OB 1. MAJU PRAZNIKU DELA
Ljubljanski delavci med NOB
Pred drugo svetovno vojno v centru me-sta Ljubljane ni prevladovalo industrijsko delavstvo, kajti z izjemo tekstilne toyarne Hribar, kartonažne tovarne Bonač in po-djetij Mestne občine Ljubljanske ni bilo večjih industrijskih obratov. Zato pa so imeli toliko več zaposlenih obrtniki, med katerimi so izstopali predvsem kovinarji, krojači in čevljarji.
Leta 1941 so v obeh tovarnah ustanovili od-bora OF, ki sta kasneje, v letu 1942 prevzela tudi naloge odborov Delavske enotnosti (DE). Največ podatkov o delovanju delavstva v OF in DE imamo iz tovarne Hribar, današnje Pleteni-ne, kjer je bilo leta 1941 zaposlenih 158 delav-cev. Razen dveh delavk po italijanski okupaciji nihče ni sodeloval v fašističnem poučnem in zabavnem krožku Dopolavoro. To je bila tudi želja lastnika Petra Hribarja. Maja 1941 se je v tovarniški barvarnici sestalo okrog 15 delavcev. Sestanek je vodil Zadravec, s »terena«, ki ni bil zaposlen v tovarni. Prisotni so vodstvo OF za-upali Polonci Čuda, delavki v tovarni. Rojena je bila 1905 v Slapah. Imela je sina in hčerko. Februarja 1943 je-bila prvič aretirana in poslana v internacijo. Po kapitulaciji Italije se je vrnila in se zaposlila v tovarni, toda ne za dolgo. Črna roka jo je 23. novembra 1943 umorila v Šmart-nem ob Savi. Poleg nje je črna roka imela na vesti še Janeza Jurco in Matija Rejica, Gestapo pa Elo Potušek. V partizane je šel že jeseni 1942 Franci Kuntarič. V tovarni so imeli dve desetini Narodne zaščite. Z OF je sodelovalo približno 75% delavcev. Drugi so bili neoprede-Ijeni ali pa so sodelovali z belo gardo, ki jo je vodil Ivan Jerančič iz Vevč.
Z namenom, da bi okrepilo vodilno vlogo delavskega razreda v OF, je vodstvo narodno osvobodilnega gibanja 7. novembra 1942 v Ljubljani pri Žnidaršičevih v Ipavčevi ulici 6 sklicalo konferenco, ki jo je vodil Boris Kidrič. Takrat se je konstituirala v glavni odbor DE ter sklenila izdajati časopis Delavska enotnost. Ko-nec leta 1942 je bila ustanovljena okrožna par-tijska komisija DE za Ljubljano, mesec kasneje pa še okrožni odbor. Konec marca 1943 je bilo v Ljubljani že 38 odborov DE, med njimi tudi v centru mesta. Rajonski odbor DE Center so sestavljali Rode ter Franc Reberšek-Tine in
Franc Magolič-Tone, (oba čevljarja pri mojstru Sajevicu na Novem trgu 5 in Romana Hrovatin--Ruža.
V rajonu Poljane sta vodila odbor DE Jože Pekolj-Brdavs in Matija Ross-Miklavž, člana rajonskega komiteja KPS. Junija 1943 so bili Ross, Reberšek in Magolič vključeni v okrožni odbor DE za Ljubljano. Potem, ko je v septem-bru istega leta Ross padel pri prehodu žice okoli mesta, Pekolj pa odšel iz Ljubljane v parti-zane, kjer je bil kmalu ubit, je do aretacije 9. 11. 1943. vodil DE na Mestni občini Ljubljanski in v Poljanah Edvard Prodan.
Po aretaciji in umoru okrožne sekretarke DE Marije Vajšelj-Darje je septembra 1944 okrož-na sekretarka KPS Ljubljane Leopoldina Meki-na hotela preko Martina Goriška-Venclja in Danila Puca-Hrasta organizirati v DE delavce pri obrtnikih, preko Janeza Porente pa v tovar-nah. Veza med njimi je bila Macarolova-Lada, ki je imela povezavo tudi s Francetom Sitarjem, ki naj bi dobil zveze z delavci v mestni plinarni in elektrarni. Toda 6. januarja je bil aretiran.
Lojz Tršan