Poštnina ulatana u gotovini Cena Din 1— Slcv. 181 V fjnbUanl, v ponedeljek, 10. avgusta 1936 leto 1. Položaj v Španiji nespremenjen Vladne ladje morajo iz Tangerja Tanger, 10. avgusta, o. Na sahtevo uporniškega poveljstva, da španske vojne ladje ne smejo biti zasidrane ▼ Tangerju, je mednarodna komisija, ki upravlja to pristanišče nasproti Gibraltarja, včeraj končnoveljavno sklenKa, da ne sme nobena španska ladja, ne nobeno bojno letalo pristati v Tangerskem pristanišču. Mednarodna komisija je priznala oblast upornikov v španskem delu tan-gerske cone in v španskem Maroku. S tem so uporniki dosegli nekaj zelo važnega in se jim ni treba bati, da bi lahko španske vojne ladje iz Tangerja vsak hip odplule pred Ceuto. Mednarodna komisija utemeljuje ta svoj odlok s tem, da je navzočnost vladnih vojnih ladij v tangerskem pristanišču pomenila neprestano nevarnost za druge trgovske ladje, ker je bilo treba vsak hip pričakovati zračnega napada uporniških letal. Od zdaj naprej je tangerska luka zaprta za vse španske vojne Cndje, prav tako, kakor je zaprt Gibraltar. Gotovo je, da so za dosego tega sklepa storili potrebne korake predvsem Angleži in s tem zopet enkrat vidno in prijemljivo podprli španske upornike. Ta sklep je tangerska uprava sporočila španskima križarkama »Lepanto« in »Alcedo«, ki sta dvignili sidra in odpluCi izpred Tangerja. ? ve se še, s kakšnimi represaljami bo na to dejstvo odgovorila angleška vlada. Italija je včeraj vložila ostro protestno no'> zaradi tega, ker so komunisti v Barceloni pobili nekaj italijanskih državljanov. V Barceloni sicer vlada mir, toda do manjših spopadov prihaja še na vseh straneh mesta. Italijanske državljane so komunisti pobili na njihovih domovih, kar priča, da se iztrebljevalne akcije vrše sistematično kar po načrtu. Na severni fronti so se ves včerajšnji dan nasprotniki nalahko obstreljevali, sicer pa ni bilo nič novega. Kakor poročajo iz Prage, jc bivši španski kralj Alfonz odpotoval iz Češkoslovaške v Avstrijo, bivši predsednik španske republike Alcala Zamo-ra pa je včeraj na svojem potovanju iz Norveške prišel v Pariz. Na svoji poti se je oglasil tudi v Berlinu, no ve se pa, ali jo tam imel kake razgo-Vrtrft # nemškimi krogi ali ne. Burgos, 10. avgusta, o. Kar se tiče položaja na španskih bojiščih, se včeraj ni docela nič spremenil. Uporniki so dosegli pomembno zmago na severu v bližini San Juliana, kjer je bilo ubitih okrog 100 vladnih pristašev, 300 ranjenih in 500 ujetih. Vladna letala so v Granadi z bombami razrušila hotel, v katerem so se skrivali Angleži, ki jih je revolucija zalotila v mestu. Pri tem je bilo več angleških podanikov ubitih. Kaj namerava vlada po zmagi Alieante, 10. avgusta. A A. Iiavas poroča: Predsednik španskega parlamenta Martinez Barrio in generalni tajnik te pokrajine sta sprejela posebnega dopisnika Havasa in mu izjavila, da v glavnih krajih pokrajin Albacete, Kastilje in Mur-cije vlada red in mir. Dalje sta poudarila, da vlada organizira ojačenja svojih front. Redne čete in miličniki se odpošiljajo tja, kamor to odredi vlada v Madridu. Jaz sem prepričan, da v tem trenutku že prisostvujemo likvidaciji uporniškega pokreta, je izjavil Barrio. Največja težava upornikov je v tem, ker ne vedo, kako bi se predali, dasi so že pre: pričani, da so slabo končali. Menini, da uporniki ne bodo bombardirali Madrida in to iz razloga, ker nimajo sredstev. Na vprašanje dopisnika, če misli madridska vlada pospešiti svojo akcijo proti upornikom, je Barrio odgovoril: Verjetno! Zapomnite si, če pade samo en stolp upornikov, padejo vse trdnjave upornikov in to Sevilla, Burgos in Saragosa. Po vprašanju, že bo republika po zmagi ohranila sedanji značaj, je Barrio odgovoril, da noče delati nobenih prognoz, vendar pa je izjavil, da naj svet ve, da so republikanci republiko inteligentno vodili v najtežjih trenutkih. Bodite prepričani, da bomo tudi po zmagi republiko vodili inteligentno s sodelovanjem vseh strank ljudske fronte. Rdeči prostovoljci povsod Varšava, 10. avgusta. Neki neznani agenti so pridobivali v vojvodstvu Stanislavu dobrovoljce za špansko vladno vojsko. Kakor se je izvedelo, se je to zbiranje prostovoljcev vršilo po navodilih diplomatskega zastopstva Španije v Varšavi. Več londonskih zdravnikov specialistov je sklenilo odpotovati v Španijo in staviti se na razpolago legalni španski vladi. Ti zdravniki pripadajo udruženju delavske stranke. Sklenili so apelirati na angleški narod, naj jih materijelno in moralno podpre, da bodo lahko z uspehom izvršili svojo misijo. Pariz, 10. avgusta. Socialistični >Populaire« poroča, da je posebni odbor francoske narodne fronte za pomoč somišljenikom v Španiji davi odposlal prvo pošiljko življenjskih potrebščin v Madrid. Transport obsega 7 ton kondenziranega mleka, kave in moke. Nadaljnji transporti bodo sedaj sledili od dne do dne. Na vladni strani nič novega Madrid, 10. avgusta. Vlada je izdala odredbo, da se imajo ob 22 ugasniti v mestu vse luči. Podzemska železnica ostane v prometu do 2 zjutraj. V primeru letalskega napada bodo postajališča podzemske železnice služila kot glavna zavetišča. >Politicac, glasilo republikanske levice, je objavila vest, da je neki kapetan civilne garde izvršil izdajstvo in da je na čelu oddelkov miličnikov skočil v zasedo. Nasprotniki so miličnike docela obkolili in jih tako ujeli. Med ujetniki je tudi neki polkovnik, ki je med potjo dobil ukaz, da prevzame poveljstvo nad nekim drugim oddelkom vladne vojske. Po odredbi uporniškega generala Cabanije Lasa so vse te ujetnike, ki jih je bilo okrog 50, postrelili. Kapetan se je le z manjšo peščico ljudi pridružil upornikom. Oddelek delavske milice je izvršil hišno preiskavo v palači vojvode Medine de la Tores. V palači so našli kovčeg, v katerem je bilo 2,500.000 pezet in za 400.000 pezet zlata. Kovčeg so miličniki zaplenili in ga izročili upravi javne varnosti. Uspehi vladnih čet Madrid, 10. avgusta. AA. Vladne čete so zavzele otok Formentera, ki pripada Pityjuškemu otočju sredi med Španijo in Baleari. Na otoku je bilo le malo upornikov, ki so se večinoma udali. Vladne čete so ujele enega poročnika, 22 vojakov in 9 prostovoljcev. Vladne vojne ladje so včeraj z uspehom bombardirale Cetuto, Larachi, Arsiro, Tarifo in Alge-siras. V Algesirasu so potopili neko uporniško ladjo, ki se je bila zasidrala v luki. V mestu_ je zaradi bombardiranja nastal na več krajih požar. Bivši minister Prieto, vodja zmerne struje so-cialisične stranke, je dal snoči novinarjem izjavo, da optimistično sodi o razvoju državljanske vojne. V borbi bo zmagala ona stranka, ki bo pokazala največ defenzivne sile. Ljudska fronta jo trdna in bo vztrajala. Vlada razpolaga z mnogo večjimi finančnimi sredstvi kakor uporniki. Pripravljeni moramo biti na to, da bo državljanska vojna trajala dalje časa, čeprav sedaj kaže, da bo odločitev padla že v bližnjih dneh. Uporniški poveljnik na otoku Ibysi, ki pripada Pityjuškemu otočju, je prejel od poveljništva vladne vojske poziv, naj se vda. Ker tega ni storil, so vladne baterije pričele bombardirati otok in uporniške utrdbe na njem. »Figaro« je objavil danes daljše posebno poročilo iz Španije, ki pravi med drugim, da je bil sin Prima de Riveie v neki izmed zadnjih bitk ranjen, sedaj so ga pa že spravili na varno. Uporniki so gospodarji vse Španije ... Burgos, 10. avgusta, o. V pričakovanju popolne zmage generala Franca v Andaluziji, ki mu bo omogočila prodor proti Madridu ali pa vsaj združitev severne in južne španske vojske, je general Molla izdal proglas, v katerem zagotavlja svojim vojakom, da so uporniki malone že gospodarji vse Španije. Izgube sovražnikov gredo v tisoče. V nobenem primeru pa naj ne verjamejo vestem madridskega radia. Vladne čete so demoralizirane in zato bi bilo najbolje, da bi se takoj pričela ofenziva proti Irunu in San Sebastianu »Čas je z nami« Burgos, 10. avgusta. Neki ugledni prvak iz uporniških vrst je izjavil posebnemu dopisniku Havasa: Madridska vlada je objavila, da nam primanjkuje živeža in da imamo velike težave zaradi oskrbovanja naših čet in civilnega prebivalstva z.vsenVi potrebščinami, vi pa lahko sami ugotovite, da naša usoda ni tako strašna, kakor bi jo radi prikazali. Jasno je, da so nastale težave. Toda te smo podedovali še iz prejšnjih časov. Madridska vlada stalno poudarja, kako dela čas za njo in proti nam. Toda general Molla ume prav tako izkoristiti svoj čas. Z ofenzivo proti Madridu še ni pričel, to pa pomeni, da hoče prej priti v neposredne stike z vojsko generala Franca. General Mola je odredil, da ga morajo vojaki pozdravi' Ji s predpisanim vojaškim pozdravom. S tem je uuistom dal na znanje, da ne smejo misliti le na svojo stranko, nego na to, da se borijo skupno z ostalimi pod eno zastavo. Lizbona, 10. avgusta. AA. Iz glavnega stana upornikov v Sevilli je prispela vest, da so uporniške čete danes brez odpora zavzele mesto Lijoro del Rio. Komunisti so pobegnili v Penafloro. List »IDiarijo Damanha« je objavil vest iz Avi-le, da so komunisti v hotelu Coloni v Barceloni ubili ženo generala Gozeda ter poslanika Dina Ma-dariaga. Ustrelili so tudi generala Darero in Fanjulo. Po vesteh istega lista je nastal na Madeiri upor komunistov, ki so ga takoj udušili in vlada sedaj v mestu in po vsem otoku spet mir. Štajerska w taboru J RZ Maribor, 10. avgusta. Včeraj se je zbralo v Mariboru okoli 10.000 ljudi, na velik slovenski tabor, da obenem s politično manifestacijo, s katero manifestira in odobruje našo slovensko politiko, tudi dostojno proslavi 30-let-nico političnega delovanja našega voditelja dr. Antona Korošca. Že od ranega jutra so prihajali ljudje z vlaki, vozovi, peš in na kolesih. Okrog 8. ure sta prispela tudi zastopnika vlade ministra dr. Krek in Djura Jankovič. Oba ministra so na kolodvoru sprejeli predstavniki mariborskih oblasti z županom dr. Juvanom na čelu. Ob pol 10. se je formirala blizu kolodvora velika povorka, ki je krenila skozi mestne ulice v Ljudski vrt, kjer se je začelo mogočno zborovanje. Otvoril je zborovanje Franjo Žebot, ki je uvodoma predlagal pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, 'dalje ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču in notranjemu ministru dr. Korošcu. Kot prvi govornik je nato nastopil minister za gozdove in rudnike g. Djura Jankovič, ki je med drugim dejal: Govor Djure Jankoviča. »Jugoslovanska radikalna ^zajednica spada v ono vrsto političnih organizacij, ki imajo veliko in plemenito poslanstvo. To poslanstvo je politično, gospodarsko, socialno in prosvetno. Njena misija je v požrtvovalnem delu za blagor kralja, naroda in države. Ko je bil vaš voditelj^ dr. Korošec interniran z mnogimi drugimi vašimi politiki, smo se tedaj mnogokrat videli. Takrat smo^ napravili sklep, da je treba združiti čim več ljudi v veliko politično organizacijo, da sc bo bodoča vlada lahko naslonila na čim večji del naroda. Za velike gospodarske in politične reforme so potrebne velike stranke in veliki politični ljudje. Mi smo ustvarili veliko stranko, njo pa vodijo veliki politični ljudje dr. Milan Stojadinovič kot predsednik in dr. Anton Korošec in dr. Mehmed Spaho kot podpred- sednika. Naša stranka stremi v političnem pogledu za reformo politične morale, ki je predpogoj za vse državne reforme. Mi ne moremo biti na oblasti za diktaturo, v opoziciji pa za demokracijo. Mi ne moremo biti danes unitaristi, jutri avtonomisti in pojutrišnjem federalisti. Kadar smo na vladi, ne moremo iti mimo hrvatskega vprašanja, v opoziciji Pa govoriti o njegovi rešitvi. Stojimo pa tudi pred rešitvijo vprašanja kmetskih dolgov. To vprašanje se vleče iz leta v leto in stoji že dolgo odprto, toda doslej se ga nihče ni upal lotiti. Šele naša vlada se je zagrizla v ta problem, ki ga je smatrati kot enega najtežjih, naših gospodarskih problemov, in ga bo tudi izpeljala. Naši denarni zavodi morajo postati likvidni, da se zopet povrne zaupanje najširših narodnih slojev vanje. Kar pa se tiče socialne politil;e, je naša stranka zavzela svoje jasno stališče. Mi smo za največjo zaščito delovnega človeka in bomo ščitili našega delavca pred izkoriščanjem tujega kapitala. Naša stranka bo delala vedno z narodom za narod, nikdar pa ne brez naroda in proti njemu. To je osnovno in najvažnejše načelo naše stranke. Živel kralj, živel narod, živela Jugoslavija! Viharni klici so spremljali zaključne besede priljubljenega govornika. (Nadaljevanje na 2. strani.) Pariz, 10. avgusta. AA. Havas poroča iz Cham-beryja, da so iz plombiranega vagona pri prevažanju iz Pariza v Chambery bili ukradeni važni dokumenti o narodni obrambi. Podrobnosti še manjkajo. Dunaj, 10. avgusta, m. Semkaj je prispel bivši španski kralj Alfonz in se je naselil v hotelu »Im-perial«. Drobna poročila Lizbona, 10. avgusta. AA. Sem je prispel iz Buenos Airesa general Millan Astrayte, znani organizator španske tujske legije v Maroku. Madrid, 10. avgusta. AA. Službeno se demantirajo vesti o tem, da bi bili uporniki pregnali oddelke vladne vojske iz Albaicine, predmestja Granade. Burgos, 10. avgusta. Tu se demantirajo vesti, da bi bil 6in katoliškega prvaka Gila Roblesa ponudil upornikom dva milijona pezet v tujih devizah. Lizbona, 10. avgusta. Radioklub je dal izjavo, da je pooblaščen demantirati vesti neke ameriške agencije, da je vlada v Burgosu imenovala kardinala Seguro za začasnega kraljevega namestnika v Španiji. Po poslednjih vladnih radijskih vesteh se je več ladij, ki so prevažale uporniške čete iz Maroka v Španijo, potopilo. Za španskega vladnega generalnega konzula v Tangerju je bil imenovan Clemente Cerbeira, po-slaniški tajnik. Barcelonska vlada je sklenila ustanoviti več tovarn za izdelovanje vojnega materijala. SpUt, 10. avgusta, m. V Supetru na otoku Braču je bila včeraj v hiši, v kateri je Ivan Vojnovič napisal »Smrt majke Jugoviča«, odkrita na slovesen način spominska plošča. Budimpešta) 10. avgusta. AA. General Gombos je ozdravel. Zdaj je po treh mesecih spet prevzel vodstvo vlade. Newyork, 10. avgusta. AA. Zrakoplov »Hindenburg« je takoj po svojem prihodu več ur krožil nad Newyorkom. Z zrakoplovom so poleg dfugih prispeli tudi Max Schmeling, Douglas, Fairbanc in njegova žena lady Ashley. Dunaj, 10. avgusta. AA. Itali,jamski prestolonaslednik Humbert je snoči prispel v SolnogTad. Sprejeli so ga zastopniki državnega poglavarja in zveznega kancelarja. Dunaj, 10. avgusta. AA. Na Dunaju se je danes pričel svetovni esperantski kongres. Otvoril ga je BahrenfeLs z daljšim govorom. h. ssiss Angleški kralj Edvard VIII. se je sinoči peljal skozi Ljubljano in Slovenijo. Naša kraljica na Bledu Bled-Lesce, 10. avgusta. AA. Včeraj ob 9. uri je prispela Nj. Vel. kraljica Marija na Bled-Lesce. Sprejemu na postaji 60 prisostvovali Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. kr. Vis. kne znamestnik Pavle. Kraljevi namestnik dr. Perovič, predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, dvorna dama, ter člani civilnega in vodnega doma Nj. Vel. kralja. Najnovejše iz Španije Burgos, 10, avgusta. AA. Iz krogov, ki so blizu junte, se izve, da sta v Sevilli hfe madridskega vojnega ministra in hči lnadriskega guvernerja. General Quiepo de Liano je izjavil, da je pripravljen dovoliti njun odhod v Madrid, če vlada jamči za varnost teh oseb pri prehodu skozi ozemlje, ki ga imajo v rokah vladne čete. Madrid, 10. avgusta. AA. Havas poroča: Notranje ministrstvo objavlja, da so neresnične vse vesti, ki jih širi radio v Sevilli. Ministrstvo objavlja tudi podrobnosti o obupnem položaju v taboru upornikov v Burgosu. Poročilo pravi, da po ulicah leže trupla mrličev. V Vailadoilidu je upornikom zmanjkalo bolničarskih potrebščin. Med uporniki se pojavlja želja za brezpogojno predajo. Da bi dvignil moralo svojih čet, je poveljnik uporniških čet v Va-ladollidu objavil vest, da so čete generala Molle vkorakale v Madrid. Ob koncu se pravi v poročilu, da v vseh mestih, kjer ima vlada premoč, vladata red in mir. Ob koncu se objavlja, da ni treba več ugaševati električnih luči ob 22. uri. Madrid, 10. avgusta. AA. Havas poroča: Letalski kapitan Bajo, ki poveljuje Vladnim četam, ki so bile določene, da zavzamejo balearske otoke, je sporočil vojnemu ministrstvu, da je zavzel San Carlos in Santo Eulaltjo. Zastopniki oblasti, ki so delali z uporniki, »o bili pozaprti, okoili 30 častnikov pa je zbežalo v gore. Srp, kladivo, pero Belgrad, 10, avgusta, m. Predstavniki delavskih sekcij JRZ so imeli včeraj svojo plenarno sejo. Ob tej priliki je tajnik sekcije centrale Stojan Stankovič obvestil delavske zastopnike o ustanovitvi delavskega pokreta z imenom »Jugoslovanska delavska zveza« (»Jugoras«). Pravila so bila potrjena. Jugoslov. delavska zveza bo imela za svojo zastavo državno trobojnico, znak pa bo srp, kladivo in pero. Belgrad, 10. avgusta, m. V Horgošu je imel včeraj uspel političen shod kmetijski minister dr. Stankovič. V svojim poročilu o političnem 6tanju je med drugim dejal, da bodo verjetno občinske volitve v donavski banovini 8. novembra. Belgrad, 10. avgusta, m. Danes se je vrnila v Belgrad večina članov kraljevske vlade. Med drugimi sta prispela tudi minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič in minister brez listnice dr. Krek, ki sta včeraj govorila na velikem taboru JRZ v Mariboru. Šah v Zemunu Belgrad, 10. avgusta, m. Sinoči so se igrale viseče partije iz prejšnjih kol. Burm.is.trov je partijo iz 5. kola s Savičem dobil, igri Schreiber : Bayer in Schreiber : Mažuran sta bili ponovno prekinjeni v remis poziciji. Iz B skupine je Jurišič premagal Zivanoviča. Igira Jonke: Ninič je končala z zmago Jonkeja. Stanje po 6. kolu je naslednje: A skupina: Bayer 4 (1), Filipčič, Matvejev 4, Filipovič, Lešnik, Burmistrov 3 in pol, Schreiber 2 in gol (2), Švab 2 in pol, Mažuran 2 (1), Savič 2 itd. skupina: Poljakov : Preinfalk 5 in pol, Kindij 5, Pavlovič, Jurišič 3 in pol, Ninič 2 in pol, Jonke 2 (2), Milojčič 1 in pod, Ilijič, Avirivič, Pavlovič 1 (1( itd. Zvečer igrajo iz prve skupine: Matvejev : Lešnik, Schreiber : Mažuran, Filipovič : Filipčič, Bayer : Matoševič, Schreiber : Burmistrov, Savič : Rokopljevdč. Iz B skupine: Poljakov : Ninič, Preinfalk : Kindij, Živanovič ! Milojčič, Jonke : Pavlovič, Jurišič : Ilijič in Avirovid : Pavlovič. Angleški kralj skozi Slovenijo Jesenice, 10. avgusta. Sinodi ob 17.55 uri je s salzburškim brzim vlakom nenadoma prispel v Jugoslavijo angleški kralj Edvard VIII. Prišel je z navadnim brzovlakom, kateremu sta bila priklopljena dva dvorna vagona. Nekaj časa pred prihodom vlaka, je čakal na angleškega kralja na postaji že odpravnik poslov belgraij-ekega angleškega poslaništva g. Balfour, deset minut pred prihodom vlalka pa je prispel na kolodvor tudi Nj. kr. vi«, knez namestnik Pavle. Ko se je vlak ustavil in ko so ljudje odšli iz perona, je pristopil k vlaku knez namestnik, iz svojega vagona pa je prišel kralj Edvard. Oba sta se prisrčno pozdravila ter »e sprehajala po peronu, dokler vlak ni nadaljeval poti proti Ljubljani. Kakor rečeno, je prispel angleški kralj do Jesenic z navadnim brzim vlakom. Na Jesenicah pa je čakala na kralja posebna kompozicija dvornega vlaka, a katerim je kralj nadaljeval svojo pot. Kranj, 10. avgusta. Nepričakovano se je sinoči ustavil v Kranju dvorni vlak, iz katerega sta izstopila angleški kralj Edvard VIII. in Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle. Angleški kralj se je s knezom namestnikom odpeljal v njegov letni dvorec na Brdu, kjer,je prebil nekaj časa v družini kneza namestnika Pavla. Nato •e je angleški kralj v spremstvu kneza namestnika zopet vrnil na postajo ter se odpeljal z dvornim vlakom naprej proti Ljubljani. Ljubljana, 10. avgusta. Prihod angleškega kralja ie bil napovedan sinoči za 19.42. Tedaj je bilo na kolodvoru nekaj ljudi, ki so takoj opazili, da se nekaj pripravlja. Pa tudi sicer se je po mestu žc vedelo, da bo potoval •kozi Ljubljano angleški kralj. Zato je bil peron in «ploh kolodvor ob napovedani uri poln meščanov. Mesto ob 19.42, kakor se je pričakovalo, pa sta prispela šele ob 20.30 dva vagona z lokomotivo kot izvidnico. Nekaj časa nato se je ustavil na postaji tudi dvomi vlak. Policija je prej seveda še izprazm'a peron. Občinstvo, med katerim so bile najbolj številno zastopan« ljubljanske dame, si je mogla ogledovati celo stvar samo skozi okna čakalnic in restavracije. V ▼laku sta bila razsvetljena le dta vagona. V enem smo videli skozi okno kopico v visoke huharske kape in v bele prevleke odete kuharje, ki so skakali sem in tja po vagonu ter se gnetli okrog štedilnika. Dva vagona naprej je bil zopet razsvetljen vagon. Pri enem oknu je bila odgrajena zavesa, in tu skozi smo videli eno damo, ki je očividno sedela na koncu mize — baš pri večerji. Neposredno ob oknu pa so se videla samo še pleča nekega gospoda, ki je bil obrnjen proč od okna. Ljubljanske dame so brez nadaljnjega ugotovile, da mora pač biti angleški kralj. Naj že bo karkoli, dejstvo je, da je mesto prvega angleškega kralja, ki se je v zgodovini sploh kdaj peljal skozi Ljubljano, Ljubljana videla samo razsvetljena okna dvorskega vlaka. Razočarani novinarji Včeraj in morda že dan prej so padali v zvezi • prihodom angleškega kralja Edvarda VIII. tudi razni svojevrstni rekordi. Vsak list se je potrudil, da bi imel kolikor mogoče izvirno in prvo poročilo o prihodu angleškega kralja. Z ozirom na to pa, da 6c ni vedelo ne točnega časa, kdaj bo kralj pTiispel in tildi ne smeri, iz katere bo prispel, listom ni preostajalo drugega, kakor prežati na vse strani. Tako so n. pr. belgrajski listi organizirali na vsaki vhodni postaji ob avstrijski meji poročevalsko službo, da bi se kralj ja ne mogel izmuzniti. Včeraj zjutraj pa se je zvedelo, da pride kralj čez Jesenice in sicer popoldne. Na Jesenicah je bila takoj prirejena prava dirka novinarjev. Zagrebčani so prihiteli s taksijem, Belgrajčani pa največ iz Bleda. Hudo pa je bilo razočaranje novinarjev, ko na Jesenicah nikdo — in topot ni bikj izjeme niti pri časnikarjih — ni smel na peron. Celo zastopniki uradnih agencij so morali ostati za plotom na cesti. Napol v obupu, napol v jezi so navalili na Jesenicah na telefon ter so telefonirali, kar so pač vedeli in znali. Potem pa so zopet v avtomobilih dirkali v Ljubljano, da so na ta način prehiteli dvorni vlak, v nadi, da bodo vsaj tu prišli na svoj račun. V Ljubljani so napredovali v toliko, da so smeli ostati vsaj na peronu — sicer tudi tukaj za ograjo. Dva novinarja se še nista zadovoljila ter sta z ogromnim Harleyem dirkala naprej proti Zagrebu. Od tam pa bosta nadaljevala z motorjem pot v Šibenik. Jugoslovanske »zmage« na olimpijskih Igrah Jugoslavija izpadla v waterpolu Štajerska v taboru JRI (Nadaljevanje s prve strani.) Nato je stopil na govorniško tribuno burno pozdravljen naš slovenski minister in desna roka dr. Korošca dr. Miha Krek, ki je med drugim dejal: Govor dr, Kreka Danes *borujemo v proslavo in počastitev velikega nacionalnega in političnega dela, ki so ga izvršili južnoštajerski Slovenci pod vodstvom našega narodnega voditelja g. ministra dr. Korošfa v sadnjih tridesetih letih. To junaško dobo Vašega javnega žvljenja Vas je vztrajno vodil sedanji voditelj vseh Slovencev in eden najodlotilnejših sedanjih državnikov v Ju- Soslaviji. naš veliki dr. Korošec. Se so med vami esetine in desetine živih prič, soustanoviteljev in sodelavcev, ki ste šli ■ njim skozi vse trpljenje. Slovenski Maribor danes poje zahvalno pesem. Hvala vsem, ki so radi slovenstva svojega bili v trpljenju, hvala tistim, ki so svoje javno delo posvetili slovenskemu narodu in njegovemu vstajenju, srfna hvala posebej vsem tistim, ki so desetletja držali mrtve straže na narodnostnih mejah; največja hvala pa njemu, ki je pred vami hodil, vedno poln poguma in zaupanja, vedno živo verujoč, da slovenski narod mora še doživeti svoje svetle dneve v povestnici narodov, hvala njemu, ki nas je vztrajati, za skupno stvar delati in trpeti ufil, hvala našemu jubilantu g. ministru dr. Antonu Korošcu. Današnji. shod je mogočna manifestacija sedanje politike g. dr. Korošca in njegovih pristašev. Danes Maribor dviga svoj glas la politiko, ki je stopila 24. junija lanskega leta pred jugoslovansko javnost in daje priznanje vsem nosilcem te politike, slasti pa tvorcem, gosp. predsedniku kraljevske vlade g. dr. Milanu Stojadinovtfu, ministru notranjih del g. dr. Korošcu in prometnemu ministru g. dr. Spahi. Sam nastop teh mož pred enim letom je pomenil odrešenje naroda in države, prvo delovno leto pa je vstajenje političnega, gospodarskega in socialnega življenja. Kje smo danes v razvoju našega političnega in državnega dela? Pregled pokaže tole sliko. Nato se je minister zadržal pri programu JRZ tar nadaljeval: Kako silna je moč naše stranke, nam kaže tudi dejstvo, da vse skupine izven nje nastopajo povsod i združenimi močmi proti njej. Nikjer se ena sama nasprotna politična grupa ne upa meriti i nami svojih sil — izvzemši nekaterih hrvatskih krajev, kjer Mačkovi ljudje nastopajo sami. Hrvatsko dr. Mačkovo gibanje je — zahvaljujoč svobodi, ki jo daje sedanja vlada — združilo večino Hrvatov. Ako bo vodstvo te stranke razumelo opravičiti zaupanje hrvatskega seljaka, bodo Hrvati v iskrenem sporazumu s Slovenci in Srbi stopili v kolo ustvarjajočih sil naše države. Mi verujemo, da je v hrvatskem narodu toliko bratske ljubezni in politične modrosti, da se bo to zgodilo in na tej veri gradimo vso našo politiko. Osnova te politike je: popolna enakopravnost vseh državljanov. Dr. Mačkovo gibanje ima torej kot hrvatsko narodno gibanje svoje mesto in svojo vrednost. Politično šušmarjenje, ki se pred dr. Mačkovo firmo pojavlja po drugih, zlasti tudi po nekaterih slovenskih krajih, pa je političen nesmisel, cepljenje slovenskih sil in zato čista izguba in škoda. Druge politične grupe in strančice nas pri pregledu političnega položaja ne zanimajo, ker _na tok javnega življenja nobenega resnejšfega vpliva nimajo. Culi so za francosko ljudsko fronto in so poizkusili ustvariti proti JRZ skrajno levičarsko grupo Ljudsko fronto. V svoji vsebini pa to ni nič drugega kot dogovor med nekater im i eksponenti komunistov in zastopniki nekih levičarskih mladih časnikarskih in propagandnih krožkov, mačkove! in menda celo nekih ljudi, ki se prištevajo krščanskim s o c i n * '• -stom. Ti zastopniki so se v Mariboru in Ljubljani dogovorili, da bodo pri prihodnjih volitvah zlasti r občinah nastopali povsod enotno, sicer na rame načine, a vendar povsod proti naši stranki. Svoj dogovor so nazvali ljudska fronta. Dejansko pa je ta fronta brez ljudstva in tudi fronta ni. ampak jata nergačev, razdiračev, ki sc dajo voditi ali od nezrelih ambicij al inizkih instinktov in sistemtaične komunistične propagande. Ne bi se bavili s tem pojavom. Vemo, da kaj resnejšega in trajnejšega iz nje nastati ne more. Toda paziti moramo, da se obvarjemo tudi vsake trenutne škode. Našemu katoliškemu delavstvu bi rekel tole. Življenjska bodočnost in obstoj našega delavstva je edinole v trdni povezanosti z vsemi drugimi stanovi v krščanski skupnosti po naših večnih socialnih načelih. Marksisti vas prikrito in neprikrito vabijo, pa bodo planili po vas in vas vrgli od vašega dela in zaslužka, kakor hitro bodo mogli. Saj stare skušnje to uče. Enotna delavska fronta proti drngi naši krščanski skupnosti je le parola, ki naj marksistom na konja pomaga, vas, krščanske delavce pa pogubi. Nič malodušja. Naš krščansko socialni nank in program je neprimerno bogatejši in tudi za vsakdanjo življenjsko borbo praktičnejši in uspešnejši kot najradikalnejši marksizem. Naj bodo letošnje občinske volitve v Sloveniji politična zahvala vseh Slovencev dr. Korošcu za njegovo mogočno politično delovanje, ki je dvignilo slovensko ime na evropski in svetovni oder. naj mu bodo posebna zahvala, da je rešil Slovence in Jugoslavijo iz dobe propadanja v dobo novega političnega življenja, v dobo nove rasti vsega dobrega, poštenega in koristnega. Nehvaležnežev ne sme biti med nami! Soglasna in popolna mora biti ta zahvala. Tako bomo pokazali, da smo kulturen narod, ki ■ zna ceniti svoje velike može in velike vrednote, ki so mu bile po njih dane. Ostali govorniki Za dr. Krekom je govoril še član glavnega odbora JRZ iz Belgrada g. Smodej, nato dr. Leskovar, potem dr. Andrej Veble, nadalje dr. Ferdo Miler, Josip Špindler, Krištofovič in Sojč. Ob zaključku je bila sprejeta resolucija, v kateri zahte-vajo zborovalci čimprej uveljavljenje zakona o samoupravah, preosnovo v našem davčno-finančnem gospodarstvu, vzpostavitev likvidnosti denarnih zavodov, izredne ukrepe z ozirom na elementarne nesreče, zaposlitev učiteljev in drugih intelektualcev. Hmeljarji zborujejo Celje, 9. avgusta 1936. Ker se nahajamo tik pred hmeljsko sezono, se je vršil danes dopoldne kakor običajno vsako leto v Roblekovi dvorani v Žalcu običajni hmeljarski tabor, katerega so se udeležili v velikem številu savinjski hmeljarji. Na taboru so bila podana poročila o stanju hmeljskih nasadov v drugih državah in pri nas nekoliko manj kakor pa lansko leto. Letos so naši hmeljarji precej pridno škropili, kar je zelo ugodno vplivalo na rast hinelj-ske rastline. Z obiranjem se bo pričelo, čim bo hmelj dozorel, v splošnem pa po Velikem šmarnu. Za obiralce so bile določene iste cene kakor lansko leto, namreč po 1.50 Din od škafa s hrano, po 2 Din od škafa brez hrane. Posebno se je polagala važnost na lepo obiranje, pravilno sušenje, strogo sortiranje in pravočasno basanje blaga. Obeta se nam zelo zelo živahna hnteljska kupčija. Bog daj, da bi bila letina res blagoslovljena in bi prinesla čim več denarja v lepo Savinjsko dolino. V soboto se ie vršila watcrpolo lekma med Jugoslavijo in svetovnim prvakom Madjarsko, kii se je končala z zasluženo zmago Madjarov. Naša reprezentanca je bila njihov vreden nasprotnik, le žal, da naši waterpolisii nimajo izvežbanih strelcev, pa bi rezultat bi,! gotovo dTugačen. Publika je z velikim navdušenjem in simpatijami spremljala uspešno igro našega moštva n vratar Mihovilovič je z obrambo ostrih strelov dosegel velikanski aplavz. Madijari so poskušali z raznimi triki voditi igro v škodo Jugoslovanov, toda sodnik šved Batlung je to opazil in sodil pravično. Madjari so igrali zelo ostro i,n aktivno in so dosegli že v prvem polčasu rezultat 2:0. Ci-ganovič in Ronaoič sta z zelo strimi streli ogrožala madiarska vrata, toda nasprotniki so imeli mnogo sireče, ker je prečka dvakrat preprečila siguren gol. V drugem polčasu je bil Ciganovič izključen iz igre zaradi držanja Nemetha, ki je kazenski udarec pretvoril v 3:0 za Madjare. V 3. min. Ciganovič sijajno dribla napad in s hitrim okretom pretvori rezultat v 3:1 za Jugoslavijo. Malo pozneje sta hila iziključena iz igre Roje in BrandY-Naši so igrali brez napada bolj defenzivno, ker je na koncu ostalo na vsaki strani le 5 igralcev, le da je Ciganovič moral nadomestovali izključenega Tošoviča. Bosy je zaključil v 10. minuti z 4:1 za Madjarsko. Po tej tekmi, ki je navdušila vse gledalce, sc ie Jugoslavija plasirala na tretje mesto: Anglija 1 1 0 0 8:2 2 Madjarska 1 1 0 0 4:1 2 Jugoslavija 10 0 1 0:4 0 Malta 1 0 0 1 2:8 0 V nedeljo 9. avg. ie Jugoslavija igrala wa-terpolo tekmo proti Angliji in jo z rezultatom 4:3 (3:3) izgubila. Naši igralci so bili zelo borbeni, toda niso imeli sreče. S tem je Jugoslavija pri izločilnih tekmah izpadla in nc pride v finale. Vse tri gole je dal Senjanovič. V izločilnih waterpolo tekmah je Francija premagala Japonsko z 8:0, Avstrija Švico z 9:0. Vilfan izpadel v pol-finalu Naš up in naša nada, jugoslovanski rekorder v plavanju, ki je v izločilnih tekmah stal na prvem mestu, je v j>oi-finalu izpadel iz nadaljnjega Zaključek Mariborskega tedna tekmovanja. Kljub temu ie dosegel krasen uspeh in postavil nov jugoslovanski rekord z 1.00.2, ki pa ni bil službeno priznan, ker je bila vsa pozornost sodnikov obrnjena na prve štiri plavače, med katerimi je prvi dosegel cili Japonec Taguchi 57.9, drugi Csiik (Madj.) 58.2, tretji Fick (USA) 58.2 in četrti Nemec Fischer 58.7. V drugem polfinalu so Japonci odnesli sigurno zmago. Vusa je izenačil Taguchijev rezultat, sledijo Arai (Janponska) 57.9, I.indegreen (USA) 58.7 in Highland (USA) 59.4. Maratonski lek Zmagovalec v letošnjem maratonu je Japonec Sou, ki je s časom 2.29.19.2'postavil nov olimpijski rekord, ki ga je dosedaj držal Zabala (Ar-gentinija) z 2.31.36. Za njim je dospil na cilj HaT-per (Anglija) Nau (laponska), Tamila (Finska), Muvnonen (Finska), Coleman (Juž. Afrika), Robertson (Anglija), Gipsoo (Juž. Afrika) m Tajiki-lainen (Finska). V deseteroboju so odnesli Amerikanci sijajno zmago, ker so kar trije Amerikanci zasedli prva mesta. Gleen Morria je dosegel 79C0 točk in postavil s tem nov olimpijski rekord. Na drugo mesto je prišel Clark 7601, Parkr 7275 in šele na četrto Nemec Huber s 7087 točkami. 4-krat 100 m. Po maratonu se je vršil finale za najhitrejše tekače sveta. Amerikanci so potolkli svoj lastni rekord in zmagali v neverjetnem rekornem času 39.8 sekund. Ameriko so zastopali Owens, Metcalfe, Drapper in Wykopp, Skok v višino Skakalo je 20 tekmovalk, od katerih so bile tri kvalificirane za finale: Kaun (Nemčija) Adam (Anglija), Chak (Madžarska). Jugoslovanska Šte-fanini ni nastopila. Sabljanje Jugoslovana Mažuranič in Tretinjak sta pri izločilnih tekmah, ki so se včeraj vršile, izpadla. Tretinjak se je boril z Madžarom Rettigom neodločeno, Mažuranič pa je premagal samo Brazi-ljanca Duncana. Vesti z Bleda Bled, 10. avgusta. AA. Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič je sprejel včeraj dopoldne poslanika v Pragi dr. Protiča ter našega poslanika v Parizu dr. Božidara Puriča. Popoldne je sprejel predsednika narodne skupščine dr. Stevana Čiriča. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je snoči odpotoval z Bleda. V spremstvu šefa kabineta predsednika vlade Jovana Gašiča in šefa kabineta zunanjega ministra Dragana Protiča. Bled, 10. avgusta. AA. Snoči sta odpotovala z Bleda v Belgrad minister vojski in mornarice ar-mijski general Ljubomir Marič in prosvetni minister Dobrivoje Stoševič. Predsednik vlade v Celju Celje, dne 9. avgusta 1936. Noooj se je ustavil v Celju s svojim spremstvom ministrski predsednik dr. Stojadinovič. Po kratkem postanku na vrtu hotela Evrope je družba nadaljevala z vožnjo proti Slatina Radenci. Pred očmi očeta povožena Maribor. 9. avgusta Težka avtomobilska nesreča se je pripetila danes v Slovenski Bistrici. Ko je stopila 16-letna dijakinja mariborske gimnazije Marta Rataj, hčerka znanega tamošnjega trgovca g. Rataja, iz očetove trgovine na cesto, je nenadoma pridrvel neki avtomobilist ter jo povozil. Dekle je padlo pod kolesa, ki so ji zadala hude poškodbe na glavi. Nesreča se je pripetila pred očmi njenega očeta, ki je gledal strašen prizor. Avtomobilist je bil češkoslovaški državljan Machar iz Waldsteina. Pones^e-čenko so pripeljali v mariborsko bolnišnico. Nenadna smrt na stranišču Maribor, 9 avgusta. Včeraj se je napotil iz Sp. Radvanja po poslih v Cerknico pri Št. liju 68-Ietni tesarski mojster Pavel Oerlič. Spotoma mu je postalo silno slabo ter je obležal ob cesti. Tako onemoglega so našli neki ljudje ter ga spravili v bližnjo hišo, kjer je ležal do danes zjutraj. Postajalo pa mu je čimdalje bolj hudo in nazaduje je danes prosil stanovalce, naj pokličejo mariborske rešeualce. da ga bodo zapeljali v bolnišnico. Še pred prihodom reševalcev, pa se je podal na stranišče- Reševalci so prišli, domači so jim pa dejali, naj malo počakajo, da pride Oerlič. Ker so nekaj časa zaman čakali, so ga šli klicat ter nato vdrli s silo vrata. Našli so Gerliča na stranišču mrtvega. Živkovič - vojski ničf politiki nič Belgrad, 10. avgust«, ra. Bivši demokrati, ki so imeli med drugim včeraj shod tudi v Ložnici pri Valjevu, na katerem je govoril bivši minister reva Markovič. V svojem govoru je podčrtal tudi to-le: »Živkovič Je zadnji general — politik. On je začel svojo kariero ie mnogo prej, predna je bil izvolien za predsednika JNS. Znano je^Mbm, da je bil vedno nasprotnik demokracije. In ravno radi tega radi sprejemamo borbo z njim, sedaj ko je v civilu. Veseli nas, da je zapustil vojsko, ki mora stati vedno v službi naroda in domovitl^in ne sme biti pod nikakršnim ''-ugim vplivom. Prepričani smo, da z izstopom Pere Živkoviča iz vojske ta ničesar ni izgubiia, prepričani smo tudi, da z njegovim stopom v politiko ta ne bo ničesar dobila. Nagla smrt zagrebškega profesorja Celje, dne 9. avgusta 1036. Ni minulo še mesec dni, ko je umrl zadet od kapi profesor učiteljišča iz Čakovca Ante Anzu-lovič, ki se je mudil v Celju na oddihu, ko moramo zopet poročati o tragični smrti hrvaškega profesorja, ki je umrl danes zvečer za srčno kapjo. Pri Kusti na Glavnem trgu se ie mudil v poletnih mesecih že več let na oddihu zagrebški profesor v pokoju Miškatovič Anton, kjer je stanoval in bil tudi na hrani. Star je bil okrog 60 let. Danes mu je ob 19.15 postalo pri večerji slabo, vsled česar je stopil na dvorišče. Tu mu jc dala služkinja kozarec vode, a profesor se je zgrudil nezavesten na tla. Položili so ga na klop na dvorišču in poklical takoj reševalno postajo in zdravnika dr. Premschaka. Takoj je bil na kraju nesreče avtomobil reševalne postaje, prišel je kmalu tudi zdravnik g. dr. Premschak, ki je mogel ugotoviti samo smrt vsled srčne kapi Truplo pokojnega profesorja so prepeljali v mrtvašnico mestnega pokopališča. Strašna smrt Maribor, 9. avgusta. Mariborski teden smo danes zaključili. Nihče ni pričakoval, da bodo letošnje prireditve Mariborskega tedna imele takšen odmev. Toliko tujcev smo videli redkokdaj v Mariboru, kakor letos za časa tedna. Prvič, po petih letih obstoja, se je pokazalo res vidno, da je prireditev zajela trdne korenine in da bo postala velepomembna tujsko-pfometna atrakcija za. mariborsko mesto. Ves čas smo videli na mestnih ulicah številne tuje obraze, vsi mestni hoteli in prenočišča so bila neprestano zasedena. Prišlo je veliko obiskovalcev iz Slovenije, zelo mnogo iz Hrvatskega in južnejših pokrajin, prav razveseljiv pa je bil letos obisk tudi iz inozemstva, predvsem iz Avstrije. Avstrijci so pripeljali cele izlete z avtobusi in z vlaki v skupinah v Maribor na teden. V Gradcu je danes Mariborski teden že silno popularna ustanova. Vsa živahnost Mariborskega tedna je prav posebno stopila v ospredje zadnje dni prireditve, včeraj in danes. Toliko ljudi, kot jih je bilo sinoči na zabavišču, še na ten prostorih naenkrat doslej ni bilo zbranih. Tudi danes je bil obisk rekorden. Mariborski teden se je danes zaključil s pozitivno bilanco, ki bo imela vpliv na razvoj tujskega prometa v Mariboru tudi v bodočnosti. Prometna nezgoda na Glincah Ljubljana, 10. avgusta. Danes zjutraj ob 6.54 ie prišlo v Ljubljani zopet do prometne nezgode. Tramvaj je namreč podrl delavko Čadež Ivanko iz tovarne »Sana« v Gregoričevi ulici 5. Do nesreče je prišlo na Tržaški cesti pri Milami. S precejšnjimi poškodbami so delavko reševalci prepeljali v bolnišnico. pod vlakom Celje, dne 9. avgusta 1936. Danes zjutraj so opazili, da leži v Pečovniku pri km 346.955 ob desnem krilu tira železniške pro^e truplo neznanega moškega brez glave. Na Kraj nesreče je prišla kmalu komisija, ki je ugotovila, da gre za 29-letnega trgovskega jx>inočnika P. Frančiška. Na podlagi vseh okolnosti je bilo možno sklepati, da ga je povozil najbrze brzi vlak, ki vozi po četrti uri zjutraj iz Celja proti Zidanemu mostu. Glava je ležala 2 m proč od telesa. Pri pokojnemu so našli poslovilno pismo, na dozo in nad fotografijo v sokolski legitimaciji, ki jo je ime! s seboj, je pa zaznamoval križec in datum 9. 8., iz česar je mogoče sklepati, da je šel v smrt prostovoljno. Pred 14 dnevi je P. zadela solnčarica in je bil od takrat precej zmeden, iz česar je tudi mogoče sklepati, da jc storil svoje obupno dejanje v duševni zmedenosti, ki mu je ostala kot f>osledita solnčarice- Poleg njega so našli ob progi pol litra vina in klobaso. Njegovo truplo so prejoeljali v mrtvašnico bolniškega pokopališča. Starka pod avtomobilom Maribor, 9. avgusta. Huda avtomobilska nesreča 6e je pripetila danes dopoldne 70 letni posestnici Jožefi Očkar iz Sv. Jakoba v Slov. goricah. Starka se je podala danes zjutraj v Maribor. Ko je prišla po cesti do križišča, kjer se stikata državna cesta v Pesnici in odcep proti St. Lenartu, je privozil zanjo nenadoma nek avtomobilist ter jo podrl na tla. Starka je dobila življenjsko nevarne rane, ker ima zlom-fjeno hrbtenico in druge notranje poškodbe. Komaj še živo so mariborski reševalci prepeljali v bolniš- Ljubljana danes Koledar 'aties ponedeljek, 10. avgusta: Lovrenc, orek, 11. avgusta: Taburcij in Suzana. • Nočno službo imajo lekarne: Dr. Kmet, Tyr-ševa cesra 41, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg'4, mr. Ustar. Šelenburgova ul. 7. « Vabilo. Vabim vse absolvirane vzgojiteljice in negovalke v zasebni ali javni službi na za vas važen sestanek dne 16. septembra 1936 ob 17 v Zavodu za zaščito dece (Dečji dom Kraljice Marije.) Upravnik dr. Drlegaš. Opozorilo rez. častnikom in voj. uradnikom. I. Vsi častniki v rezervi, v pokoju ali ostavki ter vsi vojaški uradniki, ki žive v Ljubljani, pa doslej še niso prejeli častniške legitimacije, naj pridejo brezpogojno ponje k poveljstvu ljubljanskega vojnega okrožja v Mišičevo vojašnico v Maistrovi ulici v sredo, dne 12. avgusta t. I. od 7 do 13. ure. 2. Vsi rez. častniki in vojaški uradniki, ki žive na teritoriju ljubljanskega vojaškega okrožja in doslej še niso oddali svojih starih legitimacij in fotograiij za napravo novih legitimacij, naj te takoj dostavijo poveljstvu ljubljanskega vojaškega okrožja. 3. Vsi rez. častniki in voj. uradniki s teritorija ljubljanskega vojaškega okrožja, ki ne bi prejeli novih legitimacij, naj najkasneje do 20. avgusta t. 1. obveste o tem poveljstvo ljubljanskega vojaškega okrožaja. Radiofonska oddajna postaja v Ljubljani sporoča, cenjenim radijskim naročnikom, da sta Radio Zagreb in Radio Ljublj. odf>ovedali prenos opere »Corregidor« iz Salzburga, ki je bil najavljen za II. t. m. ob 10.00 uri. Odpovedati sta morali ta prenos radi previsokih prenosnih tantiiem, ki jih zahteva Universal-Edition A. O. na Dunaju. Na sporedu Radio Ljubljane pa je: 10.30 Nacionalna ura 19.50 Harmonika sok) (Stanko Avgust) 20.30 Tamburaški orkester. Radio Programi Radio Ljubljana Ponedeljek, 10. avgusta: 1*2.00 Plošče: Adagio no-etemuto — Presto — And-ante 12.45 Poroda, vreule 1.1.00 Ca«, spored, obvestila 13.15 Radijski orkester 14.00 Vro-me, borza 19.IM) Cas, vreme, poročila, spored, obvestila 10.30 Nac. ura: Misli o 0 Orkester vojne mornarico 0.20 Vojaški marši. » ,ra SK Ljubljana: Wienna -„.j d ,0/* , ni PjVffUckmi mod R garnituro Ljubljane, ki je nastopila v nekoliko čudni postavi, in med Arna-lenem iz Trbovelj, ki je končala s 3:2 zn Amaterje, ie prisostvovalo manj kot 2000 gledalcev, znamenje, da bo moral po končani glavni tekmi, blagajnik spet ugotoviti dcfic.it. Malo po pol 6 sc je predstavil drugi avstrijski reprezentant Wienna občinstvu v belih dresih. Krepko grajeni in trdni fajitje, ki so po/jneje to svojo premoč le preveč izrabljali. Za njimi se je vsula četica naših v rdečih poluverjih, in sicer kai pestro sestavljena. Sodniku g. Camerniku sta se predstavili obe moštvi v sledečih postavah: Ljubljana: Logar, Žitnik II (Hassl)-Bertonceli I, Kukanja— Zavrl—Boncelj, Slapar—Lah—Pepo—Janežič —Jug I. Wienna: Havliček, Schmau&~Kaller, Machu—Barillv — Erdl. Holc—Gschweidl—Fischer —Pollak— KasJer. Tekma je bila odigrana v tonu, ostrejšem od naših prvenstvenih borb. Gostje so nam pokazali bogat repertoar skritih in očitnih »profesionalnih« faulov, kar so nam doslej šc vsi dunajski klubi prihranili. Od domačih so imeli prednost v boljšem postavljanju, ostrejšem startu, oddajanju in kombinaciji. Pred golom dobri obrambi njihov for ne bi mogel biti bogve kako nevaren. Oba gola sta osebna zasluga Pollaka, tretji pa Gscliwei-dlova sreča — ali Logarjeva smola. Najboljše može so imeli v Schmaufju, levem krilu Karlcrju (Holce nii bogve kakšna zvezda) ter zlasti v ccn-terhalfu barillviu. Vedno na mestu, rezoluten, tehnično na višku, s sijajnim pogledom igre je iemal in oddajal žoge z absolutno sigurnostjo. Centerhalfa njegovega formata v Ljubljani že dolgo nismo videli in ga najbrž tudi ne bomo več zlepa. Od stranskih halfov ie bil boljši Machu, goalman Havliček nekai povprečnega — razen nonšalanse ni pokazal ničesar omembe vrednega. Kot dober vodja napada se je pri dvojnem W-sistemu izkazal Fischer, Gschvveidt pa je zvezda, ki se počasi nagiba k častnemu zatonu. Tako raztrgano kot je včeraj zaigralo domače moštvo, že dolgo ni. Zavrl je prešibek za centerhalfa, trio se vso igro ni mogel ubrati, ves napadalni kriniet ni imel do konca stika med v.c jV !ancžič nc Pride za levo zvezo vpoštev. Neodločen rezultat je bolj zasluga posameznikov, realizatorjev, kot pa skupnih napadalnih akcij. Doncel) dober, Kukanja pa šele v drugem polčasu. Žitnik U šibek, Hassl nič boljši, le odločnejši, LogaT v goju začuda nesiguren. Odličen pa, kakor zadnje case sploh, Bertoncelj Stanko. Napram igri z Admiro, pomeni včerajšnja tek-ma prav posten dcbaele. Gostje so zapustili najslabši vtis, kar ga je kdajkoli v Ljubljani pustilo kako inozemsko moštvo. Zaporedni surovi fauli in inipertinentna aroganca posameznih igralcev nam bo gotovo za vedno ostala v spominu Vodstvo SK Ljubljane za incidente in za netaktnost Wicnninih igračev seveda ni moglo vnaprej vedeti. Mislim si pa, da bi presneto redek obiskovalec včerajšnje tekme prišel spet gledat Wien-no, če bi v doglednem času še enkrat prišla v Ljubljano, neglede nato, da po znanju daleč zaostaja za Admiro. Sodnik g. Čamernik ie v glavnem sodil_ dobro, vsekakor pa ostane odprto vprašanje, če ni z neprestanim umestnim in neumestnim sviranjem tudi prinesel svojo obolos k temu, da se je tekma pošteno izrodila. Naročajte in širite ,fSlovenski dom"! 3:3 (2:2) Pojdimo na Štajersko! ff ff Zbogom, bela Ljubljana Tako kličejo v času pasjih dni (ki so od časa do časa precej hladni!) vsi srečni, ki jim je mati-služba naklonila letni odmor. Zbogom, bela Ljubljana, ki v teh dneh zasluži svoj epiteton ornans bolj zaradi razbeljenih zidov in oblakov prahu kot pa,zaradi snažnosti in leipote. Ljubljana, je letos v juliju in avgustu brez dogodkov, tako da ie posebno ob nedeljah, ko jo zapustijo še poslednji izletniki in kopalci, skoraj pusta in prazna. Tako tudi časopisi glodajo edini dve kosti, ki sla — Berlin in Španija. Na deželo Četudi se prave poletne počitnice že skoraj bližajo h koncu, se vendar še vedno polnijo vlaki ter odhajajo z letoviščniki predvsem na tri naše strani: na Gorenjsko, znamenito zaradi krasnega planinstva, lepih letovišč in okrevališč, na Dolenjsko, ki posebno zadnja leta postaja vedno bolj vabljiva zaradi zmernih cen, za katere kmet nudi svoje pridelke in na Štajersko, ki nam je sicer bolj od rok, a ima tudi vse naravne dobrine: hribe, zdravilišča, tečno hrano — in dobro vino ... — »Zeleno« jo imenujejo najbrž v nasprotju s kame-| nito Gorenjsko. Je prava ravninska kmečka dežela, tako da bratje Srbi in Hrvaiti, ki so tu gosti, pravijo, da je »kot pri njih«. S takim odgovorom seveda tudi takoj vemo, iz katerih predelov Srbije ati Hrvatske prihajajo. Ljubljana -- Maribor Lepo je na tej vožnji opazovati magnetne sile večjih krajev: čim prične prihajati več potnikov, že veste, da je ali mesto ena izmed naslednjih postaj. In take zbiralne točke so na tej progi precej goste. Vse socialne stopnje našega slovenskega človeka srečate tu: najprej mrki rudarski revirji, nato sončna zdravilišča in kopališča, končno ,pa predel trdnega štajerskega kmeta. Mariborski teden Že je tu štajerska metropola, ki letos s svojo jubilejno peto kfllturno, gospodarsko in športno Tazstavo privablja goste iz vseh krajev. Razstava je v malem to, kar je za Ljubljano njen že skoraj tradicionalni velesejem. Mimogrede bodi pohvalno omenjeno, da takšne razstave otvarjajo tudi že manjši naši kraji (n. pr, Novo mesto, Škofja Loka), kar vsekakor kaže o organiziranem delu na kulturnem in gospodarskem napredku našega naroda. Mariborski teden z vsakoletno razstavo približno zadostuje za svoj okoliš ter je za njegove potrebe izredno važen činitelj. Bogato je zastopana tu predvsem tekstilna industrija, splošna industrija, trgovina in obrt. Maribor je znan industrijski center. Slika razstavnih prostorov je prav pestra, k čemur mnogo pripomorejo južni bratje s svojimi izdelki. Prav lepa je tudi zbirka bolgarske keramike. Slovenske gorice Če si hočete ogledati tipično štajersko pokrajino in priti tja do naše severne meje, nikakor ne smete izpustiti Slovenskih goric, ki se skoraj krijejo z nazivom Prlekija (prle = prej, mogoče najbolj značilna beseda za »tujčevo« uho?). V ta del naše zemlje morete dospeti z vlakom iz Pragerskega, ves čas po njenem robu skozi Ptuj, mesto »liikarjev«, Ormož ter mimo Ljutomera, v čigar okolici se pretaka slavni jeruzalemec, tja do obmejne Radgone. Še bolj si pa ogledate pokrajino, če sedeta v Mariboru na avtobus, ki vozi v Slatino Radenci. Za to progo si ljudstvo upravičeno že od nekdaj želi železniške zveze, že so bili v časopisih objavljeni tudi načrti, a vse je zopet zaspalo. Saj ne gre toliko za osebni promet, za katerega delno zadošča tudi avtobusna linija, gre marveč mnogo bolj za tovorni promet: kraji okrog Svete Trojice, Negove ®o brez pravega tTga; kmet nima blizu kupca. Tako se zgodi, da ljudje po 4 in več ur daleč peš nosijo na trg — ljudje silno trpijo in še materijal se kvari. Pomisliti je treba, da je Maribor edini pravi trg za poljske pridelke, kajti v manjših krajih (Radgona in dr.) so meščani sami lastniki posestev, torej kupujejo malo ali pa nič. Tudi cestna zveza več ne zadošča, saj pusti važne kraje ob strani. ■ ■ ■ Zemlja klopotcev ... Avtobus vas ziblje skozi najlepši del Slovenskih goric: Sv. Marjeta, Sv. Lenart, čigar okolica se bori s problemom Pesnice, ki preplavlja dolino doleč naokrog, za njim slikoviti h ras lovski grad, nato prelepa romarska Sv. Trojica, Radgona in končno zdravilišče Siatina-Radenci, ki si je letos z novo stavbo privabilo številne goste. Avtobus voci tod že od prevrata, vendar je še vedno isti, voz, ker je že silno star in zbit in mu človek s težkim srcem zaupa svoje kosti. Služi tudi za edino linijo (ki ob nedeljah in praznikih ni na razpolago!?) ter skoraj poleti ne zadošča za promet, ker vozi goste v Radence, domačine za vse Slovenske gorice ter še Avstrijce, katerim je ta proga krajša kot pa z vlakom čez Št. Ilj-Spilje. Elementarne nezgode Toča, peronospora, povodnji, zdaj vročina — zdaj mraz — to so nesreče, ki bičajo letos naša polja in vinograde. Še je v njih zeleno, a bo kmalu vse ovenelo, če bo šlo tako naprej. Pravijo, da je vsega kriva zima: bila je premila in je zato pomlad prezgodaj vzbrstela. Tako se je zgodilo, da je drevje cvedelo v dežju, da je cvetela rž, pšenica in grozdje v dežju — upapolna pomlad je pozneje vee razočarala. V torek, dne 4. t. m. je n. pr. na severnem koncu, v vinorodnih krajih Orehovci in Črešnjevci zopet divjalo neurje s točo, tako da se je v dobri pol uri vlila čez polja prava povodenj z blatom. Zdaj e skrbjo kukajo kmečki domovi izza drevja, ki nosi sad ne debelejši od orehov (kje so letos slavna štajerska jabolka?), kukajo zidanice izza goric, kjer je grozdje zbito v zemljo, troje pa se suši. Polje, kdo bo tebe ljubil... ? Delo na poljih je v glavnem za nekaj tednov opravljeno: redko vidite na njem človeka, zadnjo setev pred jesenjo — ajdo — je zemlja že sprejela. Žetev je davno gotova, skoraj tudi že mlatitev, ki daje letos silno silab pridelek rži, pšenice in ovsa. Kmalu bodo zabrnele nad ajdovimi polji čebele, a bodo zaman iskale medu, kajti zaradi toče štrlijo v zrak še samo stebelca, kmalu bo Veliki šmaren in bodo fantje postavili klopotce, da bodo mehčali grozdje in preganjali kače iz jagod, klopotce, ki bodo letos bolj mrtvaške raglje kot pa vesela popevčica .... Slabo je( gospod Naš kmet se letos prebija, životari — ni prodajna moč. Za silo si pomaga s tem, da toči vino doma po 5 1 skupaj za 20 din, t. i. litei za 4 din, tildi živino kolje doma in poproda meso sosedom. Žalostne zgodbe so pogovori s kmeti na vlaku, na avtobusu, v vinotoču: pridelek uničen, domovi pa razpadajo ... Uradnik pri tem lahko samo kima in mu pritrjuje, pri srcu pa mu je kot da mu nekdo pripoveduje njegovo lastno usodo, neusmiljeno točo redukcij... Edino olajšanje čuti leto* kmet ▼ primeri s prejšnjimi leti pod davčnim bremenom: a je zaradi slabega položaja uradništva padla odjemalna moč za živila, tako da je kmet zopet na istem kot preje. Gostje, tujci V Slovenske gorice radi prihajajo posebno še Avstrijci. Ko bi bil naš kmet bolj pri denarju, bi zmiraj imel kakšno urejeno sojjic.o za goste in bi posebno v okolici zdravilišč prišel poceni do lepega zaslužka. Kmet včasih kaže tudi premalo smisla za to. Avstrijski gostje pravijo, da tudi s svojim nevelikim denarjem pri nas prav lepo živijo. Na obmejnem ozemlju, kjer je še mnogo avstrijskih lastnikov naših goric, se počutijo včasih kar kot gospodarji. Naša krajevna imena hote pišejo še vedno nemški itd. »Slovenski dom« povsad! Na vlaku, na avtobusu, povsod sem videl naš najboljši popoldnevnik. Povsod ima svoje večje postaje (Sv. Anton, Radgona, Radenci). Radi ga berejo, ker je list, ki ima dobre informacije. Mnogim prija tudi zaradi ugodne dostave: zvečer po napornem delu ga že lahko vzamejo v roke in zvedo za dogodke, ki so se zgodili še istega dne. Ljubljanski jesenski velesejem Ljubljanski velesejem upravičeno lahko imenujemo zrcalo, ki sproti odraža vse naše gospodarske razmere in tudi kulturna stremljenja predvsem s svojimi specijalnimi razstavami. Tako bo tudi letos 1. septembra pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra 11. otvorjen Ljubljanski velesejem, ki bo trajal do 13. septembra in pokazal v prvi vrsti veliko razstavo za propagando našega lesa iz vse države. Čeprav je tretjina naše države pokrite z gozdovi, dravska banovina pa skoraj polovica, vendar smo se prave vrednosti našega lesa zavedli šele ob težkih posledicah gospodarske krize, predvsem pa, ko so se pričele izvajati sankcije, ki so ustavile naš izvoz lesa in s tem naš les razvrednotile do skrajnosti. Razstava, ki ie njeno častno predsedstvo Sprejel minister za šume in rudnike g. Djuro ) a n k o v i č , bo dokazala, kako lahko mi sami uporabimo in predelamo svoj les doma, obenem nas bo pa opozorila, kako neekonomični smo bili dosedaj, ko smo les in polizdelke izvažali v inozemstvo, nato pa za drag denar kupovali iz našega lesa napravljene izdelke spet nazaj. V tesni zvezi s to veliko razstavo »Za naš les«, ie pa živalski park, kjer bo društvo »Noe« pokazalo vse živalstvo naših gozdov, vendar pa nc v tesnih kletkah, temveč res popolnoma svobodne na velikih prostorih parka. Poleg vseh zveri in divjadi od medvedov, jelenov ter kozorogov,, bodo po parku šetalc tudi vse manjše živali, v velikih volierah se pa spreletavale vse ptice od ponosnih planinskih orlov do drobnih in koristnih plic pevk, a v 20 m dolgem bazenu bodo vodne pticc razkazovale svoje umetnije. Kakor so nas sankcije prisilile za propagando splošne uporabe lesa v domovini, tako so spet duhovna stremljenja, ki so se pojavila po grozotah svetovnega klanja, razvnela željo po miru in estetskem izživljanju predvsem s tem, da se vse človeštvo z vnemo posveča vrtnarstvu v tišini lepih vrtov. Velika razstava »Sodobni vrt« nam bo pokazala velik vzoren moderen vrt, nadalje alpinetum, starodavni samostanski vrt, sedaj tako moderen skalnjak in otroški vrtiček, poleg vsega tega pa tudi načrte za najraznovrst-nejše vrtove. Posebno privlačne bodo velike spe-rijalne razstave cvetočih vrtnic, dalij, begonij, gladijol, nageljnov ter drugega cvetja z najčudo-vilejšimi novostmi. Seveda sc bomo na razstavi tudi naučili, kako ie treba to cvetje aranžirati in v kakšnih posodah, da značilnosti in lepota cvetja pride do čim večje veljave in dekorativnega učinka. Posebno skrb polaga pripravljalni odbor pod vodstvom upravnika ljubljanskih mestnih nasadov g. Antona Lapa razstavi sodobnih rastlin, pravtako pa skrbi tudi za popolnost razstave zgodnjega sadja, kjer bodo razstavljene vse vrste tega sadja iz dravske banovine tudi tako, kakor ie tTcba sadje vabljivo servirati. Prav poučna bo tudi razstava sodobnega vrtnarskega orodja, nc-obhodno potrebna je pa razstava vrtnih škodljivcev ter načinov in sredstev za njih zatiranje. Na razstavi bomo imeli tudi priliko spoznati vso našo vrtnarsko literaturo, naposled pa še omenjamo interesentom razstavo vseh ogrodij in priprav za vrt z oblikovalnim sadnim drevjem, vso razstavo pa okrase še kiparji s plastičnimi deli, primernimi za parke in vrtove. V štirih velikih paviljonih pa pripravlja razstavni odbor pod predsedstvom dvornega svetnika inž. (osipa Rustie impozantno državno razstavo »Za naš les«, kjer bomo v splošnem od- delku poučeni o statistiki o gozdovih vse države in lahko primerjali tudi domačo produkcijo ter uporabo in izvoz s tujimi državami. Prav nazorno bo 11. oddelek razstave prikazal produkcijo lesa, drv, lubja, čreslovine, smole in tudi ostankov v gozdu, a v III. oddelku bomo videli uporabo drv, oglja in ostankov. Ves veliki IV. oddelek je posvečen uporabi lesa v stavbarstvu, kjer bodo prepričljivo prikazane prednosti lesa koi stavbin-skega gradiva, Tazen tega bomo pa videli seveda vse lesno gradivo, lesene konstrukcije in zveze ter konstruktivne elemente. Za vsakega poučni bodo načrti in modeli stanovanjskih hiš vseh vrst, predvsem pa malih eno- in dvostanovanjskih hiš in vil, planinskih koč in hotelov, društvenih in higijenskih domov in vseh drugih utilitarnih stavb. Posebno bogato bodo zastopane podeželske stavbe za kmetijstvo, enako pa tudi stavbe za gozdarstvo, naposled pa industrijska in obrtna poslopja in naprave ter vodne zgradbe, zgradbe za zemeljska dela, mostovi, ceste, pota in transportne naprave. V posebnem paviljonu bodo razstavljeni sloviti slovenski izdelki pohištvenega mizarstva in tudi stavbnega mizarstva, poleg tega pa karoserije in vozovi, upognjeno pohištvo, šolske potrebščine, embalažno blago, furnirji, športno in telovadno orodje in tudi kiparski, rez barski ter strugarski izdelki. Nadvse interesanten in poučen bo pa oddelek, kjer bomo spoznali vedno važnejšo in zmagovilejšo kemično industrijo. — O vsem, kar moramo vedeti o postanku lesa, nas bo poučil botaničen uvod, poleg tega nam bo pa_ razstava pokazala fizikalna svojstva m kemično tehnologijo lesa. Prav nazorno sc bomo lahko poučili, kako nastanejo iz lesa papir in razsfreljiva ter razni produkti oglarenja, videli bomo pa tudi uporabo lesa in oglja kot gtiiilno sredstvo. Splošno razumljivo bo prikazana industrija terpentina, čreslovine in barvil iz lesa, a razstava nas bo poučila tudi o sladkorenju lesa. 2e te tri velike razstave jesenskega velesejma so prav močan izraz prizadevanja in sodelovanja raznih krogov in najrazličnejših faktorjev ter strokovnjakov za zboljšanje splošnih gospodarskih razmer, saj nam vendar tudi vrtnarska razstava odpira pola k prav izdatnim virom novih dohodkov, ker tudi na tem polju še vedno mnogo preveč uvažamo takih produktov, ki bi jih lahko pridelovali doma in jih tudi izvažali. Za malega človeka pa še prav posebno skrbi razstava malih živali, ki jo priredi društvo »Živalca«, kakor perutnine, golobov, kuncev itd., da bi tako razstava smotrno pomagala rejcem pri nakupu čistokrvnih plemenskih živali. Kakor na vsakem velesejmu, bo pa tudi na jesenskem bogato zastopana mala obrt poleg razstave naj-raznovrstncijših živil, prav bogata bo pa tudi splošna razstava industrije in obrti, zlasti s sezonskimi predmeti. Izredno pestre bodo pa spel privlačnosti veseličnega prostora z resnično velemestnim varietejem. Požar na Dravskem polju Ptuj, 9. avgusta. V petek 7. t. m. v pozni nočni uri okrog 23 se je nenadoma zasvitalo nebo nad vasjo Starošinci, občina Cirkovci. Pri posestniku Štefanu Mesarič je izbruhnil v gospodarskem poslopju požar, ki.se je z bliskovito naglico razširil na vsa ostala gospodarska poslopja Radi eilnega vetra je bilo gašenje onemogočeno, tako da so ognjeni zublji zajeli še domačijo posestnika Franca. Pulko. In šele gasilcem iz Ptuja in Cirkovcev se: je po trudapol-nem delu p>osrečilo požar omejiti in ogenj pogasiti. Kljub temu je škoda zelo velika, kajti Mesariču so z gospodarskimi objekti zgoreli vsi poljski pridelki. in gospodarsko orodje. Se hujša usoda pa je zadela Franca Pulko, kateremu je zgorela hiša s pohištvom vred ter vsa gospodarska jsoslopja s poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem vred. Skoda, ki jo je povzročil ognjeni element, se ceni na 100.000 Din in je krita le deloma z zavarovalnino. Vzrok požara še ni ugotovljen. Nesreča kolesarja. V nedeljo 9. t m se je vozil Ivan Petek, rudar v Poljčanah od svojega doma proti Ptuju. Na cesti pri Hajdini pa je iz neznanega vzroka zavozil v obcestni jarek in se nevarno potolkel po glavi, da so ga morali ptujski reševalci spraviti v bolnišnico. Sreča v nesreči pa je bila, da je otrok, ki ga je imel na kolesu, pri padcu ostal popolnoma nejx>škodovan. Novi grobovi. Pri Sv. Urbanu je umrl ugledni posestnik Miha Rašl v starosti 60 iet. Pokojnik je bil dolga leta župan občine Sv. Urban in je bil obče spoštovan in priljubljen mož. V Ptuju je umrla Friderika Tognio posestnica in lastnica kavarne »Evropa«. Dosegla je starost 81 let. Blag jima spomin! Nov greh gornjegrajskega zločinca K naslovnemu članku, ki smo ga priobčili v petek 7. t. m., dostavljamo še to, da je izsledeni zločinec Bezovšek Ivan i* Gornjega grada pred kratkim vlomli v Podvezi 25, občina Luče, v stanovanje posestnika Podrež.nik Janeza na la način, da je razbil šipo in se splazil v stanovanje. Iz omare je nakradel naslednje stvari: za priboljšek svinjski želodec, moške naramnice, moško zlalo verižico, kravato, britev, moški poročni prstan, moške modne hlače, žensko zlato ovratnico in 86 dinarjev gotovine, tako da znaša skupna škoda približno 1000 do 1500 Din. Okolica Gornjega grada je sedaj gotovo pomirjena, ker se nahaja ta nevaren vlomilec zopet za močnimi zapahi. Blazno dejanje živčno bolnega Kamnik, 10. avgusta. Že dolgo časa je bilo opaziti na tukajšnjem prodajalcu sladoleda Grzinčiču Antonu, da trpi na živčni bolezni, kar je posledica težke operacije na hrbtenici in na nogi ter nešteto močnih injekcij, ki jih je dobival ves čas. Na glavnem trgu je imel včasih tudi stojnico za prodajo sadja, v jeseni pa je prodajal in pekel kostanj. Bil je v splošnem zelo razburljive narave. Na trgu je prodajal sladoled in mu je šlo najbolj na živce to, ker se mu je konkurent, neki bosanec Šerifovič Nazin, s svojim vozom postavljal vedno v bližino njega zgolj zaradi tega, da ga je dražil in razburjal. Ze v petek zvečer sta imela neko prerekanje, nakar ga je Šefirovič naklestil z gorjačo. V Grzinčiču je to kipelo vso noč in se ni mogel pomiriti. V svoji živčni razburjenosti je sklenil, da se mu danes maščuje. Da ni bil v normalnem stanju že spričuje to, da je dopoldne točno povedal svoj sklep mestnemu nadetražniku g. Pogačarju s pripombo, da čaka Šerifoviča in mu tudi pokazal nož. Nadstražnik je pomirjevalno vplival na Grzinčiča in ga spravljal domov. Ko je pa nadstražnik videl, da je Grzinčič vedno bolj razburjen, je poklical še tovariša gosp. Zobavnika in enega orožnika, ki so napravili na- črt, kako bi Gržinčiča najhitreje razorožili, da bi v svoji duševni zmedenosti res ne napravil kakega nepremišljenega dejanja. Cim so se organi javne varnosti približali in prijeli Toneta, da mu odvzamejo nož, je v tem momentu tudi proti njim pričel blazno udrihati z nožem, pri čemer je zadobil mestni stražnik gosp. Zobavnik težjo poškodbo na desni roki, da je moral iskati zdravniško pomoč pri g. dr. Polec Juliju. Grzinčič je hotel nato leteti dalje, a sta mu nadstražnik in orožniki zastavila pot pred Podgorškovo mesnico. Priskočil je na pomoč neki mesarski pomočnik, ki je za hrbtom krepko prijel blazneža in s tem pripomogel, da eo ga javni organi razorožili. Grzinčič se je ljuto branil, in sta bila pri tem tudi nadstražnik in orožnik nekoliko porezana po prstih. S pravili so ga s težavo v občinski zapor, da se pomiri in se živčni napad poleže. Vsi, ki Grzinčiča poznajo, morajo priznati, da ni bil hudoben in tudi ne podvržen alkoholu. Sočustvujejo pa z njim vsi, ker so prepričani, da je to storil v izbruhu živčnega napada, kar se mu je zadnje čase prav pogosto ponavljalo. Prav nič se ni temu čuditi, saj ni bil nič več kot desetkrat na operacijski mizi in neštetokrat v bolnišnici ter jo živčno popolnoma izčrpan. Edvard Vili. potuje po sledovih Riharda Levjesrčnega Namesto, da bi ise odpeljal po svoji stari navadi v razkošna letovišča na francoski revijeri, bo sedanji angleški kralj Edvard VIII. nastopil dalje križarjenje po dalmatinskih vodah. Kakor poročajo, se bo vkrcal na svojo jahto »Nahleen« v Dubrovniku ali v Šibeniku. Edvard VIII. ni prvi angleški kralj, ki bo stopil na ta zgodovinska dalmatinska tla. 2c dolgo pred njim je Iskal na dalmatinski nbah zavetja eden njegovih najslavnejših prednikov Rihard Levjesrčni. Ko se je s svoje križarake vojske vrača! iz Palestine v Anglijo, ga je silovit vihar zanesel na dalmatinsko obalo. Ob otočku Lokrumu pred Dubrovnikom se mu je razbila ladja in je s svojim spremstvom rešil na obalo. Na Lokrumu je še dandanes mala kapela, ki jo je Rihard Levjesrčni menda post? vi! v zahvalo za ra5:‘.c-. Ta mali otok, katerega danes poznamo kot tropski raj v bližini Dubrovnika, je služil marsikateremu dostojanstveniku za pribežališče in zatoči-ščešče. Tu je svoje madene tedn? preživel Maksimiljan Habsburški, brat cesarja Franca Jožefa, poznejši nesrečni meksikanski cesar. Zdaj pa bo vse te kraje obiskal sedanji angleški kralj, ki je znan v mednarodnem svetu kot velik športnik, glasovit državnik Njegova na- vzočnost bo v Dalmacijo privlekla tisoče in tisoče angleških turistov iz visoke aristokratske družbe, 6aj je znano, da angleški dvor, zlasti pa sedanji kralj popolnoma suvereno določa angleško modo v obleki in življenju. Kralja Edvarda VIII. bodo na njegovi poti po dalmatinskih vodah na jahti spremljali vsi njegovi najožji prijatelji, ki bi bili sicer njegovi gostje v Cannesu na francoski revieri. Jahta »Nahleen« je zapustila Southampton Neguševa preproga Londonska policija je prijela tri sleparje, katerim je uspelo, da so Londončane v nekaj tednih osušili za okrog 6000 funtov šterlingov, ali v našem denarju za okrog dva milijona dinarjev. Za to so izrabljali kaj posrečeno misel. V kako malo predmestno vilo. kjer prebivajo londonski bogati ljudje, je lepega dne prišel mož, ki je lastniku predlagal, naj kupi po izredno ugodni ceni preprogo, ki baje izvira iz cesarske palače v Addis Abebi. Mož je razložil natančno, kako je preproga prišla v London. Zahteval je za njo okrog 80.000 dinarjev, pa ne takoj. Bil je izredno prijazen in je pustil preprogo nekaj dni lastniku vile, da jo preizkusi. Čez dober dan je na vrata vile potrkal dostojanstven gospod, ki je trdil, da je slišal o nekaki neguševi preprogi, in je prosil, naj mu jo vsaj pokažejo, saj ve, da je ne bo sedanji posestnik dal iz Tok za nobeno ceno. Ko so tujemu obiskovalcu pokazali preprogo, je postal ves vzhičen in je hotel brezpogojno skleniti kupčijo. Na mestu je ponudil za preprogo 120.000 dinarjev. preteklo soboto. Med kraljevimi gotsti sta lord in lady Montbatten, lord in lady Brownlow, lady Cu-nard in grof Dudlec. Kraljevo osebno spremstvo tvorita samo en tajnik in en konjar. Kralj hoče v pristaniščih, kjer se bo jahta ustavila, ostati docela inkognito. 5 -V;* y 'M k , ' vi v Angleški kralj Edvard VIII., ki se je na svoji poti v Dalmacijo včeraj peljal skozi Ljubljano. Lastnik vile, ki preproge še ni plačal, se je dal takoj zapeljati, saj se mu je obetal kar aa lepem za razcunjeno preprogo dobiček 40.000 dinarjev. Zato je kupčijo kar sklenil. Neznani ljubitelj preprog mu je izstavil ček in dejal, da bo poslal po preprogo drugi dan. Še isti večer se je pojavil prvi prodajalec in je seveda dobil zahtevanih 80 tisoč dinarjev. Drugi dan je prišel sluga tujega ljubitelja in preprogo odnesel. Ko je pa čez nekaj dni lastnik vile rabil gotovino in hotel ček vnovčiti, se je izkazalo v banki, da ni nobenega kritja. Prišel je tako ob svoj denar in ob preprogo. Podobnih lastnikov vil je bilo v Londonu toliko, da so podjetni sleparji v kratkem času iztisnili iz njih dva milijona. Učitelj razlaga slovnico: »Rekli smo, da se samostalniki ženskega spola navadno končujejo na a. Recimo, kako se imenuje voditelj Indijancev, Pepček?« Pepček: »Poglavar.« Učitelj: »Dobro. Kako bi se tedaj imenovala njegova žena?« Pepček: »Paglavka.« Obdavčenje slavnih pokojnikov Amerikansko finančno ministrstvo je obiavilo seznam bogatašev, ki ne plačujejo davkov in ki pri davkih goljufajo. S to objavo se ie začel odločen boj proti milijonarskim prihuljencem, ki bi radi zastonj uživali svoje zlato. Davčna oblast je zlasti energično nastopila proti utajam pri davčnih napovedih, kakršne vrše člani težke oboroževalne industrije, ki v zunanjem svetovnem položaju strahovito služi. Tako so glavarja oboroževalne milijonarske rodbine Du Pond obsodili na 130.000 dinarjev kaz-j ni. Časopisnega kralja Williama Rondholpha Hear-sta pa zaradi utaje na pol milijona dolarjev. Hearst, , kakor znano podpira v sedanji borbi nasprotnike predsednika Roosewelta. Heanstova dolgoletna pri-ležnica Marion Davies, filmska igralka, je morala plačati 50.000 dolarjev. Še zanimivejši pa so podatki, katere navaja amerikanska vrhovna davčna uprava o tem, koliko davkov so amerikanski blagajni odnesli glasoviti mrtveci. Idvard Kreuger, vžigalični kralj in največji slepar 20. stoletja je osušil ameriško državno blagajno za tri milijone dolarjev, ker ie prehitre umrl. Zdaj teče tožba, da bi iz njegove zapuščine dobili to vsoto. Nič manj senzacionelna ne bo razprava, ki se bo v podobni zadevi, to je zaradi davčnih zaostankov vršila proti Charlesu Edisonu, sinu glaso-vitega izumitelja Thomasa Edisona. Ta je davčni , mošnji ostal dolžan 200 0000 dolarjev, i Tudi morilec Lindberghovega sinčka Bruno Haupttmann, ki so ga pred nedavnim umorili je kot lastnik garaže državno blagajno upilil za 9768 dolarjev ... Pot okoli sveta v 80 dneh Vsi poznamo Vernejevo povest pod tem naslovom, ki je pred desetimi leti tako potovanje opevala in risala kot nekaj rekordnega, nekaj velikega, nekaj kar spravijo skupaj samo časnikarji, če jim pri tem pomagata sreča in slučaj. Toda časi so napredovali z bliskovito naglico, tako da je rekordni recept Julesa Vernea že star in spada v muzej. Francoski pisatelj Jean Cocteau je prišel na izvirno in duhovito misel, da bi potovanje, kakršno si je zamislil francoski utopistični pisatelj, res naredil po njegovem vzorcu. To je bilo spričo današnjih prometnih možnosti kaj težko. Treba je bilo pot zavirati, da ni prišel prej ha cilj, kakor pa 6i je namenil. Cocteau je odpotoval iz Pariza 29. marca letos in se je odpeljal z ekspresnim vlakom proti Rimu. Šel je natanko tisto pot, kakor Vernejev de-| tektiv Phileas Fogg ter v glavnem uporabljal tudi ista prometna sredstva, v kolikor jih niso že nadomestili z novejšimi. Odpeljal se je. kakor rečeno, iz Pariza 29. marca in prispel zopet v Pariz na postajo Saint Lazare 20. junija ob 22. uri in dve minuti. Izbral je na svojem potovanju celo tisti dan, ki ga človek pridobi, če potuje okoli sveta od zahoda proti vzhodu. Kakor vemo iz Vernejevega romana, je Phileas Fogg dobil stavo samo zaradi te- mm Takole skače Amerikanec Owens čez zapreke. Slika prikazuje različne trenutke njegovega skoka Novo! Novo! F. M. Willam Das Leben narias der nutter leso 587 strani z mnogimi slikami, vezano Din 102— JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA r. z. z o. z. v Ljubljani i ga, ker mu je pomagal, ne da bi za to vedel, ta dan. Pač pa je Cocteau na tej svoji poti doživel poglavje, ki v Vernejevem romanu manjka: na japonskem parniku Kashima Maru se je srečal s slovitim filmskim igralcem Charliem Chaplinom in njegovo ženo Claudette Godardovo. Pot je pisatelja vodila čez Aleksandrijo, Aden, Bombay, Calcutto, Singapore, Jokohamo, Honolulu, San Francisco, Los Angeles, New York in spet v Pariz. Parlamentarni dobrotnik Angleška »neodvisna delavska stranka« ima samo štiri poslance. Smatrajo za svojo dolžnost »pobijati okorele predsodke« in prihajajo k sejam v navadnih športnih oblekah- A zadnjič, pri debati o nekem načrtu, je zahteval eden od njih besedo, da bi stavil svoj predlog. Parlamentski poslovnik določa, da se mora tak poslanec pokriti s cilindrom, kar opozori speakera na zahtevo. Ker niso imeli štirje »neodvisni« nobenega cilindra, so-si ga morali izposoditi pri sosedu na klopi. Ostali poslanci so začudeno gledali govornika v kockasti sivi obleki in pumparicah, toda s cilindrom na glavi. Prihodnji dan so dobili »neodvisni« zavitek z novim cilindrom, darilo nekega liberalnega poslanca. Pomerili so ga, se prepričali, da je dober za vse štiri in ga proglasili za last svoje stranke. V pismeni zahvali svojemu dobrotniku so sporočili, da bodo rabili cilinder samo v parlamentu, če se bodo prijavljali k besedi. Župnikova zadnja pot Abb6 Briches je več desetletij vodil župnijo Loretanske Marije v Arrasu na severnem Francoskem. Starinska cerkev stoji na griču sredi mesta in razsežnega pokopališča s 40 ii60Č grobovi. Med vojno je bil zastrupljen župnik z nemškimi plini-Hudo je trpel, a ni maral zapustiti službe. Sele lani so ga poslali zdravniki i^oro nasilno v pokr-j in na jug, ker je bil v življenjski nevarnosti. Naselil se je v Hyeresu, a se ni mogel navaditi Riviere. Ko mu ie p>ostalo zelo slabo, je sklenil, da ne bo umrl daleč od svoje cerkve. Pozno zvečer, ko so ga zapustili strežniki, je mukoma vstal iz postelje, pritaval do svojega avtomobila in z zadnjimi močmi pognal motor. Kljub težki bolezni je drvel skozi vso noč z brzino 120 km na uro in ob svitu dospel v Arras Ustavil se je pred župniščem, zatrobil in omahnil v sedež. Začuden cerkovnik, ki ie prihitel na signal, ga je odpeljal v bolnišnico, Kjer je zvečer tudi umrl. A izjjolnil je svojo zadnjo željo in je bil pokopan na svojem pokopališču ob cerkvi Marije Loretanske v Arrasu. Vitamin »E« Vsi lastniki zverinjakov in cirkusov vedo, kako težko se plodijo v ujetništvu divje živali. Samice doživijo navadno splav več mesecev pred potekom nosne dobe. Izjemoma normalni mladiči so zapisani nagli smrti- Raziskovalci so že predlani ugotovili, da piovzroči ta jx)jav nedostatek onega vitamina »E«, ki je značilen za hrano pfMtih,.ži/ vali. Našli so ga predvsem v rastlinah: v- zuu. Jco. ruzi, tako zvanih ameriških lešnikih (arachiijf In se ga je naposled posrečilo izločiti v brezprimesni kemični obliki. Takoj nato je pričel prol. ^Utb^jij, ravnatelj pariškega zoološkega vrta Viricenues,' z dolgoltnimi poskuki. Dodajal je živalski hrani določene količine vitamina »E«. Dosegel je sijajni usf>eh. Od lanskega novega leta je dobil njegov zavod nepričakovan prirastek in sicer: dva kenguruja, 4 zebre, 1 tipara, 9 levov, 3 tigre, 3 pantere, 1 ameriškega sivega medveda (grisly) in 6 velikih abesinskih opic (hamadrilov). Vse živali so zdrave. Neka radovedna dama je vprašala slovitega angleškega satirika Shavva, odkod zajema tolikšno bogastvo dovtipov in paradoksov. »No, duhovitost je čisto enostavna reč,« ji odvrne Shaw dobrodušno. »Kakor je znanost dokazala, imamo pojav smeha pripisovati pretresu trebušne prepone in trebušnega mišičevja. To znanstveno izsleditev sem izkoristil pri svojem duhovnem ustvarjanju. Kadar želim napisati kaj smešnega, sedem lepo za mizo in začnem s trebuhom delati razne krčevite zgibe in kmalu mi je glava polna humorja in dovtipov.« Naročajte ffSlov. dom"! 23 Zeleni pekel Ko smo prišli mi tja, je stala in sc naslanjala na hišo iz brun, ki je bila ometana z ilovico. S kosom palmovega lista si je hladila noge. Očitno je bila zelo plaha, zakaj umaknila se je takoj. Toda, ko smo se 10 minut pozneje spet prikazali, smo doživeli največje presenečenje v svojem življenju. Preprosta srajca je bila zamenjana z živahno zeleno modno stvaritvijo, ki se je ostro odražala qd barve njene kože. Proti nam je žarela poceni angleška tkanina. Toda zdelo se je, da je dekle s tem docela zadovoljno, zakaj na njenem izdatno, vendar neenakomerno s pudrom pokritem obrazu, se je blestel prikupen, toda bedast smeh. Pogledi, katere je metala Bee-Masonu, niso puščali nobenega dvoma več o tem, koga si je izbrala. Urio in jaz sva trdila, da gre za samo in zgolj čisto vljudnost. Najin tovariš pa nam je razjarjen pripovedoval, da je ta j dama sposobna in da bi ta znala zadaviti odraslega moža. Da, naš namen, da bi noč prebili v Gaibi, je pripisoval temu, češ, da smo mi nanj ljubosumni. Zaradi tega smo se podvizali, da smo na ladjo pritrdili velik plitev splav. Naš strojnik je medtem nekje izvohal njegovo ženo, ki je bila okrogla kakor jajce in je imela zamorske ustnice. Pogled na jezero, ki je postajalo pod udarci zapadnega vetra vsako minuto nemirnejše, ji je vlival strašno bojazen v srce. Toda kljub temu se je branila, da bi ga zapustila. Z našega mesta smo videli na drugi strani jezera grebene valov, ki so bili kronani s peno in so v enoličnem besu drveli nad nas. Ocean je gotovo ležal daleč nad tisoč kilometrov stran. Na človeka je učinkovalo vznemirjajoče in neprijetno, ko je sredi pragozda zagledal nešteto kvadratnih kilometrov, pokritih z belogrivnimi vodnimi konji. Bee Masonu in meni, ki sva bila edina navzočna Evropejca, so naložili nadzorstvo nad blagom in nad pol ducata domačinov. Okrog 3. smo odsopihali, ob predgorju nas je skozi spremljalo smehljajoče se pozdravljanje njegove hčere. V začetku je šlo vse dobro. Kljub previsoki obteženosti je barka naglo napredovala. Bili smo si v svesti zmage, zato smo krenili v razburkano vodo. Taki viharji na celinskih jezerih so lahko pogosto zelo nevarni, o čemer vedo povedati ljudje ob Ženevskem jezeru. Veter samo nenadno sune in vozila, ki so namenjena na travnate ribnike, leže namah postrani na valovih, ki jih premetavajo sem in tja. Tu nam je pa grozila še vrhu tega nevarnost od piranh, ki bi nas takoj raztrgale na kosce, če bi se barka potopila. Ostra neprijetna črta je ločila mirno vodo od valov. Prehod je bil tako neposreden, da je barka že plesala, kakor orjaška teniška žoga, medtem, ko je krmilo drselo po vodi še kar enakomerno. Prihodnji trenutek pa smo se nahajali že sredi boja. Indijanci, ki so bili napol blazni od strahu, so se že pripravljali, da bodo splavali nazaj na breg. Bee Mason, drzni mornar, ki se je naučil tega posla na severnih jezerih, je prevzel poveljstvo nad splavom. Z angelskim obrazom je sedel pri krmilu in nam klical krepko mornarske besede in kletve. Zaradi tega izrečnega povdarjanja sem nagnal domačine v kot ter pritrdil varnostno jadro. Jezero je bilo zdaj tako razburkano, da se je val za valom razlival čez barko. Valovi so spravljali vso našo ladjo od kljuna do krmila pod vodo in motor je utonil. Veter nam je prinašal boječe otožne klice strojnikove žene, ki je neprestano pošiljala molitve v nebo in klicala neštete svetnike na pomoč. Upala je, da bo zadela enega, ki bo mogel škodo spet popraviti. Nad našimi glavami so žvižgaje švigala imena Jožefa in Marka in Pavla in Remigija in Mamerta in izginjala, kakor odstreljene krogle. Veter jih je nosil v smeri proti predgorju. V vedno krajših presledkih so tem imenom sledila druga neznana, tako, da se je nazadnje zdelo, da je vse ozračje napolnjeno z neskončnim številom svetnikov. Res, bilo je komaj še mogoče vse to prenašati. Medtem pa je iznajdljivi Bee Masonov um zasnoval načrt, ki naj bi moje, za brodarstvo neizvežbane roke razgibal za delo. Ker se bar- ka ni več premaknila in ker sem se jaz valjal po vodi kakor delfin, mi je velel, naj zaščitno platno spremenim v jadro, s katerim bova najine prijatelje zvlekla v varno luko. Na tisto, kar je sledilo, se komaj še malo spominjam. Temno, toda z nekim veseljem se spominjam, kako sem domačinom potegnil pasove s hlač, da bi z njimi pritrdil jadro na jambor. To je bilo potrebno zato, da ne bi jadra odnesel veter. Spominjam se števila rumenih obrazov, ki jih je spačil strah. Spominjam se tudi, kako sem se sam z zobmi in z nohti krčevito oprijemal, ko je splav suvaje lezel po valovih. Bee Mason je nenadno nekaj zaklical, da sem hitro pogledal. Barko je nekaj čevljev od nas gnalo naravnost proti nam. Pograbil sem kol in zarjovel Indijancem, naj store isto. Nenadno sem pa planil v glasen krohot. Šest parov hlač je zdrsnilo z njihovih ledij’ in se spustilo v razmetanih kupih k njihovim nogam, K sreči je strojnikova žena molila z zaprtimi očmi. Kljub pričakovanju se je zdaj jadro izkazalo. Lepo urejena procesija, pri kateri je voz zavzel mesto konja, je pobožno romala v zavetje za dolg jezik kopne zemlje. Tam v mirni vodi je pritisnila do Urrija skupina jeznih domačinov, katere strah dela predrzne. Med preklinjanjem so izjavili, da rajši pretrpe suho smrt na kopnem, če je treba tudi pod tigrovimi kremplji, kakor pa da bi se še enkrat približali strahotam »belih konj«. Beli konji so bili zanje razburkani valovi. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik «b 12 MoseSna naroSnina 12 Din, za- inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/TIL Telefon 2994 in 29% Uprava: Kopitarjeva b. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiče k.