda Perko, Jože Furlan, Oti Thaller, Romar Dvoršak, An ton Vlašič, Zvone Dragoš Franc Virant, Ivan Petek Peter Begič, Slavko Grabri jan, Franc Košorok, Drago Bižal, Stanislav Kraševec, Marica Rutar, Ernest Čuček’ Anton Krulič, Alojz Eržen, Jože Vlašič, Janez Česnik, Janez Koščak. V počastitev praznika so priredili razstavo za člane svojega kolektiva likovni ustvarjalci, zaposleni pri KGP: inž. Janez Cenjač, Jože Kalan in Drago Popit. Razstava je bila v sejni dvorani KGP, odprta pa je bila od 22. aprila do 5. maja. Prisegam, da bom zvesto služil ljudstvu Za novega predsednika občinske skupščine je izvoljen Miro Hegler, za podpredsednika pa Tone Šercer V soboto, 6. maja, je bila prva seja nove občinske skupščine Kočevje. Najprej sta zasedala oba zbora ločeno in MIRO HEGLER izvolila odbornika, ki bosta vodila seje zborov. Za predsednika občinskega zbora je bil izvoljen Bruno Ciglič, za predsednika zbora delovnih skupnosti pa Miran Smola. Odborniki obh zborov so tudi prisegli. Na skupni seji obeh zborov so odborniki s tajnimi volitvami izvolili za predsednika občinske skupščine Mira He-glerja, za podpredsednika pa Antona Šercerja. Dobila sta 53 oziroma 54 glasov. Seji je prisostvovalo 54 odbornikov, 6 pa jih je bilo odsotnih. Na prvi seji so izvolili še: komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine: katere člani so: Tone Šercer, inž. Ciril štrum-belj, Janez Hočevar, Franc Ahac, Nada Hočevar, Stane Letonja in Jože Žagar; pripravljalni odbor za formiranje izobraževalne skupnosti občine, katerega člani so: Danica Kaplan, Francka Turk, Franc Volf, Matija Cetinski, Tilka Kovačevič, Srečko Kovačič, Božo Resinovič, Anica Vilicer in Jože Benčina; komisijo za verska vprašanja, katere člani so: Miro Hegler, Nace Kamičnik in Anton Hočevar. Občinska skupščina Kočevje je pod nekaterimi pogoji odstopila podjetju »Trikon« bivši dijaški dom na Reški cesti. i V to stavbo namerava »Trikon« , preseliti svoj obrat, ki ga ima zdaj v bivšem mlinu. Seveda pa bi moral »Trikon« I pred preselitvijo odstopljeno stavbo /bivši dijaški dom/ primemo urediti, vendar v podjetju še ne vedo, kje bodo dobili denar, ki ga potrebujejo za preurejanje. V »Trikonu« so tudi name- ravali zaposliti okoli 30 ljudi, ki bi delali v drugi izmeni. Podružnica zavoda za zaposlovanje je s testiranjem že odbrala nove delavce, ki pa bi morali narediti še trimesečni tečaj, katerega bi zavod sofinanciral. Medtem pa je posebna občinska komisija ugotovila, da »Trikon« res ima tehnične pogoje za zaposlovanje novih delavcev, žal pa ima podjetje premalo obratnih sredstev, saj mu jih primanjkuje celo za sedanjo proizvodnjo. Kreditirati morajo naročnike Zato so kljub precejšnjim lastnim obratnim sredstvom v težavah - Včasih so jim dajali naročniki avanse, zdaj pa morajo kreditirati naročnike - Za dinar je vedno težje, kar je razveseljiva posledica reforme V podjetju »Kovinar« v Kočevju so občutili reformo, kot pravijo, še preden je nastopila. Tri četrtine celotnega dohodka podjetja namreč ustvari njihova gradbena obrt (dela vodovodne instalacije in centralne kurjave), že od leta 1964 pa je začel Kočevje se pripravlja na sezono Občani in nekatere delovne organizacije so že lepo uredili okolico svojih stavb - Nekaterih novih zgradb ni mogoče primerno urediti, ker so neprimerno zgrajene Prebivalci Kočevja so v glavnem resno vzeli poziv Krajevne skupnosti in Turističnega društva, naj poskrbe za čimlepšo podobo mesta. Okolica hiš 'je v glavnem za dovolj ivo urejena, zeleni pasovi očiščeni smeti, pa tudi poti okoli stavb so ponekod že posute s peskom. Vse kaže, da bo tudi letos Kočevje razmeroma dobro polepšano pričakalo turistično sezono. Seveda pa marsikje občani tudi ne bodo mogli zadovo- ljiti vseh želja poziva. Predvsem ne bodo mogli pri večjem številu novih stavb imeti rož na oknih, ki gledajo na cesto, in odstraniti skladovnic drv, ki so za nekaterimi stavbami. Nekatere nove stavbe so zgrajene tako, da občani ne morejo imeti cvetja na oknih, ki gledajo na glavno ulico. Tudi drvarnice so ponekod tako majhne, da ne morejo vanje spraviti vseh drv niti za eno zimo; nekateri občani DROBNE IZ KOČEVJA ■ ZN IZ AN E GENE nas skoro vsak dan presenečajo v naših trgovinah: zdaj se poceni konzervirano sadje, nato spet konfekcija, pa pred prazniki prekajeno meso itd. Ko gledaš v izložbi na primer konzervo paradižnika s ceno 1275 Sdin, ki je pečrtana in z novo 550 Sdin, se vprašuješ: Kako to, da je zdaj mogoče 50-odst. znižanje, prej pa ni nihče popustil niti za dinar? Po konzervah je videti, da so bile že dolgo v skladiščih in da rešujemo, kar se rešiti da, pa čeprav s 50-odstotnim znižanjem cene. Tudi iz tega se bomo nekaj naučili, ■ ODKOD OTROKOM DENAR za čokolado, bonbone in razne sladkarije, saj Je ia raznobarvnih papirčkov, ki jih odmetujejo po parkih, zelenicah, okoli klopi in zlasti pred kino dvorano, videti, da veliko porabijo za sladkarije. Po drugi strani pa je vedno slišati trditve, da mladina nima denarja! Ulice, parki in nasadi so postlani s smetmi. Ni dovolj, če je počiščen prostor okoli občine! V letu mednarodnega turizma je najmanj, kar moramo doseči, to, da bo Kočevje čisto! ■ SLADOLED ZE VABI otroke, ki v skupinah stoje pred slaščičar, nami in ližejo to dobroto, ki prehitro kopni. Ce je potreben denar za nakup zvezka ali svinčnika, godrnjamo, marsikak zvezek pa se najbrž pretopi v sladoled . . . ■ BOLJŠEGA KRUHA, ki nam je bil obljubljen ob pripojitvi mestne pekarije k 2ITU iz Ljubljane, doslej ni. Nekateri gostinski obrati kupujejo kruh in pecivo v Sodražici, ker gostje trdijo, da sta tam boljša kot v Kočevju. ■ PODGORSKEGA ULICA te končno urejena, cesta in pločniki so asfaltirani, javna razsvetljava urejena, stanovalci pa so tega zelo veseli. 2al jim je, da niso asfaltirali še preostalih 200 m ulice, bojijo pa se tudi tega, da bi že asfaltirani del začeli prehitro raz-kopaati, kot je navada v Kočevju. pa jih zaradi ugodnejših pogojev (ki se na koncu pozna pri ceni drv) kupijo tudi za več zim skupaj. Poziv za olepšavo mesta je namenjen tudi delovnim organizacijam. Nekatere imajo že več let pred svojimi obrati lepe parke (n.pr. INKOP), nekatere pa tudi letošnjega poziva še niso resno vzele. Opaziti pa je vrh tega, da se v nekaterih delih mesta suši okrasno drevje, na primer topoli, ki jim mrčes spodjeda korenine. Pristojni organi so bili na to že opozorjeni, pokrenili pa niso do-sel j še nič. obseg gradenj nazadovati. Vendar pa doslej delavcev, kljub zaostrenim pogojem po. slovanja, niso odpuščali. Izboljšali so kvaliteto svojih storitev, ki jih opravljajo tudi po sprejemljivi ceni. Prav zato imajo dovolj dela, čeprav je konkurenca na področju gradbene obrti precejšnja. Delajo predvsem v zgradbah, ki jih gradi v Kočevju SGP Zidar, v Ljubljani pa Megrad in SGP Zidar. Največja težava, ki je prišla z reformo, je za »Kovinarja« pomanjkanje obratnih sredstev. Kolektiv je vsako leto ob zaključnem računu namenil najmanj polovico o-s tanka dohodka za poslovni sklad, se pravi tudi za obratna sredstva. Tako so si ustvarili precejšna lastna obratna sredstva, vendar jim jih zdaj kljub temu manjka. Včasih so namreč že pri sklepanju pogodbe za delo dobili avans za nakup materiala. Danes avansov ni več. Razen tega trajajo gradbena dela dolgo, plačilni pogoji so pri gradbeništvu daljši, pa tudi investitorji niso hitri plačniki, ker jim tudi manjka denarja. Zaradi takega položaja mora »Kovinar« naročnike kreditirati. Na svojo srečo je imel precej lastnih obratnih sredstev, saj bi si- cer zašel že v precej hujše težave. Precej obratnih sredstev ima vloženih tudi v zalogah materiala. Nakuplii so namreč več materiala, ki se na trgu težko dobi. Te zaloge pa so že precej zmanjšali. Vendar pravijo, da so kljub tem težavam, ki so nastale v zvezi z reformo, zadovoljni. Za dinar je vedno težje, ker postaja trden ie pridobiva na veljavi, kar je razveseljivo. Želijo le, da bi reformo uspešno izpeljali. Pri tem pa 36 zavedajo, da reforma zahteva, da mora vsak član kolektiva kar največ prispevati k poslovnemu uspehu rod' jetja. 18 kandidatov za 10 mest Na volitvah članov delavskega sveta INKOP Kočevje, ki so bile pred kratkim, s° volivci volili zedo preudarno. To so si lahko privoščili, saj so imeli za 10 izpraznjeni« mest na razpolago kar 18 kandidatov. Za nove člane delavskega sveta so bili izvoljen*-Alojz Rauh, Ivo Tomič, DarKO Novak, Dragica Dežman, Janežič, Alojz Lovšin, Rucu šafer, Ančka Jurkovič, Anton Križ in Ludvik Regina- Podražena voda in obvezni vodomeri Za gospodinjstvo za 10 Sdin dražja voda — Do konca leta 1969 morajo imeti vse stavbe vodomere - Določen prispevek za priključek____________ Skupščina je imenovala S« posebno komisijo, ki naj P uči vse v zvezi s čim b J oskrbo Kočevja s pitno v » posebno Še z izgradnjo *>"* lišča Obrh, ki zaradi raznih pomanjkljivosti ne najde P dvidene količine vode. misijo je skupščinaJinenov» Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji sprejela odlok o javnih vodovodih na območju občine. Glavne njegove značilnosti so, da bo prispevek za priključek na javni vodovod za vse uporabnike enak (500 Ndin); da morajo imeti vsi uporabniki vode v Kočevju vgrajene vodomere do konca 1969 ( vodo-mri niso obvezni za uporabnike vode iz gravitacijskih zajetij) in da mora Vodna skupnost, pismeno ali ustno obvestiti potrošnike o morebitni začasni prekinitvi dobave vode. Skupščina je potrdila tudi novo ceno za kubični meter vode. Tako bodo plačevali občani po novem kubični me-ter vode po 55 Sdin (prej 45 Sdin), obrt (vodomeri) po 95 Sdin (prej 77 Sdin), obrt (pavšal) po 115 Sdin (prej 96 Sdin), industrija (vodomeri) 133 Sdin (prej 115 Sdin) i nindustrija (pavšal) po IGO Sdin (prej 141 Sdin). la: inž. Dušana Oražma, V’iJc* nirja Toneta KnafeU«*-torja Dragoša, Ivana inž. Miho Papiča, Ivana na in Lojzeta Ivančiča. 50 javnih nastopov v štirih letih V petih oddelkih nižje glasbene šole v Ribnici skoraj 100 učencev - Posnela jih je tudi RTV - Hedvika dobila prvo nagrado Nižja glasbena šola v Ribnici je pričela delati 1. septembra 1963. V prvem in'drugem letu je bilo na šoli 86 učencev, v tretjem 90 učencev, v šolskem letu 1966/1967, to je v četrtem letu delovanja Sode, pa 98 učencev, ki so raz. deljeni v 5 instrumentalnih oddelkov in obvezni teoretični oddelek nauk o glasbi. Sola ima oddelke za klavir. 14. maja /Pohod zmage' v Ribnici Kot smo v našem tedniku že Poročali, bo ob 22. obletnici osvo roditve Ribnice, ob proslavljanju *taeva zmage in dneva mladosti Pohod ob žici okupirane Ribnice. Prireditev, ki se imenuje Pohod znaage, se bo začela ob deveti uri dopoldne. Pohod zmage organizira T ^»razumu z ZZB NOV Ribnica občinska Zveza za telesno kulturo. DeMl se bo na manifestativni in tekmovalni del. V manifestativnem Pohodu bodo sodelovale moške, ?®nske ter mešane ekipe. Proga ho dolga 10 kilometrov, ekipe pa “Odo štele pet članov oziroma čla-™c. Prve tri ekipe bodo prejele spominske diplome. V tekmovalnem delu bodo sodelovale ekipe telesnovzgojnih in ostalih organizacij. Tekmovali bo-“P pionirji in pionirke od 7. do *»• teta starosti, mladinci in mla-“nke od 14. do 18. leta ter člani m članice od 18. do 25. leta starosti. Pionirji bodo tekli na progi, ® je dolga tri kilometre, proga Pionirk bo dolga 2 km, mladincev 6. članov 8, članic pa 6 km. Tudi te.ekipe bodo štele po pet članov oziroma članic. Zmagovalna ekipa “p prejela prehodni pokal občinskega odbora ZZB NOV. v primeru slabega vremena bo Prrieditev 21. maja. Organizator Pohoda pričakuje prijave iz Ribni-?e> Loškega potoka, Sodražice, pri; Javila pa se bodo prav gotovo tudi šolska športna društva, ekipe druž-^organizacij ter sindikalnih Podružnic. Prijave sprejema občinska Zveza za telesno kulturo v Ribici do 13. maja, na sam dan po-°oaa pa občinska tekmovalna komisija. Tudi letos pričakujejo lepo šte-sodelujočih, predvsem pa športnikov iz mladinskih vrst. K. O. Štafeta v Ribnici 4. maja kmalu po 6. uri zju-je prispela iz Kočevja v . bnico štafeta, s katero no-51 mladina Jugoslavije vsako ®to svoje pozdrave in čestit-za rojstni dan maršalu mu. v lepo okrašeni Ribni-* ^ je zbralo veliko ljudi, P1 so toplo pozdravljali nosil-r® štafetne palice. Po kraj-Programu so ponesli pa-proti Žlebiču, Velikim ^asčaan in Ljubljani mladinci nbniške občine. godala /violine/, pihala, trobila an harmonike. Obiskujejo jo učenci, ki so dama na ozemlju od Velikih Lašč do Grčaric. Čeprav se je šola že od vsega začetka borila s finančnimi in materialnimi težavami, je dosegla ,v razrareoma kratkem času kar lepe uspehe. Tako je posredovala ob činstvu skupno 50 uspelih javnih nastopov, ki so bili organizirani samostojno ali v sodelovanju z osnovno šolo in drugimi kulturnimi in drubeno-političnimi organizacijami, šola je pripravila tudi samostojen program, ki ga je posnela RTV Ljubljana. V tem šolskem letu je (17. decembra 1966) v Slovenski filharmoniji na oddaji »Pokaži, kaj znaš« sodelovala tudi učenka klavirskega oddelka Hedvika Petje, ki je dobila 1. nagrado strokovne komisi. je. V štiriletnem obdobju so ustanovili tudi že pet ansamblov, ki so sodelovali na vseh javnih prireditvah. Darujte kri! Kot vsako leto bo v ribniški občini tudi letos krvodajalska akcija. Vodi jo organizacija RK. Odvežem krvi bo 12. in 16. maja. Letos naj bi darovalo kri 600 občanov. Občinski odbor RK, ObO SZDL in ObSS so naslovili na delavske svete, sindikalne po- V LOŠKEM POTOKU so imeli v nedeljo, 30. aprila družniee in občane več pozi- goste iz Ljubljane, ki so zaigrali domačinom igro »Hči vov, s katerimi jih vabijo k mestnega sodnika«. Za prebivalce v tem oddaljenem sodelovanju v tej humani ak- kraju je bila uprizoritev pravo doživetje. (Foto: Drago ciji. Mohar, Ribnica) PRED KRVODAJALSKO AKCIJO V RIBNIŠKI OBČINI Od petih litrov krvi lahko vsak odstopi 2 del! Pred nekaj leti je bila Ribnica med tistimi občinami, ki so plan prvodajalcev močno presegale, zadnja tri leta pa število krvodajalcev upada - Kje je temu vzrok? Splošno je že znano, da je kri zdravilo, ki ga ni mogoče umetno narediti v tovarnah, potrebujemo pa ga pri operacijah, porodih, nesrečah in pri zdravljenju mnogih bolezni. To dragoceno zdravilo lahko dobimo le od sočloveka. Vsakdo ima 5 litrov krvi v telesu, in če jo odstopi le 2 del, ne bo nobene škode. Mnogi se po odvzeti krvi ce- lo bolje počutijo. Ker porabijo ljubljanske bolnišnice vsak dan toli’:o krvi, kolikor je zberejo pri 200 do 250 krvodajalcih, je izdelan republiški plan odvze- Vreme in gostje so presenetili gostince Med prazniki je Ribnico obiskalo precej izletnikov, gostinci pa na tak obisk niso bili pripravljeni V vseh treh prazničnih dneh je Ribnico in okolico obasikalo precej. turistov in izletnikov. Večina je obiskala prodajalno spominkov in muzej v ribniškem gradu. Pri gradu pa se je zapletlo — vendar ne pri muzeju, ampak pri kavami. Gostje, ki so imeli srečo, so dobili v kavarni sedež, oni s posebno srečo pa so bili celo postreženi. Vendar razočaranju obiskovalcev ni bila kriva natakarica, saj sama res ni mogla postreči vseh gostov. Tudi na upravi Gostinskega podjetja v Ribnici, ki je od 1. aprila v sklopu DAJ-DAM Ljubljana, so zatrdili, da oni niso krivi, saj niso pričakovali takega navala gostov. Računali so, da bo za praznike slabo vreme ... Krivo je torej vreme, ker je bilo lepo! P.S.: Pa vendar bi se dalo delo bolje organizirati, če bi gostinci že pozimi mislili, da bo enkrat le prišla pomlad in lepo vreme. ma krvi. Ribniška občina bi morala zbrati vsaj 600 krvodajalcev v akciji, ki bo 12. in 16. maja. Ali bomo lahko zbrali tolikšno število prostovoljcev? Pred leti je bila Ribnica med tistimi občinami, ki so plan odvzema krvi vedno presegale, zdaj pa že tri leta število krvodajalcev vedno upada. Lani je oddalo kri namesto 600 le 317 krvodajalcev. Skupno je v občini že 22 zlatih in srebrnih značk, kar pomeni, da je veliko občanov, ki stalno sodelujejo v krvodajalskih akcijah. Pogrešamo pa sodelovanje mlajših občanov. če bi vsak od 123 značkar-karjov navdušil za krvodajalstvo le 5 znancev in prijateljev, bi jih zbrali 615. Ne verjamem, da je humanost med našimi ljudmi tako upadla zato poglejmo še druge vzroke slabega odziva. Mnogi se tudi izgovarjajo, da jim podjetja ne dajo prostih ur, ponekod celo zamujene ure trgajo od zaslužka. Drugje pa imajo krvodajalci dela prost dan, kadar gredo na odvzem krvi. V naši sosednji občini Cerknici so podjetja sprejela skJep, da bodo krvodajalci imeli dela prost dan, drugi pa bodo delali malo dlje in nadoknadili zamujeno. Tako bodo v krvodajalski akciji sodelovali vsi. V Cerknici so podjetja prevzela tudi patronat nad proslavo krvodajalcev 4.junija. Tako je podjetje BREST namenilo 60.000 Sdin, KOVINOPLASTIKA pa 50.000 Sdin za pogostitev. Nič čudnega torej, če plan odvzema krvi presegajo. Tudi pri nas bi se dalo marsikaj napraviti, vsekakor pa moramo kot aktivisti sodelovati vsi in takoj začeti z zbiranjem prijav za akcijo. Med našimi podjetji so se doslej le v Kovinskem podjetju resno lotili dela. Zbrali so že prijave in seznam poslali občinskemu odboru RK. Naj bo torej to podjetje dru-gim za zgled! VESNA LAVRIČ Šilčevi noži ne zarjave Edini izdelovalec najmanjših obodi za sita in lesenih nožev je v ribniški občini Anton Šilc iz Zamostca - Kmet, ki pozimi in v slabem vremenu ne počiva Svoj!!*. s‘lc iz Samostca na izdelke - lesene nože aoS,“ «*!» ‘-k dru • roki drži tudi remgl#i8V°j “delek P° kate-8I°vi: najmanjši siti (Foto: Primc) Noži, ki jih izdeluje Anton Sile iz Zamostca piri Ribnici, res ne zarjave, ker so — leseni. Delati jih je začel leta 1964 po naključju in je vse do danes edini izdelovalec lesenih »rostfrei« nože> Potekla mandatna a' tor zaželel novi skup-n obilo uspehov pri delu, rnii°iPa vsakemu posebej iz oriK taljižno darilo. V imenu ooormkov se je predsedniku 'best^U Vrviščarju s toplimj seaanu zahvalil Martin Cr- eden dolgoletnih in arejših odbornikov. v nadaljevanju seje sta kov ^?,r.ise£i novih odborni-lovniu zbor ^ zborde- seiftv, skupnosti na ločenih ka „Vol^a svoja predsedni skeBa „ predsednika občin-|a zbora so izvolili Aloj-Vorna> direktorja trgovini Ujetja ASTRA iz dom < ’ sioer Pa domač.tia, deiovn-K BušinJe vasi. Zbor h skupnosti pa je za predsednika izbral Franca Vrviščarja. Na skupni seji obeh zborov je bil s ploskanjem sprejet predlog za novega predsednika in podpredsednika, nato pa so odborniki s tajnim glasovanjem izvolili Petra Vujčiča, direktorja tovarne BETI, za predsednika in Sla va Prevaljška, dosedanjega načelnika oddelka za gospodarstvo, za podpredsednka občinske skupščine. Ko se je novi predsednik Peter Vujčič zahvalil zn zaupanje, je poudaril, da je bi- lo delo stare skupščine, posebno pa njenega preds dni-ka Franca Vrviščarja, zelo požrtvovalno in uspešno ter da si bo nova skupšč na prizadevala nadaljevati že načrtno delo na vseh področjih. Ob tem je prosil za podporo in sodelovanje vseh od bomikov. Zatem so izvolili še občinsko komisijo za volitve in imenovanja: pred edn.k je Ernest šaver, člani pa: Pepca Jelenič, Slavo Prevaljšek, Martin Crnugelj, Anton Urbas, Julijana Kočevar in prof. Jože Dular. Po seji so se stari in novi odborniki odpeljali na Vino-mer, kjer so imeli skupno kosilo. sal nagradno tekmovanje za ureditev in okrasitev oken ter pročelij hiš, še posebej pa nagrade za najlepše urejene izložbe v trgovinah in poslovnih lokalih. Mimo tega potekajo priprave za svečan zaključek olepševalne akcije z večjo turistično prireditvijo, vendar podrobnosti o tem še niso znane. Hkrati s tem iščejo v mestu tudi primeren prostor, kjer bi lahko takoj odprli turistično pisarno s potrebnimi informacijami, menjalnico tuje valute in prodajo spom nkov. Zbegani avtomobilist podrl dekle 3. maja dopoldne se je pripetila huda prometna nesreča v Metliki na Cesti bratstva in enotnosti. S te ceste je nenadoma zavil proti Božakovemu voz s konji Jožete Peruše, ne da bi voznik nakazal spremembo smeri. Novomeščan Milan Ilič je zaradi tega z avtomobilom zavil na pločnik in se izognil trčenju, pri tem pa je podrl Jožico Vidmar. ga je še kopxa drugih zadev, ki čakajo boljših časov; med njima bi navedel le nekatere: razmere v trafo postajah, razmere borcev in socialno ogroženih otočanov, zaposlovanje mladine z dokončano oseanletiko, otroško varstvo, kultumo-prosvetna in športna dejavnost v mestu, elektr fi-kacija vasi itd. Ob vsem tem pa si bomo prizadevali pospešiti pogozdovanje in rešiti vprašanje gradnje mostu čez Kolpo, ker je ta že dalj časa za ves težji promet zaprt. »Uspeli bomo s skupnimi močmi!« Metličan Slavo Prevaljšek je bil doslej načelnik oddelka za gospodarstvo v občinski upravi, še prej pa sekretar občinskega komiteja ZKS. Ima končano srednjo šolo ekonomske stroke in je, čeprav še mlad po letih, eden najbolj izkušenih gospodarstvenikov na domačem področju: — Kljub reformi, s katero se posamezni kolektivi še precej ukvarjajo, si moramo hkrati prizadevati za urejevanje terciarnih dejavnosti. Za reševanje zadev s tega področja so imele naše delovne organizacije že doslej veliko razumevanja. Izkazalo se je, da je bilo tako sodelovanje zelo uspešno, morali pa ga bomo še nadalje razvijati in krepiti, če bomo hoteli uresničiti načrte skupnega pomena. ,r Nadaljevali bomo s politiko prejšnje obč nske skupščine in z že začetimi akcijami, kot so vodovod, ureditev cest, trgovine itd. V bodoče bo naše delo usmerjeno zlasti v povezavo vsega gospodarstva, prebivalstva in druž-beno-poli>tičnih organizacij, kajti le s skupnimi močmi in' napori bomo lahko uspeli. Prebivalci Podzemlja in okoliških vasi so se nedavno tega lotili gradnje novega gasilskega doma, v katerem bodo tudi prostori za družbene organizacije in kulturno dejavnost. Prostovoljno delo lepo napreduje. Kakor so povedali sami^ pa se ga udeležujejo največ v slabem vremenu, kadar imajo kmetovalci največ časa-Da jim ne bi kaplje dežja škodovale, imajo za vsak primer s seboj pletenko domače kapljice. (Foto: Ria Bačer) Ob zatonu srednjeveškega cehovstva v Metliki Pa i ' K-893 SO v zadnjič prenašali cehovsko skrinjico, kmalu nato del ■ srednjeveškega cehovstva konec. O tem, kako so metliški roko- Cl nekdaj delovali, nam je poslal sestavek domačin Anton Guštin Skem __ Povsod v srednjeve-kodein ’ 50 imeli tudi ro-Mesto J* ,^etUke svoj oeh. ni bllo majhno, zato lunina vsaka rokodelska večiih o Syojesa ceha, kot v Hrastih ^ in nemških le nai&tJS?™6* 80 v Metllki ko del(SlnejŠi ^vljarji lah-ZaciM ^V P°sebni »rganl- ženiu TL u’ ka,kor »o zdru-j^JU tedaj rekli, krojač? °brtniki: usnjarji, ji so < ’ ? r^- kovači, mizar- Člansw, i t®k° maloštevilno , • oa niso mogli ime- ti samostojnih združenj, temveč so bili vsi skupaj člani nekega obrtniškega društva. Le čevljarska stroka je bila takrat močno razvita, ker so metliški čevljarji oskrbovali z obutvijo poleg Bele krajine še dokaj obširno območje sosednje Hrvaške. Zaradi tega je čevljarska obrt zelo cvetela in marsikateri mojster je obogatel. Vsak ceh Je imel svojo skrinjico, imenovano »ladica«, dolgo okoli 60 in visoko 50 cm ter okrašeno z rezbarijo in intarzijo. V teh skrinjicah so shranjevali rame listine, kakor so delovne pogodbe med mojstri in pomočniki, učne pogodbe z vajenci itd. Razen tega so imeli v ladici blagajniško knjigo in društveni denar. Vsaka skrinjica je imela 2 ključa: enega je imel predsednik, drugega blagajnik. Člani ceha so se sestajali enkrat na mesec ter razpavljali o društvenih zadevah. Skrinjico je imel doma predsednik ceha; tega so izvolil i člani in je bil običajno eden najuglednejših mojstrov. če je predsednik umrl ali zaradi starosti odstopil, so izvolili novega. Ob tej priložnosti so s ceremonijo prenesli skrinjico na njegov dom. Prenos je bil navadno proti večer«, ko se je delal mrak. Vsi člani ceha so se zbrali pred hišo bivšega predsednika, prinesli okrašeno skrinjico pred hišo, jo položili na pripravljena nosila, ki so jih dvignili 4 izvoljeni člani, nato pa se zvrstili v sprevod. Skrinjico so od vseh strani obstopila belo oblečena dekleta z dolgimi razpuščenimi lasmi, na glavah pa so imela iz svežih cvetlic spletne ven- čke. V rokah so nosile goreče sveče. Za dekleti so šli v sprevodu ostali člani ceha. Tak sprevod se je vil po mestnih ulicah do hiše novega predsednika, kjer jih je ta s člani družine lepo sprejel. Ko so skrinjico ponesli v hišo, jim je novi predsednik pripravil gostijo, ki je trajala pozno v noč. Okoli leta 1893 so v Metliki zadnjič prenašali cehovsko skrinjico. Kmalu nato, konec devetnajstega stoletja, pa je društvo prenehalo delovati, Tako je bilo srednjeveškega cehovstva v Metliki konec. Kopališče na Kolpi bodo začeli urejati V okviru programa srednjeročnega zmzvoja turizma .v metliški občini so se odločili za takojšnjo ureditev kopališča v Metliki. Po začrtanem programu nameravajo urediti dostop do Kolpe, camping prostor, obnoviti oz. dograditi kabine, omarice za shranjevanje obleke, sanitarne prostore ter bife z manjšo restav. racijo in prodajo spominkov. Za navedena dela so že razpisala licitacijo, najbodjši po. nudnik pa bo lahko v kratkem začel delati, ker bi radi imeli v glavni sezoni novo kopališče že odprto. Krašnji vrh je dostopen z vozili Najbolj hribovita vas v občini Metlika Krašnji vrh je bila vsa leta nedostopna za motoma vozila, pred kratkim pa so vaščani le dobili cesto. Na pobudo krajevne skupnosti Radoviča in s sodelova. njem občanov z Radoviče in s Krašnjega vrha so v iC-kordnem času zgradili 2,5 km ceste do vasi. Prejšnjo ozko in zasilno pot so razširili in utrdili tako, da zdaj lahko po njej vozijo tudi težji kamioni. Ko je pred dnevi prvi tovornjak pripeljal v vas, Jb bilo pravo veselje. Za prizadevno in požrtvovalno prostovoljno delo, ki je bilo na kraškem terenu silno težavno, zaslužijo pretok valci obeh vasi vso pohavlo. Mehanična delavnica bo v kratkem odprta V soboto bo tehnični prevzem gradbenih in drugih del pri gradnji nove sodobne mehanične delavnice v Metliki, ki jo investira SGP PIO* NIR iz Novega mesta. Te dni so pionirjevci dokončevali zadnja dela in dovažali stroje, uredili pa bodo še zunanjo okolico stavbe. če pri prevzemu ne bo večjih pripomb, bo mehanični servis lahko začel poslovati še ta mesec. Lastniki motornih vozil že komaj nanj čakajo, saj bo to edina večja in sodobno opremljena mehanič. na delavnica v vsej Beli krajini. Okolica vinske kleti postaja lepša Delavci metliškega Komunalnega podjetja so te dni začeli urejati park pred vinsko kletjo. Okoli zelenega travnatega pasu, ki bo kmalu' pokošen, so posadili rože trajnice in nekaj okrasnega grmi-| čja. če bo zelenica z nasadi ostala mestu v okras, pa Je še vprašanje, ker otroci, pa tudi nekateri odrasli ta’-'h pridobitev doslej niso preveč cenili. Šolarji začenjajo delovno akcijo Učenci višjih razredov metliške osemletke so te dni začeli s prostovoljnim delom urejati okolico nove šole. Vsa potrebna zemeljska dela, ki jih ni malo, bodo opravili sami do zaključka šolskega leta, ker bodo med počitnicami prostor pred šolo že asfaltirali. Pred kratkim so tik nove šolske stavbe zasadili tudi nekaj topolov. S tem delom so pohiteli, čeravno ureditveni načrt še ni povsem izdelan; to pa zato, ker učenci in vzgojitelji komaj čakajo na senco dreves, če bi s tem še odlašali, letos topolov ne bi mogli več saditi. Za poslanca je izvoljen še Ferdo Šepetave Na seji občinske skupščine v Brežicah so 4. maja zaprisegli vsi na novo izvoljeni odborniki. Nihče izmed njih ifi bil odsoten. Na dnevnem redu so bile tisti dan tudi ponovne volitve poslanca or-ganizacijsko-političnega zbora skupščine SRS. Kandidati so bili Franc Kebe, Miha Ha-ler, Vili Kosirnik in Ferdo Šepetave. Navzočih je bilo 61 odbornikov in vsi so volili. Franc Kebe je dobil 26 glasov, Miha Haler 3 glasove, Ferdo šepetave 32 glasov, Vili Kosirnik pa nobenega. Za poslanca je bil izvoljen dosedanji odbornik in direktor kmetijske zadruge na Bizeljskem Ferdo Šepetave, ki je dobil na volitvah največ glasov. Za ureditev vodovodov bo premalo denarja Svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve ter svet za finance v Brežicah bosta pregledala predračune za gradnjo vodovodov v občini in predlagala razdelitev sredstev za sofinanciranje. Za ureditev vodvodov je 10 interesentov, zato bo treba denar smotrno razdeliti. Za te namene je v proračunu na (razpolago 100.000 Ndin. Prednost bodo gotovo imele tiste krajevne skpunosti, ki bodo name pripravljene prispevati kar največji delež. Vice Vukov in Beti Jurkovič v Brežicah Dom armade v Brežicah je 4. maja priredil koncert zastavnih in narodnih melodij, na katerem so nastopali Beti Jurkovič, Vice Vukov, Vera Lehpamer in Mira šisler. Spremljali so jih veliki plesni orkester, mali narodni orkester in ansambel električnih kitar vojaške kapele zagrebške garnizije. Gostje so nastopili dvakrat: popoldne za mladino in vojake, zvečer pa za odrasle prebivalce. Dvorana Prosvetnega doma je bila obakrat nabito polna. Poleg Beti in Vukova je navdušila tudi mlada Mira Šisler, ki je pr:d kratkim debitirala na RTV Zagreb in posnela nekaj pesmi za »Jugo-ton«. M. JARANOVIĆ Družbeno premoženje je prenizko zavarovano Delovne organizacije v brežiški občini bodo morale nameniti odslej več denarja za požarno varnost, obenem pa že tudi razmišljati o višjih vsotah za zavarovanje družbenega premoženja. Služba požarne varnosti pri občinski skupščini je namreč ugotovila, da je premalo čuvajev, in zabeležila tudi vrsto drugih pomanjkljivosti. Število požarov je lani poraslo. Pet jih je bilo na družbenem imetju in devet pri zasebnikih. Skupna škoda znaša 134.770 Ndin. Požarom je največkrat botrovala nepazljivost in malomarnost ljudi ter neurejenost zgradb. Lani 159 prometnih nesreč V letu 1966 so v brežiški občini na novo registrirali 118 vozil. Podaljšali so 1350 registracij motornih in priklopnih vozil. Preizkusnih tablic so izdali 169, vozniških dovoljenj pa 387. V tem času so zabeležili 159 nesreč. Med njimi je bila ena s smrtnim izidom, 69 ljudi pa je bilo telesno poškodovanih. Vozniška dovoljenja so med letom odvzeli 8 voznikom. OB RASTLINJAKIH BO ZRASEL BRESKOV NASAD Na Čatežu zasajajo breskve V- ravnini ob Savi je ugodno podnebje za vzgojo breskev - Letos bodo zasadili 13 hektarov - Ves nasad bo obsegal 37 hektarov - Povpraševanje po breskvah vsako leto narašča - Zaradi bližine avtomobilske ceste bo prevoz lahko zelo hiter - Zveze so ugodne v obe smeri: proti Ljubljani in proti Zagrebu Pogled na gostišče GRIČ, ki ga je prevzelo Gostinsko podjetje iz Brežic «—4—« “««■*hni,n bod o v režic. Preurejeni gostinski prostori bodo kratkem odprti. (Foto: J. Teppey) ‘ Na površinah kmetijske zadruge Brežice na Čatežu že zasajajo breskve. Zemljišče, ki meji na zastekljene rastlinjake, meri okoli 50 hektarov. Na njem so v glavnem gojili vrtnine pa tudi žito in druge pridelke. Za vrtnine bodo odslej pustili le 15 hektarov. Zaradi velike sezonske ponudbe zelenjave in zaradi oddaljenosti tržišča bodo te površine zadostovale. Veliko večje pa je na trgu povpraševanje po breskvah. Za vzgojo teh se je zadruga odločila po proučitvi podnebnih razmer, ki so zelo ugodne zaradi lege zemljišč ob Savi. Nasade bo možno tudi namakati, če bo kdaj pritisnila suša. Na ta korak oziroma usmeritev zadruge je seveda vplivalo tudi tržišče. Breskve s Čateža bodo prodajali predvsem v Zagrebu in v Ljubljano. Letos bodo zasadili z mladimi drevesci 13 hektarov in avgusta bodo sadike že ce- V BREŽICAH IN PIŠECAH PRIČAKUJEJO Več kot 1000 Kozjancev na julijskih proslavah! Proslav se bodo udeležili tudi številni gostje iz šestih slovenskih in štirih hrvaških občin — ZZB Brežice za pravilno delitev sredstev sklada za borce — Regresi za letovanja borcev - Predlog za pomoč vietnamskemu ljudstvu Zveza združenj borcev je dejavnik, s katerim je treba resno računati. To je bila osrednja misel na plenumu občinskega združenja ZB NOV Brežice v petek, 28. aprila. Na plenumu so razen vprašanj organizacije obravnavali tudi politična in ekonomska vprašanja ter delovna področja članstva. Povedali so, da ne gre podcenjevati organizacije, ki štejejo več kot 2000 borcev, rezervnih oficirjev in podoficirjev in vojaških vojnih invalidov. Občinsko združenje, katerega delovno področje je torej obsežno, skrbi med drugim za gmotne razmere borcev, invalidov in njihovih družin. Sklad za borce bo imel letos za okoli 1,5 milijona Sdin manj kot lani, čeprav so se potrebe povečale. Za priznavalnine bo na voljo 8 milijonov, za študijske podpore 7 milijonov, za zdravljenje in rekreacijo pa 1 milijon Sdin. Občinski komisiji so priporočili, naj starejše borce enakovredno vrednoti, ko bo obravnavala priznavalnine. Pripomnili so. da bi se morali upravni organi in komisije bolj posvetovati s krajevnimi organizacij jami ZB, saj bi morale te imeti boljši pregled nad skladom. V razpravi o letovanju v Savudriji — letos bo tam oskrbni dan 22 Ndin — so se pogovorili, da bodo sprejemali prijave do 20. maja, nakar bo sekretariat s predstavniki krajevnih organizacij določil, 20.000 Ndin za spomenik NOV Za dejavnost družbenih organizacij in društev je letos v proračunu občine Brežice namenjenih 268.000 Ndin. V tem znesku je upoštevana tudi dotacija NOB v Brežicah. Ta znaša 20.000 Ndin. Družbene organizacije bodo prejele 60.000 Ndin več, kot so dobdle lani. kako bo z ležišči, s katerimi razpolaga občinsko združenje. Zmenili se bodo tudi, kdo bo dobil regres in kdo bo letoval na stroške združenja. Regres bo 5 Ndin za oskrbni dan, dobili pa ga bodo predvsem tisti, ki še niso letovali, in tisti, ki so med najbolj delavnimi v organizaciji. Za kreditiranje stanovanjske zidave borcev bo tudi letos denar, seveda pa bo morala občinska skupščna v tem primeru zagotoviti 50-odstot-no udeležbo. živahno so se pomenkovali o proslavi Kozjanskega odreda v Pišecah in Brežicah, kjer bodo med drugim odkrili spomenik padlim in podelili domicil tej enoti. Pričakujejo, da se bo proslave 1. in 2. julija v Brežicah udeležilo več kot 1000 borcev Kozjanskega odreda ter več tisoč gostov iz šestih slovenskih in štirih hrvaških občin Na plenumu so predlagali pomoč vietnamskemu ljudstvu s krvno plazmo in denarjem. V kratkem bodo ustanovili občinski odbor za pomoč Vietnamu, v njem pa bodo borci, predstavniki druž-beno-političnih organizacij in Rdečega križa. Plenum je končal delo z ne- kaj sklepi organizacijske narave, pri čemer pa ni sprejel odstopa predsednika občinskega združenja. Sekretar ObK ZKS Bukovinsky je pohvalno ocenil delo članstva, ki se je izkazalo zlasti v pripravah na volitve in izvedbi, hkrati pa je pozval združenje, naj bd si še bolj prizadevalo. 25. maja »Pokaži, kaj znaš« v Brežicah V mesecu mladosti daje občinski komite Zveze mladine v Brežicah prednost kulturnim prireditvam. Po vseh aktivih so se pripravljali že daljše obdobje na krajevne prireditve »POKAŽI, KAJ ZNAŠ«. Do sedaj so bdle te v Artičah, na Bizeljskem, v Dobovi in Cerkljah. Najboljši bodo 25. maja sodelovali na osrednji prireditvi v Brežicah, odtod pa bodo zmagovalci odšli nastopat v Ljubljano. Na prireditev v Brežicah so mladinci povabili tudi RTV. S temi prireditvami so poči: vili dsejavtnast po aktivih in mladina je pokazala zanje veliko zanimanja. pili. V bližini Save bodo rat sle manj odporne sorte, v oddaljenejših predelih pa sorte, ki za pozebo niso preveč občutljive. Na zemljišču, kjer ta čas zasajajo breskve, so že vgrajeni cevovodi za površinsko namakanje. V poletju namreč nastopajo krajša sušna obdobja in tedaj bodo lahko umetno dovajali vodo. Prihodnje leto bodo zasadili 10 hektarov površine in nato še 14. Nasad se bo torej razprostiral na 37 hektarih. čez štiri leta bo letošnji nasad že začel roditi. V obdobju, ko bodo nasadi n ^ ^ imele tovih, da je bil dosežen velik posebno obeležje 25. obletni- napredek na področju izven- ^ gveze pionirjev Jugoslla- šolske vzgoje otrok v okviru Zveze pionirjev, Zveze mladine in drugih organizacij, društev in klubov, ki delujejo v sklopu Zveze pionirjev. Precej uspehov so dosegli tudi z letovanjem otrok in šolske prehrane predvsem tam, kjer so starši in člani DPM pomagali z nabiralnimi nirjev v današnjih pogojih, ki so jih sprejeli na razširjenem plenumu ZPM Slovenije. V jubilejnem letu, ob 25-letnici ustanovitve in delovanja Zveze pionirjev Jugoslavije morajo vse organizacije Zveze prijateljev mladine in druge organizacije, ki vklju- KRŠKE NOVICE ■ SINDIKALNA PODRUŽNICA Tovarne papirja se Je pridružila akciji za zbiranje pomoči demokratičnemu Vietnamu. Prvi dan akcije so zbrali 270.000 Sdin, 10 Članov pa se je prijavilo, da bo dalo kri. ■ OBČANI VIDMA NISO ZADOVOLJNI s trgovino, ker jih slabo oskrbuje z zelenjavo in kruhom. Solate ni mogoče dobiti, kruha pa v dopoldanskem času vedno zmanjka. Potrošniki upajo, da bo bolje, ko bo zgrajena nova trgovl- zlikovci vdrli v blagajno pri bazenu. Bili so razočarani, saj je bila blagajna prazna. Zato so svojo jezo znesli nad gramofonom in mikrofonom ter ju pokvarili. Srečo so poskusili tudi v slaščičarni, ki Ima lokal pri bazenu, pa tudi tam niso našli ničesar koristnega. Vlom Je dobro opozorilo, da ne bo varno puščati denarja niti v dobro zaklenjenih prostorih. Organi Javne varnosti primer raziskujejo. ■ KOLEKTIV TOVARNE PAPIRJA se je pretekli teden poslovil akcijami. Manjši pa so bili n* ™ nmH ruwn oe ja »cunj « USpehi tam, kjer SO ’ bila od dolgoletnega sodelavca. Pokoj- potrebna večja sredstva: na ni Franc Žabkar iz Straže pri Ra- £odročiu predšolskem in Šol-ustneza not.rebam nrablvalstva. ki> U je bll v podjetju zaposlen f ^ kot dežurni električar, je tragično skega varstva otrok. izgubil življenje v pretepu, ki so ga izzvali na prvomajski veselici pri Raki. ■ NA NEDAVNIH VOLITVAH organov upravljanja v Tovarni pa- 1 br vo p©k sam. — gasilsko društvo je r&vkor končalo z nabiralno akcl-novo motorno brizgalno. Na-yj*\° je dovolj denarja, da si Jo °° lahko kupilo. ,,*V&AK CAS SE BO ZAČELA »'OClTNikKA SEZONA, sindikal-počitniškega doma v Vrsar-r* Pa 9e niso začeli popravljati, S* občinska skupščina Poreč »e ‘» Izdaja dovoljenja. Ce ne bodo {*>hitell, se lahko zgodi, da bo m n? tudi še v letošnji sezoni v mb«m Rtnnlu. ustreza potrebam prebivalstva. ■ KEGLJAŠKI KLUB je za 1. maj organiziral tekmovanje sindikalnih podružnic v borbeni partiji. Tekmovanja se Je udeležilo veliko Število podružnic. Zmagala je ekipa Agrokombinata pred Tovarno papirja. a SLABA UDELEŽBA. Občinski sindikalni svet je za 1. maj priredil svečano akademijo. Nastopil Je komorni mofikl zbor iz Celja pod vodstvom znanega profesorja in dirigenta Egona Kuneja. Na pol prazna dvorana ni bila najboljše spričevalo za Krčane . . . ■ V NADALJEVANJU ZASAVSKE šahovske lige je 10-članska ekipa Krškega v Brežicah premagale domačine s 6 in pol : 3 in pol. S to zmago so se Krčani vsaj delno potolažili za nedavni poraz proti Brežicam (10:1) Udeleženci plenuma so sklenili, da je treba uresni- Na plenumu so mnogo govorili o otroškem varstvu v občani. Svet za socialno varstvo, svet za izobraževanje, šolski kolektivi, občinska Zveza prijateljev mladine in drugi so sodelovali pri pripravljanju perspektivnega načrta otroškega varstva v občina. Načrt bo v kratkem času izdelan in ga bodo kmalu dali v razpravo. To so le nekateri problemi, ki so jih obravnavali na plenumu. Zveza prijateljev mladine in šole bodo morali tudi v prihodnje pritegniti k organov upravijuiiju v ■/- ■ ^ pirja je glasovalo 93 odst. volivcev, K0F16C ITI3J3 K0nT6r6nca sodelovanju še več starš ev- nekaj glasovnic pa Je bilo neve- komunistov V Krškem ljavrdh. Ker je precej delavcev na Kuniunioiuv v rvrbKCiii rednem letnem dopustu, smatrajo, Na občinsko konferenco da*ezASPlh MAJ*je*1 kolektiv Zve-e komunistov v Krškem tovarne svečgjro podelil prizna- bo letos vabljenih manj dele-nja in nagrade članom kolektiva, ga^v kot doslej. Konferenca 20 LESKonirtetZa°To-ie^i£ bo imela izrazito delovni zna-nepretrganega dela J© bilo nagra- čaj. Osnovne organizacije jenih 78 delavcev; za 20-letnico pa frodo izkoristile čas do kon-so prejeli priznanja naslednji de- f rtumravp o reor- luvci: Ivan Bevc, Vilko Falkner, terence za razprave o reur Miha Haler, Pavel Krošelj, Vinko ganizaciji ZK in izobhkova- _____________ Ledinek, Viljem Mežič, Anton Mu- le predloge Za način združe- „ NEUČAKANI TATOVI. 2e ster, Marija Novak, Justin Rrc, članstva v nrihodnie. prvi dan poslovanja so neznani Marijan Ponikvar, Breda Ribič, 1 P proizvajalcev, kajti le s tesnim sodelovanjem bo mogoče rešiti vse probleme. —4c Jože Habinc spet predseduje CDS v Celuloz* V CELULOZI so volitve organov dobro potekale. Izvolili so 6 delovskih svetov delovnih enot, centralni delavski svet in upravn. odbor. Za predsednika centi alnega delavskega sveta je bil ponovno izbran Jože Hanine, vodja oddelka za pripravo kisline. Dolžnosti predsednika upravnega odbora so zaupali Stanetu Pevcu, ki vodi oddelek za merjenje in regulacijo. Centralni delavski svet šteje 41 članov, upravni odbor pa 9 članov. Krško: obrt ne dohiteva potreb Obrt v občini Krško še vedno zaostaja za potrebami gospodarstva in prebivalstva. Z naraščanjem družbene potrošnje, večjo uporabo tehničnih naprav v gospodinjstvih in naraščajočo motorizacijo ter stanovanjsko izgradnjo je ta hiba še bolj očitna. V obrtnih dejavnostih predvidevajo letos za 3.3 odst. manjši dohodek kot lani, medtem ko naj bi narodni dohodek v tej panogi narastel za 5 odst. Takšne ocene pogojuje manjše število investicijskih naložb, na to pa je vezanih tudi manj obrtnih storitev. Uslužnostna obrt pa bi lahko zacvetela, če bi bila deležna pravega razumevanja. Na delo se jih vozi nad 500 CELULOZA je od novembra do marca organizirala avtobusne prevoze delavcev na delo. Z avtobusi jih je prihajalo na delo 485, z vlakom pa 38, Cene avtobusnih prevozov so ostale nespremenjene, medtem ko se je prevoz z vlakom zelo podražil. Izdatki za pokritje razlike za vozovnice nad 12 Ndin so lani zelo narasli in so znašali 178.613 Ndin. Nižje cene v krški ELEKTROTEHNI V krški poslovalnici ljubljanske ELEKTROTEHNE so precej znižali cene sobnim lestencem, radioaparatom in transistocr-jem. Na zalogi imajo tudi pralne stroje CASTOR — RADE KONČAR (10 operacij) po 294.500 Sdin, CASTOR (13 operacij) po 390.270 Sdin, REX — GORENJE (7 operacij) 264.600 Sdin in REX (10 operacij) 294.400 Sdin. Znižali SO tudi cene nemškim brivskim aparatom BOBI-SCHER na 11.700 Sdin. Krajevne skupnosti bodo upravljale z vodovodi Krajevne skupnosti bodo letos prevzele v upravljanje krajevne vodovode, pokopališča, krajevne poti in sejmišča. Razširitev samouprave obeta živahnejšo dejavnost po vsej krški občini. V krajih, kjer plačujejo pristojbino za uporabo mestnega zemljišča, bodo morali sveti krajevnih skupnosti uporabljati ta denar zelo razumno in namen-sko. Pojačena gradbena skupina Splošno obrtno podjetje v Krškem je okrepilo gradbeno skupino, da bo lahko opravilo čimveč naročil med sezono. Svoje usluge ponuja podjetje predvsem zasebnikom, katerim opravijo njegovi obrati steklarska in druga obrtniška dela. Arp6s¥nz^\, 19 (894)* Jutri občinska konferenca SZDL v Sevnici Jutri dopoldne se bodo ob 8. uri zbrali v gasilskem domu člani občinske konference SZDL sevniške občine, povabljeni gosti in člani dosedanjega občinskega odbora na prvo sejo občinske konference. Po poročilu o dosedanjem delu in referatu predsednice občinskega odbora Elke Grilc bodo izvolili nov izvršni in nadzorni odbor, predsednika in podpredsednika konference ter člane republiške in zvezne konference. Razpravljali bodo tudi o osnutku pravilnika občinske organizacije SZDL. Staro in novo v Šentjanžu ■ SKOZ STREHO ŠENT-JANSKE POŠTE curi ob vsakem nalivu. Poštni uslužbenca ne morejo nemoteno niti do telefonske centrale, včasih pa morajo na urad tudi đkDzi okno. Za izreden vstop na pošto je morala posredovati že milica. ■ PRVOMAJSKE PRAZNIKE SO ŠENTJANŽANI prebi- li na izletih, mnogi pa so Sli n Lapušnik, kjer je Aleksander Perko odprl vinotoč. ■ MINULIH VOLITEV SE JE UDELEŽILO 92%> volivcev šentjanškega območja v glavnem že v dopoldanskih urah. Pripravljajo tudi uvedbo krajevnega samoprispevka za popravilo prosvetnega doma. ap Bo prodana nekdanja šola v Podvrhu? Svet za družbeni plan in finance je v soboto, 6. maja, razpravljal tudi o nadaljnji usodi zgradbe nekdanje šole v Podvrhu. Doslej sta se prijavila že dva kupca, zanjo pa se zanima tudi krajevni odbor SZDL, ki želi v njej urediti prostor, kjer bi se vaščani sidrali ob različnih priložnostih. Svet je sklenil, naj bo zgradba prodana na licitaciji najboljšemu ponudniku. Z izkupičkom bodo najprej poravnali stroške krajevnega odbora SZDL, ki jih je imel doslej z vzdrževanjem zgradbe in napeljavo električne razsvetljave. Pred razpisom licitacije mora zgradbo oceniti posebna komisija. ’—A NOVICE IZ KRMELJA ■ Z LEPO DELOVNO ZMAGO je proslavil volitve marljivi kolektiv METALNE v Krmelju. 23. aprila so namreč odpremili ENERCJOPROJEK-TCJ v Beograd 120 ton težko hipermoderno opremo za splavnico hidrocentrale Djer-dap. Naročilo je bilo opravljeno v pogodbenem roku, pogled na dolgo kolono tovornjakov ljubljanskega TRANSPORTA, ki so odpeljali od remo iz Krmelja, pa je bil zelo zanimiv. Tudi volili so Krmeljčani in okoličani zelo dobro: na volišču v Krmelju je bila udeležba 98,6%, v Hinjcah pa 99,5% ■ KURIRČKOVO POSTO so 24. aprila slovesno sprejeli V Šentjanžu, Krmelju in Tržišču. Ob 10.45 so jo v dežju in snegu prevzeli pionirji Sentjanške šoQe pri RešetovJ mami v Novem gradu in jo odnesli nato proti Šentjanžu, Krmelju in Tržišču. Mladina je povsod sprejela kurirčke v navzočnosti predstavnikov družbenih organizacij zelo navdušeno: sprejem je bil združen s kratkim, toda pri-BrtSnim kulturnim programom. D. B. Poziv društvom uookojencev V Domu počitka na impoijci pri Savi bi radi ločili duševno prizadete varovance od tistih oskrbovan* cev, ki želijo v tem kraju preživeti večer življenja — Ker za slednje ni prostora in jih morajo odklanjati, pozivata uprava in njeni varovanci društva upokojencev, naj prispevajo denar iz 4 odst., kolikor odvajajo za stanovanjsko izgradnjo Les pomeni veliko bogastvo zasavskih občin, zato je na tem področju nastala pred skoraj pol stoletja vajenska šola lesne stroke. Posnetek je s sevniške tovorne postaje. (Foto: M. L.) NEGOTOVA PRIHODNOST SEVNIŠKE ŠOLE Oskrbovanci Doma počitka v Impoijci pri Sevnici, ki jih je 130 in med njimi 49 upokojencev, prebivajo v 18 sobah, v katerih se jih stiska tudi po deset. Lani so dom modernizirali, uredili prostore za bivanje in kuhinjo; zdaj ima vse, kar oskrbovanci potrebujejo za dobro počutje. Dom je nekak kombiniran zavod, ki ima v oskrbi upokojence in duševno prizadete bolnike, ki jih dobi iz bolnišnice iz Vojnika in Polja pri Ljubljani. Ker je namenjen predvsem delno ozdravelim iz teh bolnišnic, je morala uprava že letos odkloniti sprejem „Prediog o ukinitvi je premalo proučen Je na mestu pogovarjati se o ukinitvi vajenske šole, ki pomeni mnogim ljudem bodočnost, za svoje delo pa porabi razmeroma malo družbenih sredstev? »Nihče ni vprašal gospodarstva, koliko vajencev lesne stroke bo potrebovalo! Predlog sekretariata za šolstvo, po katerem naj bi zaprli sevniško vajensko šolo, je administrativne narave — Mar naj bodo res vse šole v dveh, treh mestnih središčih, vse druge šole, tudi vajenske pa je treba v manjših krajih zapreti? — Temu nasprotujemo tudi iz dolžnosti do mladega rodu, ki zaradi slabih gmotnih razmer iz naših krajev ne bo mogel v uk drugam,« so povedali na posvetovanju 26. aprila zastopniki občin, ki imajo učence v sevniški vajenski šoli za lesno stroko, ter predstavniki lesnih podjetij, ko so razpravljali o predlogu republiškega sekretariata za šolstvo, po katerem naj bi v okviru racionalizacije šolske mreže v Sloveniji šolo v Sevnici ukinili. Ko so pred 45 leti ustanav- lesne stroke, so se za ta kraj ljali v Sevnici vajensko šolo med drugim odločili tudi za- to, kar leži med gozdovi, ki so vir za tovrstno industrijo in obrt. šola je zaživela; samo po drugi svetovni vojni je usposobila 526 učencev, zanimanje zanjo pa v zadnjih letih še narašča. Tako je letos vpisanih 135 učencev, čeprav je njena zmogljivosit v eni izmeni samo 120 vajencev. Nje ni varovanci so doma iz 18 občin nekdanjega ljubljanskega in celjskega okraja, šola ima lepe prostore, ki so bi- li nedolgo tega preurejeni iz nekdanje osnovne šole; v njenem internatu prebiva čez polovico vseh oskrbovancev raz- O CESTI ZIDANI MOST—KRŠKO SO 28. APRILA DEJALI: Vsaj v petih letih mora biti nared! Bodočnost cest v sevniški občini ni rožnata, pa tudi ne tako črna — Republiški cestni sklad je za letos odobril 100 milijonov Sdin — Predlagano je, da bi najprej modernizirali odsek ceste -med Sevnico in Impoljco, kjer je bilo iz strateških razlogov cestišče utrjeno in razširjeno v vojnih časih Se ta mesec bo posebna strokovna komisija cestnih podjetij pregledala vseh 36 kilometrov ceste med Zidanim mostom in Krškim ter določila odseke, ki naj imajo prednost pri etapni modernizaciji — Da bi z razpoložljivim denarjem čimveč naredili, je bilo predlagano, naj bi posamezne odseke utrdili in modernizirali tako, kot tam določajo terenske razmere — Prvotni načrt, po katerem naj bi naredili hitro avtomobilsko cesto, je mnogo prezahteven, saj bi terjal skoraj tri milijarde starih dinarjev — ko bodo stvari strokovno pripravljene, se bodo znova sestali predstavniki cestnih podjetij ter občinskih skupščin širšega področja, na posvet pa bodo povabili tudi zastopnike izvršnega sveta Slovenije posameznih odsekih ceste, bo odločila posebna strokovna komisija. Ker bo morala ce sta vzdržati dalj časa, bo morala biti kljub temu dobro narejena, saj bo kasneje prevzela del tovornega prometa avtomobilske ceste Ljubljana-Zagreb. Vse večji promet pa imajo tudi kraji ob Savi, ki bodo prek nje bolje povezani s celjskim in dolenjskim področjem. M. L. meroma poceni, letni sbroški pouka pa stanejo na učenca le 64 tisočakov. Denar ne more biti vzrok, da je bila predlagana ukinitev, saj je šola dobivala iz sklada za šolstvo druge stopnje na leto vsega slabih deset milijonov starih dinarjev, s tem denarjem pa je poklicno usposobila toliko otrok, ki zaradi slabih gmotnih razmer ne bi mogli priti do poklica Tudi dejstvo, da šola nima svoje delavnice za praktični pouk in da si mora pomagati s premajhno in preslabo opremljeno delavnico Mizar ske produktivne zadruge, ni osnova, na podlagi katere se je treba posvetovati o bodočnosti šole. Ko so udeleženci posveta o vsem tem govorili, so ostro nasprotovali predlogu za ukinitev šole, češ da je treba preurediti mrežo šol v Sloveniji. »Visoke, pa tudi srednje šole postajajo vse bolje privilegij mestnih prebivalcev, zdaj pa naj bi brez prave proučitve zaprli šolska vrata revnejšim otrokom, ki bodo morali ostati nekvalificirani delavci,« so ugotovili in sit le nili postaviti javna vprašanja, ki so jih posredovali tudi sekretariatu. Ta vprašanja se glasijo: % Ali lahko kdo zagotovi, da bo ob zmanjšani mreži teh šol šolanje cenejše? " £ Ali je pri nas zmogljivost lesnih šol res tolikšna, da je treba sevniško šolo ukinjati, čeprav vemo, da število učencev narašča? 9 Zakaj ne usposobiti za lesno stroko nekaj več ljudi, kot jih trenutno potrebujemo? M. L. Kaj pomenijo sodobne ceste za prebivalstvo, naj pove naslednji primer iz predvoj nih časov. Takrat so se kan didati za poslance v predvolilni kampanji dobro zavedali, kaj je treba narediti, da si bodo pridobili naklonjenost volivcev. Tako pravijo, da je kandidat Dremelj izposloval, da so v letih 1937 in 1938 v Dol. Boštanju zgradili dva mostova, prek katerih verjetno nikoli ne bo šla cesta Takrat je šlo za volilni golaž, ki se je »kuharjem« do bro posrečil. ' 'Prišla je vojna in povojna graditev, ceste pa so ponekod zaradi pomanjkanja denarja ostale pri starem. V sevniški obč:ni. ki premore vsega tri SliVNISKI VESTNIK kilometre asfaltnega traku, vedno znova in znova govorijo o potrebni modemizaci ji cestnega omrežja. 28. aprila je bil sklican v Sevnici poseben posvet, ki so se ga udeležili predstavniki cestnih podjetij iz Novega mesta, Ljubljane in Celja ter zastop niki zasavskih občin. Načrti za modernizacijo ceste Zidani most — Krško so že narejeni. Po njih je bilo predvideno, da bo to moderna, 7m široka cesta, - ki bo dovoljevala hitrost čez 100 kilometrov na uro, vendar se je pokazalo, da v bližnji prihodnosti ne bo mogoče zbrati potrebnih treh milijard starih dinarjev. Treba bo poiskati cenejše rešitve. Novi predlog predvideva 6 metrov široko cestišče, ki naj bi šlo v glavnem po stari trasi. Stroški za modemizaci jo bi se tako zmanjšali na 40 do 50 milijonov Sdin za kilometer, ponekod pa še na mpni Kakšna bo izvedba na čez ,20 upokojencev iz krške, brežiške in sevniške občine pa tudi od drugod, saj so v domu že sedaj nastanjeni upokojenci iz 27 občin. Ker primanjkuje prostora, želi uprava doma dobiti denar iz 4-odstotnega sklada od pokojnin. Za leto 1966 je republiški Zavod za socialno zavarovanje odobril občinski skupščini Sevnica 20,5, krški občini 25, Brežicam 19 milijonov Sdin, za letos pa skupno 87 milijonov. Uprava bi preuredila gospodarski trakt z 12 sobami in 24 ležišči, jedilnico, sanitarijami in dnevno sobo. Tu naj bi prebivali upokojenci zasavskih občin. V domu prebiva namreč 63 odst. duševno prizadetih hodnikov in je življenje med njimi težko, zato uprava in drugi bolniki želijo, da bi jih ločili od njih. Kako so oskrbovanci pripravljeni prispevati, pove podatek, da so voljni prispevati od skromnih pokojnin tudi po sto tisoč dinarjev. Načrti za preureditev sosednje stavbe so že pripravljeni. Skupaj bi to stalo 36 milijonov ^dinarjev, ki jih bo treba zbrati na različne načine. Upamo, da naš poziv ne bo zaman posebno tudi zato, ker je republiški Uradni list pred kratkim objavil, naj se ta sredstva uporabljajo tudi za domove. MIRKO PETRIČ in še 4 podpisani Ure s pisatelji v Sevnici in Loki Dne 18. maja bo odbor Prešernove družbe iz Ljubljane organiziral literaino popoldne in večer v Sevnici in Loki. Sodelovali bodo književniki V/inkler in Kranjec iz Ljubljane ter Roš iz Celja. Književniki bodo brali svoja dela za odrasle in za mladino. Občinski odbor Prešernove družbe v Sevnici vabi prebivalstvo, zlasti pa mladino, da se te zanimive prireditve udeleži. Prešernova družba pa obiskovalcem, ki jih bo določil žreb, razdelila nekaj knjig Prešernove družbe. Ograja postavljena -vozniki hvaležni Zadnje dni aprila so delavci novomeškega cestnega pod-jetja naredili na odcepu ceste med Boštanjem in Jelovcem daljšo leseno ograjo, kd bo na najnevarnejših mestih varovala voznike pred nezaželenim skokom v Mirno. Včeraj dopoldne so se zbrali v gasilskem domu v Sevnici novi odborniki in polovica starih odbornikov na prvo sejo skupščine. Najprej so na ločenih sejah obeh zborov zaprisegli, nato pa so na skupni seji izvolili za novega predsednika Franca Molana, za podpredsednika pa Jožeta Kneza. Sledil jo delovni del seje, na katerem so obravnavali letošnje gospodarjenje podjetij, sprejeli odlok o ustanovitvi sklada Dušana Kvedra, odlok o zdravstvenem varstvu živine, odlok o ukrepih za pospeševanje živinoreje, poslušali poročila in še nekaj drugih zadev. Na sliki .ie pr*\išnia občinska skupščina, slikana no zadnji seji f). aprila. (Foto: Ivo) s prve Seje trebanjske občinske skupščine Slovesno, pa tudi delovno vzdušje Sprejete so bile pomembne odločitve s področja živinoreje Na ločenih sejah obeh zborov so odborniki najprej zaprisegli — Zatem so na skupni seji izvolili za novega predsednika občinske skupščine Cirila Pevca, ki je dobil od 51 možnih 50 glasov, za podpredsednika pa Toneta Goleta, ki je dobil 43 glasov — Za predsednika občinskega zbora je bil izbran Nace Dežman, za predsednika zbora delovnih skupnosti pa inž. Drago Kotar — Jožeta Godnjavca, dosedanjega načelnika oddelka za finance, je skupščina imenovala za vršilca dolžnosti tajnika občine tvi naselij, ki so ga vsi odobravali; nekateri so celo dejali, da je škoda, da ni bil sprejet že prej, vsaj malo pred letošnjim turističnim letom. Na seji so bile sprejete pomembne odločitve na področju živinoreje v občini. V skladu z novim zakonom o ukrepih za pospeševanje živinoreje in zdravstvenem varstvu živine je bil sprejet ustrezen občinski odlok. Leta je novost — register rejcev plemenske živine — poveril ljubljanskemu kmetijskemu zavodu, ki je že do sedaj v sodelovanju s trebanjsko kmetijsko zadrugo vodil selekcijsko službo na področju občine. V skladu z zakonitimi predpisi so bile sprejete tudi določbe o reji in uporabi plemenjakov. Pavšalno odškodnino za osemenjevanje bodo morali rejci vnaprej plačati za krave in telice ple-menice, ki so bile ali ki bodo prvega januarja stare deset mesecev. Proučili bodo tudi možnost, da bi umetno Ciril Pevec Obsežni dnevni red je obetal, da bo že prva seja delovna in zanimiva. Najprej je bila na vrsti obravnava lanskega gospodarjenja podjetij, zatem pa so odborniki potrdili urbanistični program Trebnjega. Dolge razprave je bil deležen odlok o zunanjem videzu in komunalni uredi- osemenjevanje razširili še na področju KS Sela-šumberk. Zdravstvena spričevala bodo tako kot do sedaj izdelali krajevni uradi, razen njih pa bo upravni organ občine lahko za to pooblastil veterinarskega inšpektorja ali posamezne delavce kmetijske zadruge. Na podlagi predračunov stroškov so bile določene tudi pristojbine za obvezne veterinarske preglede klavne živine. Več mesecev trajajoča razprava o organizaciji živinorejske službe v občini je rodila tudi nov odlok o ustanovitvi sklada za reprodukcijo živine. Dosedanji sklad za osemenjvanje je puščal ob strani svinjerejo in konjerejo, sedanji odlok pa obsega tudi ti dve pomembni gospodarski panogi. Finančno in administrativno bo sklad vodila KZ Trebnje, z njim pa bo upravljal upravni odbor, ki ga je skupščina že imenovala. Odborniki so sprejeli tudi odločbo, ki je poverila organizacijo pripuščanja bikov, žrebcev in merjascev kmetijski zadrugi, ki mora biti zainteresirana, da bople-menilna služba delovala kar najbolje. M. LEGAN Vrtnarjevo delo je na zemlji, pri tleh. Kot pravijo, prežene pravemu vrtnarju ljubezen do cvetlic sproti vse bolečine v križu. Češki humorist Karel čapek se je v knjigi Vrtnarjevo leto nekako takole pošalil iz vrtnarjeve strastne ljubezni do svojega dela: Ko spomladi vse živo zaživi v ljubezni, ko kosi v grmu najbolj razgrajajo, se vrtnar med svojim delom za trenutek zravna in pravi: »Jeseni bom dobro pognojil in dodal malce peska.« — Na sliki je trebanjski vrtnar Jože Pintar, ki skrbi za lepši kraj. Upa, da mu bo novi odlok pomagal pri njegovem prizadevanju. (Foto: V. Juvane) Zaslužki gor, zaposlenost dol Proizvodne zmogljivosti obratov v trebanjski občini so še vedno premalo izkoriščene Lani so osebni dohodki narasli za 30 odst., po- Primerjava z republiškim vprečno pa je bilo v občini zaposlenih 140 ljudi manj povprečjem pa kaze, da so kot predhodno leto. Povprečen zaslužek je bil v go- povprečni zaslužki v trebanj- spodarstvu 62, v negospodarstvu pa 88 tisočakov skupno povprečje je za tretjino manjše, kot je republiško. Ce se je število zaposlenih začelo proti koncu lanskega leta povečevati, še vedno ni doseglo nekdanje ravni. Gospodarske organizacije so v smislu zahtev po boljšem gospodarjenju v celoti zmanjšale število zaposlenih in občutno povečale proizvodnost dela, premalo pa so naredile za odpiranje produktivnih delovnih mest, kar je pripomoglo k temu, da je postala nezaposlenost precej hud problem predvsem za mlade ljudi, ki prihajajo iz šol. Nikakor se ni mogoče zadovoljiti s tem, da dela v občani le 22 odst. zaposlenih v drugi izmeni in 1 odst. v tretji, vsi drugi pa v prvi, kar kaže na to, da proizvodne zmogljivosti še zdaleč niso poflno izkoriščene. Prav na tem področju Čaka organizatorje proizvodnje in vodstva delovnih organizacij zahtevno in vztrajno delo. Spodbudnejše je bilo gibanje osebnih dohodkov. Od 1800 zaposlenih je proti koncu leta še 10 ljudi dobivalo manj kot 30 tisočakov. Zanimivo je, da je bilo za prvo polletje ugotovljeno, da zasluži največ ljudi od 40 do 50 tisočakov, v drugem polletju pa se je ta meja že premaknila za 10 tisočakov navzgor. Povečalo se je tudi število zaslužkov v vseh »gornjih« kategorijah. ski občini še vedno za tretjino manjši. To pomeni, da se kljub porastu osebnih dohodkov v občini razkorak z republiškim povprečjem ni zmanjšal, marveč oelo rahlo povečal. M. L. 40 let gasilcev v Sela-Šumberku Gasilsko društvo Sela-šum-berk bo v nedeljo, 14. maja, novalo 40-letnico gasilstva. Ob tej priložnosti bodo odkrili spominsko ploščo padlim, zatem pa bodo sektorske gasilske vaje in ljudsko rajanje. Začetek prireditve bo ob pol dveh popoldne. V Košučju še letos spominsko obeležje Komisija občinskega odbora ZB, ki bo pripravila letošnji patrolni tek na področju Trebelnega, si je v soboto, 6. maja, ogledala poti, po katerih naj bi šla ta partizanska prireditev. Predsednik ZB občine Trebnje Janez Oven si je ta dan skupno s . predstavn kom novomeškega muzeja tov. Valentinčičem ih zastopniki krajevne organizacije ZB Trebelnega ogledal prizorišče nekdanje hude bitke na Košučju pri Zabukos-ju, kjer bodo do letošnjega dneva borcev postavili spominsko obeležje v čast padlim žrtvam. Nastop mladih v glasbeni šoli V soboto popoldne, 6. maja, so v Trebnjem gostovali učenci osnovne šole iz Mokronoga in se svojim vrstnikom iz Trebnjega predstavili z igro Pavla Golie »Srce igračk«. Zanimivo je, da so se igro naučili popolnoma samu, pn tem pa se je posebno izkazala Lučka Videčnik, učenka 8. razreda. V Mokronogu so to igro doslej uprizorili že dvakrat: enkrat za šolarje, enkrat za odrasle Volitve in imenovanja Na prvi seji nove občinske skupščine v Trebnjem so bile sprejete naslednje odločitve: V komisijo za volitve in imenovanja je skupščina imenovala Lada Sajeta, Bojana Kolenca, Marjana Zamljiča, Jano Hillmayer in Marijo Velikonja. Dva člana te komisije bo imenoval občinski sindikalni svet, dva pa izvršni odbor občinske konference SZDL. V iniciativni odbor za ustanovitev izobraževalne skupnosti je bil imenovan Adolf Grum kot predsednik, Tone Sever za tajnika, za člane pa so bili izbrani: Vladimir Silvester, Bojan Brezovar, Jase Godnjavec; enega člana bo imenoval izvršni odbor SZDL, enega pa občinski sindikalni svet. PISMO MLADIH IZ ŠENTLOVRENCA Iz nič so začeli znova Kako bo letos s proračunom ? Prejšnji teden so tudi v Trebnjem svečano pospremili medobčinsko štafeto mladosti. (Foto: Juvane) V prvih treh mesecih letošnjega leta je trebanjski občinski proračun dobil 143 milijonov Sdin davkov in prispevkov, kar je 21,2 odst. let- Za lepšo pedebo naših krajev Kršitelj odloka o zunanjem videzu naselij bo moral globoko poseči v žep, saj so kazni za posameznike do 30.000 Sdin, za delovne organizacije pa do 200.000 Sdin Dosedanji odlok o javnem redu in miru še zdaleč ni zadostoval, ' da bi lahko tudi kazensko preganjali vrsto Malomarnosti in pomanjkljivosti, ki jih kažejo naselja v nalni ureditvi. Predhodno ga je odobrila tudi občinska komisija za turizem. Obsežni odlok podrobneje določa, kaj se sme in kaj ne; njegova določila pa bodo objavljena določila zemljišča, kjer bo treba v bodoče obvezno odlagati smeti in odpadke. Za Trebnje bo ta prostor v Peklu, za Mimo nasproti obra-Kremena, za Šentrupert šentlovrenc ni velik kraj, tudi obsežen program mla-vendar ima precej veliko oko- dinske dejavnosti. Med mla-lico, saj obsega 14 vasir v ka- dimi je precej navdušenih terih živi okoli 80 mladincev športnikov, ki se zanimajo in mladink, večinoma kmeč- za rokomet, košarko in na-kih sinov in hčera. mizni tenis, veliko pa je tudi privržencev šaha. Sklenili so, da bodo poskušali v šahu doseči prvo mesto na občinskem mladinskem prvenstvu. Pripravljeni so tudi popraviti in urediti dvorano in so se s kmetovalci že pogovarjali za samoprispevek v lesu. Prav bi bilo, da bi jih v prizadevanjih podprle tudi droge organizacije, predvsem SZDL in krajevna skupnost, saj s samo dobro voljo spet ni mogoče vsega narediti. Mnogi mladinci se zavzemajo za to, da bi znova ustanovili kultumo-umetniško društva Sami že pripravljajo igro, za Mladina se je takoj lotila katero bodo naredili tudi po- Nezadovoljivo je bilo tudi dela. S pomočjo Mercatorja, trebne kulise. Z igro name- dotekanje prometnega davka Hrasta, osnovne šole in gasil- ravajo gostovati v drugih kra- od prometa blaga na drob- ske zveze so organizirali pu- Jih, denar pa porabiti za ure- štovanje in prireditev za dan ditev dvorane, žena, ki je zelo lepo uspela. Čeprav je precej tega šele Od teh prireditev zbrani de- načrt, so mladinoi pokazali že nar je osnova za bodočo de- toliko pripravljenosti, da lah- javnost mladine, ker je šel ko verjamemo v njegovo ure- ves v mladinsko blagajno. Tu- sničitev. Potrebovali bodo še di drugega dela je v aktivu nekaj pomoči starejših, pred- zelo veliko. Mladinci so sami vsem takih, ki bodo znali z nih predvidenih dohodkov. To pomeni, da so dohodki v zaostanku za 3,8 odst. Četrtletno obveznost je slabo izpolnilo predvsem kmetijstvo, ki je vplačalo le 15 odst. letnih obveznosti. V precejšnji meri je bilo tega krivo tudi to, da kmetje niso mogli prodati krompirja, pa tudi go- . veda ne prodajajo več tako narjev. dobro kot nekdaj. Kljub temu da so imeli v zadružnem domu na voljo sobo in dvorano, kraj do lanskega decembra sploh ni imel mladinskega aktiva. Ob koncu lanskega leta pa je bil na pobudo nekaterih mladincev sklican mladinski sestanek, na katerem so bili izmed vseh izbrani najsposobnejši člani, ki so prevzeli vodstvo aktiva. Ni potrebno kaj več govoriti o težavah, s katerimi se je vodstvo takoj srečevalo, saj je na primer blagajna premogla vsega 18 novih di- no. Obstaja mnenje, da gospodarske organizacije ne obračunavajo in plačujejo pravočasno teh obveznosti. Ker letos banke ne smejo več odobravati posojil občinskim proračunom za plačilo trenutnih obveznosti, marveč v°sti, ki jih kažejo naselja v določila pa bodo objavljena tu Kremena za Sentruper renu ' uredili prej ‘opustošeni klub- mladino delati in usmerjati trebanjski občini. Vse pogo- tudi v Skupščinskem Dolenj- La J S^uESrtS to jrezervni Si pJZZr. sprejeli pa so njen polet in voljo. T.O. steje se je pojavljala zahteva, ^ je treba sprejeti ustrezne Predpise, če hočemo imeti urbanizirana in urejena prebivališča ljudi. Tako je v okviru akcije v Mednarodnem letu turizma uastal odlok o zunanjem vi- škem listu. Kjer je bilo sikle-njeno, da Je treba odlok dosledno izvajati, bi se kazalo z njim dobro seznaniti, saj določa za kršitev precej hude kazni za kršitelje. Posebna komisija občinske ce. V Trebnjem bo tako kot doslej za smetišče skrbelo Komunalno podjetje, v drugih krajih pa naj bi po sklepu občinske skupščine o tem še razpravljale krajevne skupnosti, ki bodo mogoče same organizirale odvoz sme- odlok o zunanjem vi- ruscuim ~ _------------- . j j, dezu naselij in njihovi komu- uprave je pred kratkim že ti in odpadkov. ski, uporabljati le rezervni sklad, je bilo treba pri izdatkih zelo paziti. V prvem četrtletju je bilo od skupno predvidenih izdatkov porabljenih le. 18,5 odst. — predvsem za osebne dohodke zaposlenih v družbenih službah. st. 19 (894 )★ Drevi »Veseli večer«! MATURANTI XVI. mature gimnazije iz Črnomlja bodo priredili v četrtek, 11. maja 1967, ob* 17. in 20. uri v domu kulture v Novem mestu. Nastopili bodo: zabavno vokalna skupina, kvartet Silvestra Mihelčiča, vokalni solisti Sonja Ivanič, Brenarda Jelen, Peter CJvebar in Branko Bašič. Prireditev bo vodil Toni Gašperič. — Režija: Silvester Mihelčič. — Prodaja vstopnic 1 uro pred vsako oredstavo. Vabljeni! Poceni stabilizatorji V novomeški prodajalni ELEKTROTEHNA prodajajo (a teden s 60 odstotnim popustom stabilizatorje električne napetosti znamke Tel-stor po 120.78 Ndin in elek-triične brivske aparate Bebo-sher po 117.00 Ndin. Znižali so ceno tudi več vrstnam te-Jtavtizajskiih spirejemnikov znamke RR. Trgovina je dobro založena s pralnimi stroji različnih znamk, gospodinj-rfrmi pripomočki, radioaparati, svetlobnimi telesi in raznovrstnim instalacijskim matericom. Pred kom v zakon? Od sobote, 6. maja, bodo občani v novomeški abčini sklepali zakonske sveže pred naslednjimi pooblaščenimi odborniki Občinskega zbora občinske ske skupščine: Slavkom Kastelcem in Jožetom Bregarjem v Šentjerneju, Ru-iyem Mrazom v Novem nestu, Francem Markovi-5eem v Dolenjskih Topli-ah in Francem Brulcem T Žužemberku. Nekateri pooblaščni odborniki so irosdli občinsko skupšči-10, naj jim imenuje pomočnike. OBVESTILO Obveščamo vse avtomobiliste in ostale uporabnike parkirnih prostorov na Glavnem trgu v Novem mestu, da bo od 15. maja dalje omejen čas parkiranja na dve uri. priporočamo pravočasno nabavo parkirnih ur, ki so v prodaji v poslovalnici trgovskega podjetja »Tobak« na Glavnem trgu. Signalizacija z dovoljenim časom parkiranja itd. bo pravočasno nameščena. Oddelek za gospodarske in družbene dejavnosti ObS Novo mesto KS Žužemberk: m poti, vodovod, šolo in most V kratkem bodo uredili podaljšek vodovoda na desnem bregu Krke v 2užemberku. Jarek za 620 m cevi glavnega voda, na katerega se bo priključilo deset gospodarstev, so že skopali. Pričakujejo, da se bodo dela končala v prvi polovici maja. Lani je žužemberška krajevna skupnost dobro gospodarila in- kar veliko je bilo narejenega z njeno pomočjo. Ob koncu leta je dala nekaj denarja za omet TVD Partizan v Žužemberku, za nujna popravila dvorane na Dvoru, za ureditev gasilskega doma v Šmihelu, za dvorano v ajdovski šoli, pokopališče v Žužemberku in vodovod na desnem bregu Krke v Žužemberku. Razporejena sredstva je krajevna skupnost letos še oplemenitila in začela uresničevati svoj načrt. 150.000 smrekovih sadik lahko v osmih urah posadi stroj, ki ga je dobilo Gozdno gospodarstvo in ga pred kratkim uspešno preizkusilo v Straškem borštu. Stroj vleče traktor. (Foto: Polde Miklič) Bi lahko novomeške ulice kaj ceneje vzdrževali? Krajevna skupnost računa na pomoč gospodarskih organizacij -> Razen čuvajske službe za motorna vozila bodo uvedli tudi čuvajsko službo za parke mestu pa poleg parkirnin in čuvajske službe za motorna vozila uvesti še čuvajsko službo za parke, zelenice in podobno. Menili so, da bo morala krajevna skupnost prispevati tudi svoj delež prizadevanju, da bi v mednarodnem turističnem letu mesto in druga naselja dobili lepšo zunanjo podobo. Prizadevala si bo tudi, da bo novomeška godba dobila primeren prostor za vaje in da bodo v Šmihelu uredili dvorano za kulturne in druge prireditve. Svet krajevne skupnosti v Novem mestu, ki je na seji 5. maja ugotovil, da bo za financiranje dejavnosti na območju krajevne skupnosti letos 8,9 milijona Sdin premalo, je prepričan, da bi bile novomeške ceste in ulice bolje vzdrževane in bolj čiste, če bi krajevna skupnost opravljala ustrezna komunalna dela in seveda v ta namen dobila sredstva, predvidena v občinskem proračunu. pomagala reševati problematiko na področju socialnega in zdravstvenega varstva. Navedli so nekaj primerov, ki jih brez pomoči širše družbene skupnosti ne bo mogoče rešiti, pri tem pa bo komisija krajevne skupnosti lahko izdatno pomagala z nasveti. Najprej so obnovili mostni-ce na dvorskem mostu- (od žage v Jamo). Pomagali so delavci splošnega mizarstva na Dvoru in mlinar. Nabavili so parket za razred v dvorski šoli, hkrati pa so se lotevali popravil vaških poti. Popravljene so bile poti na Vinkov vrh, Reber in Zalisec. Z gozdnim gospodarstvom nameravajo popraviti poti v Vrhovo, Doljni Križ in Gornji Križ ter na Vrh. M. S. Dolenjske Toplice: pregled turističnih sob Občinska zdravstvena inšpekcija je pred kratkim pregledala v Dolenjskih Toplicah turistične sobe v zasebnih stanovanjih. Za večino pregledanih sob je menila, da so primerne, za nekatere pa je lastnikom svetovala, kako naj jih uredijo. Komisija je ugotovila, da skrbijo zasebniki za udobno bivanje gostov v sobah, ki jim jih oddajajo. D. G. Na tej seji je bil (malce pozno, kot so povedali) sprejet delovni program za območje krajevne skupnosti. Marsikaj, kar je v programu, je bilo že opravljeno, nekaj del pa je tik pred koncem. Poudarili so, se krajevna skupnost pri uresničevanju programa krepko opira na pomoč gospodarskih organi- zacij, z več drugimi organizacijami pa krajevna skupnost usklajuje delo. O nekaterih važnejšah de lih, ki jih ima krajevna skupnost v načrtu, smo že poročali. Na seji so poudarili, da bo treba razen tega zamenjati mostnice na kandijskem mostu, popraviti jez na Krki in mu določati upravljavca, v NOVOMEŠKI CENTER ZA SOCIALNO DELO Nikjer brez pomočnika Socialnozdravstvene komisije pri krajevnih skupnostih naj bi še samostojneje zaživele! Socialnozdravstvena komisija, imenovana na tej seji (vodila jo bo Marija Papež), bo Dr. TONE SAVELJ — PREDSEDNIK RD NOVO MESTO: 0 nekaterih vprašanjih ribištva Socialnozdravstvene komisije imajo že vse krajevne skupnosti v novomeški občini razen na Malem Slatniku, kjer je svet skupnosti kar sam v vlogi komisije. Z vodilnim ribiškim delavcem dr. Tonetom Savi jem, predsednikom ribiške družine Novo mesto, smo izmenjali nekaj besed v zvezi z rastjo in delom te organizacije. »Kako se vaša organizacija vključuje v leto turizma? Ali pričakujete kakšne posebne premike?« tem smo prispevali svoj delež . .. Veliko smo sejali, upam, da bomo tudi veliko želi!« »Kakšne so možnosti za nadaljnji razvoj ribiškega turizma v novomeški občini in na Dolenjskem?« »Ce bi lokalni činitelji nekoliko pogumneje podprli načrte ribičev, bi bil ribiški turizem na prvem orea- mestu. Tako pa ga nekateri postav »življenje ta deto vn^l orga x nizaciji Je načrtno. Prisluhnili smo zahtevam in času in uskladili naše načrte. Vemo na primer, kakšno je stanje v vodah Evrope. UgotoviU smo, da so naše vode lahko med najbolj zanimivimi in privlačnimi. Zakaj? Pohvalimo se laKko, da imamo plemenite ribe, kot so sulci, lipani ta potočne postrvi, ki so na evropski ribiški lestvici zelo visoko. Takega bogastva drugim primanjkuje. Zato se že dokaj izbirčni športni ribiči preusmerjajo. Mi smo v zvezi s tem precej napravili. Z dokaj dobro propagando smo v svetu predstavili Krko ta številne pritoke. Gornji tok Krke napolnili z omenjenimi ribami. S ljajo na drugi tir. Ko bodo spremenili takšna gledišča ta ko bomo dejansko za pravo ceno prodajali prirodne dobrine Krke, Kolpe in njenih pritokov, bo, verjemite mi, ribiški prispevek na prvem mestu. Za to imamo vse pogoje!« »Kakšen je odnos turizma do ribištva? Kako ga razumejo turistični delavci?« »Turistični delavci nam nudijo vso podporo. Mislim, da se zavedajo velikega pomena ribištva. Tega pa žal ne morejo razumeti gostinski delavci. Številni tujci pri nas ostajajo po več dni. Gostinski delavci imajo od njih velike koristi, zato pa bi morali prispevati svoj delež za naše včasih že močno izčrpane vode. Upam, da bo v kratkem prišlo do sodelovanja. Nekateri že kažejo večje zanimanje.« Sd. Pri Centru za socialno delo v Novem mestu pravijo, da so jim komisije v veliko pomoč, ker ne le pomagajo njegovim sodelavcem, marveč tudi vprašanja prej rešijo, preden seže glas o njih v Ilovo mesto. Sodelavci Centra se sicer vddno prej posvetujejo s člani komisij, preden ukrepajo. Od njih zvedo za najbolj pereča vprašanja, komisije jim predlagajo skrbnike, kdo potrebuje denarno pomoč, kateri problemi zahtevajo reševanje širše družbene skupnosti in podobno. Uvel ja- Novomeški atleti potujejo v Linz V soboto, 13. maja zjutraj, bo odpotovalo na mednarodni miting v Linz dvajset novomeških atletov in atletinj. V Linzu bodo imeli naši atleti povratno srečanje s tamkajšnjimi atleti VoST. Na tekmovanju bodo tudi atleti iz češkoslovaške in Zah. Nemčije. Marjan PZotrč, ki Je lepo skakal vse do 1,85 m ta je malo manjkalo, pa bi preskočil 1,90, izboljšal osebni ta Izenačil dolenjski rekord. JOŽE GLONAR vilo se je, da so komisije nepogrešljivi pomočniki no-, vomeškega centra kot poklicne ustanove za reševenje socialnih, zdravstvenih in drugih vprašanj občanov. O tem govore tudi analize dela komisij .m Preden so bile ustanovljene krajevne s! f pnosti, je Center za socialno delo take komisije organiziral na območjih enajstih krajevnih uradov. Že te komisije so izdatno pomagale Centru^ z nasveti, predlogi in stališči, da je vedno kar najbolj primemo rešil ta ali oni problem oziroma ukrepal. Za socialnotzdravstve-ne komisije pri krajevnih skupnostih pa ima center načrt, po katerem bi se le-te še samostojneje lotevale reševanja problematike na socialnem in zdravstvenem področju občanov. Novomeška kronika ■ ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Is Ljubljane bo gostovalo 18. maja ob 17. ta ob 20. uri v Domu kulture v Novem mestu s Marinčevo dramatizacijo Jurčičevega dela »Hči mestnega sodnika«. Ne zamudite lepe priložnosti, saj so Seotjakob-fttnrf s to uprizoritvijo podeli že obilo priznanj! ■ KAZSTAVO OB TEDNU VARNOSTI bodo odprli v soboto, 13. moj«, ob 11. tiri v pritlični dvorani v Rotovžu. Odprta bo od 21. maja, ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob nedeljah pa od 9. do 19. ure. ■ ŠTIRI VEČJA GRADBIŠČA imamo trenutno v našem mestu: ob Cesti komandanta Staneta prt lekarni, na Glavnem trgu pri Elektrotehni ta ob Partizanski cesti pri kandijskem mostu, kjer urejajo poslovne prostore, ter na Trdinovi cesti, ki jo pospešeno modernizirajo. Gradbinci so izrabili lepo sončno vreme ta nadoknadili zamujeno. ■ NOVEGA SKRBNIKA ZA APORTNE objekte na Loki so ne davno nastaviH. Pod njegovim vodstvom so že očistili teniško igrišče, na vrsti pa so tudi druga zanemarjena igrišča. ■ BELE ZASTAVE Z RDEČIM KRIŽEM na sredi plapolajo po mestu, ker je ta teden posvečen organizaciji RK. Na poStd, v kioskih ta trafikah prodajajo znamke po 5 Sdin, ki Jih Je trebe v tem tednu Obvezno nalepiti na pisemske pošiljke. H LEP NASAD SO PRIČELI U-ItEJATI pred ekonomsko šolo ob Cesti herojev. Za zdaj so zemljišče posejali s travo, v načrtu pa imajo ureditev Šolske okolice v celoti. ■ ORIGINALNE ITALIJANSKE »SPAGARICE« so pretekli teden v prodajalni ALPINA meščani v dveh tirih pokupili. Ljudje pa so se pritoževali zaradi velikosti, ker so italijanske številke nekoliko manjše od na&ih. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Blaženka Modic s Trdinove 39 — dečka, Marija Božič iz Kristanove ulice — Viljema, Marija Florjančič z Mestnih njiv. blok 7 — dečka. Marija Marinič iz Smihelske 8 — Mirjano. Novo mesto bodo zastopali atleti: Spilar, Penko, Istenič, Potrč, Zaletel, Penca, Slak, SIJakovec, Močnik, Vidmar, Suhy ta Kovačič teir atletinje: Katica ta Danica Močnik, Hude, Humer, Bratkovič, Savom, Zagorc ta Jereb. Znani atlet ta rojak Cervan se našemu vabilu ni odzval. Novomeška repre-zentanca Je dobro sestavljena in lahko računamo, da nas bo dostojno zastopala. Pjed dnevi so imeli še manjše tekmovanje, na katerem so bili doseženi nasle>dnji rezultati: 60 m mladinke: 1. Danica Močnik 8,7, 2. Katja Močnik 8,8, 3. Mira Kmetič 8,8; 100 m — mlatiinKe: Katja Močnik 13,7, 2. Danica Moč nik 14.0, 3. Marija Bratkovič 14,5; 200 m — mladinke: 1. Katja Močnik 28,3, 2. Danica Močnik 28,9, 3. Marija Bratkovič 30,1; 400 m — mladinke: 1. Marija Bratkovič 64,3, 2. Jožica Janežič 72,1, 3. Vera Ko zoptfav 74,2; višina — mladike: Cirila Hrastar 1,35 m, 2. Milojka Jereb 1,35, 3. Meta Zagorc 1,35; daljina — mla- Internatski športniki so tekmovali Pred kratkim so se gojenci dijaškega doma v Bršltnu pomerili v šahu ta namiznem tenisu. Med štirinajstimi šahisti Je zmagal z 12 točkami Branko Krošelj, pred Stankom Zlobkom (11), Maksom Marsikom (10) in Dragom Perhajem (9,5). Branko Krošelj Je zmagal tudi v namimem tenisu pred Drogom Perhajem. STANKO 7TvOBK0 dinke: 1. Milojka Jereb 4,24 m, 3. Breda Jakše 4,15 m; krogla — mladinke: 1. Martina Facja 8,13 m, 2. Silva Zlobec 7.26, 3. Ana Plut 6,87; kopje — mladinke: 1. Meta Zagorc 27,40; kopje — članice: 1. Anica Savom 16,60 m; 100 m — pionirji: Nebojša Selak 12,1; 100 m — mladinci: 1. Jože Slajkovec 11,7, 2. Bojan Stem 12,1, 3.-4. Zvonko Korošec ta Marjan Hribernik 12,3; 400 m — mladinci: I. Jože Slajkovec 55,7, 2. Anton Kovačič 56,2; 100 m — člani: 1. Vinko Istenič II,4; 1000 nv — člani: 1. MaUJa Vidmar 2:52,7, 2. Jože Vencelj 2:55,5; višina — mladinci: 1. Zdravko Slak l,80m, 2. Miha Šuštar 1,70, S. Franc Kristan 1,60; viSma — člani: 1. Marjan Potrč 1,85 m; skok s palico — mladinci: 1. Marjan Jenko 2,90 m; daljina — mladinci: 1. Jože Slajkovec 5,78 m, 2. Branko Suhy 5,40, 3. Zdravko Slak 5,42; kopje — mladinci: 1. Branko Suhy 47,45 metra, 2. Peter Simčič 39,10 m, 3. Kostja Virant 33,45; kopje — starejši mladinci: 1. Franc Verček 43,00 m; kopje — člani: 1. Ciril Lešnjak 39,00 m. krogla — pionirji: 1. Bojan Po-reber 11,94 m; krogla (5 kg) — mladinci: 1. Boštjan Jenko 11,61 metra; 2. Bojan Pavlič 11,32, 3. Joto Petrlo 10,65 m; krogla (6 kg) — mladinci: 1. Kostja Virant 12,56 metra; krogla (7,250 kg) — člani: 1. Jože Smodej 11,24, 2. Milan Velkavrh 10,93. Najvidnejši uspeh je gotovo dosegel naš stari skakalec v višino Na polju med Šentjernejem in Rojami pripravlja kmetijski obrat iz Šentjerneja nova hmeljišča. Novega nfl' sada je že okoli 8 ha. Dosedanja hmeljišča so izčrpani* in malo donosna. (Foto: Polde Miklič) Pogovor z zdravnikom ;___________ W.'.. • -- -y- • Krmelj : Medvode 15:20 (5:9) V prvenstveni rokometni tekmi LCL so domačini utrpeli nepotreben poraz, saj so gostje iz Med-vod zmagali predvsem po zaslugi sodnika Lazorke iz Ljubljane, ki J® očitno sodil v njihovo korist. Jgra ni bila lepa, krmeljsko moštvo pa je nastopilo v okrnjeni Postavi. Sodnikov, kakršen je Ia-«*ko, si na krmeljskem igrišču želimo več! Pii domačinih se J® odlikoval Metelko s 5, pri gostih pa Jordan s 6 zadetki. D. B. 21 Ekipno prvenstvo šol v Sevnici 16. aprila je bilo v Sevnici ekip-*** prvenstvo šolskih pionirskih f&P Posavja in Zasavja. Pomeri-lo se je 17 ekip, ki so dosegle ~kšno razvrstitev: starejši pio- Brežice 12,5, Hrastnik 9,5, °o6tanj 8, Senovo 7,5, Zagorje 2,5; ®l»jši pionirji: Hrastnik 12, Za-forje io,5, Boštanj 6,5, Brežice 6, grestanica 5; starejše pionirKe: Brežice 11, Zagorje 6,5, Šentjanž *>5. Boštanj 1; mlajše pionirke: frežice 6, Zagorrje 4 in Šentjanž 2 točki. Zmagovalci bodo nastopili na republiškem prvenstvu ko-°®c maja v Ljubljani. D. B. Trebnje : MEBLO 3:0 Pred 200 gledalci, ki so vneto H*>dbujali domače moštvo, so odbojkarji Partizana Trebnje v 2. foiu druge slovenske odbojkarske Uge v nedeljo, 7. maja, premagali moštvo iz Nove Gorice z rezultatom 3:0 (15:11, 16:14, 15:8). Postava Trebnjega: Opara, Mišmaš, f«vlin, Štor, Pandža, Mrvar, Slak ift Legan; ekipa Meblo: Kosovel, Tomažič, Hvala, Križman, Torkar, Matevlič, Uršič in Moškin. Trebanjci so imeli igro tako re-*°6 vseskozi v svojih rokah, saj ®P jim bili gosti nevarnejši le v “rugem setu. V zadnjem setu se J® tudi pokazalo, da so utrujeni od “Olge poti, in niso več tako bo-•*“i kot v prvih dneh. , V nedeljo, 14. maja, bodo trebanjski odbojkarji gostovali v Jelenah pri Ilirski Bistrici. S tamkajšnjo ekipo imajo doslej zelo slabe izkušnje in so lani z njo iz-gubili ob€ srečanji, čeravno so 56 Jelšane uvrstile v razpredelnici Precej slabše kot Trebnje. Bodo letos prekinili to tradicijo? ATLETIKA MORA V VSEH ŠOLAH DOBITI USTREZNO MESTO Več pozornosti šolski atletiki! Kvalifikacijska tekmovanja za »Atletski šolski pokal SRS« — do 15. maja za srednje in strokovne šole, za osnovne šole pa do konca maja. Finale SRS za srednje šole bo 23. maja, finale SFRJ za osnovne šole pa 11. junija Nepravilno poroženevanje Zadnja leta se problemom šolske telesne vzgoje posveča vse več pozornosti. Ugotavlja se, da so učni načrti sicer napredni, žal pa jih povsod — bodisi iz objektivnih pa tudi subjektivnih razlogov — ne izvajajo. Na posvetih in sestankih ugotavljajo, da izvajanje učnih načrtov ni vedno odvisno le od strokovne usposobljenosti pedagoga za telesno vzgojo, ampak tudi od njegovih nagnjenj, če je npr. privrženec rokometa, bo večji del šolske ure posvetil rokometu, če je zagret za košarko, bo pri njem v ospredju igra med dvema košema itd. Znano je, da ima aletika kot temeljna panoga telesne vzgoje najpomembnejše mesto v učnih načrtih. 2al pa še niso redki primeri, da tega nočejo upoštevati in zato učenci na osnovnih šolah pogosto ne znajo pravilno teči, ne obvladajo osnovnih skokov — v višino in daljino, prav tako pa tudi ne znajo metati krogle, kopja itd. Da bi atletiki posvečali v šolah več pozornosti Atletska zveza Slovenije skupno z Zavodom za šolstvo SRS — ob sodelovanju CK ZMS in Zveze prijateljev mladine — vsako leto organizira skupno akcijo. Preizkus sposobnosti in pri* dobljenega znanja na področju atletike izvajajo v obliki tekmovanja za »Atletski šolski pokal Slovenije«. Tekmovanje se prične na ravni razreda, nato pa tekmujejo razredne reprezentance za prvenstvo šole. Reprezentanca šole se nato pomeri v dvoboju ali troboju z ekipami šol posamezne občine. Občinsko šolsko prvenstvo je za os- novne šole zadnje tekmovanje, če ni predvideno pcsebo področno prvenstvo. Na podlagi rezultatov teh tekmovanj — pri čemer se upošteva število vseh zbranih točk — bodo tudi letos v Ljubljani na Atletski zvezi Slovenije odločili vrstni red osnovnih šol v republiškem merilu. Najboljše ekipe, prav tako pa tudi pedagogi za telesno vzgojo, ki bodo pripravljali najuspešnejše ekipe, bodo nagrajeni. Razen tega bodo ekipe z največjim številom točk dobile pravico nastopa na zveznem osnovnošolskem tekmovanju, ki bo letos 11. junija v Sarajevu. Občinska ali področna prvenstva za osnovne šole morajo biti izvedena do konca maja, zapisnike pa morajo organizatorji tekmovanj dostaviti Atletski zvezi Slovenije najkasneje 2. junija. Program tekmovanja osnovnih šol je kot lani naslednji: PIONIRJI — 60 m, 400 m, štafeta 4x60 m, skok v višino, skok v daljino in met krogle (4 kg); PIONIRKE — 60 m, 300 m, štafeta 4 x 60 m, skok v višino, skok v daljino in met krogle (3 kg). Srednje in strokovne šole imajo zaradi republiškega finala, ki bo 23. maja (kraji še niso določeni), manj časa za izvedbo kvalifikacijskih tekmovanj kot osnovne šole. Zadnji rok za izvedbo šolskih srečanj, občinskih ali medobčinskih prvenstev je 15. maj, tekmovalni zapisniki pa morajo biti dostavljeni Atletski zvezi Slovenije najkasneje 16. maja. Na podlagi števila doseženih točk (točkuje se po posebnih tablicah, ki so jih šole prejele skupno z razpisom) bo tako v moški kot ženski kategoriji določeno 6 finalistov, ki bodo 23. maja tekmovali za pokal CK ZMS in nagrade AZS. Najboljše ekipe bodo razen tega dobile pravico na. stopa na zveznem tekmovanju, ki bo 28 maia v Beogradu — za nagrado mladinskega lista »Mladost«. DIJAKI — 100 m, 300 m, 1000 m, štafeta 4 x 100 m, skok v visi-no, skok v daljino in met krogle (5 k?); DIJAKINJE — 100 m, 600 . m, štafeta 4 x 100 m, skok v visino skok v daljino in met krogle (4 kg). Organizatorja ASPS (Atletska zveza Slovenije in Zavod za šolstvo SRS) apelirata na vodstva vseh šol in pedagoge za telesno kulturo, da se vsaj z eno moško in žensko ekipo udeležijo letošnjega pokalnega tekmovanja. Za pomoč pri izvedbi kvalifikacijskih tekmovanj naj zaprosijo atletske organizacije, TVD Partizan in občinske zveze za telesno kulturo. P. MIKEC RIBIŠKI KOTIČEK Uspelo tekmovanje v Dol. Toplicah Na ribiškem članskem tekmovanju, kd ga je pripravila ribiška družina Novo mesto v Dolenjskih Jopliceh, se Je zbralo kar 24 ribičev, ki so v triurnem tekmovanju potegnili na suho precejšnje števv g malih ribic. Med tekmovalci Je tudi Marija Suhy, ki je pusti. ;a za seboj lepo število moških {flonovalcev^ Konkurenca za najboljša mesta je bila huda, saj so X5 zanje potegovali izkušeni ribiči: Suhv, Podrgajs. Berger in rfust. Skoda, da Avsec in Picek poznala tekmovalnih pravil in S*8 bila na koncu diskvalificirana, posamezni ribiči so lovili takole: ?avo Avsec 86 rib, Brane Suhy 73. Podrgajs 55, Miro Berger 45, ,4 Meršol 42, Marko Picek 28, Požar 21, Jože Eržen 13. Zoran 12, Prane Strmole 11 nb. . Ker sta bila ptrvoplasirani Savo in Marko Picek diskvalifi-se je Vrstnd red za nagrade jT^enii. Najboljši ribiči so si ~ tem tekmovanju priborili prati.,? do nastopa na meddnižin-vJiFV ribiškem tekmovanju, ki bo ™Jetno 28. maja v Lahinji. Je to v duhu športnih odnosov? Krmelj : Šentvid 20:12 V nedeljo, 7. maja, so rokometaši Krmelja doma premagali moštvo Šentvida z rezultatom 20:12 (7:4). Tekmo, ki je bila zelo živahna, je pred 80 gledalci zelo dobro vodil Kozamernik iz Sevnice. Pri domačih so dosegli zadetke: Metelko 5, Mirt, Logar in Zaman po 4, Papež 2 in Žitnik 1; pri gostih pa žagar, Petelin in še reg po tri, Zupančič 2 in Komel l. Posebno je ugajal vratar gostov, ki je ubranil precej nevarnih strelov, medtem ko je bil domači vratar dober samo v prvem polčasu. Elan : Bela krajina 1:0 Z golom Vlada Maceleta so novomeški nogometaši pred kratkim v prvenstveni tekmi premagali moštvo vodeče Bele krajine iz Črnomlja in se povzpeli na drugo mesto na lestvici. Jap Občinski sindikalni svet Sevnica je za počastitev 1. maja organiziral razna tekmovanja, med drugim tudj v rokometu. To je bilo 30. aprila. Od povabljenih moštev so prišle na igrišče Partizana tega dne ekipe Krškega, Sevnice* in Kr-melja. Slednji, čeprav so bili vab-ljeni, po sklepu Sevničarov niso smeli nastopiti! Obrazložitve niso dobili in seveda so morali odpotovati domov. Rokometaši Partizana Senovo: merjenje moči v nogometu 30. aprila je bila odigrana nogometna tekma med moštvom Rudarja s Senovega in ostalimi nogometaši iz kluba. Propaganda pred tekmo je bila bolj zanimiva kot tekma sama, saj je vsakdo navijal za svoje: rudarji za svoje sodelavce, ki so zaposleni v rudniku, drugi pa za svoje delovne tovariše iz drugih ustanov. Tekma se je kočala z rezultatom 2:2. iz Sevnice, kakšni vzroki so vas privedli do tega, da ste se odločili, da Krmelj ne sme nastopiti? Ah ste to štorih kot športniki? In veste, kaj so športni odnosi? Ali imate v sebi ta čut? Eno je jasno: s tem pristranskim ravnanjem ste skalili dobre odnose, sebi pa naprtili madež! Kaj poreče k temu občinski sindikalni svet? Kdo bo vrnil stroške, ki so nastali zaradi »modre« odločitve nekaterih prenapetežev? BORIS DEBELAK Krmelj Cveta Urbas druga v Sloveniji Na srednješolskem prvenstvu Slovenije v otodni telovadbi v Ljubljani je Novomeščanka Cveta Urbas z 38,6 točke med 29 tekmovalkami zasedla drugo mesto. Novomeške mladinke so bile v skupnem plasmaju četrte, mladinci pa peti. Novo mesto so zastopali telovadci novomeške gimna- Ckvvek ima nekaj tipičnih roženih tvorb na svojem telesu; to so nohti na prstih in povrhnica kože. Rožena plast kožne povrhnice se pri kopanju lušči, takrait opazimo bele svaljke, če smo se dobro umili ,ali pa črne in sive, če smo močno umazani. Včasih pa začno poroževati na telesu še nekateri deli, ki bi sioer ne smeli biti čez mero porože-neli ali pa sploh ne. Naijpogostejši prekomerno poroženevanje je žulj. Vsafc delovni človek ima lahko več ah mary žuljev »zagnancev«, ki niso v bistvu nič drugega kot čezmerno poroženela koža na mestu, kjer je preveč trpela. Druga manj prijetna poroženela kožna tvorba je kurje oko. To nastane, če čevlji niso primerni, največkrat pa takrat, 6e kdo hoče nositi manjše čevlje, kot je velika njegova noga. že dolgo je znano, da takih čevljev, ki so na zunaj majhni, na znotrajj pa prostorni, ni. Kdor ima smisel za opazovanje, bo takoo odkril letnika kurjega očesa, ker hodi čez mero previdno. Lastnik kurjega očesa je običajno tudi zelo dober vremenski prerok, ker ga bolečine opozarjajo na bližnjo spre-membo vremena. Kurje oko ima v sredim s tržen, ki sega do pokostoice. če kurje oko izlupimo s strženom vred, ga ne bo več, sicer pa bo zraslo, novo. Marsikdo, ki je rezal kurje oko z nožem, škarjami, britvico ali kako drugače, se je hudo zastrupil in nekatere je to stalo celo življenje. Vsako bezanje v kurje oko, ki ni strokovno, je lahko ne-vamo. Ribja koža ali podobne bolezni poroženevanja so večinoma prirojene. Koža je liuskinasta, včasih imajo posamezne luske celo trne. Tudi nekateri strupi lahko povzroče poroženevanje kože, na primer arsen. Pri nekaterih boleznih pa prav nasprotno ne pride do popolnega poroženevanja ali pa je poroženevanje prepočasno. Taka koža je potem zadebeljena, luskinasta in hrapava. Sem spada preceg razširjena bolezen luskavica. Najraje se narede na kolenih in komolcih srebrno sive kožno zadebeline, ki so okrogle ali pa nepravilne oblike in se na obodu širijo. Poletno vroče obmorsko sonce tako kožo navadno dobro opeče in pozdravi, pozimi pa se bolezen spet razcvete. Včaisih opazimo pri nekaterih ljudeh prav krempljaste nohte, bodisi na nogiah ali na rokah. Temu pravimo krempljevioa. Tako kot pri vseh drugih boleanih se je tudi pri teh boleznih dobro zateči po pomoč k zdravniku, da ne bo po nepotrebnem prišlo do nevarnih posledic zaradi nestrokovnega zdravljenja. Dr. Božo Oblak zije. Jap Naše prve v „Štafeti zmage"! V okviru prireditev v počastitev obletnice osvoboditve Ljubljane so ; Novomeščanke sestri Močnik in Bratkovičeva že drugič bile najboj-6e v »Štafeti zmage« na 3 x 600 m. , Takoj po startu so novomeščan-j ke prevzele vodstvo in ga obdržale j do konca teka. Sodelovalo je več i kot 40 štafet in vse so bile dobro j pripravljene. Za našo znano trojko je to lep uspeh. V zadnjem času i so bile na različnih tekmovanjih j kar štirikrat zmagovalke. I Tudi maja bodo še večkrat na-i stopile: to nedeljo v Linzu v Avstriji, nekaj dni pozneje pa v Ljubljani na mednarodnem mitingu »Alpe—Adria«. Tu bodo tekle na 800 metrov skupaj z Vero Nikolič in še nekaterimi nafiimi in tujimi odličnimi tekmovalkami. Sestri Močnikovi sta že določeni za nastop v ženski reprezentanci Slovenije na mednarodnem mitingu v Meranu (Italija), ki bo ob koncu tega meseca. Tam bo priložnost, da izboljšata osebne rekorde na 400 in 800 metrov. JOŽE GLONAR Tekmovanje sindikalnih ekip v Sevnici V počastitev 1. maja je bil odigran v Sevnici moštveni brzotur-nir, ki se ga je udeležilo sedem ekip. Zmagala je ekipa šahovskega kluba »Milan Majcen« iz Sevnice s 13 točkami, sledi z enakim številom točk Kopitarna 1.; Met&lna iz Krmelja 10, Kopitarna II. z 8,5, Svoboda Krmelj 7,5, Trgovsko podjetje Sevnica 6, KK Zasavje 5 točk. Zmagovalna ekipa je prejela praktične nagrade in diplomo, ostali dve pa diplomi. D. B. Gimnazijci košarkarski prvaki Na srednješolskem košarkarskem prvenstvu v Novem mestu je gimnazija premagala kmetijsko srednjo šolo v 52:36 in ekonomsko srednjo šolo z 90:24 ter zasedla prvo mesto. KSš je premagala ESš z 38:30. Gimnazijci bodo tekmovali na republiškem prvenstvu srednjih-in strokovnih šol. Med prvomajskimi prazniki so novomeški pionirji premagali trebanjske v košarki z 62:13. V povratni tekmi so bili boljši Trebanjci in so premagali Novomesca-ne s 64:61. -*aP Kaj se vsak tei'en zgodi’ pri nas, vam pove DOLENJSKI UST! Atletika ali šah? Vinko Istenič, strojni tehnik v novomeški steklarni, je zelo dober atlet in šahist. Na obeh področjih je požel nekaj lepih uspehov. Prijatelji ga poznajo kot tekmovalca, ki nikoli ne položi orožja. Vinko, kaj ti pomeni atleti- ka? Ta šport me najbolj privlači. Veselim se tekmovanj in srečanj z dobrimi atleti. Z atletiko se ukvarjam predvsem zaradi rekreacije, medtem ko mi je šah bolj konjiček in ga bom resneje igral, ko bom starejši. ■ Tvoji največji uspehi? Med te štejem nastop v mladinski državni reprezentanci, tekmovanje v I. zvezni atletski ligi, premagal pa sem že nekatere državne reprezentante. (Novomeščand se gotovo še spominjajo njegove zmage nad državnim reprezentantom na 400 m ovire Cvarom, na troboju Dolenjska — Primorska — Gorenjska. V šahu za zdaj Se nima večjih uspehov, upa pa, da bo v kratkem dosegel I. kategorijo.) ■ Kdaj in kje si začel z atletiko? Koliko časa ž* šahiraš? Z atletiko sem se aačol ukvar- jati leta 1S58, Sah pa igram pr*. čej dlje. Čeprav živim v Novem mestu, nastopam za AK Olimpija iz Ljubljane, kjer imam boljše pogoje. V Novem mestu ni množičnosti, ni trenerjev. Moj trener je nekdaj znani atlet Borut Ingolič. ■ Kakšne načrte imaš v tem letu? Moji atletski disciplini sta: tok na 400 in 800 m. Želim, da bi 100 m pretekel v manj kot 50 sekundah in 800 m v okoli 1 minuti in 54 sekundah. IVAN KAPS Partizanov dom urejajo Na domu TVD Partizan v 2u-Semberku so fe pred prvim mar j«m zakrili kamenje ne stenah, ld gledata na trg. Potrebno bo ie prepleskati okenske okvirje in klila, mestoma pa urediti okenska polioe in ometati ie dvoje sten. Dr. Minka Maležič: Higiena v življenju žene Marsikje še danes urejajo levilo otrok s splavi. Splav Najodločneje odklanjamo za. radi vseh mogočih posledic, ki sem jih že omenila. Mož, ki levilo svoje družine ureja s splavom, ali moški, ki se s splavam’ otrese odgovornosti svojega nosečega dekleta, ^že svojo nepoštenost. Danes je stvar moškega in zenske, da preprečite nezažele-110 spočetje sporazumno: ta sporazum naj temelji na medvojni ljubezni in spoštovanju. To je temelj kontracepcije. Kontracepcija (preprečevale nezaželene nosečnosti) je ^ej edini način, kako naj bi ?°doben človek načrtoval svo- je y potomstvo. V svetu je ne-Raj organizacij, združenj in J^hogo posameznikov, ki se Posvečajo temu delu. Najbolj J® znana Mednarodna organi-7^J a za planiranje družine, ^ kateri delno sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki. Neki Francoz je dejal: vsakdo pozna boleče probleme, ki jih mora doživljati preveč žena, ki so prisiljene omejeva»ti rojstva bodisi iz ekonomskih ali drugih socialnih razlogov. Spolno življenje spremlja neprestan strah pred nezaželeno nosečnostjo, zaradi tega strahu nastanejo mnoge posledice v telesnem in duševnem življenju žene in moža (o tem bom napisala nekaj vrstic kasneje). Rojstva otrok je treba plar nirati, to je dolžnost vsakega poedinca in vsake družine. Ni več potrebno, da je razmnoževanje nagonsko in podvrženo naključju. Tukaj je kotracep-cija. Kontracepcija ženi vsestransko pomaga Kontracepcija je tista, ki pomaga ženi, da se lahko sama zaščiti pred nezaželeno nosečnostjo in da rodi otroka brez škode za svoje zdravje takrat, ko to sama želi. Kontracepcija osvobaja ženo spon njenega telesa, da je lahko polnovredna ljubica in pa srečna mati takrat, ko to zmore in hoče. V kontracepciji je pomoč mnogim ženam, da bodo lahko rodile, kadar bodo mogle ali hotele in prav zaradi tega polnovredno opravljale svoje poklicno delo, se uveljavljale kot družbene delavke, bile možem enakovredne partnerke v spolnem življenju in končno polnovredne dobre matere. Veliko je že sredstev, ki so nam pri tem do sedaj v pomoč. Dobra so in slabša. Mar-celle Auclair je napisala v svoji »Crni knjigi o abortusih« takele besede: » ... če bi znanost preučevala vse, kar se nanaša na oploditev v vseh njenih vidikih, s tolikšno dejavnostjo in vztrajnostjo, s kolikršno od iznajdbe smodnika išče nove priprave za morjenje, potem bi danes verjetno vedeli več o tej najvažnejši stvari.« K tem besedam ni kaj dodati. Naštela in opisala bom dobre in slabe strani kontracepcijskih sredstev, metod in operativnih posegov, ki jih danes več ali manj uporabljamo za preprečevanje nezaželene nosečnosti. Podveza jajcevodov se uporablja zelo redko, še redkeje pa se pri možu podvežejo se-menovodi. To je operacija, ki ima za posledico trajno jalovost žene ali moža. Taka operacija se napravi pri ženski takrat, kadar bi naslednje nosečnosti zelo ogrožale njeno zdravje ali ce{o življenje. Kontracepcijska sredstva uporabljata moški ali ženska. Kontracepcijsko sredstvo, ki ga uporablja moški, imenujemo kondom ali preservativ. Na rejen je iz gumija v obliki vrečice in ga mož navleče na nabrekli spolni ud tik pred spolnim občevanjem. Kondom je neškodljivo in sigurno sredstvo in je lahko dostopno (drogerije, trafike). Za moža ima kondom še to vrednost, da ga ščiti pred spolnimi boleznimi. Nekaterim to sredstvo ni po-všeči, ker zmanjšuje moč in število spolnih dražljajev in 8 tem uživanje obeh partnerjev. Pri nas uporablja kodom pri-bližo 20 odstotkov parov. Najbolj pogostna metoda kontracepcije pri nas in tudi drugje na svetu je prekinitev občevanja (ooitus interrupus) oziroma izliv semena izven nožnice. Tako občuje v Sloveniji približno tri četrtine poročenih in neporočenih žena in mož. Ta metoda kontracepcije nima nobenih prednosti, ima pa veliko slabo stran, da je zelo nezanesljiva. V izločku iz moževega spolnega uda je lahko že pred izlivom semena mnogo semenčic in te povzroče oploditev. To sredstvo ni priporočljivo tudi zaradi zdravja žene in moža. Pri tej vrsti občevanja sta oba mož in žena' v stalni živčni -napetosti, zlasti žena, ki ne ve, kdaj je z občevanjem treba prenehati, in mora v tem popolnoma zaupati možu. Mnogi zakonci, ki občujejo na ta način so nerazpoloženi, živčni, žene pa imajo velikokrat posledice v obliki topih bolečin v spodnjem delu trebuha. Iz vseh navedenih razlogov je razumljivo, da te metode kontracepcije ne morem priporočati. ELEKTROTEHNA LJUBLJANA Nudimo vam bogato izbiro: O gospodinjskih aparatov O akustičnih aparatov Q elektroinstalacijskega materiala Kupujte v naših trgovinah v Krškem in Novem mestu! n ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA NA SLOVENSKEM ŽE DOLGO PRIČAKOVANA ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI Sesalci • ptiči • ribe • plazilci • dvoživke • žuželke • nižje živali 7 KNJIG VELIKEGA FORMATA 2000 FOTOGRAFIJ OD TEH 1.000 BARVNIH 2000 STRANI BESEDIIA »... V knjigah te zbirke je dosežen vrhunec tfiga., kar je mogoče o živalih podati v knjižni obliki. Poglavitni poudarek je na slikovnem gradivu, ki je najmodernejše, saj sloni na barvni fotografiji. Le-to nudi veliko novega celo ožjim strokovnjakom Z ILUSTRIRANO ENCIKL/DPE3DUO ŽIVALI bo človek, ki se zanima za bogastvo, posebnosti in lepote živega sveta živalskega tipa, dobil najsodobnejši prirodopis živalstva, namenjen in dostopen najširšim krogom bralcev ...« Akademik, prof. dr. Jovan Hadži, iz predgovora k zbirki Posamezne knjige v zbirki so napisali svetovno priznani strokovnjaki z raznih področij znanosti o živalih. V uredniškem odboru slovenske izdaje tega edinstvenega dela so dr. Marko Aljančič, prof. Zmago Bufon, dr. Matija Gogala, dr. Lili Istenič, dir. Janez Matjašič, dr. Anton Polenec, dr Boris Šket, prof. Borut 2ener in prof. Silvester Škerl, ki so hkrati tudi prevajalci posameemih knjig zbirice. V PREDNAROČILU vam nudimo kompletno ILUSTRIRANO ENCIKLOPEDIJO ŽIVALI (format 21,5 x 28 cm) m 700 Ndin. Ta znesek lahko odplačate v 20 rednih mesečnih obrokih po 35 Ndin. Prva knjiga zbirke izide septembra 1967. Hkrati z zbirku sedmih knjih o živalih bo založba izdala tudi izvirno delo uglednega znanstvenika, akademika, prof. dr. Jovana Hadžija: RAZVOJNE POTI ŽIVALSTVA Njegovo delo smiselno dopolnjuj« izredno obsežno stvarno gradivo, kakršnega r sliki in besedi nudi bralcu naša zbirka. Cena te knjige (več kot 300 strani v enakem formatu kot Ilustrirana enciklo podijo živeli) je v prednaročilu 40 Ndin (2 mesečna obroka po 20 Ndin). Naročilnico za ILUSTRIRANO ENCIKLOPEDIJO 2IVAU boste prejeli na dom. PoStnina za odgovor je že plačana. Na zbirko se lahko naročite tudi v vseh knjigarnah ali s priloženo naročilnico. ZAHTEVAJTE V KNJIGARNAH BARVNE PROSPEKTE! NAROČILNICA - DL Priimek in ime ______ Točen naslov ........ Poklic Nepreklicno naročam ................... — ILUSTRIRANO ENCIKLOPEDIJO 2IVALI založbe Mladinska knjiga v 7 knjigah. Subskripcijsko ceno kompleta 700 Ndin bom poravnal(a) — naenkrat — v 20 rednih obrokih po 3? Ndin. Naročam tudi knjigo RAZVOJNE POTI ŽIVALSTVA akademika dr. Jovana Hadžija. Subskripcijsko ceno 40 Ndin bom poravnal(a) — naenkrat — v dveh obrokih po 20 Ndin. Obroke bom začel (a) nakazovati takoj po prejemu računa in položnic. Strinjam se s subskripcijskim pogojem, da bom prejel (a) posamezne knjige šele, ko bodo plačane. Neustrezno črtajte! Datum ................................. Podpis -................... ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA, TITOVA 3, LJUBLJANA ' •:> - * Čudovita okolica * ribolov ★ ples -* popolna rekreacija * ČZP KOČEVSKI TISK - KOČEVJE razpisuj e JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: — tiskarski stroj Kajzer — BI format — tiskarski stroj Augsburg — A2 format — dva tiskarska stroja Tiegel — B4 format — več elektromotorjev in ostalega pribora — rezalnik za ročne rezanje papirja — več stavkov uporabnih matric za stavni stroj — medeninaste linije za ročni stavek — razen poslovni in obratni inventar Licitacija bo v poslovnih prostorih tiskarne v Kočevju 19. maja 1967 od 10 do 11. ure za družbeni sektor, od 11. do 14. ure pa za zasebni sektor. STANOVANJSKO KOMUNALNO PODJETJE občine Ribnica na Dolenjskem i obvešča občane, gospodarske in družbene organizacije ter vse druge, da je razgrnjen predlog urbanističnega programa za vplivna območja Ribnica in Sodražica in predlog ureditveno zazidalnega načrta za Ribnico in Sodražico Po sklepu občinske skupščine Ribnica z dne 15. februarja 1967 in v skladu z zakonom o urbanističnih projektih (Ur. 1. SRS št. 22/58) ter 'z navodilom za izdelavo urbanističnega projekta (Ur. 1. SRS št. 1/65) Je gornja dokumentacija razgrnjena in dana v javno obravnavo ter razpravo. Razen izvedene ankete, dosedanjih razprav in obravnav te dokumentacije je na programu tudi več Javnih sestankov, na katerih bodo projektanti in ekonomisti zagovarjali predloženo dokumentacijo in dajali podrobnejša pojasnila. Pozivamo občane ter prizadete gospodarske in družbene organizacije, da se teh razprav polnoštevilno udeleže. Dokumentacija za Ribnico je razgrnjena v predavalnici delavske univerze, dokumentacija za Sodražico pa v sobi družbenih organizacij v zadružnem domu v Sodražici. 15. maja 1967 bo ob 16. uri javna razprava v kino dvorani v Sodražici, ob 20. uri pa ▼ domu TVD v Ribnici; vodila jo bo projektantska organizacija. NESREČE Smrtna nesreča na zavarovanem železniškem prehodu 29. aprila dopoldne Je Sla 80-le*" na Ana Čuden iz Sevnice peš P° cesti n. reda proti železniškemu prehodu ▼ bližini TVD »Partizan« v Sevnici. Zapornice so bile spuščene, vendar je kljub temu prečkala progo. V tistem trenutku J® iz Zidanega mosta pripeljal tovorni vlak. Strojevodja jo je s pi' skom lokomotive opozoril, vendar je bilo že prepozno: vlak jo j« zbil na drugo stran ceste, kjer j« obležala mrtva. Mopedist v potoku 30. aprila proti večeru se je pripetila prometna nesreča na cesti Krško—Zadovinek. Iz smeri Griča se je pripeljal mopedist Franc Skofjanc, doma iz vasi Brege. Ko je zapeljal na križišče, bi morai zapeljati na desno proti Dmovemu. Tega pa ni napravil, ampak je peljal naravnost in pri tem zaviraj ter zaviral ter se po 6 metrib vožnje prevrnil v 2 metra globoki regulirani potok. Pri tem je z glavo udaril ob kamen in se prevrnfl v vodo. Iz vode ga je rešil kolesar Jože Lapuh, ki se je pripeljal mimo. Mopedista so odpeljali v brežiško bolnišnico, od tam pa je bil zaradi težkih poškodb prepeljan v zagrebško bolnico. Odvzeli so mu kri za preiskavo. Na mopedu' Je škode za okrog 500 Ndin. Avto pod v grmovju cesto 2. maja še je pripetila prometna nesreča na Cesti na gnid v Sevnici. Iz gradu je vozil proti Sevnici osebni avtomobil Miran Kofol iz Trsta. Zaradi neprimerne hitrosti ni mogel Izvoziti desnega ovinka, ampak se je prevrnil v grmovje pod cesto. Voznik je ostal nepoškodovan. na avtomobilu pa Je Škode za okrog 2000 Ndin. Mopedist se je zaletel v avto Mopedist Ivan Omerzel iz Brezine se je 30. aprila popoldne peljal iz Brežic proti Bukovšku, kjer mu je v desnem ovinku pripeljal naproti z osebnim avtomobilom Jože Pavlija iz Sela pri DobovJ. Mopedist ga je opazil na kratko razdaljo in ga ni mogel obvoziti-Zaletel se je v prednji del avtomobila. Pri tem je na vozilih nastalo za okrog 500 Ndin škode. Na ovinku sta trčila 30. aprila popoldne sta na nepreglednem ovinku na Cesti 4. julija v Kr Skom trčila z osebnima avtomobiloma Ivan Senegačnik l* Zagreba in Jože Benje iz Senovega. Pri tečenju se je težje poškodovala potnica v prvem avtomobilu, Olga Kržinek iz Zagreba. Odpeljali so Jo v zagrebško bolnico. Na avtomobilih je za okrog 9.000 Ndin škode-Voznikoma so vzeli kri aa preiskavo. Mopedista sta se zaletela 30. aprila ponočif se je lz Krfeke-ga proti Leskovcu peljal mopedist Jože Voglar lz Leskovca Na cesti se je umaknil Jamam in pri tem zavozil na levo stran ceste. Tedaj je naproti pripeljal mopedist Jo*® Svalj iz Ostrca, da sta trčila. Obo sta se lažje poškodovala, na mopedih pa je za okrog 600 Ndin škode. Nesreča pri prehitevanju 30. aprila se Je pripetila prometna nesreča na Cesti prvih borcev v Brežicah. Po tej cesti se J® pripeljal iz Krške vasi z osebnim avtomobilom Karel Pečar Iz Sto-Janškega vrha. Nameraval je par kirati na levi strani ceste in Je to nakazal. Za njim Je pripeljal mopedist Marjan Fuks iz Trebeža. Je s sopotnikom prehiteval avw po lervi strani v trenutku, ko Jej* zapeljal na levo stran. Prišlo Je ao trčenja. Mopedist in sopotnik sta padla, moped pa Je zaneslo v stoječi osebni avtomobil Branka ste-faniča lz Hrmice Mopedist Je vozu brez potrdila o znanju prometnu* predpisov. Pri nesreči se Je poškodoval po nogah, na vozilih pa J® za okrog 1800 Ndin škode. Traktor v obcestnem jarku Voznik traktorja Miroslav Božičnik iz Raven pri Krškem J® maja dopoldne i* neznanih vzTO" kov v Krškem na Cesti kršku* žrtev s traktorjem zavozil v 2,«” metra globok obcestni jarek. vjf zni!k 3e ni poškodoval, na trakteff ju pa je škode aa okrog 2.000 din. Prekmurec v jarku Karol Kuzmič iz Pečarovcev T Prekmurju se je 4. maja zJw**J peljal z osebnim avtom po avtomobilski cesti lz Ljubljane v grob. Pri Zalokah je zapeljal . ce6te in se po nasipu prekuj v Jarek. Stoodo so ocenili na S ™ N din. Ličan v jarku 3. maja ponoči ne Je z osebij avtomobilom iz Metlike poUf*V(1 Črnomelj Gabriel Lumbar iz Pri Vranovičih Je »peljal s <**£ ki se prevrnil v Jo/rok. Sopo«*7 Janko Ložar at Jo ranil ofern*< škodo pa so ocenili na 1-2°° din Smrtna nesreča kolesarja V soboto, 6. maja, popold-Be. je pri prometni nesreči J Šmihelu pri Žužemberku izgubil življenje 37-letni kmetovalec Ignac Turk iz Kleče-te- Turk se je s kolesom pe-po opravkih v Smihei. Na klancu iz Klečeta mu je Spovedala zadnja zavora in zalet je bil tolikšen, da ni Jn°gel obvladati ovinka pri Hrovatovi gostilni. Zaletel se je v hišni zid in po nekaj trenutkih izdihnil. Zapustil je ženo in štiri otroke, stare od ®oega do dvanajstih let. Na n^estu, kjer se je ubil Turk, ^ pred osmimi leti neki ko-ksar izgubil oko. M. S. Vlom v bife V noči med 21. in 22. aprila je neznani storilec vlo-nifl v bife v S alki vasi. Odnesel je raznih jedil, pijač jn cigaret v vrednosti 46.350 Vlomilec Je prišel z J^hkoto v gostišče, ker je bite okno slabo zaprto. Za stožcem še poizvedujejo. Uboj ob Kolpi še ni pojasnjen Jakoba Koželja so našli mrtvega pri mostu čez Kolpo v Metliki Predpisi v praksi Dne 8. maja zjutraj so našli na cesti med Jurovskim brodom in Metliko ubitega 37-letnega kmečkega delavca Jakoba Koželja, očeta dveh otrok, s Ceste bratstva in enotnosti v Metliki. Dejanja Gorelo v Metliki in Adlešičih Dne 28. aprila dopoldne je v Metliki zgorelo gospodarsko poslopje posestniku Marku Matjašiču. Škodo so ocenili na več kot 20.000 Ndin. Metliški gasilci so preprečili, da se požar ni razširil. Dne 3. aprila popoldne je v Adlešičih gorelo gospodarsko poslopje Jožetu Skubetu. Škode je bilo za 30.000 Ndin. Požara so zanetili otroci med igro z vžigalicami. so osumili Zlatka Ovetličani-na, 42-letnega invalidskega upokojenca in očeta petih otrok iz Ozlja. V nedeljo, 7. maja zvečer, sta prišla Jakob Koželj in Jure Renotvec v gostilno v Jurovskem brodu. S seboj sta imela ribiški palici, ker sta se vračala z ribolova. V gostilni sta že sedela Zlatko Ovetličanin m Jure Bradica iz Ravnika pri Ribniku. Med njimi se je vnel manjši s: or, pa so se še v gostilni pomirili. Okoli 22. ure so odšli, gostilničarka pa je zaklenila vrata. Koželj je odšel domov v Metliko, osumljeni Cvetliča-nin pa ga je spremljal proti metliški železniški postaji. Kaj je bilo med potjo ir kako je bil Koželj ubit, še ni pojasnjeno. Zjutraj so Koželja našli ležati mrtvega, podlegel pa je rani z nožem na desni strani prsi. Osumljenega Ovetličanina so priprli, preiskavo pa nadaljujejo. V Zalogu zmanjkalo 18 kokoši V noči na 7. maj je Mihiče-vim v Zalogu zmanjkalo 18 kokoši. Takoj so začeli poizvedovati in ugotovili so, da so šle kure s Cigani, ki so ta večer popivali v novomeški gostilni. Škodo so oceni-li na 500 Ndin. POZIV Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinske skupščine Trebnje poziva vse občane, ki opravljajo kakršnokoli obrt ali se ukvarjajo z obrt* nimi storitvami kot postranskim poklicem, pa za opravljanje obrti nimajo dovoljenja ali svojega dela niso priglasili za obrt pristojnemu upravnemu organu občine, naj vložijo prošnjo za ustanovitev obrine delavnice oziroma priglasijo opravljanje obrtni]) storitev najkasneje do 15. junija 1967. Po preteku tega roka bodo pristojni inšpekcijski organi strogo kontrolirali izvajanje zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov (Uradni list SRS št. 5/64) in kršitelje predlagali v kaznovanje, pristojnemu sodišču pa, da jim odvzame materialne koruti, pridobljene z opravljanjem obrtne dejavnosti. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN KOMUNALNE ZADEVE OBČINE TREBNJE Tovarna šivalnih strojev »MIRNA« v Mirni razpisuje 1 ŠTIPENDIJO • za študij na dvoletni Višji tehniški šoli v Ljubljani ja VARNOSTNEGA INŽENIRJA Pogoj za vpis je diplomiran strojni tehnik z večletno prakso. Prosilec naj pošlje lastnoročno napisano prošnjo kadrovskemu oddelku. Prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo. Prednost o podelitvi štipendije imajo kandidati iz neposredne bližine. Razpis velja do 10. 6. 1967. Ob bridki izgubi drage žene, ljube mame in stare mame JULKE RUSTJA iz Podgore se iskreno zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, posebno dr. Koscu in dr. Primožičevi za vso nego in skrb v času njene bolezni. Zahvaljujemo se podjetju GORJANCI, Straža, gospodu župniku, vaščanom, sorodnikom in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in vence. Prisrčna hvala! 2alujoči: mož Andrej, sin Ludvik, sinova Stanko in Rudi s družinama, hčerki Anica in Darinka z družinama in drugo sorodstvo. RTV LJUBLJANA: Tekmovanje instrumentalnih ansamblov V jeseni 1967 bo RTV Ljubljana uvrstila v radijski program vrsto javnih oddaj v obliki tekmovanja instrumentalnih narodnozabavnih in zabavnih ansamblov. Tekmovalne oddaje bomo neposredno prenašali v radijskem programu, prijavijo pa se lahko tudi ansambli, ki še niso Javno nastopali. Tekmovanje bo razdeljeno v dve skupini: v prvi se bodo pomerili narodnozabavni ansambli, druga skupina pa bo zajela plesne, jazzovske in beat ansamble. Omenjenim ansamblom se lahko pridružijo pevci in manjše vokalne skupine. V prijavah naj ansambli navedejo zasedbo in natančen naslov. Prijave sprejema Glavno uredništvo glasbenega programa — tekmovanje ansamblov — RTV Ljubljana, Tavčarjeva 17, do 20. maja 1967. Tekmovalne pogoje bomo prijavljenim ansamblom poslali po 20. maju 1967. UPORABA ZRAČNE PUŠKE Najnovejši zakon o nošenju orožja predvideva, da bodo poslej otroci in mladoletniki smeli imeti in uporabljata tako imenovano zračno orožje le pod neposrednim nadzorstvom staršev ali skrbnika ali odgovornih inštruktorjev strelskega športa. Ce dobijo otroci in mladoletniki zračno orožje brez nadzorstva, bc za kazen orožje odvzeto. Prav tako so poostrene tudi sankcije za uporabnike drugega orožja, kadar ne ravnajo v skladu z zahtevami javnega reda. POTOVANJE V TUJINO Naši državljani bodo poslej lahko potovali v vse dežele, s katerimi je Jugoslavija sklenila sporazume o odpravi vizumov, samo s potnim listom in brez posebnega jugoslovanskega vizuma. To je bistvo sprememb in dopolnil v zakonu o potnih listah naših državljanov, ki so bile sprejete v zadnjem času. Olajšave v tem smislu predstavlja tudi izdaja potnih listov in vizumov za začasno bivanje v tujini za dobo do dveh let in za neomejeno število potovanj. Kar se Janezek nauči, to Janez zna! Zato ne pozabite tudi vi: hranilnik za vašega malčka lahko dobite vsak čas pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ali pa pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki In Trebnjem! On skuša zvedeti od nje, kaj bi rada, da naj J* kupi »za semenj«, kar ni tako težko, kakor bi si oiorda kdo mislil. In potem gresta od prodajalca do Prodajalca, dokler najdeta, česar jima treba. Deček se drži svojega očeta, ne da bi se bal, tako *najhen ni. Tudi on ima svoje želje in potrebe, ali sam svoj Se ni, da bi imel svojo mošnjo, kakor jo ir*ia starejši brat, ki si lahko kupi, kar hoče. Očeta Je treba prositi, da se omeči in mu da nekaj drobiža, drugo si že sam oskrbi. Že se oglašajo posamezne Piščalke in trobentice, tam ena, tam druga in tretja to čez malo časa se vname taka godba, da bi si člo-vek mašil ušesa. Zdaj je šele pravi semenj. Skoraj bi bili pozabili omeniti še neki poseben stan, brez katerega si človek ne more misliti pravega shoda. To so stvari božje katere ne sejejo in ne v žanjejo, a vendar se rede in žive, časi bolje, gotovo Pa bolj zlahka nego kmet gospodar, ki si prideluje skopi živež s svojo družino v patu svojega obraza, “orači in beračice prihaj^o na shod od daleč nar °krog svojo desetino pobirat. Privoščimo Jim Jo iz Srca obilo in obrnimo se k imenitnejšim gostom. Sđdnik stoji tam pred cerkvenimi vrati s svojin Valentinom v pogovoru z duhovnim gospodom, katerega je bil vzel na voz. Sodnikovi so se bili pripeljali na dveh vozeh, gospodar, gospodinja in Valentin z duhovnikom na enem, vozil je Sđdnik sam, na drugem Matija, Ana, Andrejček in Zalka; za voznika sta bila zdaj Matija, zdaj Andrejček. Poldne je odzvonilo. Na kosilo Je bilo treba misliti ali pravzaprav na južino, kakor se pravi po kmetih. V srečnem Prilesju se je danes jelo »z veliko zuco«. Po stari in recimo tudi lepi navadi je vabil vsak Prileščan svoje sorodnike in znance, ki so bili rt i11. na shod. >>v gostje«. Tega so se ljudje tudi nadejali, vendar se je vsak branil in izgovarjal, člo- vek bi bil mislil, da ne bode moči nikogar pregovoriti; ali slednjič so se vendar vsi omajali, tako da je imela vsaka hiša v Prilesju svoje goste. Ali takega Prileščana ni bilo, da bi se bil pre-drznil Sddnikove vabiti pod svojo streho. Tudi Koren ne, ki je zdaj pristopil k možem. Vendar se napotijo čez nekaj časa vsi proti njegovi hiši: Sđdnik s Korenom, Valentin in duhovni gospod, ki ga je bil Sodnik povabil na kosilo. Druga Sćdnikova družina je pozneje prišla v Korenovo hišo, kakor je bilo zgovorjeno. Kako so gledala dekleta lepega Valentina, ki je tako moško stopal na strani duhovnega gospoda! Vse je kazalo, da je mladi gospod prišel iz velikega mesta. Kako okusno je bil napravljen! Vaški krojač je radovedno ogledoval njegovo suknjo, ali bi pač znal on tako narediti? Čevljar se Je čudil njegovemu elegantnemu obuvalu, ki je bilo tako lepo po nogi ustvarjeno; zdaj mož ve, kako se na Dunaju dela! Valentin se ni menil ne za krojača ne za čevljarja; ali kar se tiče. deklet, ne moremo tega reči. Prav radovedno, skoraj nekako predrzno jih je ogledoval. Z obličja in pogledov, iz vsega vedenja se mu je bralo: Jaz sem pač vajen lepih mestnih gospodičen, razvajen sem; vendar za silo tudi te niso, da bi dejal. Ti pa oni je cclo grede pomežiknil, in ko bi ne bilo očeta In duhovnega gospoda, kdo ve, kaj bi se bOo zgodilo. Tu ne smemo pozabiti še nekih starih znancev. Tudi Brezarjev Anton je bil prišel in posrečilo se mu Je, da se je vendar sešel s Sđđnikovo Ano, ki se je sprehajala z materjo po sejmu. Govoriti ni mogel z njo, a vendar ji je nekaj v roko stisnil, nihče id videl, kaj. Zaplotnik ga prestreže In moral je z njim. Da nd bilo brez Ndsana, to se umeje samo ob sebi; tudi tega nam ni treba praviti, kje je obedoval; njega ni bilo treba vabiti. Pošteni Seljan je bil danes za deset let mlajši videti, tako se je bil olevil. Na kosilo bi ne bil šel mož k nikomur, ko bi ga bil tudi kdo vabil, danes je moral biti pri svoji Jerici, taka priložnost je redka. Kdor ni bil nikamor vabljen, mu tudi ni bilo treba stradati, samo da je imel kaj cesarske podobe v mošnjičku. Dva krčmarja iz trga sta točila, vsak na enem koncu; in prigrizka se je tudi kaj dobilo. Tako je bilo vse veselo in dobre volje v Pri-lesju — vsaj enkrat v letu. Ali pravo življenje se je začelo šele popoldne, po litanijah. Stari ljudje so bili precej odšli; ali mlar dega sveta je ostalo dovolj in vedno ga je še prihaja-lo od vseh strani. Trije godci so neutrudno godli pod lipo same vesele, same okrogle, ki pete privzdigujejo. In pete res niso dolgo mirovale; mladeniči so sukali dekleta in s petami bili ob tla, da je bilo veselje. Vino se je cedilo po okornih, neuglajenih mizah, da je bilo greh. Tako vsaj je sodil berač, ki je skonca od strani gledal to pregrešno potrato; potem pa se ojunači, približa se mizi ter ponižno prosi, naj tudi njemu privoščijo blage kapljice, katere je Bog dal tako obilo. Za njim pride drugi, tretji in tako so imeli tudi berači dober dan. V TEM TEDNU VAS ZANIMA tedensK6leda'r Petek, 1*2. maja — Pankracij Sobota, 13. maja — Servacij Nedelja, 14. maja — Bonifacij Ponedeljek, 15. maja — Zofija Torek, 16. maja — Janez Sreda, 17. maja — Mojca fiie&tek, 18. maja — Erik Milan Jaklič, Partizanski trg 18, Metlika, prepovedujem hojo in pašo kokoši okoli mojega doma v Bušinji vasi 33. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal, kokoši pa zastrupil. Franc Cesar, Prečna 31, Novo mesto, prepovedujem pašo perutnine po moji njivi na Grajskem. Kdor te prepovedi ne bo upo- števal. mu bom perutnino zastrupil. Janez Brulc, Hrušica 10, Sto- pič. prepovedujem Mariji Klemenčič, Hrušica 5, Stopiče, vož-njo, pašo kokoši in živine. Oe te prepovedi ne bo upoštevala, jo bom sodno preganjal, kokoši pa pobil. Janko Belopavlovič, Skemljevec t, Suhor, prepovedujem pašo živine in ovc po moji njivi Laz pri vasi Maline, katastralna občina Strekljevec. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Za sodoben okus... Izključni proizvajalec v Jugoslaviji Destilacija »DANA« MIRNA na Dol. Anton Malenšek, Gubčeva 2, Novo mesto, opozarjam vsakogar, ki bi kradel deteljo in mrvo na Tratah v žabji vasi, da ga bom sodno preganjal. Čuvaja zemljišča imam v Žabji vasi. Dragemu očetu Janezu Murglju iz Gor. Kamene želijo za njegov 79. rojstni dan obilo zdravja hčerki Rozalija in Pepca z družinama in sin Jože z družino. Ljubemu možu in skrbnemu očku Milanu Ostanka iz Ljubljane želijo vse lepo za njegov 30. rojstni dan, predvsem pa mnogo zdravih let, žena Fanika in otroci Milanček, Mirko in Karmi ca. Enako mn želijo tudi mama In ata iz Trebnjega, mama iz Žabjeka in Marica Rogelj z družino. ☆ Dragemu očetu Janezu Prešernu a Potovega vrha pri Novem mestu želijo obilo zdravja za njegov dvojni praznik žena Ana, sin Tone in hčerka Rozi. IJOBVESTILAI ZAPOSLITEV ZA DEKLETA. Za razna dela v planinskih domovih sprejmemo več vestnih in dela-voljnih deklet v starosti nad 20 let. Zaposlitev sezonska. Pismene ponudbe pošljite planinskemu društvu Ljubljana-matica, Ljubljana, Miklošičeva 17. Obveščam vse, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih napravil Albin Grgič iz Šentjerneja 22. — Angela Grgič, Šentjernej 3?. Oblačila očisti KEMIČNA ČISTILNICA, Novo mesto, Germova 5. POROČNE PRSTANE po najnovejši modi in vsa zlatarska dela opravlja — zlatar. Gosposka 5. Ljubljana (poleg univerze). SCETKE ZA LOSCILCE in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana. Tržaška 52. ČS%BMlf8 Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube mame in stare mame URŠULE ŠINKOVEC se iskreno zahvaljujemo podjet Ju Standard, podjetju IMV, Novo mesto, vaščanom, duhovščini in sorodnikom za podarjene vence, nadalje vsem, ki so Jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči sin France z družino, sin Jože c družino in drugo sorodstvo Ob hudi izgubi našega dragega ata, starega ata, strica in brata, ANTONA BOBIČA iz Čadraž pri Šentjerneju se najtoplej« zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in mu darovali vence. Hvala kolektivom zdravilišča Šmarješke Toplice, Kraljevica, Siljevica ter gospodu kaplanu. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom in vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih nudili pomoč. Žalujoči Bobičev! RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, T.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30, in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 12. MAJA: 8.06 Oporna matineja. 9.40 Pojo naši mladinski zbori. 10.35 Naš podlistek — I Ionesco: Žrtev dolžnosti. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetjiski nasveti — inž. Franc Forstnerič: Kako dosežemo kakovost mleka v poletju. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam . . . Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Napotki za turiste. 15.40 Mladinska oddaja. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.50 Kulturni globus. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Akademski pevski zbor poje izbor skladb iz renesančne dobe. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 13. MAJA: 8.05 Glasbena matineja. 10.15 Odlomki Iz treh slovenskih oper. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 13.10 Novosti za ljubitelje zabavne ne glasbe. 12.30 Kmetijski nasveti — R. Cajič: Poslovni rezultati gozdarstva v 1. 1966. 13.30 Priporoča- lo vam . . . 14.05 Koncert po željah poslušalcev. 15.20 Zabavni in-tarmCGSBO. 17.05 Gremo v kino. 18.50 S kjlžnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 30.00 Minute s pevci Ob nepozabni izgubi drage sestre, tete in botre ANE PINTERIČ iz Rigonč pri Dobovi se naj iskrene je zahvaljujemo vsem, ki so ji v težki bolezni pomagali, posebno zahvalo smo dolžni dr. Ivanu Nementu iz Brežic za njegovo požrtvovalnost pri zdravljenju, lepa hvala cerkvenim pevcem in govornikoma Ivanu in Francu Bogoviču za poslovilne besede, enako gospodu dekanu iz Vidma in domačemu župniku, vsem sosedom, ki so pomagali v težkih trenutkih ter vsem darovalcem vencev in tistim, ki so izrekli sožalje. Vsem iskrena hvala! Žalujoča sestra, nečaki z družinami in drugo sorodstvo Ob nepričakovani Izgubi naše ljube mame ALOJZIJE OKLEŠČEN, rojene Bele, iz Uršnih Sel se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti. Prav lepo se zahvaljujemo za podarjene vence kolektivu tovarne zdravil Krka, Kovinarju in Pionirju iz Novega mesta. Iskrena hvala za vso pomoč pri lajšanju bolečin dr. Vidu Pintarju in sestri Ančki Kulovec. Posebno se zahvaljujemo duhovščini iz Dolenjskih Toplic. Lepa hvala sosedom, predvsem pa Mariji Petrina, ki nam je nudila vsestransko pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči: sinovi Franc, Pavel, Ivan, Lojze, hčerki: Anica in Marija Prisrčna hvala vsem, ki so md pomagali dobiti nov kiosk! Fvan Smuk, Trebnje asi ZARADI bolezni prodam motor znamke heinkel. Toni Goršak, Žadovinek 8, Leskovec pri Krškem. PRODAM novo ostrešje 11x10 m, betonske kvadre, rdeč pesek, les, strešno opeko in nove plohe — deske ter vprežne kombinirane grablje (Faher). Naslov v upravi lista (692-67). PRODAM prevozno mlatilnico, ki dela vse, dva mlina za žito — kamni 60 cm), dva srednja voza, cena ugodna. Edo Rostohar, Rožno 48, pošta Blanca. PRODAM več grabelj »sonce«, Štiri po 360.000 Sdln. Franc Jordan. kovač. Oražnova 15, Kostanjevica. KUHINJSKO pohištvo ugodno prodam. Ogled v popoldanskem času. Cizel, Prešernova 3, Krško. HIŠO s poslovnimi prostori, primernimi za gostinstvo ali obrt v Brežicah, ugodno prodam. — Ivan Kralj, Breg 13, Novo mesto. POCENI prodam prikolico, nosilnosti 7 ton, znamke Djuro Djakovlć, registrirano in zavarovano za leto 1967. Jože Av-bar, Nad mlini 8, Novo mesto, telefon 21-606. PRODAM dve vprežni kosilnici. — Kovačič, Zbure 33, pošta Smar-jeta. PRODAM harmoniko — znamke fleess, moped na tri prestave in motor galeb puch. Dam tudi za ček ali na večkratno odplačevanje. Naslov pri vratarju tovarne zdravil, Krka, Novo mesto. TATJNUS 12 M prodam. Glavač, PTT, Novo mesto. ZARADI selitve ugodno prodam kuhinjsko pohištvo, spalnico, polkavč in sobno omaro. Marija Matko, Glavni trg 27, Novo mesto. PRODAM radiatorje za centralno kurjavo, cevi raznih dimenzij, ajrtomobil fiat 750, letnik 1965, prevoženih 17.000 km. Trebnje, 64. PRODAM filodendron, kube, ama-rilis in oleandre. Banič, Trdinova 28, Novo mesto. NA DEŽELI prodam novo hišo: dve sobi, kuhinja, shramba, dve kleti, vodnjak, 70 kvadratnih metrov sadnega vrta. Ogled 14. maja. Naslov v upravi lista — (677-67). PRODAM zazidljivo gradbeno parcelo in polovico hiše. Naslov v upravi lista (671-67). MALO rabljene vzmetnice z vložki ugodno prodam. Rapuš, Foerster jeva 12, Novo mesto. V STRAŽI prodam visok otroški športni voziček po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. KLAVIRSKO harmoniko scandal- li na 80 basov, 4 registre in moped T 12 prodam. Janez Zupan, Šentjanž 53. PRODAM mlatilnico, kosilnico in grablje. Vse nemške znamke. — Ivanka Bitenc, Dragomelj 35, Domžale. TAKOJ prodam vseljivo stanovanje resnemu kupcu v Novem mestu. Informacije dobite v slaščičarni na Glavnem trgu 30 Novo mesto, od 8. do 11. ure. PRODAM enostanovanjsko, skoraj novo hišo, velikosti 78 kvadratnih metrov, vse podkleteno, okoli pa Je 7 arov zemlje, z vodovodom in industrijskim tokom v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (664-67). PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem, sadnim vrtom in 3 ha njiv in gozda. Cena 2,200.000 Sdin. Tončka Ujaž, Sp. Vodale 27, Tržišče na Dolenjskem. POCENI prodam superavtomatič-ni pralni stroj rex, 4 kg, skoraj nov. Zupančič. Šentjernej 12.' PRODAM dobro ohranjeno vprežno kosilnico. Berdik, Jesenice pri Mokronogu. PRODAM gradbeno parcelo m 1200 blokov, Izdelanih iz leša. Naslov v upravi lista (658-67). PRODAM motorno kolo maxi, 175 ccm. Franc Jarc, Vrbovec 11, Dobrnič. PRODAM velik filodendron. Naslov v upravi lista (651-67). POCENI prodam rabljeno motorno kolo 125 ccm dunavia. Vprašajte pri Alojzu Krašovcu. Dule 2, Škocjan, Bučka, debelinski hobelnd stroj tar frede bel insko hobelni stroj ter fre-zar z elektromotorji, nemško odlično oračo, BMW motorno kolo, katerega tudi zamenjam za motorno kosilnico. Kupim bele mlinske kamne. — Ivan Kranjc, Sevnica 24. RESNO žensko takoj sprejme 4-članska družina. Vsa oskrba In dobra plača zagotovljena. Nives, Ljubljana, šišenska 113. Ponudbe pod.. Mali oglasi, pri katerib ni dodan naslov, niti ni naslova stranka pustila v upravi Usta, Imajo običajno pripombo PONUDBE NA UPRAVO USTA POD »........« (Tu je nave- deno poljubno geslo). To Je primer, ko stranka noče iada-tl svojega naulova, ker želi zbrati člmveč takih ljudi, ki se zanimajo na njen oglas, in se šele potem samostojno in nemoteno odločiti, čigava ponudba Je najugodnejša. Tisti, ki se za tak oglas zanima, mora napisati svoj naslov in koliko Je pripravljen dati za stvar, ki je z oglasom na razpolago, ter kuverto s tako ponudbo osebno oddati ali poslati po pošti upravi DOLENJSKEGA LISTA Na kuverto napišite geslo, pod katerim je bil oglas objavljen, ml pa bomo njegovo ponudbo neodprto poslali tistemu, ki je oglas objavil. UPRAVA LISTA in ansambli naše radijske postaje. 22.10 Oddaja za našo Izseljence. NEDELJA, 14, MAJA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Jan Malik: »žogica Nogica«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Dana Valen, čak in Marija Grzinčič: Spet do ma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 1-1.15 Pogovor s poslušalci. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — n. 13.30 Nedeljska reportaža. — 14.40 Slovenski ansambli zabavne glasbe. 16.00 Radijska igra — Anton Ingolič: Srečanje na planini. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Potujoča glasbena skrinja. 21.00 »Čarodej in njegova harfa«. PONEDELJEK, 15. MAJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 V ritmu današnjih dni. 10.35 Naš podlistek — J. Weidman: Naj vam očistim čevlje? 11.00 Porodila — Turistič-ni napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — F. Lobnik: Preprečevanje rojenja in prestavljanje. 12.40 Koncert ameriških pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljalo, 15.30 Koncert Invalidskega pevskega zbora. 17.05 Tz opemera sveta. 18.15 Izbiramo popevke in glasbo za ples. 19.00 Lahko noč, ot- rocll 19.30 Večerni radijski dnevnik. 20.00 Skupni program JRT — Studio Zagreb. 22.50 Literarni nokturno. TOREK, 16. MAJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.40 Iz glasbenih šol. 10.15 Pojo nemški In avstrijski operni pevci. 11.00 Poročila — Tu-rističn inapotki za tiuje goste. — 12.10 Igrajo Veseli hribovci ln ansambel Mihe Dovžana. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jelka Hočevar: Škropimo proti krompirjevi plesni. 12.40 Glasba iz dežel, kjer govorijo po špansko. 13.30 Priporočajo vam ... 15.20 Zabavni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.50 Na mednarodnih križpotjih. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.20 Radijska igra — Robert Lelgh: Izbira je tožka. 21.35 In fonoteke radia Koper. SREDA, 17. MAJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Revija zabavnih zvokov. 10.15 Komorna glasba Mi-hala Glinke. 10.45 Človek In zdav-je. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetij, skl nasveti — Inž. Vuka din Siša-kovid: Varstvo vinsko trte. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Mladina sebi In vam. 18.15 Iz naših studiov. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Danilo Švara: Veronika Deseniška. ČETRTEK, 18. MAJA: 8.05 Glasbena matlnela. 9.25 Koroške narodne pole moški zbor lz Šentvida v Pod luni. 10.15 Z našlnfl pevci ▼ ruskih operah. 11.00 Poročila — IŠČEM gospodinjsko pomočnico za k 4-članski družini. Milan Perger, Mestne njive, blok 5. Novo mesto. SPREJMEM frizersko vajenko. — Frizerski salon, Kostanjevica na Krki. SPREJMEM kleparskega pomočnika. Stanovanje priskrbljeno. Martin Mlakar, splošno kleparstvo, Ljubljana, Titova 229. MIZARSKEGA pomočnika, vojaščine prostega, sprejmem. — Plača dobra. Za hrano in stanovanje priskrbljeno- Franc Hu-domalj, Kranj, Jezerska 8. ODDAM sobo v Novem mestu moškemu, ki bi inštruiral u-čenko osnovne šole. Naslov v upravi lista (674-67). V NAJEM oddam košnjo štirih parcel. Licitacija bo 14. maja ob 8. uri. Zagorc, Smolenja vas 26. SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI vseh znamk IZREDEN POPUST! MONTA2A - NAVODILA - GARANCIJA -TEHNIČNI SERVIS VSE INFORMACIJE DOBITE: NOVO MESTO: BRAČKO, Ragovska 7: št. telefona 068-21—659 SEVNICA: TOTER, Heroja Maroka 4 vsako soboto od 15. do H. ure. PEROTTI-EXPORT S. FRANCESCO 41, TRST Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmet J skl nasveti — Dr. Albin Sedej: Predpisi o kakovosti mleka. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.06 Pisan baletni intermezzo. 14.45 Enajsta šola. 15.30 Zvočni razgledi. 17.05 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovn ipogovori. 19.00 lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno. RADIO BREŽICE PETEK, IZ. MAJA: 20.00—21.15 Obvestila — Nove plošče RIB — Glasbena Oddaja: Izbrali ste sami, vmes — humoristična priloga: Tovariš, to ne zadeva tebe! NEDELJA, 14. MAJA: 11.00—12.30 — Poročita — Ernest Jankovič: Higienska načela pri gradnji sanitarij — Ta teden v Delavski enotnosti — Za noše kmetovalce: dipl. veterinar Manki Vizjak: Slngamoza, parazitska bolezen dihal naših piščancev — Dve melodiji v različni izvedbi — Nedeljska reportaža: Z odborniki v bratski komuni Velika plana v Srbiji — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci •— Obvestila, reklame ln spored kinematografov. 12.30 — Občani čestitajo ln pozdravljajo. TOREK, 16. MAJA: 18.00—19.30 — Novo v knjižnici — Nove plošče Ju goto na — Športni komentar — Obvestila ln pregled filmov — Glasbenn oddaja: Igrajo vam naM narodnozabavni ansambli. »Vesele deklice«. 15. 5. sovjet£ sl poškodovala levo roko; Marti« Pa uk ovac, delavec lz Nor&č sela« sl je pri delu v gozdu poškodoval levo roko z motorno žago: Marij* Orešar, gospodinja Iz Dobenega,' J® padla v stanovanju ln sl poškodovala desno roko; Gabrjel GorenC> sin kmeta lz Hudega Brezja. »1 Je na brani poškodoval levo nogo; Marko Pate, sin teh. risarja 1* Ljubljane, Je padel na slamoreznico ln si poškodoval levo roko; Martin Koler, kletar lz Ljubljane, je padel s kolesom in sl poSkodo val levo koleno;Ano Petek, gospo dinjo lz Letovčana Novodvorskeg®. I je nekdo pretepel in ji pošk‘J val glavo, desno roko in di nogo; Stjepan Stiperski, kmet Lukovca, Je padel ▼ hlevu ln zlomil desno nogo; Katarino C kmetico lz Čerine, je nekdo zli z motorjem in Jo poškod po telesu; Luka VrScaJ, oe upok. iz Drušč, Je padel v hi In sl poškodoval prsni koš. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni m odgovorni urednik), Ria Bačer, MfloS Jakopcc, Marjan Legan, Jože Primc, Jožica Teppey In Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 par (50 starih din) — Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 starih din), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih din): plačljiva je vnaprej — Za Inozemstvo 37.50 novih dinarjov (3750 starih din) oz. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 3J — Telefon 21-227 — Rokopisov ln fotografij ne vračamo — Tiska: Oasopisno podjetje »Delo« v Ljubljani