Siev. 80. f LWM T fifltt. tet aprila IffiL Posamezna Številka slane 1 *5@ 0!n LElO lili Naročnina za državo SHS: na mesec . . sa pol leta . za celo leto .. Din 20 .. .130 .. .M« za inozemstvo: mesečno.......Din SO Sobotna izdaja: celoletno , Din 60 , . 80 V Jugoslaviji . v inozemstvu. Cene Inseralom: Euostolpna pclitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2'30, veliki po Din 3-— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—. Pr; večjem naročilu popust Izhaja vsak dan isviemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjuirej. S tedensko , Ilustrirani Slovenec ** ?mm jbfta v osM Uredništvo Je v Kopitarjevi alici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 90, npravniSiva 328. Političen list m slovenski naro Uprava le v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.65!! in t0.3-IJ (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Duna 24,797. Pesem pred polomom. HRSS je kapitulirala. Ne bomo preiz-kovali vzrokov in povodov tega dogodka. Kar je ravno tako važno, če ne še bolj, je dejstvo, da gre roka v roko s to kapitulacijo tudi polom vse politične smeri famoz-nega narodnega bloka, pravilnejše, bati-naškega bloka. Teoretično se s 5 glasovi absolutne večine v parlamentu res da vladati nekaj časa. Toda trajno ne, tembolj ker je la sistem kompromitiral našo državo v vsem kulturnem svetu. Vse to je prisililo radikale, da so z velikim zadovoljstvom sprejeli kapitulacijo HRSS ter začeli brez odloga razmišljati o novi situaciji in pre-orijentaciji svoje dosedanje politike, najsi je tudi ia orijentacija zamišljena zaenkrat precej mefistofelsko. Pa naj bo tako ali drugače, gospoda Pribičevič in Žerjav sta poslala radikalom popolnoma nepotrebna. Opravila sia gospodom radikalom nečastni posel rablja ter deloma povzročila kapitulacijo HRSS, a doletela ju je usoda črnca, ki se v zgodovini tolikokrat ponavlja, da sta namreč opravila svojo dolžnost, nakar prejmeta zasluženo brco. To gg. Žerjav iu Pribičevič dobro slutita, zalo je i?; njiju časopisja tudi kar čez noč izginilo ono napihnjeno zmagoslavje, ki ga je zamenjalo mrzlično uarvdcuo intri-gantstvo. Na vse Icriplje iščeta bilk, za katere bi se oprijela, da si vsaj začasno.še podaljšata svojo politično življenje. Vda-rila sta seveda zopet najprej na kulturno-bojni boben, ker je fraza o separatizmu po hrvaški kapitulaciji postala že več kot smešna in za Pribičevičem ter Pivkom v parlamentom je zalajnalo vse njihovo časopisje o krimski nevarnosti«. Z vso paro so začeli leči kulturnobojna jajčka tudi v ^Samoupravo : in nekatere druge belgraj-ske liste. Zdaj ko umira ^narodni blok.:, se trudijo samostojnodemokratski poglavarji narediti razpoloženje za nekak anii-klerikalni blok, v katerem bi seveda taka odlična svobodomiselca kakor sta gospoda Žerjav in Pivko vsekakor našla svoje mesto v generalnem štabu. Iu vendar ta kul-turnoboini marš, ki ga zdaj igra zlasti »Jutro«, ni nič drugega kakor pogrebna mu-sdka vsej samostojnodemokratski politiki. Ne bo treba več dolgo čakati in od zloglasnega •■narodnega ' bloka bodo le še razvaline. Komu ne prihajajo pri tem na misel napiloijeni in zmagoslavni članki, ki jih je pisalo vse tedne pred in po volitvah Žerjavovo časopisje Z naravnost smešno nadutostjo in megalomanijo je to časopisje besedičilo o štiriletni absolutni velesrbski vladi, katere eksponenti in ponižni hlapci so iz gole vladoželjnosti v Sloveniji hoteli biti naši Žerjavi, Pivki itd. Pridno so se mučili z najreakcijonamejšimi zakonskimi načrti, kakor so tiskovni zakon, zakon o sodnikih, zakon o kmečkih kreditih itd., ki naj bi s silo uklonili sovražno jim ljudstvo, kovali so najdalekosežnejše gospodarske transakcije več kot sumljive kvalitete, ki bi naj za desetletja okrepile njihov strankarski aparat in bili so prepričani, da so jim Slovenci in Hrvatje izročeni za večno na milost in nemilost. Delali so tak hrup, da so naivne dušico začele res že verjeti v njihovo nepremagljivost. A sedaj ta polom in to razočaranje 1 Tudi z antiklerikainim blokom seveda ne bo nič. Pribičevič in Žerjav sta sicer opozarjala na Herriota, ki da bi ga bilo treba tudi v Jugoslaviji posnemati, toda tudi gospod Ilerriot jih je sedaj pustil na cedilu, ker je njegov pohod preti rklerikalizmu« končal z žalostnim porazom. Niti radikali niti radičevci niso tako omejeni, pa tudi ne tako močni, da bi se dali izvabiti Pribičeviču in Žerjavu v boj z mlini na veter, kajti rklerikalizma ni v nobeni pokrajini Jugoslavije, kulturnega boja se pa ne upajo izzvati ne radikali ne radičevci, ker bi ulermil imeti za obe ti dve stranki naravnost pogubonosne posledice. Naj kriče Prl-bičevičevi "demokratje« v svojem obupnem strahu za oblast še tako, vsak otrok se jim danes že smeje, če očitajo različnim krščanskim ljudskim strankam, zlasti pa SLS kle-rikalizem, uuv isnost od Kima in podobne pra:r.e puhlice iz muzejske orožarne nekdanjega liberalizma. Separatizma torej, proti kateremu bi potrebovali radikali Pribičeviča in Žerjava kot žandarja po kapitulaciji HRSS tudi na videz ni več, kulturni boj je v Jugoslaviji nemogoč, zato sta izgubila Pribičevič iu Žerjav za vsako nadaljno kombinacijo kakršenkoli pomen. Sicer skušata zakriti polom svoje politike s kričanjem, a politična smrt samostojnih demokratov je neizogib- na, naj se usmeri naša notranja politika v bodoče tako ali tako. Stranka, ki se ni nikoli opirala na ljudstvo, ampak samo na tujo batino, mora vzeti žalosten konec. Anti-katoliški boben pa, na katerega udarjajo njeni voditelji, pa se neizrečeno smešno čuje v času, ko se že tudi Masaryk klanja veličini in naraščajoči moči katolicizma. ZaScai Pasle, za^facuje flemisljo* »RED IN OBIČAJ ZAHTEVATA, DA PAŠIČ PODA OSTAVKO. < Belgrad, 8. aprila. (Izv.) Člani nepopolne vlade se vsak dan sestajajo na seje. Kakor izjavljajo, pretresajo na njih zakone, ki jih namerava predložiti vlada narodni skupščini. Dcsedaj so se obravnavali zakoni o sodnikih. Danes so pričeli z zakonom o državnih pravdnikih. V položaju se ni nič spremenilo. Položaj je popolnoma v rokah Nikole Pašiča. O tej igri, ki jo vodi Pašič, poročajo »N o -v osti«: Današnji položaj ima dva centra, enega v Zagrebu, drugega v Belgradu. Z ene strani se vodi dvojna igra, z druge strani sc nadaljuje pritisk in izsiljevanje. Tu popolnoma abnormalne ambicije, tam fatalna ozkosrčnost, oviranje normalnega toka političnih razmer, ki imajo dane vse pogoje, da. sc končajo nenormalnosti. Pašič zavlačuje kljub vsem parlameii-tarnim običajem razvoj krize in nikakor noče dati ostavke vlade, ker se boji krize, ki bi sc lahko razvila nasprotno njegovim interesom. Pašič hoče pri tej priliki izkoristiti novo ustvarjeni položaj zase in za svojo stranko in da njemu pripadejo zasluge. za likvidiranje srbsko - hrvatskega spora. Čc se pomisli, da ima Pašič najmanj zaslug za preokret v politiki HRSS, sc lahko s pravico sumi, da bi bilo njemu mogoče z njegovimi znanimi metodami dokončali težaven posel narodnega sporazuma. Obstoja popolnoma opravičena bojazen, da Pašič tudi sedaj poskuša izigrati Hrvate, vsled česar bi lahko pozneje na nOvo izbruhnil srbsko - hrvatski spor v vsej svoji teži. Zato jc bolj kakor drugo potrebno delati, da se sporazum ustvari a: vsemi mogočimi jamstvi iu da se ne dopušča Pašiču po njegovih interesih in po njegovih ambicijah izsiljevati Hrvate. Tako se je pojavila objektivna potreba za koncentracijo, katero želi tudi drugi ustavni faktor. Vsem je jasno, da bo sporazum končen samo tedaj, ako bodo na njem sodelovali ljudje in stranke, katerih politiki se ima pripisati največ zaslug za novi položaj, ki je ustvaril pogoje, da se lahko pristopi k reševanju srbsko - hrvatskega spora. Vladno časopisje predpostavlja koalicijo radikalov in radičevcev in trdi, da so neparlamentarne želje za koncentracijo, katero po teh vesteh opozicija kroni imputira. Ne da bi se spuščali v debato o tem, moremo celokupno vlado vprašati, čc je parlamentarno to, cia Pašič še do f^anes ni dal ostavke. Zdi se, da Pašni poskuša dobiti ukaz o sestavi nove vlade istočasno z ostavko vlade. Ker v tem poskusu ni uspel, zavlačuje po svoji stari metodi in nikakor noče dati ostavke, ki bi odprla periodo posvetovanj krone z načelniki parlamentarnih skupin. Snoči je maršal dvora obiska! Pašiča z naročilom, da spomni predsednika vlade, da red in običaj zahtevala, da da ostavko,« I $ ME* J M ODPOR V SRBSKI JAVNOSTI. Eelgrcd, 8, apriia. (Izv.) Vprašanje spajanja Frankovcev in radikalov je v tukajšnji javnosti naletelo na splošno obsodbo in je bilo nesimpalično sprejeto. Radi lega radikali danes objavljajo, da so vesti o tem prezgodne in da se niso vršila nobena pogajanja. Ta dcmcnf.i je prišel malo prepozno in je samo posledica nezadovoljstva med širokimi sloji ljudstva, ki je odločno nasprotno temu, da bi se ljudje kakor je Gagliardi na račun hrvatskega ljudstva restavrirali. PP vSacfa odlikuje laške fašiste. Belgrad, 8. aprila. (Izv.) Belgrajska vlada je odlikovala tržaška prefekta Mon-zija in Facinija in še več drugih političnih uradnikov iz Goriške in Primorske z redom sv. Save I. in II, reda za zasluge, katere so si baje pridobili napram našemu življu. Taka motivacija odlikovanj je več kot značilna, če se upošteva italijanske politične uradnike na Goriškem in Primorskem, ki uporabljajo vsako priliko, da naš živelj zatirajo in zapostavljajo. Radi tega je bilo odlikovanje teh odličnih uradnikov s strani sedanje vlade sprejeto v tukajšnji javnosti zelo hladno in sc ponekod celo obsoja. ŽELEZNIŠKA KONVENCIJA MED POUSKO IN SHS. Belgrad, 8. aprila. (Izv.) Kakor poročajo iz Varšave, je med Poljsko in našo državo dosežen sporazum o železniškem prometu. Obenem je sklenjeno, da se napravi železniška konvencija med našo in poljsko državo. ZA IZVOLITEV DR. MARKA. Berlin, 8. aprila, (Izv.) Stranke, ki priznavajo weimarsko ustavo, so včeraj izdale svoje voiivne oklice, v katerih pozivajo svoje pristaše, naj pozabijo za trenutek na strankarstvo in naj odločno glasujejo za dr. Marxa kot. bodočega predsednika nemške republike. HINDENBURG DESNIČARSKI KANDIDAT. Belgrad, 8. aprila. (Izv.) Desničarski blok je imel danes odločilno posvetovanje o kandidatu za državnega predsednika. Dr. Jarres absolutno ne dvomi, da bi njegova kandidatura ne prodria. Bavarska ljudska stranka bo pristala na kandidaturo Aindenburga. Desničarski blok je ponudil kandidaturo Hindenburtfu, ki jo je sprejel. Moskva, 8. aprila. (Izv.) Patrijarh Ti-hon jc danes v 60. letu starosti podlegel srčnemu krču. Volitve v sovjetsko skupščino. Moskva, 8. aprila. (Izv.) Izid volitev v sovjetsko skupščino je sledeči: Komunistov 2554. neopredeljenih 1308. Volivna abstinenca je znašala 34 odstot. Med izvoljenimi je 933 žensk. RAKOWSKI V LONDONU. London, 8. aprila. (Izv.) Rakowski sc jc vrnil v London in takoj posetil vnanji urad. Njegov povratek spravljajo v zvezo j z novimi poskusi, da bi dobila Rusija pri angleških finančnikih večje posojilo, SOVJETSKA PISARNA NA DUNAJU. London, 8. aprila. (Izv.) Diplomatski sotrudnik »Daily Telegrapha« poroča oči-vidno po naročilu uradnih angleških krogov, da sc je na Dunaju ustanovila posebna pisarna za širjenje boljševiške propagande po Balkanu. List izraža upanje, da bo avstrijska vlada na delovanje pisarne g posebno pozornostjo pazila. Italija. VPRAŠANJE POSLANSKIH DNEVNIC. Rim, 8. aprila. Te dni se je oglasilo pri ministrskem predsedniku Mussoliniju zastopstvo odseka, ki pripravlja predlog, da naj se zvišajo dnevnice poslancev in senatorjev na 18.000 lir letno. Mussolini se ie izjavil proti zvišanju in rekel: :>Ako bi hotel sledili svojemu najlastnejšeniu mnenju, bi takoj vsako odškodnino parlamentarnim članom sploh odpravil; parlamentarno poslanstvo se mora izvrševati brezplačno.:: — Kljub temu stališču ministrskega predsednika pričakujejo, da se poslanske dnevnice vendarle zvišajo. NOVI SOVJETSKI POSLANIK V RIMU. Sini, 8. aprila. Novoimenovani sovjetski poslanik Kerjencev je bil rojen v Moskvi 1. 1881. Vdeleževal se je revolucionarnega gibanja in bil izgnan. L. 1917. se jo vrnil v Rusijo in bil od I. 1919. do 1921. ravnatelj agencije Rosfa. Potem je bil poslanik v Švici. Kerjencev je veliko sodeloval v ruskem znanstvenem slovstvu in se pečal posebno z znanstveno organizacijo javnih uradov. IZGREDI V B0L0GN1. Bttlogna, 8. aprila. Predminoio noč so našli ustreljenega na ulici železniškega miličnika Leona Iviongardi. Trgal je bil z zidu komunistične letake, zato sodijo, da so ga ustrelili komunisti. Fašisti so nato vdrli v neki komunistični krožek in vse navzoče težko pretepli. Eden temed delavcev je osial na mestu mrtev. Tudi v raznih drugih delih mesta so fašisti pretepli mnogo oseh. SESTANEK"MALE ANTANTE. Bukarešt, 8. aprila. (Izv.) Listi poročajo, da se vrši prihodnja konferenca male antante dno 3. maja. ZA REVIZIJO MIROVNE POGODBE. London, 8. aprila. (Izv.) Chamberlain je imel v Birminghamu govor, v katerem je odločno zahteval revizijo mirovnih po- I godb. Chamberlain je prvi minister vna-njih zadev, ki je javno izrekel to zahtevo. Po njegovem mišljenju bi so dalo mirovno pogodbe revidirati polagoma tekom več let. DR, BENEŠ POTUJE NA POLJSKO. Varšava, 8. aprila. (Izv.) Poljski listi poročajo, da obišče češki minister vnanjili zadev dr. Beneš okoli 20. maja Varšavo. PROTI PODPREDSEDNIKU ČEŠKEG \ PARLAMENTA. Praga, 8. aprila. (Izv.) Organ čeških legijonarjev je obdolžil podpredsednika češkega parlamenta Hrubana, da se je 13, marca t. J. udeležil na Dunaju zborovanja inonarhistov, kateremu jo prisostvoval tndi ogrski minister dr. Nagy in vojvoda Filip Koburg poleg številnih bivših avstrijskih plemičev. VERSKI DAVEK V PRAGI, ! Praga. 8. aprila. (Izv.) Občinski svet J jc vpeljal takozvani verski davek. Proti predlogu je glasovala samo katoliška če-J ška ljudska stranka, IZID VOLITEV V BELGIJI. Brussclf, 8. aprila. (Izv.) Nova zbornica bo sledeče sestavljena: Katolikov 78 (80), socialistov 77 (68), liberalcev 24 (33), frondisiov 5 (4) in bojevnik 1 (i). SOCIALISTI ZA ODDAJO PREMOŽENJA. Pariz, 8. aprila. (Izv.) Socialisti so stavili v zbornici predlog, da sc uvede obligatorna oddaja premoženja. Poslanec radikal no-socialistične frakcije Valny posreduje, da bi predlog umaknili. OPROŠČEN »VELEIZDAJALEC«. Pariz, 8. aprila. (Izv.) Pred vojnim so-diščem v Orlcansu je bil danes francoski kapetan Jacques Sadcul oproščen. Obtožen jc bil veleizdaje in zvez s sovražniki. POLJAKI PROTI HERRIOTIJ. Varšava, 8. aprila. (Izv.) Poljski nacionalistični krogi so z izvolitvijo Milleran-da v senat zelo zadovoljni, ker upajo, da sc bo Millcrandu posrečilo Herriotovo vlado strmoglaviti in tako nemško - francosko zbližanje odgoditi na nedoločen čas. AMERIKA IN EVROPSKI DOLGOVI. London, 8. aprila. (Izv.) Ameriški finančni državni tajnik pride v kratkem v Evropo, da prouči, ali je sedanji gospodarila položaj v Evropi prikladen za pogajanja za povračilo evropskih dolgov NESREČA NA VEŽBALIŠCU. Diesel, 'S. aprila. (Izv.) Na vojaškem vež-bališču jo eksplodirala ročna granata in ranila 5 oseb težko, 3 pa lahko. Politične vesti. -i »Lastna obsodba :;. Včerajšnje . Jutro je v zadregi pograbilo iz našega torkovega uvodnika en stavek in se nanj obeša. Pisali smo: s-Ali nas rie uči zgodovina zadnjih štirih let dovolj jasno, da smo Slovenci fikoro ves čas imeli nekatere ljudi v Ivladi, ki so neumorno prodajali takozvano >narodno edinstvo', pomagali utrjevati centralizem in vse, kar se gospodom dopade — in vendar smo danes na slabšem kot pred 4 leti? In sedaj meni "Jutro , da se bo z macafizeliskim zavijanjem znebilo krivde, ki jo nosi samo s svojim šefom dr. Žerjavom vred. Kdo pa je več kot 4 leta od leta 1920. dalje sedel v vladi z malimi presledki, če ne Jutrovk: krušni očetje? Ali mar SLS? Kdo je po Belgradu vedno povdarjal, da se mi Slovenci nočemo več čutiti Slovence? Kdo je glasoval za centralizem? Kdo je pomagal centralizem utrjevati? Kdo je bil bolj srbski kot Srbi sami? Kdo je denunci-ral Srbom slovenske kulturne delavce? Kdo preganja slovensko čuteče uradništvo? Kdo ima na vesti vse grehe nad slovensko kulturo in slovenskim premoženjem, če ne tisti, ki se zbirajo okrog dr. Žerjavovega " Jutra! Oni tega hiti ne taje, ampak se cinično rogajo težavam slovenskega ljudstva. In to je njihova lastna obsodba, ker zagovarjati se ne morejo. -j- Svobodnomiselna naprednost. Popoldanska izdaja »Jutra z velikim zadovoljstvom pozdravlja odredbo ministrstva prosvete, s katero zabranjuje šolskim na-stavnikom (sic!) in prosvetnim delavcem, ki se nahajajo v državnih službah, da sodelujejo pri društvih, kojih delo je naperjeno proti razvijanju državljanske zavesti v smislu nacionalnega edinstva« in z verske strpnosti . Odredba se mu zdi zelo pametna ne samo za Macedonijo, Banat in Bosno ampak tudi za Sloveni jo in sicer radi organizacij »Slovenske ljudske stranke«. Častitljivi borec za »naprednost in svobodo;: pravi takole: :>Nekaj sličnega imamo v Sloveniji. Tudi tu je SLS izrazito defeti-stična, v skrajnem slučaju nacionalno indi-ferentna. Je pa zato tembolj separatistična in versko nestrpna. Prosvetno ministrstvo je storilo pameten korak, ko sedaj zabranjuje našemu učiteljstvu, da sodeluje v društvih, ki nimajo za državo in naš narod niti trohice srca in ki netijo nacionalno in versko nestrpnost Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naša prosvetna uprava naj v tem oziru radikalno razčisti teren ter učiteljstvu na podlagi min. odredbe kratkomalo prepove delovanje v organizacijah in društvih SLS«. — Naj Pribičevič le poizkusi! Smo radovedni, komu bo s tem bolj škodoval. Giovanni Papini: Poncij Pilat. (Prevel Peter Klemen.) Od 1. 26. dalje je bil namestnik v imenu Tiberija Cezarja Poncij Pilat, zgodovinarjem neznan človek, dokler ni prišel v Judejo. Če prihaja beseda Pilat iz latinskega pileatus", sinemo domnevati, da je bil osvebojenec ali pa potomec kakega osvo-bojenca, kajti »pileus- je bil klobuk osvobojenih sužnjev. Malo let je bil šele tam doli, a zadostovale so, da si je nakopal najhujše sovraštvo svojih podložnikov. Res je sicer, da v. e to, kar o njem vemo, poročajo judje, to se pravi: njegovi izrecni sovražniki, a zdi se, da so se ga končno naveličali njegovi lastni gospodarji, kajti leta 36. ga je poslal sirski predsednik Lucij Vitelij v Rim, da se opraviči pri Tiberiju. Cesar pa je umrl, predno je dospel Pilat v presto-lico. Vendar pripoveduje neko staro ustno sporočilo, da ga je Kaligula izgnal v Galijo, kjer jc Pilat izvršil samoumor. Judovsko sovraštvo do njega je izviralo iz globokega zaničevanja, ki ga je kazal že takoj od začetka za to neposlušno in neizprecbrnljiyo ljudstvo. Njemu, ki je bil v. -on čisto po rimskih idejah, se je mora; i zdeti to ljudstvo strupeno kačje gnezdo, Mnazana in nizkotna drhal, ki je komaj to)!1 > vredna, da bi jo vojaški najemniki s pali. mii krotili. Misliti si angleškega kraljev;;?,) namestnika, ki je naročen na »Tint-1: . ki ( 'ta Stuarta Milla in Shawa, ki ima : vo.ji knjižnici Byrona in Svvinbnr-neja in občuduje »veličastne naprodnjaške Jr Razmerje med radikali in radičevci. »Samouprava« piše: »Mi radikali ne vabimo HSS v svojo stranko, a jim tudi ne vsiljujemo svojih političnih nazorov. Priznanje naše državne ustave, priznanje monarhične oblike vladavine in narodne dinastije nam zadoščajo, da HSS iskreno priznamo kot politično stranko, ki mora imeti vse pravice, ki jih daje ustava. Če smatrajo načelniki te stranke politična naziranja radikalne stranke za dovoljna, da sodelujejo z radikali, ti ne bodo odbili možnosti, da razpravljajo o sodelovanju. Čc pa mislijo voditelji radičevcev, da je zanje bolje, če ostanejo v bloku narodnega sporazuma, ker ideje, ki jih zastopa blok, njim bolj ugajajo, sc mi tudi temu ne bomo protivili.« Pr.' VII 74/24—23, V' IMENU NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA! Deželno sodišče; v Ljubljani js vsled naredbe z dne 27. febr. 1925, s katero je bila določena glavna razprava, razpravljalo dne 10. marca 1925 pod predsedstvom d. s. sv. dr. Eberta, v navzočnosti v. d. s, sv. Mladiča, d. s. sv. dr. Mohoriča in okr. sodnika Kralja kot sodnikov in pr. pr. Pleiferja kot zapisnikarja, v prisotnosti zasebnih obtožiteljev Franca Javornika, Ivana Rusa in Jožefa Kaduncu, njih zastopnika dr. Fr-lana, obtoženca Franca Beltrama in zagovornika dr. Pcgana o obtožbi, katero so dvignili zasebni obtožitelji zoper obtoženca radi pregreška in prestopka zoper varnost časti in po predlogu, stavljenem po obtožiteljih, naj se obtoženec obsodi v smislu obtožbe, dne 10. marca 1925 razsodilo tako: 1. Franc Beltram, rojen 30. septembra 1873 v Biljah na Goriškem, pristojem v Grosuplje, r. k. vere, oženjen, posestnik v Jerovi vasi št. 5, že predkaznovan, jc kriv, da jc dne 14. junija 1924 v ljubljanskem dnevniku »Slovenec« objavil s svojim polnim podpisom podpisano »Poslano«, v katerem je zas. obtožitclje Franceta Javornika, Jožefa Kadunca in Ivana Rusa dolžil: a) da so ogoljufali občino Grosuplje za več nego 100.0C0 K, šele po izidu volitev bode pojasnil bolj natančno, za koliko in kako so oškodovali revne kmete in delavce v občinskem in vodovodnem odboru, ker mu sedaj župan Kadunc ne mara dovoliti v občinski pisarni vpogleda v tozadevne akte; občinarji volivci naj oddajo lcrog-Ijice v prvo skrinjico, da ne bodo nikdar več mogli (zas. obtožitelji) tako nemoteno gospodariti v svoji občini ra škodo dclavcev iu kmetov, kakor so to dosedaj delali, poskrbel bode, da bodo tudi zas. obtožitelji vse pošteno plačali občini, za kolikor so jo oškodvali; b) da so si izmislili in njega neopravičeno v zasebni tožbi U VII 600/24 okrajnega sodišča ljubljanskega obdolžili, da jih je 3. junija 1924 na glavni cesti vpričo več ljudi zmerjat, da so trije ravbarji, lumpjc, barabe in goljufi; c) da so lagali in z lažjo vplivali na odbornike v vodovodnem odboru in občinskem odboru, da so sc izvršili protizakoniti sklepi na škodo revnih kmetov in dclavcev ter jih imenuje obenem neznučajneže; č) da sc čudi, kako da je župan Kadunc na njega tako hud, ko sc je zanj toliko povsod trudil pri kraljevi pokrajinski upravi; da ga jc zagovarjal in opravičeval tolikokrat zaradi njegovih lažnjivih uradnih poročil, ki jih je dajal višjim oblastvom na škodo revnih delavcev in kmetov, samo da bi pomagal tovarnarju Šinkovcu in grosupeljskim gostilničarjem: d) da jim iskreno žeti, da bi ludi njih pamet srečala, da bi v nedeljo dne 15. junija 1924 oddali krog-ljice v prvo skrinjico za »avtonomistično delavsko kmečko stranko; tedaj zas. obtožitclje potom tiska t. ad a, b, lažnivo dolžil hudodelstva goljufije, ne da bi ohdolžitev dosegla znakov, ki se zahtevajo po § 2C9 k. z. za hudodelstvo obrekovanja; 2. ad c, č, z naznanjanjem izmišljenih in popačenih dejstev dolžil določenega nepošten 'ga dejania, ki bi jih utegnilo v mislih ljudi ponižati ter jih 3. ad d potom tiska ne navajajoč določenih dejstev dolžil zaničljivih lastnosti in izroči! javnemu zaničevanju. S tem jc zakrivit; pregrešek zoper varnost časti po §R 487, 488 ter 491 k. z. ! in se obsodi v zmislu fj 267 k. z. po § 493 k. z. I z uporabo 266 in 261 k. z. oziraje se na ?t 265 j k. p. r. na denarno kazen 10f0 Din ali v slučaju neizterljivosti na 30 dni zapora, do g 3S9 k. n. r. j v povračilo stroškov kaz. postopanja in event. I izvršitve kazni, po lar. post. 193 taksn. zak. v T.T.TTnrUTjcr^imnm-juniB.r"W"cpv-vc •- -- usode«, pa je določen za upravitelja razcapanemu solit ličnemu, sestradanemu in fu-rijastemu ljudstvu; mož je v nasprotju s celo kopico kast, mitologij, vraž, ki so mu zoprne in jih sovraži z visočine svojega dostojanstva kot belokožec, Evropec, Britanec in liberalec. Kakor se da sklepati iz vprašanj, ki jih je stavil Jezusu, je bil Pilat eden onih skeptikov propadajočega rhn-ljanstva, ki jih je okuževal pironizein in so bili vdani Epikuru. Bil je enciklopedist he-lenizma, ki ni veroval več v bogove svoje domovine, pa tudi ni mogel domnevati, da biva pravi Bog, še manj pa, da bi bilo mogoče najti tistega pravega Boga med ono ušivo in babjeverno svojatjo, sredi puntar-ske ljubosumne duhovščine, v veri, ki se je morala njemu dozdevati barbarska ko-lobocija sirskih in kaldejskih orakelov. Edina vera, ki mu je bila še ostala, oziroma vera, ki jo je moral vsaj hliniti iz ozi-rov na svojo službo, je bila nova rimljan-ska vera, ravno tako meščanska in politična, kakor je bila prej republikanska, in vsa osredotočena v češčenju cesarja. Prvi razpor z Judi je nastal uprav iz te vere. Ko se je menjavala jeruzalemska posadka, je zapovedal, naj pridejo ponoči vojaki v mesto, ne da bi vzeli z zastav srebrne podobe cesarjeve. Ko so zjutraj Judje to zapazili, so se grozno ustrašili in nastal je strašanski šunder, zgodilo se je namreč prvič, da so se Rimljani pregrešili proli spoštovanju, ki so ga zmeraj vsaj na zunaj izkazovali veri svojih palestinskih podanikov. Podobe oboŽevanega cesarja, postavljeno poleg tempeljna, so bile zanje mali-kovalsko izzivanje, začetek gnusobe in razdejanja. Po vsej deželi je bil punt. V Ceza-rejo so poslali deputacijo, da bi jih dal Pi- plačilo takse 50 Din ter po § 39 tisk. zak. z dno 17. dcc. 1862 v objavo sodbe, v kolikor sc tiče dejanja, storjenega s tiskom, na lastne stroške, z razlogi vred na 2. strani lista »Slovenec«, in sicer najaksneje v 3. številki, ki izide po vročitvi te sodbe obtožencu. Razlogi. Obtoženec, ki priznava vsa v obtožbi navedena dejanja, se glede očitka goljufije zas. obtožiteljev zagovarja, da s tem ni hotel izraziti dvoma o njih osebni poštenosti, temveč lc izrabiti dejstvo, da so s svojim gospodarstvom, namenoma in na zvit način, iz-rabljaje svoj ugled, z neresničnimi trditvami so-odbornike spravljali v zmoto, s čimer da je bila oškodovala občina na več kot 100.000 K. V utemeljitev svojih očitkov je obtoženec nastopil obširen dokaz resnice, ki se mu pa po mnenju sodišča nikakor ni posrečil. Dejanski stan obtožen-čevih očitkov proti postopanju zas. obtožiteljev v občinskem ter vodovodnem odboru je na podlagi tozad. spisov bivše pokrajinske uprave sledeči; Občinski odbor v Grosupljem je v svrho omogočenja zidave šole, v svoji seji dne 4. febr. 1923 soglasno sklenil uvesti občinsko doklado na drž. trošarino na vino v iznosu 75 p od litra ter samostojno občinsko naklado na pivo v iznosu 25 o od litra — sklep, ki je bil dne 5. febr. 1923 javi jen pokrajinski upravi in c'ne 11. febr. 1923 pred ccrkvijo v Grosupljem oklicnn. Na urgenco županstva z dne 10. avg. 1923 ie končno pokrajinska uprava z odlokom z dnu 5. sept. 1923 od občine sklenjene davščine potrdila in v sporazumu s fin. delegacijo odredila izterjanja od 1. marca 1923 naprej Naknadnemu izterjanju so sc gostilničarji protivili in vložili proti odloku pokrajinske uprave pritožbo dne 19. sept. 1923 češ, da je bil tozadevni sklop obč. odbora le pogojen za slučaj zidanja šole v tekočem letu, vrhu tega pa tudi brez določitve pričetka pobirani^ davščin, vsled česar tovei niso takoi podražili vina in bi bili znatno oškodovani, če bi sc izterjavalo tudi za nazaj. 7. ozirom nn. to pritožbo je zas. obtožitelj župan Kadunc v vlogi z dne 24. sept. 1923 naprosil pokr. upravo, naj sc prošnji gostilničarjev na noben način nc ugodi, vendar je pokr. uprava z odlokom od isteča dne odredila ponovno skic. panje in siccr o tem, aH naj sc doklade sploh opuste ali prejšnji sklep spremeni v toliko, da nc velia dovolitev tudi nazai. ampak šele od 5. sept. 1923 kot od dneva dovolitve nadalje. Nato ce je pri obč. scii dne 30. sept, 1923 končnovcljavno sklenilo, uai se pobirata davščini šele od 5. sept. 1923 dalie. kateri sklep ie pokr. uprava dne 6. oktobra 1923 ootrdila. Obtožencev očitek, dn sc je odobritev sklepa zavlekla po krivdi zns. ohto-žiteliev, je po ugotovilih tozadevnega pogreška od strani unravn same ovržen. Res jc sicer, da se sklep obč. odbora od 4. febr. 1923 ni kot običajno proglasil po vseh cerkvah prizadetih vasi, vendar je v tem videti kvečjemu malomarnost od strani enega zas. obtožitelja, namreč župana Ka-dunra, nikakor pa ni uvideti v opustitvi pravilne razglasitve določnega namena v svrho oškodovanja občine, zlasti ne z ozirom na poznejšo urgen-co odobritve župana Kadunca samega ter prošnjo, naj se pritožbi gostilničarjev ne ugodi Verjetno ie sicer, da so se posamezni gostilničarji okoristili s tem, da sc davek ni pobiral tudi nazaj, ker je dokazano, da se jc ponekod vino podražilo, vendar zaslišane priče tozadevno nc morejo izpovedati s sigurnostjo niti kdai, niti zakaj se jc izvršila podražitev ter ie po priči Ivanu Žitnik ugotovljeno, da so se čule o sklepu obč. odbora ic negotove trditve, nikakega dokaza pa ni za mnenje, da bi se bili s tem določno okoristiti zas. obtožitelji. Dokazano dejstvo je vsekakor, da je bil sklep obč. odbora res pomanjkljiv oziroma celo neveljaven, kajti ne le da ni vsebovat datuma začetka pobiranja doklad, niti ni bil pravilno razglašen, ampak ie bil vsekakor celo neveljaven, ker vsled dokazane odsotnosti zas. obtožitelja Ivana Rusa seja dne 4. febr. 1923 sploh ni hila sklepčna. Dejstvo, da so zas. obtožitelji na občinski seji dne 30. sept 1923 navajali prvi sklep kot brezpredmeten, torej nikakor ne mor? služiti v dokaz goljufiie — v namenu; oškodovati občino na korist gostilničarjev za navedno vsoto in je ta očitek posebno neutemeljen napram zas. ob-tožitclju Ivanu Rusu, ki za prvotni sklep sploh ni glasoval; povsem nedokazan pa tudi napram so-obtožiteljem. Enako neutemeljen je dalje obto-ženčev očitek glede goljufivega postopanja zas. obtožiteljev potom vplivanja na sklepanje ostalih odbornikov v vodovodnem odboru, kateri dejanski stan ie na kratko sledeči: Tovarnar Šinkovec je zaprosil ta' oj po zidavi tovarne vaški vodovodni odbor, da mu dovoli napeljavo pitne vode v tovarno, katero prošnjo ic vodovodni odbor na seji 3. aprila 1921 odklonil, kr- bi utegnilo primanjkovati vode vaščanom. Z ozirom na pri- tožbo Antona Šinkovca na okrajno glavarstvo v Ljubljani je isto odredilo, da odsek utemelji svoje odklonilno stališče in javi proračun razpoložljive vode. Vodovodni odbor je nato po ogledu in ugotovitvi, da je dovolj vode, v seji dne 29. jun. 1921 prošnji Šinkovca soglasno ugodil in dovolil napeljavo zgolj pitne vode pod zmernimi pogoji. Obtoženčcva trditev, da jc dovolilni sklep, s katerim da so biii vaščaui oškodovani, dosegel zas. obtožitelj Rus z neresnično trditvijo, »da je zdaj prišlo od višje oblasti, da se Šinkovcu voda mora dati«, — da je torej isti vedoma lažnjivo vplival na ostale odbornike in izključil event. pritožbo proti sklepu — je v polnem obsegu ovržena po izpovedbi priče Janeza Podržaja ki pod prisego inkrimirani očitek izključuje in navaja, da je zas. obtožitelj navedeni odlok okr. glavarstva na seji le prečital ter se je izvršil sklep brez vsakega pritiska ccl njegove strani. Ker je sklep vodovodnega odbora nato občinski odbor na seji dne 24. sept. 1922 z večino glasov potrdil, je vložil obložencc proti temu 7. okt. 1922 pritožbo na pokr. upravo, češ da je sklep protizakonit in bi se morala vpošlevati najprej prošnja okoliških vasi, ki so še pred Šinkovcem prosile za napeljavo vode, katera prošnia se pa sploh ni vzela v pretres. Ko jc nato pokr. uprava z odlokom r dne 27. aprila 1923 sklep obč. odbora radi pomanjkljivega postopanja razveljavila, je obč. odbor dne 27. maja 1923 o tem ponovno sklepal in končno dovoli! Antonu Šinkovcu napeljavo vode pod nekoliko strožjimi pogoji. Obtožencc za trditev, da je dovolilni sklep odbora posledica vpli-vania vseh treh zas. obtožiteljev na odbornika Franca Drobnica »da se Šinkovčevi tovarni pitna voda mora dati«, r>e more doprinesti nikakega striktnega dokaza. Nasprotno je to po priči Fr. Drobniču pod prisego izključeno in navaja isti, da je bi! sam vedno mner.ja, da se da voda, katere je dovolj, tako Šinkovcu kakor okoliškim vasem. Trditev, da jc zas. obtožitelj Kadunc do. ločno postopal v škodo okoliških vasi, je končno ovržena po uradni ugotovitvi županstva, da od 1. 1921 dalje, ko je bil izvoljen župan Kadunc, ni bila vložena nobena tozadevna prošnia teh vasi in se je končno na seji dne 12. avgusta 1923 so-glasno sprejel sklep, da se ob zadostni množini vode dovoli napeljava vsem prosilcem in šele, če bi preostajalo vode, tudi tovarnarju Šinkovcu. Obtoženčcva trditev slednjič, da jc zas. obtožitelj Kadunc pošiljal pokrajinski upravi neresnične podatke, temelji na dejstvu, da je isti v zadevi pritožbe Antona Šinkovca z dne 11. okt. 1923 potrdil istinitost v pritožbi navedenih neresničnih podatkov. Vendar izhaja iz izvajanj obtoženca samega, da je storil zas. obtožitelj to v strahu, da se nc zamtri velikemu županu, nikakor pa ne v določnem namenu oškodovati občino. V dokaz temu je dopis župana pokr. upravi, ki ga je se-stavil in spisal obtoženec sani, Inkrim. očitkov goljufije, vsebovanih v ponovnih izjavah, da so zas. obtožitelji namenoma in premišljeno delovali v škodo revnih kmetov in dclavcev, obtoženec ni mogel podpreti z dokazom resnice ter v zagovoru navedeni indici — ki kažejo morda na delno vero na strani obtoženca — kol striktni dokazi ne morejo priti v poštev. Pa tudi obtoženčevega končnega zagovora, da o osebni poštenosti zas. obtožiteljev ne dvomi in njegovi očitki niso mišljeni v smislu kaz. zakonika, ni bilo upoštevati, ker so ti očitki z ozirom na njili dalekosežnost in jasnost gotovo več kot gola kritika dozdevno slabega gospodarstva zas. obtožiteljev ter tvori inkrim. nestvarno očitanje goljufije, ki bi zas. obtožitclje utegnilo onemogočati v javnem življe-lju, v zvezi z izrazi, ki vsebujejo le osebno ost napram njim, brezdvomno zakoniti dejanski stan inkrim. delikta. Verjetno je sicer, da je obtoženca, ki jc po naravi precej razburljiv, poleg dobre vere dovedel do inkrim. nastopov tudi strastni politični boj vsled bližnjih občinskih volitev, vendar to dejstvo njegove krivde ne more izključiti, in ga je bilo vsled tega spoznati krivim po obtožbi. Kazen je bilo odmeriti v smislu § 267 k. z. po § 493 k. z. z zaporom od 1 do 6 mcsccev. Obtožimo sc je smatralo povratek, ponavljanje, stik pregrešita s prestopki, — olajšilno pa dejansko priznanje, dozdevno dobra vera ter razburjenost vsled političnih nasprotstev. Z ozirom na olajSilne okolnosti je sodišče uporabilo določilo 266 k. z. in kazen znižalo pod najnižjo zakonito mero, obenem pa, upoštevajoč stan obtoženca, po § 261 k. z. izpremenilo zapor v denarno kazen. Pri odmeri kazni se je tudi v smislu § 265 k. p. r. vpoštevala z tus. sodbo z dne 7. okt. 1924 Vr VII 925 24—!4 izrečena kazen. Kazen je krivdi primerna. Ostale določbe sodbe temelje na v nji navedenih zakonskih mestih. V Ljubljani, dne 10. marca 1925. Dr. Eberl 1. r. lat odstraniti. Pilat pa ni hotel; pet dni 30 mu bili za petami noč ln dan ter so moledovali. Da bi se znebil le nadlege, jih je namestnik navsezadnje sklical v amfite-ater ter jih v veliko presenečenje dal obkoliti z vojaki z golimi meči, grozeč jim, da ne bo niti eden ušel, če ne nehajo sitnariti. Judje pa niso prosili usmiljenja, ampak so nastavili svoje glave Pilatovim mečem; ta junaška trmoglavost je Pilata premagala in naročil jc, da nesejo zastave nazaj v Ceza-rejo. Ta milost pač ni zmanjšala judovske jeze do novega namestnika, a v Pilatu je še rasllo zaničevanje in zahotelo se mu je po osveti. Nedolgo potem je dal postavili v Herodovo palačo zaobl jubile deščice, ki so bile posvečene cesarju. Toda duhovniki so izvedeli in ljudstvo je bilo spet osuplo in razkačeno. Prosili so ga, naj da odstraniti one dokaze malikovalstva, ter so mu grozili, da se obrnejo do samega cesarja in mu poročajo o vseh krutostih, ki jih je bil zagrešil do tistega dne. Tudi topot se Pilat ni podal. Judje so se pritožili na Tiberija, ta pa je odgovoril, naj pošljejo tablice v Cezarojo. Dvakrat so spravili Pilata v kozji rog, tretjič pa se mu je posrečilo, da jih je on nabrisal. Prišel je bil iz mesta kopališč in vodovodov in se je, kakor je vsem znano, zelo raci umival... Pa je zapazil, da je v Jeruzalemu premalo vode, in je začel misliti, kako bi zgradil čeden vodnjak in več milj dolg vodovod. A delo je bilo zelo drago in Pilal sc je protipostavno polastil precejšnje vsote, ki jo je vzel iz tempeljskega zaklada, da je delo plačal. Zaklad je bil pač ogromen, kajti vsi Judje, razkropljeni ] po cesarstvu, so prihajali v Jeruzalem in i prinašali darove, ali pa so jih pošiljali, če niso mogli priti osebno vsled velike oddaljenosti — duhovni pa so zagnali krik, češ, da se je zgodilo bogoskrunstvo, in ljudstvo, ki so ga nahujskali, se je razburilo. In ko je Pilat prišel za Veliko noč v Jeruzalem, se je na tisoče ljudi gnetlo in razgrajalo okrog njegove palače. Topot pa je poslal med množico večje število preoblečenih vojakov, ki so na gotovo dano znamenje začeli pretepati najbesnejše razgrajače, tako da so kmalu vsi zbežali in Pilat si je lahko čisto mirno preskrbel vode iz tistega vodnjaka, ki so ga plačali Judje, in se ^je umival z njo, kakor in kolikor se je hotel. Ni bilo še dolgo tega, odkar so se bili s Pilatom skregali. Ko so se morali ravno isti duhovni poglavarji zateči k njemu, tla bi znesli svojo jezo nad nekom drugim, kajti tale jeza je bila tedaj silnejša v njih okuženih srcih. Bila je to nujna sila, kateri se niso mogli izogniti, kajti smrtne obsodbe se niso mogle izvršiti, če jih ni potrdil cesarjev zastopnik. K njemu so se morali zateči tisti, ki so se bili že trikrat spun-lali proti njegovi oblasti, prav tisti, ki so zahtevali, naj ga cesar odstavi, prav tisti, ki so ga sovražili iz dna duše — sovražili so ga namreč kot Rimljana, kot simbol tujega gospostva in svojega suženjstva, pa 'ie bolj so ga sovražili kot osebo, kot Poncija Pilata, kot zalezovavca njih bogočastja in roparja njih srebra. Onega petka, ko se je komaj svital dan. jih je pričakoval Poncij Pilat, zavit v svojo togo v Herodovi palači. Zdelialo se mu je zaspan jo bil in jezen na te nadležne kri čače, ki so ga s svojimi puntarijami prisi lili, da je moral vstati prej kot 00 navad' — Požar pri Novi Štifti. Prejeli smo še ,lednje poročilo: Dne 7. t. m. se je nenadoma pojavil ogenj v kupoli sloveče romarsko cerkve pri Novi Štifti pri Ribnici; kupola je uničena. Z nečloveškimi napori je vrlo gasilstvo iz Sodražic, Zamosta, Sušij, Vinic, Jurjevice omejilo ogenj, tako da so vkljub pomanjkanju vode obvarovali zvonik in verando. Ker se se ni posrečilo popolnoma vdušiti ognja, je ostalo na mestu od vsakega gasilnega društva po 10 mož. Škoda je ogromna; cerkev je bila v notranjščini nanovo umetniško preslikana, sedaj pa so lepe freske okajene in uničene. Kako je nastal ogenj, se ne ve pozitivno; morda je bil zločinec, ki se je spozabil. Požrtvovalnim gasilcem in ljudstvu stokratni Bog plačaj; lepa romarska cerkev Dolenjske, opustošena od divjega elementa, pa kliče vsem dobrim: »Na pomoč!« — Smrtna kosa. V pondeljek je umrl v Jurki vasi pri Novem mestu g. Jožef Dular, bivši dolgoletni in delavni poslanec SLS v kranjskem deželnem zboru. Pogreb je bil v sredo 8. t m. v Vavti vasi. Bivšemu političnemu delavcu naše stranke svetila večna luči Cenjeni družini naše sožalje! — Imenovanja v politični službi. Za vladne svetnike so imenovani okrajni glavarji: Matej Kaki, Maks W r i s c h e r, Vinko Borstner, Josip Z n i d a r č i č, dr.' Marko I p a v i c in dr. Alojzij G r e g o r i n ; vsi ostanejo na dosedanjih službenih mestih. — Za policijska svetnika sta imenovana Viktor K o k a 1 j in Karel Pestevšek — oba na dosedanjem službenem mestu. — Za okrajne glavarje so imenovani: okrajni komisar Franc P e z d i 5, vladna tajnika Ivo P o 1 j a n e c in dr. Karel Tekavčič, okrajna komisarja dr. Dioniz M a r a ž in dr. Herbert Karlin, vladni tajnik Rajko M u 1 a č e k, Ciril P o -k 1 u k a r, Friderik Viher, dr. Stanko Majcen in dr. Lovro Bogataj vsi na do-edanjem službenem mestu. — Imenovanja v železniški službi. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani so imenovani: pri gradbenem oddelku za načelnika odseka za nabavljanje in porazdeljevanje gradbenega materiala inž. Rudolf Kavčič; pri strojnem oddelku za načelnika odseka za trakcijsko službo inž. Gustav J u r m a u ; pri prometnem oddelku za načelnika brzojavno-ielefonskega odseka Karel Sajovic; za načelnika odseka za vozno službo Venceslav Černigoj; za vršilca dolžnosti načelnika odseka za aktivno kontrolo Fran J e 1 a š i č ; pri ekonomskem odseku za načelnika Josip Gostiš a" za načelnika odseka za oblastno prebrano Fran P1 a n i n š e k ; pri računskem oddelku .za načelnika Fran A r k o ; za načelnika odseka za kontrolo izdatkov Fran Borštnar; za načelnika blagajniškega odseka Karel Zupanič; za vršilca dolžnosti načelnika odseka za knjigovodstvo Matko M i -klič; pri administrativno-pravnem 15dseku m načelnika personalnega odseka Evzebij firašovec; za načelnika fondovskega odseka Ivan Vari; pri komercialnem oddelku za načelnika komercialnega odseka Emerik tfalaverh; pri kontroli dohodkov za načelnika Jurij D o b o v i š e k — vsi doslej pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani. — Za pristava pri finančni prokuraturi v ijubljani je imenovan dr. Anton O r 1 i č. — Za mejnega veterinarja na Jesenicah ie imenovan Josip R i h a r, dosedaj v Radovljici. — Avtomobilska nezgoda. V torek opoldne se je peljal industrijec g. Peter Kozina t avtomobilom v Tržič. Na nekem strmem obronku pri Naklem nad Kranjem pa se je avtomobil nenadoma prevrnil, odletel v cestni jarek in pokopal pod seboj g. Kozino. Šele čez tri četrt ure so prišli neki kmetje mimo in rešili g. Kozino izpod avtomobila. K sreči je dobil g. Kozina le lažje praske na kolenu. — Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast z dne 7. t. m. objavlja med drugim naredbo o imenovanju agrarnih izvedencev in naredbo o definitivni določitvi objektov in subjektov agrarne reforme. — Imenovanja na zagrebškem vseučilišču. Za redna profesorja na zagrebški pravni fakulteti sta imenovana dr. Slavko Zuglia in dr. Stanko Frank. — Smrtna kosa. Dno 8. t. m. je umrl g. Josip V u k, trgovec v Dobravi. Pogreb bo dne 10. t. m. ob 9. dopoldne. — Vrh Sv. Treh kraljev. Pomladanski shod na belo nedeljo obeta biti letos posebno dobro obiskan. Pri deseti maši bo sodeloval godalni kvartet dr. Čerina, pri orgijah prof. Ravnik, dirigent bo komponist Kogoj. Proizvajala se bo Foersterjeva »Missa in D , kot dodatek k ofertoriju. Rud. Wagner: Jubilate. — K shodu vabljeni turisti in romarji. — Odprava vizuma. V dogovoru z vladami držav: Italija, naša kraljevina, Španija, Es-lonija, Nizozemska, Mehika, Finska, Guate-inala, Brazilija, Salvador, Costarica in Hon-duras je češka vlada opustila vidlranje diplo-niatiCnih potnih listov, izdanih od navedenih držav. Prav tako store tudi naštete države glede čeških potnih 1 i tov. — Utonil je 7. aprila na Verdu pri Vrhniki hlapec Miha de Bernardi, roien letn 1896. v Št. Petru pri Piranu v Istri. Pri napajanju živine se je vi ogel vznak po konjevein hrbtu in mu je padla čepica v vodo. Skočil je ?anjo, pri tem ga jc pa zgrabil močan vodni curek. Dasi je bil dober plavač in se mu je parkrat posrečilo pognati se iz vode in so mu domačini moleli v pomoč dva dolga droga, ga je le curek odnesel in je zginil v valovih. Našli ga še niso. — Prenos kosti blai. Marka Križevčana na Hrvatsko. Po prizadevanju zagrebškega nadškofa dr. Ante Bauerja se v kratkem pre-neso kosti blaž. Marka Križevčana na Hrvatsko. Kosti so shranjene sedaj v Budimpešti pri nadškofijskem vikarju. Mažarski primas je prenos kosti že dovolil. Prenos oskrbe bratje »Hrvatskega Zmaja«. Kosti polože v čaščenje v zgodovinski cerkvi sv. Križa ali v kapelici sv. Ladislava v Križevcih. — Inserate za velikonočno številko sprejema uprava našega lista do četrtka zvečer. Le nujne oglase bomo mogli sprejeti še v petek dopoldne. Velikonočna številka izide v zelo pomnoženi nakladi in bo torej zelo priporočljiva za trgovsko in obrtno reklamo. — Kopališče Ilidže propada. V bližini Sarajeva leži znano kopališče Ilidže, za katero je avstro-ogrska uprava izdala težke tisočake, da bi s kopališčem prvega razreda v Bosni renomlrala pred svetom. Danes je kopališče popolnoma propadlo. Ko so pred nekaj dnevi oddajali kopališko restavracijo lici-tačnim potom v zakup, se ni javil noben zakupnik, ker je vsa oprava tako razbita, da ni za nobeno rabo več. — PoStne pošiljke za občinski urad To-mišelj. Ker posluje občinski urad Tomišelj na Jezeru, ki spada v okoliš preserske pošte, se morajo naslavljati poštne pošiljke za to-mišeljski občinski urad v Preserje in ne več v Studenec (Ig) pri Ljubljani. — Dobrodejna konkurenca. V zadnjem času je začela na zagrebški trg prvič prihajati dalmatinska zelenjava v večjih količinah. Doslej so obvladovali trg z zgodnjo zelenjavo Italijani, ki so določali cene, kakor so sami hoteli. Dalmatinska konkurenca je takoj do-brodejno učinkovala: zeleni grah, ki je stal doslej 14 dinarjev, so prodajali Dalmatinci po 10 Din, karfijolo, ki je stala doslej 18 Din, pa po 1'2 Din; Italijani so bili prisiljeni znižati cene na enako stopnjo. Podobno je padla cena solati od 16 na 12 Din kilogram. — Zavod za tropične bolezni v Skoplju. Minolo nedeljo so v Skoplju na slovesen način otvorili nov važen zdravstveni zavod: Zavod za tropične bolezni. Zavod je nameščen v lepi novi zgradbi in ureien z najmodernejšimi aparati in drugimi pripomočki vede, ki jih je večinoma dobavila Nemčija na račun reparacij. Oprema laboratorijev in ostalih prostorov predstavlja vrednost 20 milijonov dinarjev. Namen zavoda je znanstveno raziskavanje nalezljivih boleznih sploh in pobijanje malarije posebej. Zavod ima štiri oddelke: serobakterio-loški, kemični, parazitoleški in malaritno-pro-tozološki oddelek. Ravnatelj celokupnega zavoda bo prof. dr. Hocht, ravnatelj tropičnega instituta v Hamburgu, načelnik serobakterio-loškega oddelka dr. Hochel in načelnik para-zitološkega oddelka dr. Siniša Stankovič, profesor belgrajske univerze. Zavod se bo tudi praktično pečal s povzd go zdravstvenih razmer v Južni Srbiji. — Surovost. Glavni tajnik >Hrvat lce-ga radiše«, g. dr. Luka Senjak ie prišrl v ponedeljek v Račinovce plačat davek. Slabotni starček se je vsedel na stol, da se nekoliko Oddahne. Občinski komisar Bačič pa mu je s silo izpodmaknil stol, tako da se je dr. Luka Senjak občutno poškodoval. Ker so občinski tajniki itd. na Hrvatskem najzanesljivejša samostojno demokratska garda, se surovežu ne bo nič zgodilo. — Kokainizem v Belgradu. Takoj po vojni še je po vseh velikih evropskih mestih silno razpaslo vživanje kokaina. V tem oziru tudi Belgrad za evropskimi velemesti nič ne zaostaja. Policija se sicer trudi noč in dan z zasledovanjem tihotapcev kokaina in jih je že tudi lepo število zaprla, vendar pa usodna nianija v Belgradu ne ponehava. Vživanje kokaina so zanesli v Belgrad ruski begunci, danes pa je že dovolj domačinov, ki so zapadli vrnleni kugi«. — Nepoštena služkinja. Belgrajska policija je zaprla služkinjo pri niodistinji Olgi Napliusi v Belgradu. Služkinja je rodom iz Ljubljane. Pokradla je modnih stvari v vrednosti 12.000 Din in jih prodajala, z izkupičkom pa je podpirala nekega brezposelnega delavca. — Istrski konvikt v Zagrebu. Po prevratu so bili Hrvatje v Karlovcu osnovali konvikt za istrsko srednješolsko mladino. Sedaj se je moralo poslopje, v katerem je bil nameščen konvikt, odstopiti velikožupanski 4ob-lasti, ki ga potrebuje za svoje urade. V nadomestilo je dala velikožupanska oblast prirediti za konvikt svojo hišo v Zagrebu (na Markovem trgu), kamor so se te dni preselili istrski srednješolci in sreduješollie. Vseh gojencev je do 200. — Vprašanje ložalnic za jetične v Zagrebu. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je bil kupil v .Turknvičevi ulici zemljišče, na katerem hoče urediti ležalnice (za solnčenje) za jetičnike. Tej nameri se pa sosedje zemljišča z vso silo upirajo, češ, da Jim preti potem nevarnost "kuženja; sklicujejo se pa tudj na moralne pomisleke. V stvari se je vršila te dni na zagrebškem magistratu seja regulačnega odbora, katere so se udeležili tudi zastopniki vseh prizadetih korporacij ozir. interesentov. Izvolili so poseben odbor mestnih zastopnikov in zdravnikov, ki naj skušajo najti za ležalnice kako drugo primerno zem-ljišče. — Lepe razmere. Kakor poroča »Obzor« je v Zagrebu zadnje dneve mnogo strank urgiralo na carinarnici izdajo paketov in drugih pošiljk, ki so jim bile javljene, pa jih poŠta ni dostavila. Na carinarnici pošiljk ni bilo. Ko so začeli po njih poizvedovati, so ugotovili, da je v Mariboru obstalo 13 do 15 voz s pošt. pošiljkami Iz Inozemstva zlasti iz Avstrije, kar je posebno priporočljivo in ugodno sedaj pred prazniki. — Zaradi izsiljevanja je zaprla zagrebška policija urednika lističa »Slobodni čujmo« Dra-gotina Oršaniča. Oršanič je v svojem listu nekaj časa ostro napadal lastnika »Baikan«-kina Mullerja, pozneje pa je zahteval od njega 10 tisoč dinarjev z obljubo, da bo z napadi prenehal, čim dobi denar. Muller je zadevo prijavil policiji, ki je Oršaniča aretirala in ga izročila sod.šču, — Vprašanje š'b?niškega cbčirskegn sveta. Te dni se je znova raznesla vest, da je šibeniški občinski svet razpuščen. To se pa glasom splitske »Nove Dobe« še ni zgodilo, pač pa je Narodni blok poslal županstvu imena odbornikov posameznih strank, ki naj bi sodelovale v neorganiziranem občinskem svetu. Po tem predlogu naj bi došlo v odbor 7 članov Narodnega bloka, 4 zemljorad-niki in zastopnik Pučke stranke. Zemljo-radniki so ponudbo odklonili. — Odkrita ta j na tobačna tovarna v Sarajevu. Sarajevska policija je prijela bivšega stražmojstra Rudolfa Še.ihala, ki je na debelo tihotapil fini tobak iz Hercegovine v Sarajevo, kjer je izdeloval sam cigarete. Šejhal je Imel 12 pomočnikov v svoji službi, ki so zanj tihotapili tobak proti povrnitvi stroškov in izplačila 50 dinarjev dnevnic. Na Šejhalovem stanovanju so našli še 60 kg najfinejšega tobaka in stroje za rezanje tobaka ln za izdelavo cigaret. — Popusti na avstrijskih železnicah. Naš konzulat v Gradcu je sporočil naši trgovski in obrtniški zbornici potom ministrstva trgovine in industrije, da je ravnateljstvo železnic v Avstriji odobrilo 50 odstot. popust na želez, tarifah za prevoz blaga za: 1. razstavo dekorativne obrti in industrije, ki se bo vršila v Parizu od 1. maja do 31. oktobra 1925; 2. razstavo umetnin v Solnogradu od 5. do 20. aprila 1925; 3. veliki vzorčni semenj v Zagrebu cd 20. aprila do 4. maja 1925. — Antiparazitni Ilrastniški pralni prašek so dobi povsod. — Ugoden nakup vsakovrstnih oblačil lastnega izdelka v razni kakovosti za gospode, dečke in otroke Vam nudi edinole Konfekcijska tovarna Fran Derenria & Cie., Ljubljana. Prepričajte se <> nizkih cenah ter si oglejte bogato zalogo ua Erjavčevi cesti 2 (nasproti Dramskega gledališča v neposredni bližini Nunske cerkve). 210!-! u a j s fl n a PLAČ L 2 \ B l g K E DAJE « BiiRisuTOVii Iz štajerske. š »Pedagoški teden« v Mariboru. »Peda-goško-d;dakt. krožek« v Mariboru priredi v času od 11. do 10. maja t. 1. pedagoški teden, kjer bodo razni predavatelji razpravljali o reformi našega šolstva. 1. Gonilne sile šolsko-reformnega gibanja. (G. Šilih.) 2. Reforma osnovne šole. (M. Senekovič.) 3. Reforma meščanske kot enotne nižje srednje šole. (Fr. Fink.) 4. Reforma srednje šole. (Iv. Favai.) 5. Reforma učiteljske izobrazbe. (Dr. Fr. Žgeč.) 6. Reforma nadaljevalnega šolstva. (Dr. Humek.) š V Št. Lovrencu na Pohorju in pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu sta se dne 5. aprila vršila zaupna organizatorična sestanka SLS. Na prvem je poročal narodni poslanec F. Ze-bot, a na drugem tajnik Žitnik. š Osebne izpremembe v davčni službi. Za višjega davčnega upravitelja v Celju je imenovan Ferdo T i čar, doslej davčni upravitelj v Šoštanju; za davč. oficiala v Šoštanju je imenovan Fran T r e p 1, doslej v Celju. Š Cerkveni koncert se je vršil na cvetno nedeljo ob pol 20 uri v Marijini cerkvi v Celju. Priredila ga je celjska Glasbena Matica. Obisk koncerta je bil zadovoljiv. Koncertne točke so se lepo izvajale in je koncert uspel. — Isti dan dopoldne ob pol 11 uri se je vršila v Marijini cerkvi generalna vaja za večerni koncert kot mladinski koncert. š Kaj bo s tranzitnim prometom Maribor —Špilje—Radgona—Ljutomer? Ker se večina občinstva, ki hoče potovati v Ljutomer oziroma v Mursko Soboto, poslužuje novovpeljanih vlakov preko Ormoža, namerava železniška uprava sporazumno z Avstrijo opustiti tranzitne vlake preko Špilja. Za naše kraje kakor Gornja Radgona, Radenci, Sv. IIj itd., bi to pomenilo veliko škodo, ker bi odpadla vsak dan dva para vlakov. Na vsak način bi bilo trebn, da se izda našim ljudem ob meji dovoljenje za vstop v avstrijske vlake na črti Radgona— Špilje in Špilje—Št. Uj—Pesnica. š Tvrdka »Zvonoglas« v Mariboru je vlila zvonove za cerkev Sv. Lovrenca na Pohorju. Blagoslovitev se vrši prvo nedeljo v maju. š Pameten ukrep. Občinski svet v Mariboru je določil, da se odslej pometajo glavne ulice in trgi samo ponoči. š Stekel pes. V nedeljo, dne 5. t. m. dopoldne se je pritepel neki črn pes po cesti iz Laškega na Breg pri Celju, kjer je ogrizel dva otroka. Od tod je šel v kapucinsko cerkev in tu oldal dva moška. Potem jo je mahnil čez most na dvorišče gosp. Perissiclia na Slomškovem trgu, od koder ga je zasledoval policijski nadzornik, ki ga je slednjič dohitel v Žumrovi hiši in ga ustrelil. Pri raztelesenju so našli v želodcu p^a ostanke slame in mnogo las. š V jugoslovansko državljanstvo je spre-! jet Žiga K I u g m a n n , magister farmacije v ! Mariboru, doslej poljski državljan, skupno z ; ženo in otrokom. š Cesta zaprta. Okrajna cesta Rogatec— Zetale bo radi poprav pri km 4 števši iz Rogatca v času od 21. aprila do 5. maja 1925 zaprta za vsako vožnjo. š Državna borza dola v Mariboru ostane v soboto dne 11. aprila t. 1. radi splošnega j snaženja uradnih prostorov za stranke ves j dan zaprta. !z LJnSiSjane. lj Šestdesetlelnico svejega rojstva praznuje jutri občespoštovani ljubljanski meščan in sedanji gerent ljubljanske mestne občine g. Josip Tur k. N: j ga ohrani Bog še mnoga leta čilega in zdravega v veselje spoštovani rodbini, v ponos JDS in na veselje SLSI lj Ekonomski oddelek ravnateljstva drž. žcleznic v Ljubljani, Celovška cesta št. 4, se preseli dne 9. aprila t. t. v nove uradne prostore »Ljubljanski dvor«, Kolodvorska ulica (III. nadstropje). lj Mestna hranilnica ljubljanska veliko soboto ne uraduje. lj V Gradcu prijet goljuf. Anton Srebot-njak, bivši lesotržec v Ljubljani, Kolodvorska ulica 31, o katerem smo poročali, da se je z begom iz Jugoslavije izognil že dvem porotnim zasedanjem ljubljanskega deželnega sodišča, je bil 31. marca t. 1. v Gradcu aretiran. Graški listi poročajo, da je bil že večkrat kaznovan, zadnjič radi goljufije od dež. sodišča ljubljanskega na 3 in pol leta težke ječe. Sedaj je poskušal ogoljufati štajerske trgovce s čeki francoskih bank, pri katerih pa ni imet nobenega kritja, kakor se je ugotovilo. Sre-botnjak se le končno udal, da se je z begom izognil porotni obravnavi v I jubljani, naperjeni proti njemu radi goljufije in ponareje-vanj meničnih podpisov. Izročen je bil dež. sodišču v Gradcu. Upamo, da bo po prestani kazni v Gradcu prišel nekoliko pogledat tudi v Ljubljano. lj Več reda na mlečnem trgu. Zadnjič smo čitali, kako strogo nadzorstvo je uvedla zagrebška tržna oblast na mlečnem trgu. Ne le da gleda na kakovost mleka in snago v mlekarnah zaposlenih oseb, ampak preiskuje mleko in mlečno posodo že na kolodvorih. To dela prevsem zato, da se mlekarne ne morejo izgovarjati na dobavitelje, češ tako mleko prodajamo. kakoršnega dobivamo. Proti vsem prestopkom in nedostatkom nastopa zagrebška tržna oblast kar najstrožje in brez usmiljenja nalaga globe in izključuje nepobolj-šljivre s trga. Na ta način je ustvarilo zagrebško tržno nadzorstvo na mlečnem trgu svojega področja zdrnve razmere. Ako pomislimo, kako važno živilo tvori mleko za družine in posebno za otroke in bolnike, postane na mah jasno, kako važno je prav tu vestno in strogo nadzorstvo. V Ljubljani so razmere na mlečnem trgu zelo nezdrave. Mleko, ki se dobiva po nekaterih mlekarnah, bi pač redkokdaj z uspehom preneslo preiskavo na polnost in še manj na snago, kar človeku pove že slabi vonj. Ljubljansko tržno uadzorstvo, ki se mu je končno posrečilo vsaj nekoliko izboljšati razmere na mesnem trgu, naj posveti sedaj svojo posebno pažnjo mlečnemu trgu. To stori tem lažje, ker konzumenti ne zahtevajo znižanja cen, ampak le pošteno blago: polnu, zdravo in čisto mleko. lj 14 dni dajem brezplačno 10 gramov parfuma ah 50 gramov francoske kolonjske vode onim, kateri kupijo tri kose toaletnega mila. Uran Parfumerija, Mestni trg 11. Steklenice prinesite s seboj. lj Nekoliko predrago jc v Ljubljani zlasti v spomladnem času zelo priljubljeno kozličje meso. Kozlički stanejo na kmetih okoli 40 do 50 kron kilo žive teže, včeraj pa so prodajali na trgu kozličje meso po 120 kron kilo, kar je gotovo pretirano. lj Tatvina. Soprogi ofieijala Darinki Be-guševi v Čopovi ulici 19 je bila ukradena dne 3. aprila iz nezaklenjene kuhinje zlata zapest-ua ura na srebrni verižici v vrednosti 1300 Din. Tatu je policija že na sledu. lj Mlad uzmovif. V skladišču mestne elektrarne je zalotil čuvaj mladega fanta, ki je kradel razne medene predmete. Ko je tat ugledal čuvaja, je zbežal, vendar pa se mu beg ni posrečil. Na Zmajevem mostu so ga ujeli in izročili policiji. Dopisi. Krmel. Javno vprašanje. G. Jakil, ,Vi ste letos odvzeli premog šentjanški šoli, gg. orožnikom, g. župniku in g. kapelauu. Vsi dosedanji lastniki so dajali premog. Taka navada je, v kolikor je nam znano, po celi Evropi. Natančno pa vemo, da niste odvzeli premoga, tri tone mesečno, gotovim železniškim uslužbencem na dolenjski železnici. Ako ste rekli »a«, bi morali biti dosledni in reči tudi »b«. Zakaj niste ravnali povsod enako? Ali .Vas morda kje drugje čevelj žuli? Upamo, da nam boste sami rešili to uganko. Poživljamo ,Vas! V slučaju, da ne odgovorite, in sicer javno, potem bomo mi govorili, ue glede na desno ne na levo. G. Jakil, osem dni imate časa. Neprizadeti. Cerkveni vestnik. c Cerkvena glasba v stolnici veliki teden. Veliki četrtek ob osmih: Premrlova Missa vocalis, Gloria iz Faistove V. maše, Pre-mrlov gradual in Ontačkov ofertorij, Čredo koralno (III.). — Veliki petek dopl-dne: Vittoria: lmproperia, vmes koralne vloge. Zvečer ob pol osmih se bodo pele žalostin-ke raznih domačih skladateljev. — Veliko soboto pri veliki maši ob pol desetih: Griesbacherjeva Missa :Stella marise, gradual Foersterjev, vespere koralno, Premrlova »Danica svetila^ Popoldne ob štirih pri vstajenju: Dva Premrlova responzorija, Ri-harjeva »Zveličar naš je vstal iz groba«, Satt-nerjev Te Deum, Foersterjeva »Regina coelk, Kimovčev Tantum ergo št. 2. in Vavknova Skalovje groba«. — Velikonočno nedeljo pri pontifikalni maši ob desetih : Faistova Missa V. v F-duru, Premrlov gradual in sekvenca, Filkejev ofertorij in Premrlova »Jezus, premagavec groba c — Velikonočni pondeljek o priliki nove maše g. Janeza Štrusa ob poj desetih: Riharjeva »Nori mašnik« in Foersterjev »Veni s. Spi-ritus; Premrlova maša v čast sv. Jožefu, istega skladatelja gradual in sekvence, responzorij »Angelus Domini«, Te Deum in Tantum ergo št. 10. Oba velikonočna dneva z orkestrom dravske divizije. c 1600. obletnica vesoljnega cerkvenega zbora v Niceji naj bi se po pismu sv. očeta, poslanemu tajniku kongregacije za zadeve vzhodnih cerkva slavnostno praznovala. Sveti oče izraža vrhtega upanje, da bo ta slavnost pomagala zbližati vzhodno in zapadno cerkev. Učiteljski vestnik. Politični učiteljski klubi. Po Srbiji ustanavlja M. Stankovič klube demokratskih (Da-vidovičevcev) učiteljev. Vzrok in povod temu gibanju je dalo vodstvo centralne UJU, Iti je slepo orodje Pribičevičevo. Nam taka politična organizacija učiteljstva ne ugaja posebno, ker smo bolj vneti za stanovsko-nepo-litično organizacijo učiteljstva izven političnih strank in zato bolj pozdravljamo misel po novem nestrankarskem učiteljskem udruženju. »Zveza hrvatskih učiteljskih društev« raz-puščer.a. Kakor posnemamo iz hrvatskih in srbskih listov, jc Pribičevič razpustil imenovano zvezo. Povzročil je razpust oni del hrvatskega učiteljstva, ki je uskočil v UJU in se polastil lepega »Učiteljskega doma« v Zagrebu. Zveza je tožila UJU in je sodišče v I. instanci razsodilo, da ostane zgradba »Učit. lom last Zveze hrvatskih učiteljskih društev . Sedaj pa so se pritožili UJU-jarji in s nritožbo tudi uspeli. »Zveza« pa še ni odnehala in jc vložila pritožbo na najvišje sodišče. V tem pa sc je posrečilo UJU-jarjem doseči razpust Zveze« in tako event. ugodno razsodbo najvišjega sodišča za »Zvezo« napraviti brezpredmetno. Kaj takega je seveda mo-ioče samo pri nas. Tovariši, hranite in varčujtel Nekemu 'nanemu slovenskemu učitelju - literatu se je logodilo to-le: Po 34 letnem službovanju je bil žc lansko leto meseca marca upokojen. Do danes pa še ni prejel ne pokojnine, ne akontacije. Kako prijetno je v takem položaju preživljati sebe in mnogoštevilno družino, si vsakdo lahko sam misli. Socialni vestnik. PREGLED ZAVAROVANIH ČLANOV PRI O. U. Z. D. V LJUBLJANI ZA L. 1834. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je izdelal zelo zanimivo statistiko o pregledu članstva za 1. 1924., iz katere posnemamo naslednje podatke: Okrožni urad je deljen na 18 ekspozitur in sicer: Celje, Gornja Radgona, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Konjice, Kranj, Krško, Ljubljana, Logatec, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenjgradee, Šoštanj, Tržič in Zagorje. Pri vseh teh ekspoziturah je bilo v 1. 1924. zavarovanih 70.639 članov, med njimi 21.426 žensk, ki so porazdeljeni po ekspoziturah sledeče: (Grka m znači moške, črka ž ženske.) Celje m 5302, ž 2420, skupaj 7722; Gornja Radgona m ,1854, ž 328, skupaj 2182; Jesenice m 1949, ž 677, skupaj 2626; Kamnik m 1753, ž 1019, skupaj 2772; Kočevje m 1864, ž 249, skupaj 1613; Konjice m 1687, ž" 414, skupaj 2101; Kranj m 2405, ž 827, skupaj 3232; Krško m 1912, ž 546, skupaj 2458; Ljubljana m 11.334, Z 7338, skupaj 18.672; Logatec ni 951, ž 176, skupaj 1127; Maribor m 6734, ž 3210, skupaj 9944; Murska Sobota m 1372, ž 319, skupaj 1691; Novo mesto m 2053, ž 470, skupaj 2523; Ptuj ni 2287, ž 741, skupaj 302S; Slovenjgradee m 1807, ž 380, skupaj 2187; Šoštanj m 1316, Z 372, skupaj 1688; Tržič m 1362, ž 1001, skupaj 2363; Zagorje m 1771, ž 939, skupaj 2710. Zavarovanci so porazdeljeni po sedemnajstih mezdnih razredih. Ker pa so nekateri razredi po ekspoziturah zelo minimalno zasedeni, objavljamo samo razdelitev članstva po razredih za celokupno članstvo. (Rimske številke pomenijo razrede, črke m in ž moške in ženske.) I. ni 5798, ž 1957, skupaj 7755; II. m 31, ž 25, skupaj 56; III. m 87, ž 26, skupaj 113; IV. m 349, ž 89, skupaj 438;'V. m 4210, ž 473, skupaj 4718; VI. ni 318, ž 115, skupaj 433; VII. m 548, ž 280, skupaj 828; VIII. m 360, ž 370, skupaj 730; IX. m 727, ž 1078, skupaj 1805; X. m 1213, ž 3077, skupaj 4320; XI. m 1365, ž 2813, skupaj 4178; XII. m 2360, ž 3297, skupaj 5657; XIII. m 3077, ž 2265, skupaj 5342; XIV. m 3805, ž 2085, skupaj 5890; XV. in 6355, ž 1981, skupaj 8336; XVI. m 6494, ž 790, skupaj 7284; XVII m 12.056, ž 705, skupaj 12.761. V odstotkih izraženo je deljeno članstvo v 69.67 % moških iu 30.33 % žensk. Pri tej kopici razredov pride človeku nehote na misel, zakaj in čemu toliko razredov, ko bi se vendar dalo bolj poenostaviti. Po gorenji razdelitvi imamo 17 razredov, razvidno pa je, da imajo nekateri razredi čisto malenkostno število članov, u. pr. II. razred ima celokupno po vseh ekspoziturah samo 56 članov, isto je s III. razredom. Tu bi bilo priporočati Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu v razmišljenje, če ne bi kazalo morda uvesti samo kakih 5—7 razredov. Bi ne bilo nič zgubljenega, pač pa na delu pridobljeno ali vsaj bolj enostavna bi bila razdelitev članstva. c s' pr Zbori. Mesečua revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo :>Ljubljanski Zvon«. Izšla je četrta številka, ki prinrša J. Ravnikov moški zbor »Kam si šla?« in St. Premrlov mešani zbor »Polžek«. Naši pevski zbori so »Zborov« lahko veseli, ker jim nudijo izbrane težke in lahke skladbe za njihove koncerte in nastope. List se naroča po dopisnici na naslov: Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. pr Slovenske narodne pesmi, nabral in četveroglasno postavil Marko B a j u k. I. zvezek. Pomnožena izdaja. Izdala in založila Nova založba v Ljubljani. Cena Din 26. Ker sta oba zvezka Bajukovih narodnih pesmi, ki jih je svoj čas izdala Glasbena Matica, že davno pošla, je Nova založba založila novo pomnoženo izdajo. Zbirka obsega 51 zborov, izmed teh 44 moških, 5 mešanih iu dva ženska. Namen, ki ga je hotel doseči profesor Bajuk s to zbirko, je očitno ta, da se naša narodna pesem vzdrži in še oživi v čim širših plasteh. Zato je na eni strani izbral tiste pesmi, ki se splošno najrajši pojo, na drugi strani pa je harmonizacija kar moč preprosta, tako da .vsako skladbo z lahkoto obvlada v glasbeni teoriji še tako neizvežban zbor. Tudi glasovne moči ne potrebujejo Bajukovi zbori: kvartet z dobrimi glasovi se bo prav tako dobro slišal kot močan zbor. Uprav to dejstvo, da Ba-jukova harmonizacija ne stavi nobenih velikih zahtev na zbore, bo znatno pripomoglo, da se bo narodna pesem veliko in pogosto in ob najrazličnejših prilikah pela. Pri vsej svoji priprostosti pa Bajukova harmonizacija ni baualna, surova ali dolgočasna, pač pa gladko tekoča in mehka, kar odgovarja značaju slovenske narodne pesmi. Zbirko najtopleje priporočamo. , pr Slavko Savinšek: Poredni smeh. Izdala in založila kmetijska tiskovna zadruga v LJubljani, 1925. —• Knjižica, obsegajoča 31 pesmi in 10 ilustracij, je namenjena, kakor jo pojmujem jaz, otrokom, in sicer, da jo otrokom beremo. Mladinska literatura jc različna, ne samo po vsebini, temveč tudi po tem, kateri starosti otrok je namenjena; torej se v kritikah ne sme meriti vse po enem kopitu, kakor se to navadno godi. Naj pa bodo pesnitve za mladino take ali take, eno mora biti v njih: doživetje! Oblika jasnovedra, čutna in mikavna. Učinek teh Savinškovih pesmic bo odvisen od tega, kako jih bomo otroku brali. Saj po večini so tc pesmice verzne igrice, nekatere (Otroci sc štejejo, Biba leze, Zastraženi most, Zlata kolesa) žc udomačene med otroki, pa očiščene, kultivirane. — Najboljše v celi zbirki pa so: Zlata kolesa, Kadar zvonovi pritrkavajo, Dirjaj, konjič, dirjaj, dckla-movanka Miklavžev večer, Pet pedi, Bla-žončkova pesem, Večerna molitev ter Na grobu mamice. — Savinšek jc realist, njegova realistika pa jc včasih preostra, tako, da sc na mnogih mestih izpremeni v vsakdanjost. Rabi izraze, kakršnih bi tudi v pesmicah • igricah nc smelo biti, n. pr. kanalja! — Zbirka sama sc pričenja s ponesrečeno pesmico, zato je vtis že takoj malo pokvarjen. Sploh ji mnogo verzov preveč vsakdanje prozaičnih, česar bi sc bil avtor lahko izognil, saj jc pokazal lepo občutenje, ritmiko in notranjo ubranost v Pet pedi, Blažončkovi pesmi, Večerni molitvi in — v zadnji — Na grobu mamico. Knjigo je ilustriral trlentiran slušoMj praške akademije umetnosti, Miha M.alcš. Očividno pa jc hitel. Tudi za ilustracije mladinskih knjig volja isto, kar za njih vsebinsko stran: doživetje, jasna vedrost in mikavnost. Založba pa sc jc potrudila za lepo zunanjo ob'iko in j.: preskrbela lako otrokom lepo velikonočno darilo. Dr. Ivan Dornik. — Uspeh cerkvenega koncerta v Zagrebu. Hrvatski glasbeni zavod je priredil to dni v stolni cerkvi v Zagrebu cerkveni koncert, na katerem je izvajal Pergolesejevo Stabat Mater. Kritika naglasa, da spada ta koncert med najlepše uspehe glasbenega življenja v tekoči sezoni. pr Češka naravoslovna revija »Vesmir« prinaša v svoji zadnji 3. številki razpravo o flori (rastlinah) v blejski okolici. pr Obšti deo tražbenog prava. Izšla je važna knjigu za pravnike v srbskem. jeziku od dr. Čede Mnkniča, vseučiliščnega profesorja. Vsebuje odgovarjajoče tekste francoskega, nemškega in švicarskega državljanskega zakonika. Izdala knjigarna Geca Kon, Belgrad. pr Tehnifka termodinainiku. Ta za fizike važna knjiga od prof. Aleksandra Brandta je izšla v srbskem jeziku v Belgradu v izdaji knjigarne Geca Kon. Narodno glsda!lšče v Ljubici, DRAMA: Začetek ob 20 zvečer. Četrtek, petek, sobota: Zaprto. Nedelja, 12. aprila: »Golgota«. Izven. Pondeljek, 13. aprila: »Lizistrata.c Izven. Torek. 14. aprila: Zaprto. OPERA: Začetek ob pol 20 zvečer. Četrtek, pete!:, sobota, Zaprto. Nedelja, 12. aprila: :>Don Juan«. Izven. Pondeljek, 13. aprila: »Carmen«. Izven. Torek, 14. aprila: Zaprto. Zdravstveni vestnik. Dr. Fr. Debevec: Za nove bolnišnice. Na teritoriju Slovenije je premalo bolnišnic. Zavodi, ki naj bi nudili trpečemu človeštvu možnost zdravljenja na najbolj primeren način, so zlasti na onih oddelkih, ki jih bolniki največkrat potrebujejo, prenapolnjeni. Mnogokrat se pripeti, da niti za težko bolnega ni dobiti postelje, ne glede nato, da je na gotovem prostoru primerno le gotovo število mest za pacijente. Na novo prispele bolnike je potem treba zavrniti. Kam naj gredo? V privatno nego, največkrat v barake, v zaduhle prostore, ki so proletarski salon, kuhinja, spalnica obenem. Tam naj se moderno zdravijo bolezni, ki niso tako :nujne'.: revmatizem, zastarele bronhite, početna tuberkuloza, dolgotrajne rane goleni itd. Vzemimo, da je popolno finančno kritje za obstoječe zavode za bolnike tu; toda bolnišnice ostanejo kljub temu prenapolnjene, bolnišnic je premalo in čisto jasno je, da bo situacija v doglednem času postala še gorša. Zakaj tudi če bodo razne važne krize: stanovanjska, brezposelnosti, pijančevanju, seksualne uemorale i. dr. bolj ali manj primerno rešene, vendar je tu še dolga vrsta momentov, ki bodo zanesljivo poskrbeli, da bodo bolniške sobe še nadalje prenapolnjene. Predvsem izgineva tradicionelni strah in rešpekt pred špitaloin. Iz najbolj oddaljenih kotov naše zemlje prihajajo trpeči ljudje, ki skušajo v bolnišnicah najti odrešenja svojih muk in brig. Raste industrija. In naj bodo tovarne in slična podjetja še tako higijensko urejena, življenje po tvornicah bolezni ne bo zmanjšalo, temveč pomnožilo. Ljudsko življenje se za slučaj bolezni bolj in bolj sistematski ureja. Tu so bolniške blagajne, razne zavarovalnice, higijenski zavodi za deco in matere, poliklinike za šole, razni drugi ainbulatoriji, zavodi za alkoholičai je, hiralnice, instituti za slepe in gluhoneme ter vsi različni forumi, s katerih se daje človeštvu pouk, kako se naj ravna in kam se naj obrne, ko ga zgrabi bolezen. Čim več je takšnih tn sličnlh ustanov, tem večje je število onih, ki iščejo zatočišče v teh zavodih, ue morda zato, ker bi številu bolnikov ali poškodovancev tako zelo uarastlo, temveč zato, ker je vsem prizadetim z usmiljeno roko pokazaua pot do vrat, izza katerih mu bodo učenost in sočutje skušali storiti vse, kar bo mogoče, za njegovo telesno in duševno dobro. Končno je treba še omeniti, da nova odkritja ua polju medicine, tako glede postauka kakor terapije bolezni neprestano razširjajo področje samaritauskega delovanja. Ti in vsi ostali momenti naj nam bodo jaseu opomin, da nam ue preostane prav nič drugega kakor: graditi je treba nove zavode za bolnike, bodisi povsem s temelja, bodisi z razširjenjem oziroma izpopolnjenjem že obstoječih ustanov. Seoravnalni zadevi trgovke Štefanije Vrtnikove v Ljubljani je postopanje končano, ker je poravnava pra-vomočno odobrena. g Nov narok. Ker se v poravnalni zadevi Viktorja Peterca, trgovca v Brežicah pri naroku 31. marca t. 1. za poravnalni predlog ni dosegla potrebna večina, se je odredil nov narok na dan 15. aprila 1925. g Občni zbori. Ilirska posojilnica, r. z. z o. z. v Ljubljani 20. aprila 1925; Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani 30. aprila 3,925. Vinaria, d. d. vinogradnikov v Ptuju 3. maja 1925. g 21. žrebanje 4 in pol odstotnih zastavnih listov in 4 in pol odstotnih komunalnih zadolžnic Kranjske deželne banke se bo vršilo dne 15. aprila .1925. Izžrebalo se bo nom. 7800 K 4 in pol odstotnih zastavnih listov in nom. 34.900 K 4 in pol odstotnih komunalnih zadolžnic. g Likvidaciji. Pašna zadruga za občino Križe v Križah se je razdružila in prešla v likvidacijo; ravno tako je prešla v likvidacijo Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo, r. z. z o. z. v Ljubljani. Upniki se poživljajo, naj prijavijo terjatve. g Francoski frank na londonski boni močno niha. V soboto je notiral 9185. je padol potem na 9165, se popravil na 9250 in je v pondeljek zaključil z 9315. g Stanje posevov v prvi polovici marca t. 1. Poljedelsko ministrstvo je te dni objavilo izkaz o stanju posevov v času od 1. do 15. marca 1925., v katerem pravi med drugim: Ozimina je prezimila povoljno in je začela zelo dobro napredovati. Splošno stanje za celo državo se giblje med dobrim in zelo dobrim. Ozimina v mariborski in ljubljanski oblasti stoji dobro oziroma prav dobro Pomladni po-sevi so se sejali v teku meseca februarja in «te zelo dobro razvijajo. Radi vlažnega vremena je odvrnjena nevarnost od poljskih miši, ki so v suhih zimskih mesecih povzročile v ljubljanski in mariborski oblasti veliko škodo ozi-mini. Zdravje in prehrana živine v celi državi je zelo dobra. Mlekarstvo na Finskem. Mlekarstvo na Finskem je zelo starega izvora. Iz finske zgodovine posnemamo, da so obrežni prebivalci kraja Unsimag plačevali davke z maslom. Že v petdesetih letih pr. stoletja so ustanavljali na velikih posestvih mlekarne. V osemdesetih letih so uvedli prve se-paratorje. Zlasti so cvetele nakupovalne mlekarne v letih 1895—1902, katerih je bilo okoli 1000. Tedaj pa so začeli živinorejci sami ustanavljati zadružne mlekarne. Sedaj je zadružna forma izpodrinila vse druge oblike. Večinoma so zadruge majhne. Po statistiki iz leta 1921. je imelo 45 odstotkov vseh zadrug manj kot 60 članov in le 25 odstotkov nad 150 članov. Mleko plačujejo po maščobi in upoštevajo tudi njegovo kvaliteto po posebni metodi, katero je upeljal profesor Orla-Jensens. Na ta način se je kvaliteta mleka izboljšala. V letu 1922. je bilo na Finskem 541 mlekarskih zadrug s 52.000 člani, ki so imeli 340.000 krav. Od 1. 1912. se posveča velika briga izobrazbi domačih sirarjev. Ustanovljenih je bilo 5 učnih zavodov in zadruge so se oprijele izdelovanja trdega sira. Sedaj se že predeluje 8 odstotkov dobavljenega mleka v sir. V letih 1921. so izdelale zadruge 11,900.000 kg masla in 700.000 kg sira. Celokupni promet z mlečnimi izdelki je znašal 503 milijone finskih mark. S sirarnami so v zvezi zavodi za prašičjerejo. Nekatere mlekarne posedujejo žage, elektrarne in celo pamike. Mlekarske zadruge so organizirane v zvezah, katere nastavljajo mlekarske inštruktorje, strojne mojstre in nadzorujejo mlekarske šole; vsak teden poročajo mlekarnam o stanju oen in izdelujejo letno statistiko. Vsaka mlekarska zveza prireja letno razstave in premovanja. Zveze ne potrebujejo sedaj več državnih subvencij. Za izvoz mleka je bilo leta 1913. ustanovljeno v Hanko državno kontrolno mesto. V letu 1923. je bilo 65 odstotkov izvoženega mleka prvovrstno, 35 odstotkov pa drugovrstno. Trgovina z maslom je bila do 1. 1903. v privatnih rokah. Zaradi ne-konvenirajočih cen so mlekarne organizirale ves izvoz masla »Valio« v Helsinki (t. j. eks-portni urad mlekaren), ki je začel poslovati leta 1906. Članice tega urada so samo mlekarske zadruge. Ta urad ima svoje zastopnike po konzumnih centrih srednje Evrope. Ta urad izvaža letno 85 odstotkov vsega izvoza masla iz Finske. Za prodajo mleka doma je »Valio« ustanovil v Helsinki, Viipuri in Turku moderne mlekarne, potem kemično bakteriolo-gični laboratorij, veliko knjižnico in izdaja mlekarski časopis »Karjantuote«. Urad vzdržuje tečaje za preizkus masla, kjer seznanja mlekarje z napakami mleka. S tem, da se mlekarnam dobavljeno mleko plačuje po kvaliteti, s čemer se dosega vedno izboljševanje kvalitete. Najboljšim strokovnjakom dajejo štipendije, da gredo v inozemstvo. »Valio« ima tudi mlekarskotehnični odsek in gradbenotehnični odsek in vzdržuje v Helsinki (Helsingfors) edino višjo mlekarsko šolo. Poslevodeči ravnatelj je dr. F. M. Pietkaeniaemi. Na švedskem ozemlju Finske se nahaja enaka organizacija kot centrala mlekarskih zadrug, ki obsega 25 zadrug in je imela v 1. 1921. prometa 31 milijonov finskih mark. Se zadružna organizacija je povzročila ogromni razvoj finskega mlekarstva in njegovo vsestransko napredovanje. Dne 8. aprila 1925. DENAR. Zagreb. Pešta 0.0855—0.0875, Berlin 14.6950—14.8450 (14.6750—14.8250), Italija : 2.52625—2.55626 ((2.5070—2.5370), London 295—298 (295.03—29B.03), Newyork 61.37— 62.37 (61.23—62.23), Pariz 3.19—3.20 (3.1550 —3.2050), Praga 1.8250—1.8550 (1.8225 do I.8525), Dunaj 8.63—8.83 (8.63—8.83), Curih 1 II.9250—12.0250 (11.89—11.99), Amsterdam 24.57—24.8750. Čarih. Belgrad 8.3750 (8.40), Budimpešta 0.0072 (0.0072), Berlin 1.2330 (1.2330), Italija 21:22 (21.20), London 24.7750 (24.79), New-bork 517.70 (518), Pariz 26,60 (26.60), Praga 15.3375 (15.35), Dunaj 72.90 (72.65), Bukarešt 2.45 (2.45), Sofija 3.7750 (3.7750). Dnnaj. Devize: Belgrad 11.445, Ko-danj 130.40, London 33.96, Milan 29.04, New-york 709.35, Pariz 36.52, Varšava 136.20. — Valute: dolarji 707.60, angl. funt 33.82, franc. frank 36.46, lira 29.10, dinar 11.42, . češkosl. krona 20.99. Praga. Devize: Lira 138.50, Zagreb 54.65, Pariz 173.75, London 116.80, Newyork 33.80. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 1% investicijsko posojilo iz leta 1921 61 (denar), 2'/,% državna renta za vojno škodo 159 (denar), Celjska posojilnica, Celje 209—211, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 217 (denar), Merkantilna banka, Kočevje 110—126, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 830—838. Kreditni zavod za trg. in industrijo, Ljubljana 190—200, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 120—123 (zaldj. 120), Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana 402—417, Združene papirnice Vevče 100 do 106, Nihag, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb 50 (denar), Stavbna družba, Ljubljana 265 do 280. Zagreb. Hrv. esk. banka, Zagreb 105 do 106, Hrv. sveopča kred. banka, Zagreb 105 do 110, Hrv. slav. zera, hip. banka, Zagreb 58—59, Jugoslov. banka, Zagreb 99—100, Slavenska banka, Zagreb 75, Prva hr". štedionica, Zagreb 830—840, Ljubljanska kred. banka, Ljubljana 217—230, Dioničko društvo za ekspl. drva, Zagreb 43, Hrv. slav. d, d. za ind. sečera, Osjek 645—650, Gutman 430 do 440, Slavonija 54—55, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 400—410, 1% drž. invest. pos. 61—62, Vojna odškodnina 159 do 159.50. Dnnaj. Zivnostenska banka 832.C00. AI-pine 384.500, Greinitz 138.500, Kranjska ind. družba 452.000, Trboveljska družba 446.000, Hrvatska eskomptna banka 119.000, Leykam 123.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 64.000, Avstrijske tvornice za dušik 161.000, Gu<:tnan 505.000, Mundus 840.000, Slavonija 61.200. BLAGO. Ljubljana. Les: Remeljni, 98-98, 78-78, 60-60, 4 m dolžine, paral., monte, 120-120, 5 m dolžine, fco meja 660 (denar). Plohi, 50, 40 mm, paral., monte, 4 m dolžine fco meja 650 (denar). Cerovi krlji, 2 m dolžine, od 25 cm deb., fco nakladalna postaja 12 vag. 18— 18 (zaklj. 18). Bukova drva, 1 m dolžine, dobro napolsuha, fco meja 25 (blago). — Žito in poljski pridelki: Pšenica Rosafe, 79-80, fco Postojna tranz. 460 (blago). Otrobi pšenični, drobni, juta vreče, par. Ljubljana 195 (blago). Koruza promptna, par. Ljubljana 212.50 (blago). Koruza promptna, mešana, par. Ljubljana 197.50 (blago). Koruza promptna, par dol. post. 1 vag. 205—205 (zaklj. 205). Krompir rdečkast, fco štaj. postaja 140 (blago). Krompir beli, fco štaj. postaja 125 (blago). Krompir rumeni, fco štaj. postaja 110 (blago). Bučne peške, nerešetane, rinfusa, fco hrvatska postaja 560 (blago). Fižol mandalon, fco Ljubljana 310 (denar). Novi Sad. Pšenica 460, ameriška 440 do 445, moka bazis »0« 650—665, koruza 160 do 170, za maj 180, za julij 195. Položaj živahnejši. Misijonski vestnik. Gg. župnikom v DŠV. DŠV (Družba za širjenje vere) v ljubljanski škofiji je že lansko leto obljubila, da bo župnijam, ki bodo to misijonsko družbo organizirale po desetuijah, naročila misijonsko glasilo »Katoliški misijo-ni< na svoje stroške, če bo mogoče. Ta možnost je zdaj nastopila. Zato zdaj župnijskim vodnikom DŠV, ki so po pravilih župniki ali pa po njih pooblaščeni duhovniki, ki ste DŠV organizirali po desetnijah (skupinah desetih članov), sporočamo: Ako hočete, smete za vsako desetnijo naročiti po en izvod »Katol. misijonov« ali na svoj naslov ali pa kar na naslov desetnikov in desetnic. Ti bodo poskrbeli, da bo dobil list v roke vsak član desetnije, nazadnje pa ostane njihova last. Plačajte te izvode kar sami iz nabrane članarine s položnicami listove uprave. Tako boste imeli potrebni progled, škofijskemu svetu pa prihranite delo. Če naročite list takoj, bo uprava lista toliko več tiskala; morda Vam bo mogla poslati tudi dosedanje številke drugega letnika. — Kjer DŠV še niste ustanovili, nujno prosimo, da to storite vsaj letos! Saj ni treba shodov in zborov: nekaj vnetih misijonskih prijateljev povabite in jim tiskovine razdelite in je narejeno. Tiskovine (knjižice, pole, spre-jemnice, položnice) smo vsem župnijam poslali; če jih še rabite, jih naročite pri ordina-riatu. Potrebna pojasnila o DŠV je prinesel tudi Škof. list 1924, 107. V svetem letu bodimo vneti ?,a svela dela! — Škofijski svet DŠV v Ljubljani. gotove in po meri, kupiš najugodnejše pri t v r d k i LOŽAR & BIZJAK, Sv. Petra cesta 20. Občni zbor »Društva slovenskih sodnikov v Ljubljajii se vrši v nedeljo dne 10. maja t. 1. ob 10. dopoldne v dvorani št. 79 justične palače z običajnim dnevnim redom. Na razpravi bodo tudi »Zakon o sudijama, zakon o ustroj-stvu sodišče in materijelni položaj sodnikov. Odbor vabi k zanesljivi obilni udeležbi. Predloge je prijaviti 14 dni poprej pri odboru; vsak član sme sprejeti največ 5 pooblastil (§§ 15 in 17 društv. pravil). — Odbor >Dru-štva slovenskih sodnikove v Ljubljani. Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani se tem potoni najlepše zahvaljuje gg. Rebeuscheggu, lastniku hotela »Pošta« v Celju, Lacknerju, hotelirju v Črnomlju, Dolničarju, kolodvorskemu re-stavraterju v Ljubljani, ter Hotelski družbi v Celju za naklonjenost in nakazilo ustanovnine ter priporoča vsem potnikom-članom, da po-sečajo predvsem gori navedene hotele oziroma restavracije. Organizacija strojnih in stavbnih tehnikov v Ljnbliani ima svoj širši sestanek v nedeljo dne 12. t. m. ob 9. dopoldne pri Mraku, Rimska cesta. — Odbor. Glavna skupščina ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa se vrši v sredo, dno 15. aprila 1925 ob 6. uri zvečer v posvetovalni, ci ljubljanskega magistrata. Dnevni red običajen. Odbor vabi članstvo k polnoštevilni udeležbi. Zadruga sobo-črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani naznanja, da se vrše redne vajeniške preizkušnje v drugi polovici me- 59 Lfubezen in zlato. Angleški spisal Jack London, prevel J. M. (Dalje.) Zdajci je ustavil konja, kajti poleg vrelca se je vzdigala divja kalifornska lilija. Bila je čudovita cvetlica, ki je rastla tamkaj kakor v katedralski ladiji visokega drevja. Njeno steblo, najmanj osem čevljev visoko, se je vitko dvigalo naravnost v zrak, do dveh tretjin svoje visokosti zeleno in golo, nato pa se je razraščalo v gručo snežno belih voščenih zvončkov. Na stotine je bilo teh cvetov, ki so vsi poganjali iz enega stebla nežno mirni in eterično zdrobljivi. Še nikoli ni Daylight videl tak takega. Pogled mu je počasi odplaval od cvetlice na vse, kar jo je obdajalo. Vzel je klobuk z glave, kakor cla bi ga obšlo neko nejasno pobožno čuvstvo. To je bilo nekaj vse drugega. Tu ni bilo prostora za preziranje in zlo. Vse je bilo čisto in sveže in krasno — nekaj, kar je moralo vzbuditi spoštovanje. Bilo je kakor v cerkvi. Ozračje je bilo kalcr sveta tišina. Tukaj je človek občutil vzpodbudo za plemenitejše reči. Mnogo vsega tega in še več je prevevalo Daylightu srce, ko se je oziral okoli vebe. Ampak to ni bil (lojem njegovega duha, bilo je v.golj čuvstvo, ne da bi o lem sploh kaj razmišljal. Na strmem obronku nad studencem je rastla ni-■'ki praprot, višje zgoraj pa večja praprot in perot-• tnpniam so ležali veliki, z mahom poraščeni : j padlih dreves, ki so se polagoma pogrezali v ino prst. Na drugi strani, na nekoliko bolj prosi ••prostoru, je visela divja trta in petelinček s i h <:rcp.vili hrastov. Siva vevcrica se je priplazila veje in ga gledala. Od nekod je prihajalo daljno t e žolno. Ta glas ni kalil tišine in svetega strahu ■r- i ra. Mični gozdni šumi so izpopolnjevali sa-.'» oiiio žuboreče pljuskanje studenca in sivi o:«-.-k drevesne veverice je bilo kakor merilo, da se z njim meri tišina in nepremični mir. »Milijon milj bi bil lahko daleč od kjersibodi,« je Daylight zašepetal sam pri sebi. Vedno pa se mu je pogled vračal k čudoviti liliji poleg žuborečega vrelca. Privezal je konja in taval peš med gričovjem. Vrhove so mu venčale stoletja stare balzamove smreke, obronki pa so bili poraščeni s hrasti, madro-nami in domačo česmino. V malem globokem canonu, ki se je vil med gričevjem je rastlo pravo rdeče drevje. Tukaj ni našel prehoda za svojega konja in se je vrnil k liliji ob studencu. Izpotikajoč se in opotekajoč je vodil žival za seboj po griču navkreber. Ves čas je praprotje delalo preprogo na njegovi poti, gozd se je vedno vzpenjal z njim in nad njim, in ves čas mu je čisto veselje in prijetnost obhajalo občutke. Na grebenu je prišel skozi čudovito goščavo mladih madronov z žametastimi debli ln je dospel na odprto pobočje, ki je vodilo nizdol v malo dolinico. Solnce mu je izpočetka jemalo vid s svojo bliščobo, in ustavil se je in počival, ker je močno sopihal od naporne poti. Takega kratkega dihanja ni poznal niti iz davnih časov, niti takih mišic, ki so se tako hitro utrudile ob hoji vkreber. Majhen potok se je vil po dolini po majhnem travniku, ki jo bil do kolena visoko poraščen s travo in modrimi in belimi cvetlicami. Pobočje so pokrivale maripoze (Hiije) in divji hijacint in konj je počasi stopal nizdol z opreznimi koraki in nejevoljno hojo. Ko je prekoračil potok, je sledil rahli kravji stezi preko nizkega, skalnatega griča in s trto obraščenega gozda manzanite, in je dospel do druge dolinice, po kateri je skakljal drugi s travniki obrobljen potoček. Konju je izpod gobca planil zajec iz grma, preskočil potok in izginil ua nasprotnem s pritlikavim hrastov-jem poraščenem obronku. Daylight je občudujoč gledal za njim, ko je jezdil naprej proti oglavju travnika. Tu je prepodil rogovilastega srnjaka, ki je kar plaval preko travnika, se vrgel čez plot iz kolov in še vedno plavajoč izginil v prijaznem grmičevju na drugi strani Brezmejno je bilo Daylightovo veselje. Zdelo se mu je, da še nikoli ni bil tako srečen. Njegova nekdanja vzgoja v gozdu se je vzbudila in vse ga je napeto zanimalo — mahovje po drevju in vejah, šopi omele viseče s hrastov, gnezdo povodne podgane, vodna kreša, ki je poganjala po zavarovanih vrtincih potoka, metulji, ki so letali po solncu in senci, modre šoje, ki so švigale v pestrih barvah po gozdnih hodnikih, kakor palčki majhne ptice, ki so skakljale med grmovjem in posnemale petpedikanje prepelic, žolna z rdečkastim šopom, ki je prenehala s svojim trkanjem in sklonila glavo na eno stran, da si ga ogleda. Ko je prekoračil potok, je nameril na rahlo sled kolovoza, ki so ga uporabljali očividno pred enim rodom, ko so po travniku posekali hrastovje. Našel je kraguljevo gnezdo na najvišjem, od strele razcepljenem vršičku šest čevljev visokega rdečega drevesa. Konj se mu je izpotaknil nad nekoliko velikim gnezdom napol doraslih prepelic in po zraku se je glasilo vreščanje njihovega bega. Ustavil se je in opazoval mladiče, ki so mu izginevali pred očmi, in poslušal skrbne glasove starih, skritih v goščavi. >Vse to gotovo prekaša vse vile in letne dvorce ob Menlo Parku,<2 je dejal na glas, »in če me kdaj prime hrepenenje po življenju na deželi, sem vsak čas pripravljen odzvati se.< Stari kolovoz je držal do seči, kjer je rastlo grozdje na kakih deset oralih vinsko rdeče zemlje. Sledila je kravja steza, drevje in goščave, nato pa se je spustil po obronku navzdol do južnovzhodnega razgleda. Tukaj je stala nad velikim gozdnatim caiionom majhna farmarska hiša, obrnjena proti dolini So-noma. S skednjem in zunanjimi poslopji se je stiskala v kotiček v pobočju, ki ga je ščitil pred zahodnimi in severnimi vetrovi. Prostor, ki ga je izjedla voda v obronku, jo tvoril majhen raven vrt za zelenjavo. Zemlja je bila mastna in črna, in vode je bilo obilo, ker je videl več odprtih vodnih pip, iz katerih je tekla voda. (Dalje sledi.) ( va sera aprila. Nckolkovane prošnje s priloženimi izpričevali obrino nadaljevalne šole je predložili do 15. aprila t. 1. pri združenemu načelniku Špeleluču, Rimska cesta 16. — čas preizkušnje se določi iu sporoči reflektantom pravočasno. — Odbor. Prostovoljno j^silno društvo Laverea priredi vrtno veselico dne IV. maja 1925 in prosi t-o^edna društva, da bi ne prirejali veselic na ibio nedeljo. — Odboi. 2353 Turistlka In Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva v Ljubljani naznanja, da so vrši redni občni zbor S PO v petek, 17. aprila ob S. uri zvečer v dvorani v pri Levu* na Gosposvet- KmetiSko DEKLE pošteno, ki zna šivati, kuhati in sploh vsa hišna dela želi poštene službe kot pomočnica šivilji, ali k družini brez otrok za vsa hišna dela. — Naslov pri upravi »Slovenca^ pod Stev. 2335. Služfea~OBč7~TAJNIKA se ODDA v večji občini v ljubljanski okolici. Obrazložene prošnje in informacije pri upravi »Slovenca~t pod Sicv. 2269. Plača po dogovoru, stanovanje prosto. sld cesti k sledečim dnevnim redom: .1. nagovor načelnika, 2. poročilo blagajnika, tajnika in revizorjev, 3. volitve celokupnega od- I bora in preglednikov računov, 5. sprememba j pravil, 5. samostojni predlogi, (j. slučajnosti, j Predsestanek članov SPI), na katerem bo po-menek glede kandidatur, bo v četrtek 16. t. m. ob isti uri -pri Levu . Dunajska »Ostmark« odigra v Ljubljani v nedeljo in ponedeljek dve nogometni lekmi z Ilirijo, kar obeta lep športni užitek, Ost-mark pripada dunajski profesionalni ligi, moštvo sestoji brez izjemo iz igraeev po poklicu in predstavlja v vsakem oziru prvorazredno moštvo. 1 z Ljubljane nadaljuje turnejo preko Zagreba v Subotico. Ilirija se nadeja, tla bo mogla nastopiti o Veliki noči z znatno j cjačenim moštvom, ki bo sposobno rečno ogroziti pričakovano zmago Dunajčaaov, Koledarske dirke v Ljubljani. Za velikonočne praznike priredi kolesarska sekcija SK Primorje kolesarske dirke, ki vzbujajo med športno publiko, pa tudi med nesoortniki, veliko zanimanje. Z ozirom na mnoge prijave najboljših zagrebških dirkačev jc pričakovati med temi in našimi dirkači ostre borbe. Z? zmagovalce posameznih točk so razpisana lepa darila in kolajne. Nekatere tvrdke so stavile boljšim dirkačem na razpolago kolesa svojih tovarn. Med drugimi je tvrdka O. Žužek darovala dirkaču, ki doseže na Pegout-kolcsu najboljši čas, lepo medajlo. Program obsega sledeče točke: V nedeljo dne 12. t. m.: I. Častni krog, II. Novinci 5 krogov — 2 km, Pekovski VAJENEC ke sprejme — tudi z vso oskrbo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Stev. "356. Od ministrstva za trgovino in obrt koncesionirana KROJNA ŠOLA Židovska alica 5. — S 14. aprilom se prične nov spec. ciamski tečaj ra kostume in plašče, lahke letne obleke Jn bluze. Znižana cena tečaju. — Ugodni plačilni pogoji. Izdelovanje vjek vrst krojev za dame in gospode. žensko kolo predvojno blago, in mali vrtalni STROJ po nizki cc-ni n;:prod.ij v JeraaoTi u'!. <5. Kmetijska družba k« Slovenijo: j? dosegla 11 krs.frn kolie. semenu, s semenskim krompirjom :->JUBEL«, ki g; je dobavila tvrdka Ernst OS IASDEB, Guštanj. Čevljarslti pomočnik dobi trajno delo: /:mo/.en mora biti Sinih iivanih del, tudi s-Koratesa; oziram se samo na prvovrstno moč. Za hrano in stanovanje ie preskrbljeno, nastopi lahko takoj. Naslov v upravi pod.' "Prvovrsten^ štev. 2357. DVE SOBI s posebnim vhodom, 1 lepo opreailjeno, 1 prazno manjšo, v no*, i hiSi, blizu cleki;. železnice, oddr.'.u, - Istotam naprodaj zaboji s ključavnicami, pripr. za selitev, — Vprašanja? Ribi. lika u!. 232, Novi Vedraa!. 2318 SREBRNE KRONE E ! kupnjam. Ponudbe na upravo ista pod: »Krone« 2316. Na STANOVANJE in hrano se sprejmeta 2 gospoda ali par brez otrok. -gostilna. zakonski par brez Ambrožev trfi 1 t! okrašeni, od 200 Din naprej v raznih barvah prodaja MINKA HORVAT modistka Ljubljana, —. Stari trg 21. F. »aSEtLoMI LJUBLJANA :: Sv. Petra cesta štev. uadi po jako r.izkik cenah sledeče prccmcic: 29 SRAJCE za goiporlc, najfic. isifon, pikč prsa, 95—100 D SRAJCE mod.; z 2 ovratnikoma, fini č. cefir 1C0—-110D SP.AJCE športae, panair.a, bele in drap . . 95 Din SRAJCE pistne, s prišitim ovratnikom . . . 55 — 70 D Dalje: t,pcd;ije klače molico, plaina in gradlua, kakor tudi ra.:no damsk.o perilo, žepne -oboe, krava.e, nogavice icr razne druge potrebščine in medne predmete. Lastni izdelek! Prvovrstno izdelano! Vsem znancem sporočamo, da je gospa m staro mati Ivana Mcnceja, Btrojevod. drž. žel. v 74. lotu starosti, due 7. aprila ob 17 mirno v Gospodu zr.spala. — Pogreb sa vrši danes, 9. aprila ob 15 iz Hiralnice k Sv. Krifiu. Ljubljana, dne 8. aprila 1925. ŽALUJOČI OSTALL Vse vrste pristna VINA kupi najbolje in najceneje pri vin. Tjcsreriovalnici Ivaiv KLEMSCHE. Maribor, Aleksandrova cc3ta 12/11. Posre-dovarif proti najnižji proviziji. '-233 fPl r 0 ANTON VERBIČ LJUBLJANA. _ (MODRA GM.ICA S žveplo, rafija tn vte umaUii gacjlis S ZOMA Krsjlja Peira fTfl 2 ti:at sodsk jutumn jggacw>vfliT^>T .j. mm in ŠAMOT - MOKO (češko) oriporoča toibljana, Plačilna natakarica dobra moč, se sprejme KAVARNI STRITAR. Kitarska šola 35 D;d, - Založila MINKA MODIC, Ljubljana, Komarjev« ul. i - Istotam NOTE Frajtovo edic. 00 3 Din dalje. smrčite kapc,iomo. Ettf.ei oino tudi uahe gobe juvčko. SCffiT & li«., Ljubljana. najvišje c e r. e za srebrne kron.', iu dolarje, zlate in vrednostno papirje. — Cenj. ponudbe pod »Srebro-' na udi-avo vSlovencao. 2282 vozički F. HOČEVAR Dunajska c, 36. športni in luk-susni po najnižji ceni in največja zaloira. Prodaja na obroke, ceniki iraako. Tribuna F. S. tovarna dvokoles iu otroških vozičkov Ljubljana, Karlovska cesta 4. i! sc .tc.7r.et dobi, FR. STOPICA LJUBLJANA Gospcsvetsfca cesta i. Traverze. Beton, in drugo železo. Najboljši portiand CEMENT. Poljedelski STROJI. JERMENI. Podpisani izrekata globoko vdano zahvalo nad vse plemeniti velecenjeni obitolji Foncergrubcr v Črni na Koroškem, ki je v mukepolni bolezni ljubemu bratu JcžeSn Supaniu lajšala bol z največjo požrtvovalnostjo in ljubeznijo icr 3ploh storila vse, kar i« le bilo mogoče iti nazadnje 5e našemu predragemu pokojniku priredila krasen pogreb. Beg jim vsem stotero poplačaj! Trbovlje - Celje, v aprilu 1925. Ana Krulej in Marija Hiisclial, sestrj. D. D. OSIJEK D. G. priporoča svoje specialne proizvode v priznano najboifi kvaliteti, kakor: Krupone, vratine, potrbušine, kapica raztegnjene in nerbovane, g'adke črne kravinc in pitlinge kakor tudi strojno jermenje t vseh dimenzijah ter z stipson: opremlj. šivalna ln vezalna jermena v trpežni izvršitvi. — V slučaja potrebe izvolite se obrniti direktno ns gornjo tvornico, ker se brez vprašanja ne stav-Sjajo ponudbe. — Roba se izročnjc samo samostalnim preprodajalcem po stalnih dnevnih cenah. — Trovoglati znak jc zakonom zavarovan. Bogu Vsemogočnemu Se je v njegovem nedoumljivem sklepu dopadlo, da je odpoklical k Sebi našega najljubšega, dobrega soproga, očeta, starega očeta, brata, svaka, strica in tasta. Gospod im lastnik hotela in realitetni posestnik je umrl v Celovcu na posledicah nepričakovane tečke operacije, v polni moči življenja, v starosti 64 let. Ustrezajoč želji predragega pokojnika, smo prepeljali truplo na Jesenice in položili v rodbinski grob. Vsled mnogih težkoč povodom prepcljave nam žal ni bilo mogoče pravočasno javiti čas pogreba. Tej žalostni dolžnosti skušamo tem potom naknadno zadostiti. V nedeljo, dne 5. t. m. oh 5. uri popoldne te je truplo v hiši žalosti slovesno blagoslovilo in oh zelo mnogobrojni udeležbi preneslo nu pokopališče. Nemogoče nanj je, da bi sc zahvalili vsakemu posebej za pokojniku izkazano čast, za veo veliko ljubezen in spo-• tovanjs, ki ju je užival dregi pokojnik v širšem krogu p rebivalstva jn ki sla sc v tako veliki meri izražali z mnogobrojno udeležbo na zadnjem potu rajnega. V nepozabnem spominu izrekamo svojo najprisrčnejso zahvalo prečastiti duhovščini, pevskemu društvu --Sava«, gasilnima društvoma na Jesenicah in Hrušici, godbi katol. delavskega društva, vsem prijateljem in znancem, ki so na pokojnikov grob položili cveljc v zadnji pozdrav, kakor tu di vsem onim, ki so spremili rajnega na njegovi zadnji poti ali sc ga spominjali iz daljave. Globoko žalujoče rodbine: | III, Juniori 5 krogov — 2 km, IV. Seniori 5 j krogov — 2 km, V. Glavna dirka 25 krogov — 10 km, VI. Damska dirka 5 krogov — 2 km, VIL Vojaška dirka 5 krogov — 2 km. VIII. Dirka pomožnih motorjev 23 krogov — 10 km, IX. Dirka v parih (po vzorcu šestdnevnih dirk) 50 krogov — 20 km, X. Handi-cap 10 krogov — 4 km, XI. Tolažihia dirka 5 krogov — 2 km. Dirke se vrše oba dni na tekališču SK Primorje ter pričnejo ob 11.30. Natančnejši program objavimo v prihodnjih dneh. Prijave s prijavnino naj se pošiljajo na Kolesarsko sekcijo SK Primorje, Narodna kavarna do 11. t, m. zvečer, Istotam se sprejemajo tudi ustmene prijave od 15. do 13. ure. Predprodaja vstopnic od danes naprej v trafiki Sever, Šelenburgova ulica. ajpngodmjl uskrsni. Jarovz ' TMovka i zlfttno p. ali v pero JESENICE, dne 6, aprtta 1923. Pa. ar, Hlelm, StiagpSjair, I are, Eh.renwert. vzdržijo vsako vreme, so prožni in ftigijenlčni NAZNANILO in OPOZORILO! Slavnemu p. n. občinstvu, trgovcem kakor tudi vsem mojim cenj. naročnikom naznanjam in jih obenem opo. zarjam, da jc svoječasno pri meni kot pralctikant usluž-beni OTOMAR HABE radi nenamestnega delikta odpuščen iz. služba ter kot tak nima uikake pravico sprejemati za moje pocljetjc nikakih naročil kakor tudi nc morebitne poizkušnje kasiranja denarnih zneskov. Toliko v vednost in pojasnilo. — Z odi. spoštovanjem Protokol, anončni in reklamni zavod »APOLO« R. Golebiovrski, Ljubljana, Stari trg 19, D, nadstr. 235') |I!nillllllUUnllL!l!tllil!IUIIIUtlll!HI!tlltlllll!IIHIllllllllllllllllil:lmillilillUI!llllu||m angleškimi laki lakira in tapecira automobile in razna vozila. Emajllra kolesa. Vse brezkonkureučno v ceni in izvršitvi Bmn® Manile, iiiiiiininiiiiiiniRiiiinnimiiitniniiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiinimmrnmiiiiiiiiiin VODNE TURBINE svtoniiifične regulatorji!, zotoniee itd. izdeluje in dobavlja Ing. F. Sctineiter, Škoija Loka Konkurenčne cene. Prvovrstne refercncc. Zahtevajte ponudbe. iiSmin Ker moji poslovni neprijatelji raznašajo o IA.|tlV«i lnojj tvrdki slaba poročila v toliko, da mi škodujejo, češ, da bom radi izgube 2,000.000 Din, katere bi mi imela izplačati Sekcija za gradenje žel., prisiljen napovedati insolvenco, izjavljam, nc samo to, da prvo ni resnica, ter da je sploh kaj takega nemogoče. Sekcija jc pri meni plačala vse račune, do zadnjega malenkostnega fneska cirka 5000 Din. — Prosim torej vse moje poslovne prijatelje, da mi naznanijo te ljudi, da jih tožim ter zahtevam zadoščenje, nje same pu, da se o moji tvrdki in o meni informirajo pri okr. posojilnici v Ormožu. LUD. KUHARIC, trgovec in posestnik v Ormožu. ng er Je vi šivalni so znani po celem svetu Kot najboljši. — Podružnice: Ljubljana, šelenburgova 3, Novomeslo, Kratili, Kocevfe Izdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik: Viktor Ccnčifi v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani