SS4. Itev. V Ljubljani, sreda dne 3. junija 1914. Posamezna Številka „Dneva“ stane 6 vin., ravno toliko številka »Bodeče Neže**. „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo (ma humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ s prilogo dostavljen na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1/50 K. Za zunanje naročnike stane »Dan" s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno T90 K. — Naročnina se pofiilja upravništvn. Telefon Številke 118. I ________________ mgmesmmmssmsameasmm Laiikultura. — Vprašanje slov. gledališča v Mariboru. — St. lij v nevarnosti. — Vlom na Jeiid. — Proces Biekar v Trstu. — Albanski nemiri in Evropa. Leto lil. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo Bodeča Neia* Posamezna številka »Dneva« stane 9 ravno toliko številka »Bodeče OrednlJtoi In spravolfivo: UbIiOsm. Fraultato ulica sin s Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nerrankb-aoa phpivr vi na spretemajov rokopisi se n« vračalo. U **■ ^ pettt vrata 14 a, osmrtnice, poataiui (o •f.te .10 v. Pri večkratnem oglaša ni« popust. — • Zb odgovor ja prflotlts tnamlie. OiBOfomf nreM Rafira) krme. - Last b Mi JBtiljtke listana*. Telefon Številka 118. ssaai Nemška kultura in štajercljanskl šnops. Veliko, od nemških »kulturonos-cev« vedno hvalisano lažikulturo, smo morali že opetovano vzeti na rešeto. Povod je bil in bo vedno isti: Namreč grozne orgije, ki jih obhaja ta nemška lažikultura pri nas dnevno bodisi v moralnem, bodisi v drugem oziru. Najgrše, s čimer operira ta nemška lažikultura, je takozvano »šta-Jercijanstvo« in njegova glavna politična opora, ptujski »šnops«. Koliko nešteto slučajev groze imamo med našim ljudstvom, ki so jim vzrok vedno izključno le potoki ptujskega žganja. Komaj premine en slučaj, že pride drugi, hujši in strašnejši od prvega. En tak slučaj se je odigral v noči od pretekle nedelje na ponde-ljek v Spodnji Polskavi blizu Pragerskega. Vojaki žrebčarne ua Spod. Polskavi so popivali v gostilni »Mur-schetz«. Pridejo delavci, med njimi delavec pri gornji železniški gradbi na Pragerskem, Matija Rus. Klicali so vsi skupaj vojake iz krčme na korajžo; odlikoval se je zlasti Rus. Navzoči narednik, zavedajoč se, kaj se lahko zgodi, prepove vojakom, iti iz gostilne. Iz neznanega vzroka se spro žganja pijani fantje med seboj. Prišlo je do krvavega spopada in po polnoči so zdelali glavnega izzi- vača Rusa sami takp. da je ob ležal na mestu. Trnel Je par prask z noži, vobče pa so ga dobesedno stepli do smrti, suvajoč vanj z nogami in pestmi. Ne dovolj, so ga davili kot mačko in mu zlomili desno rebro. Rus je na zadobljemh poškodbah umrl v pon-deljek zvečer. Orožniki so sedem pobijalcev — sami štajercijanski fantje J?* 1 m °ddali mariborskemu okrožnemu sodišču. Ce človek kaj tacega čita, ali ni, da ga spreleti groza. In koliko časa bo minilo, ko bomo poročali še kaj hujšega? A vprašamo: Kdo je vsemu temu kriv? Za varstvo arnavtskih razbojnikov moramo plačevati cele bataljone, njim gre naš krvavo plačam denar. In gorje onemu, ki ne žre vsega tega mirno! Kot veleizdajalca, kot izdajalca »državnih interesov« ga izroče prvemu — državnemu pravdništvu . . .! Doma pa pada na stotine mladih, krepkih moških, bodisi direktno po alkoholu vsled rodne degeneracije, bodisi vsled pobojev zaradi preobilega žga-njepitja! V tej naši državi, ki poš:!ja Albancem svojega kneza in — kulturo, mirno gleda justica, da uničuje ptujski župan in - deželni poslanec (!) Ornik ter njegov privesek doii do re-negata Linharta s pomočjo strupenega žganja kupoma avstrijske državljane! In zakaj? Zato, da ima neznačajna ptujska renegatska sodrga svojega »nemškega župana in poslanca«, t. j. ona sodrga, koje najvišji mestni uradnik se klati v nočeh po bordelih, razsaja in razbija ter s tem manifestira — za lažikulturo laži Nemcev!! mn. Maribor, maja. Mariborsko »Dramatično društvo« je imelo v četrtek dne 28. maj-nika svoj V. redni letni občni zbor. Velika udeležba članov in prijateljev društva — Kmečka soba Narodnega doma Je bila do zadnjega zasedena — je pokazala, da vlada za naš slovenski oder vsestransko zanimanje, tim večje, čim več se trudijo gotovi temni značaji »tudi Slovencev« društvu škodovati in ovirati njegov ob- Stoj. ' - Po pozdrav hm Desedaft predsednika društva, g. nadrevidenta Iv. Kejžarja, je prečital tajnik g. Troha zapisnik zadnjega občnega zbora, kar se je vzelo soglasno na znanje. Nato je povzel besedo g. predsednik in v daljšem izvajal delovanje društva v teh petih letih. Društvo, oziroma odbor, ter in-tendanca sta se ves ta čas trudila, doseči in nuditi občinstvu to, kar je na odru mogoče nud:ti pri naših razmerah. Glede »Talije« omenja, da se jo bo pričelo le tedaj izdajati, če bo dovolj članov. Brez »Tallje« bo v par letih vse. kar Je manjših odrov, brez repertoarja. Sestanka za »Zvezo dramatičnih društev« sta bila dva. Veselje do igranja se je znatno dvignilo. Društvo je v zvezi z društvi v Ljubljani, Jesenicah, Gorici in Trstu ter drugod. 100 društvom se je poso- dilo igre, in skoro ravnotolikim garderobo. Glede garderobe smo se čisto osamosvojili in smo prvi za Ljubljano. V društvu samem vladajo popolna disciplina, red in dobra volja. Lanska »dramatična šola« žal ni imela povoljnega uspeha, ima ga pa ona letos za šminkanje. Prejkoslej se moramo pritoževati nad netočnostjo občinstva, ki s poznim prihajanjem zavlačuje igre, na to se pa pritožuje, da ne pride ob pravem času domu. (Tozadevno se sklene, da se bo odsihmal pričelo igrati točno ob napovedanem času, ne glede na to, je li zbranega dovolj občinstva ali ne.) Gostov v tej sezoni ni bilo. V petih letih je posetilo naše gledališče 28.908 gledalcev, igralo pa se je v tem času 73krat. Številno najbolj obiskana je bila zgodovinska slika »Ben Hur« s 1020 gledalci. Med diletanti je največkrat nastopil g. Fran Majer. Najlepša in najveličastnejša prireditev pa je bila 500-letnica. To je bilo prvo enako slavi je na Slovenskem in za nas štajerske Slovence gotovo kulturno-zgodovln-skega pomena. Dasi se trudi »Dramatično društvo« na vse mogoče načine pokazati vsestransko, da je njega delo le slovensko kulturno delo, ki s politiko nima prav nobenega opravka, se vendar najdejo ljudje, Slovenci, ki trosijo v svet po »Slov. Gospodarju« in »Straži« docela tendenci-Jozne vesti. (Op. poroč.; Za gospode krog «Slov. Gospodarja« in »Straže« je tako rovanje proti domačemu kulturnemu zavodu več kot značilno!) čemu vse to? Tudi klerikalci imajo svoja nepolitična društva. Ce v »Dramatičnem društvu« sedi par gospodov, ki se ba.vijo tudi s politiko — mar to ni tudi slučaj pri omenjenih klerikalnih nepolitičnih društvih?! Razdiranje, kjer bi bilo treba vsestranske podpore. Naj se zavedajo, da bodo oni dajali odgovor in to težak . . .J (Poročilo g. predsednika se je vzelo z burnim priznanjem na znanje in se ga zahvalilo na njegovem trudu.) Iz blagajnikovega poročila posnemamo (g. Lukačič): Dohodkov je bilo v tem letu 8876 K 61 vinarjev, izdatkov 8230 K 20 vinarjev. Gotovine je koncem leta v blagajni 646 K 41 vinarjev. Inventar sam reprezen-tira vrednost črez 12.000 K. (Poročilo blagajnika se vzame z odobravanjem na znanje.) V imenu ptujske podružnice mariborskega »Dramatičnega društva« je poročal odvetnik g. dr. Tone Gosak. Iz njegovega poročila posnemamo, da je tudi ptujska podružnica vrlo delovala. Uprizorila je deset iger in konča z lepim prebitkom. Nabavilo se je novega mate-rijala. Prav posebna in vzorno požrtvovalna podpora je podružnici g. Haladeja, ki v idealni požrtvovalnosti žrtvuje ves prosti čas brezplačno ptujskemu odru. (Burno priznanje.) S plakatiranjem je tudi v Ptuju ista. Namestnija je nasvetovala, da se iz »juridičnih« vzrokov ne smatra poklicano, odločevati in. da se naj podružnica obrne na — okr. odbor. (To so pa res diplo-matje!) Narodni dom v Ptuju postaja daleko pretesen in bil bi Čas, da se ga primerno razširi. A to bo pač tudi za naprej ostala pesem daljne bodočnosti . . . Zgubila je podružnica dva vrla sodelavca: gg. dr. L. Brunčko in jur. Vauhnika. Oba se težko pogreša. Gospod poročevalec je končal s toplo željo, da bi tudi v bodoče bilo skupno delo tako kot doslej. Na novo so bili v odbor sprejeti gg.: Planinšek, Troha, Majer, dr. Koderman. dr. Pipuš. dr. Mravljak. Pi-sek, Požele in dr. Na posebni predlog g. dr. Pipuša se je predsedniku g. nadrevidenta Iv. Kejžarju izrekla še prav posebna zahvala in priznanje za ves njegov trud skozi vsa ta leta, kar biva med nami in si prizadeva baš v »Dramatičnem društvu« dvigniti ves slovenski narodni živelj. Ta predlog je bil enoglasno in navdušeno sprejet. Pri slučajnostih je prišlo do prav živahnih debat, na kar je predlagal g. dr. Koderman resolucijo, v kateri se izraža zahvala vsem prijateljem in podpornikom društva, diletantkam in diletantom, režiserju, slovenskemu časopisju, zlasti pa g. predsedniku najsrčnejša zahvala in zavrača docela neosnovane napade onih, ki pozabijo nad malenkostjo narodnost. Posebna zahvala se je izrekla tudi gg.: Haladeja, Majer, Steinber-ger itd ter damam: Radolič, Nerat, Planinšek i. dr. —a. ziiia. ŠT. ILJ. Vedno bliže prihaja čas novih občinskih volitev in vedno bliže ž njim ura, ki bo pomenila sodni dan klerikalni »narodni« politiki. Vse vesti, vse informacije kažejo eno in isto lice: Skoro neizogiben poraz slovenske katoliško narodne obrambne politike. Že zadnjič smo dejali, da so si slovenski klerikalni voditelji dovolili pri sestavi volilnega imenika naravnost neumljivo težke napake. Šentiljski nemčurji so seveda zgrešili tudi kopo nečuvenih lumparij in SlPPIi333EllJ Za birmo se priporoča tvrdka Ljubljana Nizke cene, prav solidna in dobra :: postrežba. :: Ceniki zastonj in po-:: štnine prosti. :: LISTEK. M. ZEVAKO: Srce in met. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) D j*Tako svetlost!« Staremu Fardajanu je prihajalo gorko; nervozno si je vihal brke. »No,« je izbruhnil maršal mahoma, »mož, ki ste ga ubili, kakor pravite, se počuti imenitno!« »Oho! To je pa res čudno!« je rekel hladno stari klativitez in se Prepričal z naglo gesto, da ima bodalo m rapir pri roki. »Vidite poučen sem dobro. Vem pa tudi še druge reči. Ali hočete, da vam jih povem?« »Vaša svetlost mi je danes tako naklonjena, da ji bom moral biti večno hvaležen.« »Dobro. Ali veste, kako je ime možu, ki ga niste gonili do Borde-n>arv.eč ste ga spremili iz-tiuii - k »Bijočemu kladivu«, in ga klati sete,prebodh z n'e2em> zaM da ga hn° K mojega dvorca, tako . dal prijeti in povezati?« Ii.™?, bi lne zanimalo, svetlost.« vaš sin!« se vitez de Pardaian, rokovifačev!*8£.klJ?s jc-rešil iz ^ ’ Kaj ne?« je vprašal stari klativitez s čudovito brezobzirnostjo. ?j?s.ie. zastal maršalu za treno-tek. Mislil je, da Pardajan prebledi, a Pardajan se mu je le smejal v obraz. Besno je stresel rame. A Pardajan je zrahljal bodalo v nožnici. »Ne skregajva se,« je povzel Danvil zamolklo. »Vsaj zdaj še ne. fi' ie resnično, kar sem vam povedal?« »Ce vi pravite, svetlost, bi bilo pač zelo predrzno, ako bi trdil nasprotno. Rekli ste, da vas je moj sin napadel: bo že tako. In da sem ga spremil: mogoče. Čestitati vam moram le, da ste tako dobro poučeni. Mislil sem, da vas obdajajo plemiči m bojevniki; a zdi se, da imate okrog sebe policaje. V mojih očeh ste bili vojaški poveljnik, glavar stranke; zdaj pa vidim, da ste načelnik beri-čev...« »Pardajan!...« »Svetlost!« Moža sta se pomerila z očmi. In vsegamogočni velikaš je bil tisti, ki je povesil oči pred pustolovcem. Pardajan je nadaljeval: »Moje govorjenje vam ne ugaja, gospod maršal. Ali sem jaz tega krrY •; i c.emu Pa me postavljate pred taksno izbiro? Da vam ostanem zvest, se izpostavljam nevarnosti, postati sovražnik svojega sina, bitja, ki ga ljubim in občudujem pred vsemi drugimi na tem svetu. Trudim se, da bi spravil vaše koristi z njegovimi! Svojo domišljijo napenjam in si belim glavo, kaj naj storim, da vam prihranim nepotrebne skrbi! Vi pa ste mi še zmožni očitati, da nisem zaklal svojega rodnega sina. Smrt božja, sina ne, ali one, ki so informirali vašo svetlost tako neumno, sem pripravljen zaklati vsak hip, rajši danes nego jutri!« Z mrklim očesom je motril maršal neustrašenega siromaka, ki ga je gledal s svetlo drznostjo. »Pardajan,« je dejal zdajci, »saj ne gre za to...« * »Za kaj gre potem, svetlost?« »Vaš sim mora vedeti, kdo je sedel v kočiji?« »Ne vem, svetlost!...« »Bežite, bežite! Ne trapite svoje domišljije iznova! Ne le, da ve — povedati je moral tudi vam!« »Motite se, svetlost!« Maršal je stopil naglo bliže k Pardajanu, zapičil mu v oči svoj žareči pogled, kakor bi mu hotel poizkusiti iztrgati resnico, ter povzel z glasom, ki je trepetal od gneva? »In kdo ve, ali niste domenjeni z njim! Kdo ve, ali me nista zasledovala oba in vohunila, da, vohunila za mano: gospod zvesti poverjenik, sinu izdajate! Vidva z vašim sinom vesta, kje je bila kočija in kdo se je peljal v njej. In v svojem zavetišču v svoji rokovnjaški beznici, sta gotovo zasnovala kak načrt zoper mene. Sin pri Monmoransiju, oče pri Danvilu... saj je šlo kar samo od 6 H. SUTTNER Mestni trg 25 Lastna protokoli-rana tovarna ur v :: Švici. Glavno zastopstvo tovarne ur „ZENITH“. sebe... gospod de Pardajan, vi in vaš sin sta navadna lopova!« Stari vojnik se je vzravnal in prebledel nekoliko. »Svetlost,« je odgovoril s strašno pokojnim glasom, »za to žalitev vas ne morem pozvati na viteški odgovor, dokler ne poberete rokavice, ki visi še zdaj na vaših vratih!« Danvil je poskočil v blazni besnosti in se vrgel nad Pardajana z dvignjenim bodalom ... Henrik Monmoransiški je trpel v tej minuti huje nego takrat, ko je pribijal Francev heralt rokavico na vrata njegovega dvorca: spomin žalitve boli pogostoma huje od žalitve same. Poleg tega pa mu je postajala tudi neznosna sumnja, da sta Pardajana našla skrivališče Ivane de Pjen. le v začetku tega razgovora je bil -njegov trdni namen, odstraniti vsaj očeta, dokler ne ugonobi tudi sinu. Pardajanov očitek je bil njegovemu morilnemu poizkusu le dobrodošel povod. In še preden je povedal stari klativitez svojo zadnjo besedo, je strgal z divjo gesto verižico, na kateri je nosil bodalo, in planil nadenj. Pardajan ga Je počakal, ne da bi se ganil z mesta. Maršalova roka, dvignjena zoper njega, ni padla nanj. Prestregel jo je v zapestju in jo zavil — orožje je padlo na tla. Henrik je zarjul. »Svetlost,« je rekel Pardajan, »lahko bi vas ubil po ysej pravici; 'toda pustim vas živega, da se lahko operete svoje sramote. Bodite mi hvaležni!« Strašno ga je bilo pogledati tako bledega, naježenih brkov, s srepim žarom v očeh. »Ti pogineš, ne jaz!« je kriknil Henrik. »Halo! Semkaj! Semkaj!« »Pa se bijmo, če ni drugače!« je dejal Pardajan in izdrl s široko gesto svoj rapir. Ta hip je planilo v izbo vse, kar je bilo živega v dvorani. Pardajan je videl, da mu stoji nasproti šest oboroženih mož, ne vštevši gospodarja. „ »P? njem!« je rjul Henrik. »Bij! Kolji! Brez milosti!« »Smrt mu! Smrt mu!« je zatulila petorica vojakov z oficirjem, ki jo je vodil. Pardajan pa je opisal s svojim rapir jem širok polkrog in planil na levo stran sobe. »Le za mano psi!« je kriknil. Napadalci so udrli za njim, tako, da so ostala vrata prosta. Baš to pa Je hotel Pardajan. Kakor bi trenil je prijel rapir med zobe, krepke kakor zobje volka, zagrabil ogromen naslanjač m ga zalučil z vso silo med napadalce, ki so odskočili proti ozadju sobane. Se tisti hip pa je vzel meč zopet v roko in skočil z glasnim gro-hotom skozi vrata. 1 (Dalje.) - Pl mnogo neopravičencev vpisali v volilni imenik, a če se bi tudi vse te dalo še pravočasno izriniti, stoje še vedno šanse zelo, da za slovensko stvar skrajno slabo kaže. Ena najtežjih napak, ki se bo skoro najhuje maščevala, je ta, da so klerikalci do zadnjega držali — župana Thalerja. V taki občini bi le skrajno narodno kremenit značaj kaj zalegel. O Thalerju pa vedo klerikalci ravno tako kot vsa ostala javnost, kaj in kakšgn da je. Thaler se je znal klerikalcem hliniti in prilizovati in zato se je vzdržal na škodo slovenski stvari v St. liju. Politika slovenskih klerikalcev ie ž njim vred na slovenski narodni meji, v Št. liju, doživela naj hujši bankerot. kar smo ga doslej kdaj doživeli Slovenci. Mnogo žrtev, materielnih in delovnih, bo tre-balo, da se ta poraz izenači. KOMEN. Leto za letom moramo opozarjati c. kr. glavarstvo in kompetentne činitelje na uničevanje gnezd, mladičev, ptičev v našem okraju. Tudi letos prisiljeni smo opozoriti na razne paglavce, ki brez strahu vršijo to brezdušno delo nad koristnimi pticami pevkami. Zato uljudno prosimo c. kr. glavarstvo v Sežani, gg. učitelje in druge, da pazijo na mladino, ter naznanijo šolskemu vodstvu ali županstvu, da se tako početje prepreči in primerno kaznuje. Najizdatnejše sredstvo pa bi bilo, če bi se kaznovalo — starše. Tako, sodimo, bi bili starši bolj oprezni, opozarjali bi otroke na nevarnost, ki jim preti, otroci pa bi imeli pred tem več strahu, kakor pred kaznijo v šoli. Ker smo že prisiljeni o tem govoriti v javnosti, omenimo naj, da tudi na Krasu — kakor je to že dolgo po drugih deželah — bi bilo zelo koristno, ustanoviti »Društvo za varstvo ptic pevk«. Ni li na Krasu nobenega, ki bi hotel stopiti na čelo tako koristnega društva? Na Krasu imamo nadalje v napajališčih posebno vrsto ribic, takoime-novane »zlate ribice«. Tudi te ribice so podvržene trpinčenju. Ta vrsta ribic služi za okrasek v sobah ter se jih lovi, ali — kakol S trnkom! Na tak način od 20 ujetih ribic preživi muke komaj 10. Mlekarice in razni drugi, ki imajo v Trstu znance, nosijo Hh tja na prodal ali pa jih dajo v dar. Zato prosimo slavna županstva, naj postavijo ob vodah vidne prepovedi, da je strogo prepovedano loviti ribe S trnkom; lovi naj se jih samo z mrežo! Naposled naj nam bo dovoljeno sl. županstvom občin Komen, Veliki Dob in Zgonik (napajališče v Malem Repnu) podati ta nasvet: Ker te ribice služijo trgovini, naj se odda takšna napajališča v najem. Trgovci v Trstu, ki razpošiljajo to posebnost Krasa na vse strani, bodo primorani, prevzeti nakup in dovoljenje za ribarjenje. četudi ne bo svota velika, našim revnim občinskim dohodkom bo vsaka krona dobrodošla. Poglejmo Širom sveta, kako drugi narodi znajo vse spraviti v trgovino in denar ter si pomagati in napredovati. Podajamo ta nasvet v najboljši nameri koristiti ter želimo, da se ga upošteva. IZ PEVME PRI GORICI. Kakor povsod drugod, imamo tudi tu pri nas v Pevmi g. nunca. Ta gospod nune se pa razlikuje od nekaterih drugih gospodov nuncev v tem, da je v cerkvi in zunaj cerkve skrajno aroganten. Posebno »korajžo« ima gospod Kumar na prižnici. Lahko rečemo, da ne mine nedelja, da ne bi on svojih ovčic ozmerjal s pr .... i, k ....... i itd. Mislite si lahko, kako postopa g. Kumar šele s tistimi, ki so pri njem v službi, kakor n. pr. z organistom. Tu opravlja orgljanje nek dijak, ki sl s tem služi kruh. da se more vzdržati v šoli. Seveda čuti ubogi dečko itrdo kuratovo pest, da je kar črn. Poleg tega, da kriči kurat v cerkvi izpred oltarja nanj, mu odtrga plačo za cel mesec, da se ubogi dijak ne ve kam obrniti. Nimamo namena potegovati se za organista, četudi je potreben, pač pa imamo namen razkrinkati tega puhlega prenapeteža. Zato bomo odslej prav pridno poročali »Dnevu« dejanja in nehanja našega gospoda nunca. (Kakor čujemo, ima g. kurat precej neprijetno zadevo pred goriškim sodiščem. Toži ga namreč g. nadučitelj.) Joj, to bo zanimivo. Ampak kurat je gotovo »nedolžen«. Več niegovih »ovnov«. Štajersko. Nemške provokacije v Mariboru. Nemški, ali bolje nemčurski ' : v Mariboru je doži« f vel prav čeden — fiasko. Kami preprečila pristojna oblast, to je storilo nebo in pralo prav neusmiljeno v petek in soboto došle burše. Že prvi dan prihod,i je bilo mnogo zabave na tem, videti suhobedre nemčurske fantičke bežati raz ulic urnih krač in iskati zavetja pred lijočim dežjem. Za soboto so imeli ti nemški laži kul-turonosci napovedan izlet v Št. Ilj, a kolikor jih je šlo, je moralo do členkov gaziti morje blata. Po mestnih ulicah so tile mladi izzivači že v petek — v kolikor je to dopuščalo slabo vreme — izzivali slovensko javnost, ki jih je, zlasti slovenski naraščaj, motril z mirno ironijo. To je nestrpnežem očividno bilo zelo neprijetno in že prvi večer so skušali s fiksiranjem izzvati spopade, kar se je pa na slovenski hladnokrvnosti razbilo, dasi se jim nikdo ni niti za ped umaknil. Kako sodijo mariborski policaji o — nemških burših. V soboto zvečer sta stala na cesti pred »Tura-dour« dva mestna stražnika in blizu za njima nek Slovenec, ki je poslušal njihov razgovor. Ker sta moža nekaj zabavljala, stopi še bliže in sliši, ko je dejal eden drugemu: »Te dni bo pa najbrže dosti posla.« »O, da,« de drugi: »tokrat bova imela opravka — z rauberjit..« Tem besedam bi lahko pridejali komentar, kajti buršake si ne up» kmalu kdo tako komplimentirati. No, za tokrat se zadovoljujemo s konstatacijo, da je bila naša svaritev v eni prejšnjih številk, ne jemati seboj denarja, potrjena od — policijske, torej: uradne strani. Hvala obema gospodoma! Kako love nemčurji slovenske duše. V Mariboru si drže nemčurji svoj »Jugendbund«. Društvo odgovarja seveda vsemu preje, samo ne svojim pravilom. Glavni namen njegov je ponemčevanje slovenskega obrt. in trgovskega naraščaja. Tale »Jugendbund« ima nad gostilno »Schein« v Nagyjevi cesti svoje’ lokale. Da se mladino tim koreniteje odtuji slovenstvu, jim drže tambure itd. Minoli petek se je n. pr. v prostorih »Jugendbunda« veselo tainburi-ralo in prepevalo — »Lepa naša domovina«. Na petju in Igranju je bilo slišati, da sfe prizadeti prav pošteno trudijo, da pojo ubrano. Dolgo pač ne bo in ravno tako bodo vse, kar je slovensko, smrtno sovražili, kot to store oni, ki jih v to lepo previdno navajajo. In to hoče biti nemška »kultura«! Maribor ie bil na čast in slavo nemškim bnršem seveda ves v frankfurtaricah. Le malokje se je skrivala kaka cesarska zastava. Shod slov. obrtnikov v Ljutomeru je bil v pondeljek prav lepo obiskan. Prihitelo je na zborovanje okoli 300 slovenskih obrtnikov od vseh strani zelene Štajerske. Iz Ljubljane je posetil zborovanje g. Fran-chetti. Na zborovanju se je sklenilo mnogo važnega. Bil je lep dan slov. Obrtnikov. Več poročamo. Dnevno. Proces, ki mu ni para. V Lvovu se že tri mesece vodi pred sodiščem proces proti pravoslavnim duhovnikom in žurnalistom. ki so zagovarjali rusko-rusinsko narodno in kulturno edinstvo. Niso hoteli uganjati separatizma; hoteli so v svojem jeziku častiti boga v svojih božjih hramih. Revni, kakor so bili, si niso mogli iz lastnih sredstev postaviti cerkve in zaprosili so za denarno pomoč v Rusijo, od koder so denarno pomoč tudi dobili. Zato stoje kot veleizdajalci pred sodiščem in poljski imenitniki hodijo pred justičnega ministra na Dunaj z željo, da bi minister pritiskal na sodnike, da bi vendar gotovo obsodili »veleizda- jalce«. To delajo poljski imenitniki, člani avstrijskega parlamenta. Tako razumejo neodvisnost sodnikovo. No, in sodni senat je izpolnil želje poljskih »človekoljubov« v polni meri. Največjo važnost se je polagalo na izpovedbe notoričnih goljufov, krivoprisežnikov, lažnikov in pijancev ter propalih špicljev. Vsak predlog zagovornikov je bil odklonjen, če je le količkaj kazal, da bi bil v korist obtoženim. Najenostavnejša določila kazenskega postopanja so se teptala. Ne, da se dožene resnica — temveč, da se za vsako ceno dokaže krivda — to Je bil očividno namen procesa, ki bo kmalu končan. In krivda se proti vsakemu človeku kaj lahko dožene. Izreži par vrstic iz pisma, ki ga piše navdušen abstinent svojemu prijatelju. In krivda, da si veleizdajalec. Je dokazana — tako se Je zgodilo pri zagrebškem procesu Adamu Pribičeviču, tako se lahko zgodi vsakemu. — Dosedaj je bila navada, da so kaznovali za dejanja, ki so pod kazenskim zakonom. Pri lvovskem procesu pa hočejo sodniki izreči obsodbo na podlagi literarnega okusa obtoženih. Državni pravdnik Je predlagal, da naj se pred sodiščem prečita slavnega ruskega pisatelja Gogola povest^ [Taras. Biilba (tudi v slovenščini), češ: na podlagi te povesti se bo sodišče lahko prepričalo, da je vsakdo veleizdajalec, ki to povest širi med ljudstvo. In res: povest so čitali pri obravnavi' in tako imamo Avstrijci novo sramoto, da stavljamo svetovne pisatelje pred svoje kriminale in da obsojamo v krute klzni čita-telje tega ali onega literarnega dela svetovne slave.- — Takšna je bila obravnava pred lvovskim sodiščem in gotov bo tudi porotni izrek in obsodba po tem. Marmarošsigetski pro-ces ^ bil human proti procesu v Avstriji. Res: na vse možne načine si prizadevamo, da nas ne bi Mažari v surovosti prehiteli. Šole zapirajo. V Mostarju v Hercegovini so zaprli tamošnjo gimnazijo ker so dijaki napadli profesorje radi odredb proti dijaštvu radi protinem-ških dijaških demonstracij. Kakor je znano, je prišla pred nedolgim časom v Mostar neka nemška gledališka družba desete vrste, da bi tam razširjala švabsko kulturo. Srbski in hrvatski gimnazijci so v gledališču demonstrirali s prepevanjem jugoslovanskih nacionalnih pesmi. To je navzoče oficirje (ki so, seveda, tudi kulturtragerji), tako razkačilo, da so napadli dijaštvo z golimi sabljami. Pa to še ni bilo dosti: na gimnaziji se je začelo s preganjanjem dijakov, ki jim je končno bilo vsega tega dovolj in so napadli na svoie profesorje in to je imelo za posledico zatvoritev gimnazije. Nikakor ne mislimo zagovarjati napadov dijakov na profesorje, ampak vseeno smatramo za potrebno naglasiti naslednje: šole niso zato, da se v njih vzgajajo sužnji, temveč zato, da vzgajajo značaje. Na mostarski gimnaziji (in še nam nogih drugih na avstrijskem slovanskem jugu) so hoteli napraviti iz dijakov ponižne sužnje, hoteli so v njih udušiti vsak narodni duh. profesorji niso bili pedagogi, temveč policaji in — posledice niso izostale. Mladina je vzkipela in šolska oblast je napravila drugo napako: odredila je zatvorl-ev gimnazije. Kam to vodi? Prav so storili. Znano je, da hočejo gotovi krogi srednje šole mili-l arizirati in zato se mora učiti mladina streljati in vojaško marširati. ^edagogj temu nasprotujejo, ker do-)ro vedo, da za mladino niso puške, temveč knjige in po vrhu — za telesni razvoj — še gimnastika, šport, izleti v naravo itd. Ampak »hura-oatrioti« se za vse to ne brigata, oni na »n r,ahteva)o streljanje, šolske oblasti jim gredo pa, seveda, na roko. Sedaj so imeli ti mladi strelci iz cele Avstrije na Dunaju nekako skupno streljanje. Na to »slavnost« ie prišlo tudi petdeset srednješolcev iz Dalmacije pod vodstvom nekakega profesorja Ljubibratiča. Jugoslovanska omladi-na na Dunaju je za to zvedela in je demonstrirala pred hotelom »Regina«, kjer je teh 50 dalmatinskih »strelcev« večerjalo. Profesor Lju-bibratič je bil radi tega hud in je prišel ven, da bi omladino ozmerjal, al ji pa morda držal kako predavanje o potrebi strelskega pouka, pa jugoslovanski dijaki so mu takoj pokazali, da so izborni strelci, ker so profesorja Ljubibratiča izborno zadela vsa — gnila jajca, ki so bila nanj namerjena. To so prav storili dunajski jugoslovanski dijaki. Strela in toča. Dne 25. p. m. se je zbrala nad žužemberškim okrajem nevihta, spremljana od^ bliska in groma. V Visejcu pri Žužemberku je udarila strela v hišo posestnika Jožeta Vidmarja in jo je zažgala. Ogenj so kmalu pogasili, tako da škoda ni občutna. V okolici Žužemberka in Zagradca je padala omenjenega dne tudi toča. V petih vaseh v žužemberški okolici in v treh vaseh v zagraški okolici imajo posestniki vsled toče nad 20.000 kron škode Nasilna fanta. Kajžar Janez Rudolf iz Nove Oslice je prišel pred nekaj dnevi v neko gostilno v Sa-vodnjah, kjer sta popivala dva fanta. Ta dva fanta pa sta se začela delati norca iz Rudolfa, na kar jetakma-lu zapustil gostilno. Fanta sta tekla za njim, ga vrgla na tla, začela ga pretepati s pestmi in suvati z nogami ter sta ga slednjič vrgla v neki jarek, napolnjen z vodo. Iz hudobije sta razbila Rudolfu tudi puško, ki j0 je ta nosil s seboj. Rudolf je dobil pri tem pretepanju več znatnih poškodb, in je izgubil deset kron denarja v gotovini. Tudi žepno uro ima vso razdrobljeno. Ogenj. V noči 25. p. m. je izbruhnil na podu posestnika Martina Levstika iz Brezja v krškem okraju na doslej nepojasnjen način ogenj, ki je uničil pod, listnico, kaščo, hlev, svinjak in eno kajžo; dalje posestniku Jožetu Kerinu pod, klet in skedenj. Ogenj je vsa imenovana poslopja vpepelil popolnoma. Da se ni požar oprijel Kerinove hiše. Kakor tudi sosedovih poslopij, ki so oddaljena kakih petdeset korakov od Kerinovih, se je zahvaliti hitremu nastopu domačinov iz Ladne in Straže. Skupna škoda znaša 4000 kron, zavarovalnina pa 2100 kron. Vlak je povozil kravo. Dne 25. P. m. zjutraj je povozil vlak na železniški progi med postajama Postojna in Prestranek neko kravo in jo je usmrtil. Samomor kaznjenke. 371etna Frančiška Wolf iz Tople Rebri v smuški občini pri Vel. Loki na Dolenjskem se je nahajala radi posku-šenega umora na svojem petletnem sinu v preiskovalnem zaporu okrožnega sodišča v Novem mestu. Dne 29. p. m. popoludne se je Wolfova v zaporu obesila. Železniška nesreča. Vlak je dne 1. t. m. podrl na tla na železniški progi med Radovljico in Otočami 52 letnega železniškega čuvaja Matevža Dagarina iz Černivca v mo-šenjski občini. Ko je šel namreč Da-garin po progi, je nenadoma prihitel vlak, podrl ga je na tla in mu odtrgal desno roko. Strel mu odletel v oko. Z nabito puško je čakal divjačino Franc Gorše iz Drganjega sela pri Toplicah na Dolenjskem. Nenadoma pride srna, Gorše pomeri, puška se sproži, toda strel odleti Goršetu nazaj v levo oko in ga je težko poškodoval. Vozno kolo mu šlo čez glavo. Ko je preteklo nedeljo vozil poljanski postiljon, 37Ietnl Martin Bizjak, pošto iz Gorenje vasi v Škofjo Loko je po nesreči odletel z voza, ki je bil poln potnikov. Vozno kolo je šlo Bizjaku čez glavo in ga je težko poškodovalo. Uubljana. — Izlet na Adrllo naše mladine pod vodstvom flotenferajna je pravilno ocenila vsa slovenska narodna javnost in ga — obsodila. Samo »Slovenec« ni smatral za potrebno niti z besedico omeniti glasov naših primorskih listov (»Riečki Novi List« in »Edinost«), ki so po zaslugi ožigosali dejstvo, da je šla slovenska mladina na Primorsko zato. da moralno in materijalno (s tem, da je morala jesti v zagrizenih nemško-nacionalnih lokalih), utrdi nemštvo na našlAdriji. Mislili smo, da tudi ljudje okolu »Slovenca« vse to obsojajo, samo da ne pišejo o tem. Smo imeli zopet predobro mnenje o kleri- KulciU. ».Slovence« numreC seda:] priObčujedoigoporočilo o obeh izletih in je poln hvale o vsemu. Iz poročila se sicer vidi, da ga je dobil »Slovenec« od flotenferajna samega, ampak to ga čisto nič ne opravičuje. ker občinstvo tega ne bo vedelo, ono bo samo videlo, da se ti izleti hvalijo — v slovenskem listu in oni »Slovenčevi« čitatelji, ki ne čitajo naprednih listov, ne bodo zvedeli resnice o teh izletih. Pa pri »Slovencu« smo že navajeni na take reči in nič se ne bomo čudili, ako začne s časom hvaliti tudi ljubljansko nemško gledališče in razne prireditve v kazini. — Vežbališče za vsesokolski zlet — oddano. V sinočni seji »Slov. Sok. Zveze« se je oddalo vežbališče za III. slov. vsesokolski zlet združenim ljubljanskim tesarjem za okroglo ceno 62.700 K. Na razpis »Slov. Sok. Zveze« v slovenskih listih je došla edina r .nudba od združenih ljubljanskih tesarjev (Ravnikar, Zakotnik, VVeisbacher, Steiner, Martinc.) Po kratkih pogajanjih se je sinoči sprejela ponudba za navedeno svoto. Nas veseli, da so delo prevzeli naši domači mojstri. Z delom se bo takoj začelo. Obenem s to veselo vestjo kličemo slovenski javnosti: Še dva meseca in pol nas ločita od velikega praznika. Vsak naj se čuti poklicanega, da sodeluje. Podpirajte »Zvezo«. Zbirajte za zletni fond! — Na drugem mestu prinašamo poročilo o občnem zboru Dramat. društva v Mariboru. Iz poročila se vidi, kako se naši rojaki v Mariboru bore, da si ohranijo svoje gledališče. Ako ima v Ljubljani svoj občni zbor »Dram. društvo« pride 8—10 ljudi. Ti naj rešijo gledališko vprašanje, ki je važno za celo mesto in za cel narod. To je značilno za nas. Še bolj značilno ie, da se najde na Slovenskem stranka, katere glavar sl upa zapreti slovensko gledališče, ki bi moralo biti središče vseh drugih odrov. Zaradi razmer v Ljubljani hirajo vsi drugi odri, ker nimajo nikake opore, par ljudi pa ne more zlomiti oblastnosti enega človeka, ki ]e splezal po narodovem hrbtu na svojo višavo, da lahko sedaj zapira njegove kulturne zavode. Tako se bo zgodilo, da bo prih. sezono gledališče v Mariboru in na Jesenicah, v Ljubljani in Trstu pa ga ne bo. Ljubljanska gospoda menda čaka, da se bo kazala pri dragih hrv. operah, toda »Obzor« je pisal te dni, da najbrže gostovanj ne bo več. Ko gledamo ktose nKi dlust,va<< v Mariboru, I LtnS ! ovenski pikati ne sme-°?eŠatl r nas *e lahko sram, naših razmer In blagrujemo naše rojake na meji, ki so tako srečni, da jih f1? i)0,u ne 0vira vsaj nemški deželni glavar, kar dela slov de/ glavar v deželi Kranjski. — Katoliška načela' škofovega »Slovenca« obstoje v lumparijah Ni dolgo temu, kar je soc. dem. »Zarja« na podlagi zavitih informacij prinesla napad na »Učit. Tiskarno« in njeno knjigovodstvo. V notici se je sku-f r,neTa! namigavati na obstanek A Tlskarne«- »Slovencu« je notica dobro prišla in kljub obljubi klerikalnih veljakov, da se v »Slo vencu« in »Domoljubu« ne bo napadalo naprednih gospodarskih zavodov, je brumen in na krščanskih načelih temelječ »Slovenec« pograbil za izmišljene trditve v »Zarji« kakor lačen pes gnilo kost. Sedaj je pa »Zarja« priobčila sledečo izjavo: Pojasnilo. Pred kratkim smo priobčili v našem listu dopis »S Krasa«. V tem dopisu je napadal dopisnik »Učiteljsko tiskarno«, češ da je njeno knjigovodstvo v neredu. Vodstvo »Učiteljske tiskarne« nam je poslalo popravek glede trditve v onem dopisu. Obenem z onim popravkom smo priobčili tudi izjavo dopisnika onega poročila in pristavili smo, da bomo o stvari govorili, ko nam pošlje dopisnik obljubljeno stvarno in objektivno pojasnilo vse zadeve. Danes smo dobili to pojasnilo. Prepričali smo se iz njega, da pravzaprav dopisnik ne more »Učiteljski tiskarni« kot gospodarskemu podjetju prav ničesar očitati, temveč da je imel konflikt z upravo »Učitteljskega Tovariša«, kar je seveda vse kaj druzega. Njegovega pojasnila zato tudi ne priobčujemo in obžalujemo neosnovano očitanje napram »Učiteljski tiskarni.« v Tako stori resen, dostojen in pošten list. Dolžnost »Slovenca« bi bila, da bi to »Zarjino« pojasnilo priobčil. Toda falot je, pristaši krščanskih načel tega ne store. Seve bat! se nimajo ničesar, ker imajo za odgovornega urednika Jožeta Gostin-čarja, poslanca, ki se ga ne more tožiti. Da bi pa iz lastnega nagiba »Slovenec« kaj storil, zato je treba dostojnosti in poštenosti. — Glede stanovanj se pri n^s stranke neprestano pritožujejo. Mi se gotovo radi zavzemamo za vsakega, ki se mu krivica godi, včasih pa se tudi pretirava; piše se nam, da Še premalo ostro pišemo, na drugi strani pa nam dokazujejo hišni gospodarji, da tudi oni ne izhajajo. Tako nam pojasnjuje neki denarni zavod, da je moral povišati stanarino, ker je bila prej tako nizka, da se hiša ni obrestovala. Stranke se niso pritožile, ker so uvidele, da je to opravičeno. Vemo, da trpi naš srednji in nižji stan pod grozno draginjo, toda vse to bo mogoče izboljšati le s skupnim bojem proti tisti klerikalni stranki, ki Je vse to zakrivila in ki še nadalje hoče škodovati Ljubljani in njenemu prebivalstvu. Same pritožbe ne pomagajo. S krivičnimi RO-spodarji naj pa stranke drugače ob-ravnajo. — Dobro, dobro. Kakor čitamo v uradnem listu, se bo vršil poseben sestanek, na katerem se bo govorilo o zadnjih izletih morn. društva. To je zelo .prav. Se bo vsaj pokazalo, kdo je imel prav, posebno pa se bo pokazala, — ako se bo hotelo videti — razlika med prvim in drugim izletom. Vemo, zakaj. — Prejeli smo: Z ozirom na oderuštvo ljubljanskih hišnih posestnikov, katerega večkrat — toda vse premalo grajate, bi vas rad opozoril na sledeče: Vsakdo ima po zakonu pravico vpogleda v »Napovedi o hini najemščini«, ki jih podajajo hišni posestniki tukajšnji davčni administraciji ; med uradnimi urami seveda; podatki teh napovedi niso tajni. Od svojih stanovanj morajo hišni gospodarji napovedati njih najemno vrednost — kakor morajo od strank napovedati pogojeno najemščino. Tam si oglejte, prosim, kako najemno vrednost lastnih stanovanj so napovedali razni gospodarji glede svojih stanovanj! Fasije za odmero hišno najemninskega davka je treba podati vsako drugo leto, tako letos za davčni leti 1915/16. Podatke ozir. napovedano najemščino bi morala stranka kot resnično potrditi! Kako se ponarejajo ti podpisi, o tem bi se lahko; pisalo cele brošure. Nekateri hišni gospodarji so celo tako drzni, da po« šiljajo kar prazne pole strankam vi podpis — in bianco— ki jih potem poljubno izpolnijo, drugi vpišejo sa«. mo takozvano čisto najemščino ■—< nettozneske —v fasijo, trdeč, da je drugo za vrt, snaženje, razsvetljavo, kopeljno opravo itd. Večina strank ugodi gospodarju samo da nima sitnosti, da ji ne odpove ali poviša stanovanja! Tako delajo hišni gospodarji. Potem pa še stranka naj nosi tudi popravila: za peči, štedilnik, okna, vrata, ključavnice, stranišča itd, itd, ker je .vse tako slabo in ceno , zidano in narejeno, da se hitro obrabi in šele v 10. letih ima gospodar — na stroške strank — solidno in dobro opremljena stanovanja. — Nogometna tekma. Za včerajšnji dan so povabili dijaki I. drz. gimnazije svoje tovariše z novomeške gimnazije na nogometno tekmo. Tekma se je vršila od 4. do 6. pop. in se je končala z 12 : 2 v prid ljubljanskega moštva. Novomescam so nastopili v lepih oblekah (modra jopa z rdečo zvezo) Ljubljančani v črno-belih barvah. Novomeščane je vodil prof. Gorjanc, ljubljanske dijake prof. Hočevar, tekmo si je ogledal tudi ravnatelj dr Požar. Tekma se je vršila na novem igrišču S. K. Ilirije. Takoj v začetku igre se je pokazalo, da je ljubljansko moštvo mnogo boljše, kar je naravno, ker so bili med njimi igralci, ki igrajo že več let; Novomeščani so postavili nekaj krepkih dečkov, ki pa so premagali šele prvo abecedo nogometne učenosti. Najboljša je bila leva stran napadalne vrste, obramba slaba, vratar pa je brez zmožnosti. To bi bilo zakrivilo še hujši poraz, da ni ljubljansko moštvo v drugi polovici popustilo v igri, ki je bila s početka preostra. Ljubljanski dijaki bi morali pokazati gostom lepo fino igro, ker njih novomeški tovariši nimajo toliko prilike igrati z boljšimi klubi. To se je v drugi polovici tudi zgodilo. Novomeščani imajo med seboj nekaj dobrih igralcev, ako se bodo pridno vadili, bodo kmalu imeli dobro moštvo. Priznati se jim mora vstrajnost in mirnost. Glede zadnjega bi bili lahko našim vzgled, kajti tisti klici na igrišču nikoli dobro ne uphvajo. Želimo NovomeŠčanom drugič lepšega uspeha. Ljudsko šolstvo. Na mesto obolele učiteljice Kristine Ravnikar je imenovana za suplentinjo v Sv. Križu pri Kostanjevici absolvirana učiteljska kandidatinja Ivana Zupan. — Tržačani bero Ljubljančanom hude levite. Nedavno je »Edinost« očitala Ljubljani, da prireja vs mogoče plese, le za D. C. M. ne. Ta kritika je ozlovoljila tudi nekatere rahločutne štajerske rojake, ker je bilo dokazano, da 60.000 tržaških Slovencev stori za D. C. M. trikrat toliko kot pol milijona Slovencev na Štajerskem. Ovrzimo te očitke prih. soboto in nedeljo dne 6. in 7. t. m. posebno v Ljubljani s tem, da pokažemo. kako zbere Ljubljana na ulicah tisočake za našo narodno obrambo. To pa dosežemo le tedaj, ako se upreže za cvetlični dan v Ljubljani vse, kar narodno čuti. Rodoljubi na deželi pa naj pomagajo z zbirkami in podarjenimi cvetkami. — »Kreditna zadri; «. Oni zadružniki »Glavne posojilnice«, ki so bili pozvani za vstop v »Kreditno zadrugo« se tem potom nujno poživljajo, da to nemudoma store. Na podlagi sedaj zahtevanih prispevkov bo načelstvo le še ta teden sprejemalo člane. Za vse druge, ki se bodo prijavili pozneje ne bodo več veljali sedaj zahtevani prispevki, ker bo načelstvo vsled pomanjkanja denarnih sredstev primorano zvišati prvotno določene prispevke. Sklepna seja za sprejem članov v zadrugo je v soboto dne 6. t. m., kdor se do tja prijavi, bo sprejet na podlagi sedaj zahtevanega pnspevka, za poznejše prijave ne veljajo sedaj zahtevani prispevki. Načelstvo »Kreditne zadruge«. — Seja stanovanjskega odseka za vsesokolskl Izlet se vrši v sredo, dne 3. junija 1914 ob 8. uri zvečer V Zvezni sobi v Narodnem domu. člani se vabijo, da se zanesljivo udeleže. — Boj za kaplana. Na binko-štni pondeljek se je vršil na Rimski cesti pravi boj za trnovskega kaplana. Neka ženska je napadla neko fli ugo, češ da premalo časti trnovskega kaplana, kričala je in zmerjala. da je bilo veselje. Tercijalke so res hude krvi. — Denar je poneveril. Pretekli četrtek popoludne je poslal neki trafikant na Poljanski cesti svojega hlapca Antona Plestenjaka v glavno trafiko, da mu prinese več tobaka, sinodk in cigaret. Trafikant je dal hlapcu v ta namen 265 K 50 vin. Nepošteni hlapec Pestenjak pa je pobegnil z denarjem in ga doslej še niso dobili. Najbrže se je obrnil proti Trstu, kjer baje živi njegova žena. Plestenjak je rojen leta 1870. in je pristojen v Lesno brdo pri Vrhniki. — Ljubljanska kreditna banka, g mesecu maju vložilo se je na knjige in na tekoči račun K 2,788.635 vi.n., dvignilo pa K 3,349.415 Stanje koncem aprila kron 18.818.154 57 vin. o- a ,zS?u,ieni predmeti v času od maja: črna, usnjata de- m 8 delavska knjižica na Vrečko in 5rn dežnik. xnoij _ Aa,3d"e stvari na policiji v skn n™ / -?8- nmla: z,ata dam- • z ver*zico iz perl, srebrna damska ura z verižico, črna usnjata denarnica z vsebino 7 K 97 v in delavska knjižnica, glaseča se na ime Škafar. — Umrli so v Ljubljani: Ivana Koželj, delavčeva žena, 41 let. — Ivana Žan, posestnikova žena, 35. — Doroteja Škerjanc, zasebnica, 52 let. — Karl Žohar, ognjeničarjev sin, 5 minut. — Karolina Travniček, žena zasebnega uradnika, 37 let. — Marjeta Golmajer, šivilja, 74 let. — Veselica na sejmišču. V nedeljo dne 7. junija se vrši velika ljudska veselica na sejmišču na Poljanski cesti. Prireditev bo nudila vsakemu toliko zabave in razvedrila da bodo posestniki naravnost ogorčeni, da je vstopnina tako nizko postavljena, ker znaša samo 40 vinarjev za osebo. Pomisliti je treba samo, da bosta igrali dve godbi, da so povabljeni svetovnoznani artisti, umetniki, pevci, da bo prirejeno vse boljše, kakor pri Ronacherju in da so povabljeni celo tuji državniki. Svoja zastopstva bodo poslali rodoljubi širom slovenske zemlje. Kdor ne verjame, naj le vpraša vsakega posameznega izmed korifej, ki bodo posetile veselico na sejmišču. — Za zgradbo sokolskega doma Sokolu I., nabral br. Emil Gher-baz, ob priliki godovanja hišnega očeta »Vodmatskega Narodnega doma«, Ivana Zupančiča, vsoto 25 kron. Na zdarl — Lydia Borelli, znamenita umetnica, praznovala je včeraj v filmu »ljubezenski spomini na drugega« tudi v kinematografu Ideal, kakor vsepovsodi svoj triumf, in je postala naenkrat priljubljena. Igra svojo ulogo neprisiljeno in mojstrsko. Umetnost se izraža posebno v izražanju nežnega občutka, duševne bolesti in dostojnem vzbujanju človeškega značaja. Krasen je končni prizor, akt v pariški gostilni in čarobni prizori Benetk. Trst. Uro in verižico so neznanci ukradli na trgu Barriera 401etnemu J. Lahu. Lah sam ne ve, kdaj sta mu omenjena predmeta zmanjkala. Dogodek je naznanil na komisarijatu v ulici Bachi. Ukradena ura in verižica sta bili vredni 40 kron. Z lopato po glavi. Na Inšpektoratu v ulici P. Revoltelio se je zgte-§il v nedeljo popoldan mož, ki je krvavel iz neke rane na glavi. Telefonirali so po zdravniško postajo, ki je ranjenca obvezala. Inšpektorju ni hotel izdati, kje in kdaj je bil ranjen, pač pa Je povedal, da mu je bila rana prizadejana z lopato. Ranitelja namerava poplačati sam. V bolnišnico so prepeljali 421et-nega Valentina Obrezo, ki je vsled pijanosti padel v ulici Tesa blizu neke kavarne na tla. Obreza se je pri padcu tako poškodoval, da mu ni zadostovala le zdravnikova obveza, temveč so ga morali prepeljati v bolnišnico. Prijatelji med seboj. 281etni Lovrenc Ogrizek, stanujoč v ulici Pe-tronio, se je v nedeljo sprl z nekim prijateljem. Ta ga je iz prijateljstva nekoliko porezal po obličju. Ogrizka so obvezali na zdravniški postaji, »prijatelja« pa so zaslišali in ga primerno shranili. Kopito. V nedeljo zvečer je brcnil konj kočijaža Dionizija Rangana v desno nogo in mu jo precej poškodoval. Rangan se je zatekel na zdravniško postajo, kjer so mu podelili potrebno pomoč. Okolu zaspanca se je v nedeljo ponoči sukal neki individij blizu gostilne »Pri devetih levih«. Individij je zaspanca nekaj časa trepljal in mu je najbrže hotel preiskati tudi žepe. Tedaj ga je pa zapazil stražnik, kateremu se Je individij hotel izogniti s tem, da je naročil veliko pivo in sedel k mizi. Stražnik je nato zaspanca zbudil, in ga vprašal, če in-dividija pozna, kar pa je ta zanikal. Individija, z imenom Croacci, je stražnik aretiral in spravil pod streho. Croacci trdi, da je nedolžen. Prejeli smo: Zadnjič ste poročali o nekem socialistu, ki je opljuval v »Trž. tehničnem zavodu« slovenskega delavca. Komaj so enemu ro-goviiežu zavezali jezik, že se je pripetil nov slučaj. V tukajšnji plinarni je uslužben za upravljanje hlevov, v katerih so konji, tudi neki Ljubljančan, ki noče na nikakršen način razumeti našega jezika. Ta upravitelj ima skrbeti za hlev, v katerem je 20 konj, v isti plinarni pa je uslužben že preko 44 let delavec Peter Manfreda, ki Je star 71 let. Tega starega revčka potiskajo ljudje iz kota v kot. Tako so ga sedaj »prestavili« v hlev, kjer naj bi imel Manfreda pomagati pri delu. Brez vzroka pa je nenadoma nad njim zavpil omenjeni hlevar in ga vrgel na tla. Ako bi si ne skušal starček pri tem sunku pomagati, in se oprijel vrat, bi se bil gotovo prav občutno pobil. Tovariši, ki so mu prihiteli na pomoč, so starč- ka naposled dvignili in zapazili, da ima mož poškodovano desno roko. Od tega dogodka, ki se je odigral že 16. majnika, leži starček še vedno v postelji, in ne more z roko nič. Manfreda je šel tudi k zdravniku, ki se pa je opravičil, da mu ne more predpisati zdravil. — Izvedeli smo. pet pod ključ. To pa se ni vršilo. Nato odgovori Biekar na vprašanj«, zagovornika, da je nesel vrečo ? svoto 127.800 K v noštnl voz osebno. Sodnik: Kje pa se vreče odpirajo? Obtoženec: Kamor so naslovljene. Sodnik: Kam ste šli potem, ke ste vrečo položili v voz? Obtoženec: Hotel sem v strani« šče, toda bilo Je tedaj zaprto. Zate sem se vrnil v urad. Sodnik: In od tam? Obtoženec: V ulico Stadion, št 33. Potem sem večerjal v ulici Va-sari. Po večerji sem šel v kinema tograf. Po predstavi (menda Je bi< na vrsti film »Tri poroke«) sera še* v ulico Oiulia, v gostilno »Alha citta di Graz«. Tam setn dobil znanca, kr me je vabil na partijo kart. Ob pol 11, zvečer sem šel v ulico Canova. Dolž! se me lahkoživega življenja, kar je pa brez vsake podlage! Dr. Robba: Naj se pojasni, kake je z 2—3 ženskami, o katerih pravi neki akt, da jih je vozil nočnanoc domov. Predsednik čita tozadevni akt Po obtoženčevih pojasnilih pred laga dr. Robba, da si porotniki s sodniki vred ogledajo poštne prostori v ulici Stadion in na glavni pošti. Državni pravdnik se predlogu pridružuje. Predlog se nato sprejme Vlom v pošto na Ježici. V jioči z nedelje na pondeljel* se Je izvršil vlom v poštne prostore na Ježici. Ko je ekspeditorica ga, Kati Pečnik prišla v pondeljek zjutra v urad, je zapazila, da je pri vratit' železni zapah odstranjen. Vrata sc bila odprta. V pisarni je bilo vse na vskriž. V pisalni mizi Je bilo vst razmetano. V blagajni je bilo okro$ 2000 K. Gospa ekspeditorica je imela papirnat denar dobro shranjen tako, da so tatovi odnesli samo sre* bro posebno petkronske tolarje in nekaj poštnih vrednosti. Ker dobivajo delavci in drugi okrog I. vsakega meseca po pošti največ denarja, s^ se tatovi nadejali opravičeno na bo gat plen. Sledovi. Gospa Je poklicala sosede in so prostore natančneje ogledali. Zapazili so kmalu sledove bosih nog in sicer se je zdelo, da sta bila dva vlomilca. Ker Je ponoči precej deže-' valo, so se sledov? prav dobro poznali in so Jih pokrili s papirjem tako, da bo vlomilca lahko spoznati pc odtisku nog. — Pri tem je eden odi sosedov povedal, da je videl ponoč’ luč v uradu, pa je mislil, da je tam ekspeditorica. Po pisalni mizi se je videlo sledove od sveče. Vlomilca sta si svetila s svečo. Drugi sosed je rekel, da je slišal razbijanje, pa ni slutil nič hudega. Petakoni. Drugi dan zjutraj sta baje dva postopača pila pri »Ruskem carju * in sta plačela s petkronskim tolarjem. Potem sta izginila. Ljudje pra--vijo, da so videli prejšnji dan dva bosa človeka. Ali bosta ta dva prava se ne ve, ker Je težko verjetno, da' bi postopača čakala Jutra in se izpo-i stavila nevarnosti, da ju takoj primejo. Orožniki so šli takoj na lo\J za vlomilci. M -------- -...........- , | Vlom v Mostah. Poroča se, da je bilo prejšnjo noč vlomljeno v neko trgovino Mostah in da sta oba vloma v nekak/ zvezi. Na vsak način sta vlomilca! precej izurjena in svetujemo onim, k; imajo v ljubljanski okolici še kaj de, narja, da ga dobro skrijejo. Vlomi se radi ponavljajo. Do večera še nisme imeli poročil, da so vlomilca prijeli. UL PaSič odstopil. — Položaj v Albaniji kritifen. — Med ponesrečenci na „Empressu“ 23 Avstrijcev. — Grofica Tiepolo oproščena. DEMISI.IA PAŠICEVEGA KABINETA. Belgrad, 2. junija. Za danes je bila sklicana seia skupščine, da bi se rešile še nujne predloge glede podaljšanja aktivne vojačke službe in glede izrednega kredita za oboroževanje. Pašič in njegova vlada sta pa želela, da poveri kralj dosedanjo vlado, da izvede še volitve za prihodnjo skupščino. V tem slučaju bi bila vladna stranka odglasovala obe predlogi, nakar bi bila skupšč. takoj razpuščena in razpisane nove volitve za avgust. Ker pa kralj še ni dal tega mandata, je bila današnja seja odložena do petka, češ, da je vlada zadržana. Belgrad. 2. junija. V političnih krogih se zatrjuje, da bo Pašič po preteku stavljenega roka podal svojo demisijo, ker bo smatral da je v odklonitvi zahtevanega mandata od strani kralja obsežena nezaupnica proti Pašiču in njegovi vladi. Belgrad 2. junija. Sporoča se, da je Pašič podal demisijo. Kralj le demisijo z obžalovanjem vzel na znanje. Pridržal sl je daljše ukrepe. IZ FRANCIJE. Pariz, 2 junija. Formalna demi-sija francoskega min. predsednika je bila podana danes. Naslednik bo stal na stališču 31etne vojaške službe. Pariz, 2. junija. Načelnik generalnega štaba je izjavil, da odstopi, če bi se skrajšala vojaška služba. PORTUGALSKO. Pariz, 2. junija. Iz Lizabone se poroča, da so se v Koinbri zopet po-iavila monarhistična gibanja; bila so »dušena. K NESREČI »EMPRESSA«. London, 2. junija. Na potopljeni ladji »Empress« je bilo med potniki 3. razreda 21 Avstrijcev. Iz Krakova, Černovic, Tarnopola, Temešvara in iz Zagreba so bili. POLOŽAJ V DRAČU. — ŽANDAR-MERIJA DEZERTIRA. — KNEZ SE PRIPRAVLJA NA BEG V SKADER. Drač, 2. junija. Položaj \e nespremenjen in resen. Mednarodna komisija, ki se je hotela pogajati z vsta-ši v Tirani in Šijaku, je svojo pot preložila. V Drač je došlo 700—800 Malisorov in Miriditov, ki bodo branili kneza in šli nad vstaše. * Proti pošiljanju mednarodnega vojaškega oddelka v Albanijo se protlvl Anglija in Nemčija. Med Mohamedancl v Draču vre in žandarmerija dezertira k vstašem. Knez nima na kogar bi se zanesel, zato se pripravlja na beg v Skader. ESSAD PASA. Neapolj, 2. junija. Essad paša se poda na pot v Rim in na Dunaj. GROFICA TIEPOLO. Milan. 2. junija. Grofica Tiepolo (obtožena, da je ubila svojega slugo) je bila danes pred porotnim sodiščem soglasno oproščena. Mali oglasi. Mesečna soba, 2 lepi sobi z balkonom in prostim vhodom se v Sodni ulici št. 6. I. nadstropje, takoj odda. __ 470—x Išče se stanovanje, obstoječe iz 1—2 sob in kuhinje. Ponudbe na Anončno ekspedicijo, Ljubljana. Proda se moško kolo. Vpraša se Florijanska ulica 19.______________ Pridna kuharica v starosti 20 let, lepe zunanjosti, želi stopiti za gospodinjo h kakemu boljšemu samemu gospodu. Oglasi na upravništvo »Dneva«. _____ Knjige: »Zvon« 1870, »Zora«, poezije razne, znanstvene nemške, leksika itd. na prodaj. Tudi pohištvo, originalne slike, obleka. Marije Terezije cesta 10. III. udova Vatroslava Holza. Zdravnik lile Učiteljska tiskarna Ljubi] ana, Frančiškanska ul. 6 priporoča posetnice, kuverte, račune, trgovska pisma itd. itd. ■ BBHilimiii Simon Praprotnik Jenkova ulica št. 7 priporoča slavn. občinstvu svojo veliko zalogo ledenikov, vrtnih :: miz, stolov :: in sploh vsa v mizarsko obrt spadajoča dela. Delo solidno, zmerne cene, postrežba točna. JFH ASf MAL18, diplomiran Icrojač. Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 - Trst. Podružnica: Nabrežina 99. GORCEl/fl Ceniki ee pošiljajo franko in zastonj. KOtE5fl.PRJ2N«NO NAJ: BOIJ5« SEDANJOSTI X LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA šr.Hi NOVI SVtT NA5PR0TI K0UZEJA ZAH: TE VAJTE PRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneie v speclialni trgovini A Sr. F. Slrahomti ■ JURH VV aU 1 Iflp Mestni trg: štev. lO. Velttca. Izfbira,! _ Solldaaa poetrežfba! }URG iCNE • B0LE2M1. ' it n ■ ——'DSfšuCA. J LUUBLuANA • komenbkegaulicA' 4 \ ^zdr^dcfwmarij-DR-FR. DERGANC' PRAN KRAIGHER 2£xco&&k£l m oj eter -vilic©, žrtev. S se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri, — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, trpežne tudi za eksport po morju. 229 »Zdravnik želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti i želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Edna posebnosti likerja je čLcrfoTlano. aa.Qj"bol3iš© 3© S1 »Pucli1* vozno kolo 2 model 1914, ki so vsled lahkega teka in trpežnosti povsod najbolj priljubljena. liilavno zastopstvo In zaloga IGN. VOK, .V strojev^ in kc Tjj-aToljana. — Sodna -ulica št. '7. koles 1-0 la/blj ana. Pozor gostilničarji in konsumenti! Zajamčeno pristni Štajerski 2—3 sob v Spod. Sliki, kolikor mogofe blizu mesta. Ponudbe na naslov A. Jagodič, trgovec, Ljubljana, Stritarjeva ulica. jabolčnik in hruškovec poraben za rezanje vina Iz najbolj znane Staincerske okolice, krepilen in močan, razpošilja proti povzetju od 100 l naprej G. mam poil predal II. v dum pii Gradili, id. postaja Gradec. Cene: prima Jabolčnik 100 lit. od K 20 do K 22, prima hruškovec močan „ od •• 17 do „ 20. Modistinja Minka Horvat, Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebSčin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrfle. Pri nakupu, različnega manufakturnega folaaa — se blagovolite obrniti na tvrdko —— - A. & E. Skaberne Mestni tr§50 """ obstoji od 1.1883. Korespondenca. Mlad trgovec želi znanja z gospodično, ki bi imela veselje do gospodinjstva, akoravno je brez premoženja, pismeno naj se posije le s pravim imenom, ker je zadeva nujna in resna. Pod šifro P. B. 5 L poštno ležeče Celje. | r jfH, ......................................... Važno za gospodinje: Brez konkurence M. Spreitzer, skladišče, 1 ojaška ulica št. 2, na Taborju v lastni hiši Telefon št. 5.45. V Ljubljani. Telefon St. 245 P. n. Vljudno naznanjam cene moje različne kave, in sicer: Surova kava: St. 1. Santos . . 2. Rio . . . 3. „ . . . 4. Sfintos lave I : j 8. Minas . . 9. Salvador . 10. , 11. Qundemala 12. St. K 2-70 2-90 St. 3. 4. . K 2-~ . , 2-30 . „ 2-40 . . 2-50 . . 2'80 • , 3-- ■ » 310 . , 2-70 v 3"— . » 3-20 . , 3-10 . . 3-20 Pražena . . K 3--3-20 St. 13. Quademala................ „ 14. Pcrl-Santos............... »15. „ ............. B 16. Java, zlato-rumena . . . 17. Zlato-rumena, navad. . „ 18. Maragogvpe . . „ 19. Liberia ................. „ 20. Portoriko................. „ 21. Portoriko Piraldini . . , 22. Cuba, zelo fina , . . n 23. Ceylon, zelo fina . . . » 24. „ Castorica, najfin. kava: St. 5. . . k 3-30 II St. 7. . - 6.........3 40 II . 8. K 3-30 . 3‘ . 310 . 3 20 . 3--. 310 , 3-40 „ 3-20 n 3-60 , 3-50 . 3 60 „ 3-80 K 3-60 3-80 Naročila od 1 do 4 >/2 kg dostavljam franko v hlSo. — Pri pošiljatvah po pošti s 7. viša rpnn r>H veni/»m lillnnr.m. n n .. .1__i_.t-___■ , , , K e ‘ r" r Zamotenje s zviža cena pri vsakem kilogramu za 20 v in dostavljam istotako franko. ne računa. — Na željo, pošljem vseh 24 vzorcev od surove kave v skupni teži o ‘14 kg za K 1‘— franko na dom. Priporočam se in bilježim z vsem spoštovanjem M. Spreitzer Kr DR V skladišču blaga Malvina Weisz Ljubljana, Šelenburgova ul. 1, nasproti „Kazineu. 0 | 1 o o S d C O cn 4-> 'S? .53 N O Cn a •rs 02 O £ 1 komad rjuha, 2 m dolga, brez šiva.............................k 1 komad namizni prt s 6 servijeti........................ 1 komad namizni prt iz damasta (bel)............................. 3 komadi brisače, izvrstne........................................ 6 komadov platnenih prtov za steklenino.......................... 1 komad, klotasto spodnje krilo s svilenith leskom . . . 6 parov Senskih (dolgih) ali moških (kratkih) nogavic . . „ 12 komadov ženskih in molkih žepnih robcev......................... 1 komad moška srajca (bela ali barvasta).......................... 1 komad spodnje hlače iz kepra, francoskega fazona . . . „ 2 komada moške spodnje hlače, kratke iz zefirja .... „ 1 komad ženska srajca s trakom obrobljena ali vezena 1 komad ženska srajca iz šifona ... ' ” 1 komad ženske hlače iz šifona z volanom......................... 1 komad ženski reformni predpasnik iz luetona.................... 2 komada moderčkov (šifon), lepo nakinčanih . . . . ” 1 komad predpasnik iz klota, olepšan v vsakršnih’ fazonah ” 1 komad povojna blazinica s trakovi in vezeninami ...” 1 komad svilena šerpa ali ruta........................... . ’. ” 2 komada platnene blazine s franžami za divan ..... „ 1 komad svilen robec (ruta) prima................................ 1 komad moška nočna srajca, prav velika.......................... 1 komad predpasnik iz listra, prav velik......................... 1 komad šal ... *................................................ 1 komad bluza za izhod..........................................„ 12 komadov brisalk za prah........................................ Na deželo se izpod 10 kron ne pošilja. Pošilja se tudi po poštnem povzetju, ako blago ne ugaja, se denar vrne. 1-96 1 96 1 96 1 96 1 96 196 1 96 1 96 1 96 1-96 1 96 1 96 1-96 1 96 1 96 1-96 1-96 1 96 1 96 1-96 1 96 1 96 290 2‘50 1 96 1-96 m te! i Najnovejše konfekcije za dame, deklice, gospode, deike in otroke. Cele obleke za gospode od K 8'—, 12’—, 15’— naprej Cele obleke za dečke . Cele obleke za otroke . Pelerine za gospode . . Športne raglane......... Klobuke................. Kostume za dame. . . . Damske sako in paletot Krila spodnja in gornja Hišne halje za dame . . Slamnike................ Pristni panama.......... Vse drugo po priznano čudovito nizki ceni. r> 4--, 6'—, 8 — » v 2--, B'-, 4‘— r> 7'-, S’-, 9 — r> 12-, 14—, 16.— v> n !•-, 150, 2 — *D 7) 9--, 12—, 15-— f) v 6‘-, 8'-, 10-— r.) y> 2--, 3'-, 4-— y) 390, 490, 5*90 n r> -50, 1—, ' 150 v ' r> 6’—, —— ■ -r. » r ■ n H Ogleite si velike izložbe. | ■ Angleško skladišče obiek m S 0. imml Liabliasa. Mestni im it. Si Telefon i\. 132. S ■j ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■