Izhaja vsak Četrtak
(JREDNISTTO IN UPRAVA; Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Poit. čekovni račun: Trst, St. 11 /6464
Poštnina platana v gotovini
Posamezna št. 2B. Ur
NakOCNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru
Spedlzion* in abb. postale I. Kr.
ŠT. 112
TRST, ČETRTEK 12. JULIJA 1956, GORICA
LET. V.
PO IZJAVI AVSTRIJSKEGA KANCLERJA RAABA
Kratkovidno omalovaževanje narodnih manjšin
»Pohod v narodno smrt" - Spori s sosedi so neizogibni
Vprašanje nemške manjšine na Južnem Tirolskem grozi iznova zabloditi dobre odnose med Avstrijo in Italijo.
Povod je -dal zunanji minister Martino svojim govorom, ki ga je imel 14. junija v rimskem parlamentu. Mi nismo nikdar trdi li —f je relkel — da se Avstrija »ne sme zanimati«, kako je bila izvedena pogodba Gruber - De Gasperi o zaščiti nemško* govoreče manjšine na Južnem Tirolskem. Vendar je Italija pogodbo »po 'duhu in črki« že popolnoma izvedla in to so nam pred kratkim priznale same »vodilne osebnosti avstrijske politike.« Očitki, !ki nam jih delajo razni avstrijski listi in »predstavniki tirolskega nacionalizma«, češ da pogodbe nismo izpolnili, so zategadelj »povsem neutemeljeni ter jih je treba brez omahovanja odbiti.« Italijo prekinja »zavest* da je svoje mednarodne obveznosti pošteno izvršila.«
Te besede zunanjega ministra Martina so naletele na splošen oidpor v avstrijski javnosti. Izrečene so bile namreč skoro v istem času, ko je občinski svet v Bocnu odbil zahtevo manjšine, da mora novi poveljnik on-dotne mestne policije obvladati poleg italijanščine tudi nemščino. Malo prej je pa vladni komisariat prepovedal zvezi južnoti-rolskih gluhonemih se posl užiti nemščine v dopisih z oblast vi. Ravno tako so zahtevali od vodstev nemških šol, da si morajo med seboj dopisovati izključno v italijanščini.
In vse to se je zgodilo kljub sporazumu Gruber - De Gasperi, ki v 1. členu poudarja, da sta na Južnem Tirolslkem »nemški in italijanski jezik v javnih uradih enakopravna.«
»POHOD V SMRT«
Vendar se spor, ki razdvaja Avstrijo in Italijo, ne tiče samo jezikovne enakopravnosti, temveč je neprimerno globlji.
Pogodba GrubeT - De Gasperi, sklenjena pred 10 leti v Parizu, je imela kot poglavitni namen zagotoviti nemški manjšini v mejah Italije varen in nemoten narodni obstanek. V ta namen so podpisniki sklenili dati Južnim Tirolcem avtonomijo. Manjšina naj sama upravlja svojo zemljo.
Prvi udarec, ki ga je De Gasperi zadal katoliškim Južnim Tirolcem, je bil v tem, da je njihovo ozemlje ulpravno združil si Tridentinsko, tako da so v novi avtonomni deželi poslali Nemci manjšina brez vpliva. Namesto Južnih Tirolcev so dobili torej avtonomijo tridentinski Italijani. Tako je De Gasperi speljal na leid manjšino in Avstrijo. Kar je dal z desnico, je vzel z levico, kakor delajo čarovniki.
Še hujše je pa naslednje. Ko je Mussolini spoznal, da Južnih Tirolcev ne more potujčiti, je začel ustanavljati z davčnim denarjem
v deželi velikanska industrijska podjetja, s katerimi so prihajali od vsepovsod tisoči in tisoči tujih delavcev, uradnikov, obrtnikov in trgovcev. Z umetno kolonizacijo naj se spremeni Južni Tirol v pretežno laško deželo, v kateri domačini ne bodo imeli nič več odločati.
Ko je Gruber podpisoval 1. 1946 z De Ga-sperijem pogodbo, mu niti v misel ni seglo, da bi demokrščanslka Italija .mogla nadaljevati to nasilno in nemoralno fašistovsko politiko. Toda mož se je temeljito motil.
De Gasperi je politiko kolonizacije še zaostril ter na cedi črti Mussolinija posekal in nadkrilil. Od 1. 1946 do 1952 je naselil na Južnem Tirolskem nič manj ko 50.000 Italijanov.
Uspehi politike Ikolonizacije so najbolje razvidni iz številk. Ko je Italija 1. 1918 zasedla Južni Tirol, so bili v deželi 3 odstotki Italijanov, decembra 1. 1951 pa že 36 odstotkov, to je več ko ena tretjina prebivalcev. Ob prvih volitvah v rimski parlament
1.	1921 niso dobili Italijani niti enega glasu. Ob deželno-zborskiih volitvah 1. 1952 pa že 40 odstotkov.
Njihovo število je medtem seveda naraslo. Ce se bo vseljevanje tujcev nadaljevalo z enako močjo kot doslej, bo Južni Tirol po mnenju strdkovnjakov v enem desetletju dežela z italijansko večino. Sedanji razvoj dogodkov so Avstrijci označili za »pohod v narodno sm.rt.«
Odgoi/or kanclerja Julija Raaba
Vse te stvari so seveda znane nemški javnosti in O' njih je natančno' poučena tudi avstrijska vlada. Vsakdo ve, da taika »zaščita« manjšine ni mogla biti smisel in cilj Gruber De Gasperijevega sporazuma.
Izjava ministra Martina, da je Italija pošteno izpolnila vse svoje obveznosti do Nemcev na Južnem Tirolskem, je zato vzbudila razumljiv odpor v Avstriji. Kancler Raab je odgovoril Rimu najprej s tem, da je imenoval dr. Gsiohnitzerja za državnega tajnika z nalogo, naj se bavi z razmerami na Južnem Tirolskem, nato je pa Raab v dunajskem parlamentu še uradno zavrgel Martinove trditve.
Italija — je relkel — ni niti po črki niti po duhu izpoilnila vseh dolžnosti, ki jih je prevzela v pariški pogodbi. Nemški manjšini naj zajamči narodni obstanek tako, kakor je naredila Švica s svojimi raznimi narodnostnimi sikupinami. Svojega »južnega soseda« je pozval, naj stopi v pogajanja ter reši vprašanje v pravičnem, res »evropskem duhu.«
Še bolj jasen je pa bil novi podminister Gschniitzer. V dunajskem listu Neuer Kurier je priobčil članelk, v katerem odločno zanika, da je vprašanje Južnegai Tirola zgolj »notranja zadeva Italije.« Avstrija nima samo pravice, da se za vprašanje »zanima«, tern-\eč laluko od rimske vlade zahteva, naj pogodbo po črki in duhu natančno izvede. Pariški sporazum je bil sklenjen zaradi pomi-rjenja Evrope in zategadelj ima »Evropa pravico in celo dolžnost«, da med Italijo in Avstrijo posreduje, če bi obe državi ne mogli sami rešiti spora. Iz tega vidimo, kam meri avstrijska politika.: v skrajnem primeru bo Dunaj predložil južnotirolslko vpraša-
nje
be.
v pretres podpisnikom mirovne pogod-
»UMAZAN KOS PAPIRJA«
Ravno tako kakor pogodba Gruber - De Gasperi je bil tudi londonski sporazum z dne 5. oktobra 1954 sklenjen zaradi pomirjenja Evrope v njenih važnih predelih ob Jadranu. To je bil edini vzrok, da mu Sovjetska Rusija ni ugovarjala, čeprav so ga podpisale samo Velika Britanija, Amerika, Italija in Jugoslavija brez pristanka Sovjetske zveze.
Toda kaj se je zgodilo? Od podpisa sta pfetekli že skoro 2 leti, a italijanski parlament še vedno ni odobril ali ratificiral te mednarodne pogodbe. Njeno besedilo ni še bilo objavljeno v Uradnem listu in je zato za državna oblastva neobvezno. Pravice, ki jih pogodba jamči tržaškim Slovencem, so ostale izvečine prazne obljube, medtem ko je sikoro vsa protislovenska fašistična zakonodaja — 13 let po padcu Mussolinija — še vedno v veljavi.
To se je najibolj očitno pokazalo prejšnji teden na sodni razpravi proti odgovornemu uredniku Primorstkega dnevnika, ko je obtoženec zahteval, naj mu predložijo v smislu Posebnega statuta obtožnico, v slovenskem prevodu ter imenujejo slovenskega tolmača, ker namerava govoriti pred sodnijo v svojem materinem jeziku.
Predsednik je odvrnil, da so zanj še zmerom v veljavi zalkonski predpisi iz časa fašizma, in dodal: »Za sodišče je londonski dogovor kos umazanega papirja brez vrednosti in nič več, ker ga ni nikoli naš parlament ratificiral .a
Razlika med nami in Južnimi Tirolci je
(nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
SPOR MED NEMČIJO IN JUGOSLAVIJO
Nastal je zaradi tega, (kler je maršal Tito v Moskvi izjavil, da imajo Nemci sicer nesporno pravico se združiti v eno državo, a da naj se zedinjenje izvTŠi na ta način, da se Zapadna in Vzhodna Nemčija med seboj pomenita, kako bi se dalo to uresničiti. Tito ge je s tem postavil na stališče Moskve cer prišel v spor s kanclerjem Adenauerjem-.
Ta namreč trdJi, _da komunistični voditelji v Vzhodni Nemčiji niso prišli na oblast po volji ljudstva, temveč le s pomočjo sovjetskih bajonetov ter da zato ne predstavljajo nemškega naroda. Kdor njihovo vlado prizna, s tem Zapadna Nemčija takoj pretr-že diplomatske odnose.
Zunanji minister Popovič je sicer izjavit, da Jugoslavija nima namena priznati vzhodnonemške komunistične vlade in zato ho Adenauerjev veleposlanik ostal v Beogradu, vendar so v Bonnu kljub temu na Tita hudi in so pokazali to tudi v dejanjih: nemški parlament, ki bi moral te dni potrditi sporazum o> izplačilu vojne odškodnine, ki jo je Nemčija dolžna Jugoslaviji, je odobritev demonstrativno odložil,
Jugoslavija je s tem pTecej oškodovana, Ifcer bi bila morala prejeti že jeseni prvi obrok od Nemčije.
Tako bi: bili Nemci vsaj deloma začeli popravljati ogromno škodo, ki jo je Hitlerjeva vojska s svojimi tatvinami, ropi' in razdejanji povzročila jugoslovanskim narodom.
V Beogradu izjavljajo, da se bodo Adenauerju uprli, toda kdo ve. kako se ho stvar končala.
V VLADI ŠKRIPA
Pristaši vladnih strank se, kakor kažejo dogodki, ne drže navodil svojih vodstev, naj se pri sestavi občinskih uprav ne oslanjajo niti na levico niti na desnico.
Rimski demokristjanski župan Tupini je bil spočetlka izvoljen z glasovi fašistov in monarhistov in je moral zato odstopiti, toda drugič je bil spet izvoljen s pomočjo fašistov. V Milanu je istočasno bil izvoljen za župana vladni socialni demokrat Ferrari z glasovi komunistov in iz odbora so izpadli demokristjani. Sedaj zahteva Kršč. demokracija, naj Ferrari odstopi. Slične stvari so se dogodile v Genovi, v Benetkah in številnih drugih občinah.
Vladne stranke so torej nesposobne držati na- uzdi svoje somišljenike. Iz tega se utegne izcimiti kriza Segnijeve vlade.
POTRES NA GRŠKEM
Grčijo je pred dnevi zadela huda nesreča. Potres je zajel okoli 30 Egejskih in Dode-kanešlkih otokov in na njih porušil približno 2000 hiš. Pri tem se je razburkalo in dvignilo morje ter preplavilo polja in vinograde. Najhuje je udarjen otok Santorin, kjer je prišlo ob življenje 54 oseb. Umrle so sko-ro same ženske in otroci, ker so moški med 'potresom delali nai polju.
Ponesrečencem sta prihitela n® pomoč grška vojska in mornarica, ki prinaša prebivalstvu šotore, hrano in celo vode, ker je potres 'pokvar.il tudi vodovode. Ljudje žive
v velikem strahu in nočijo pod milim nebom, saj so na Santorinu ugotovili v ponedeljek kar 257 novih potresnih sunkov. Nesrečnikom nudita pomoč tudi brodovji Amerike in Velike Britanije.
POZIV TURISTOM
Bocenski dnevnik Dolomiten je pred dnevi pozval nemške potnike, ki prihajajo na Južno Tirolsko in v Trbiž, naj vso .dobo svojega; bivanja »ne razumejo« nobenega drugega, jezika kot nemščino. Če prodajalec ne zna nemški, naj ostanejo »ušesa in mošnjički« nemških turistov »zaprti.« II Piccolo pravi, da je s tem proglašen bojkot zoper laške trgovce na Južnem Tirolskem.
Tudi iz tega spoznamo, kako se narodnostna borba v manjšinskih ozemljih Italije vse bolj zaostruje.
BOJI V CIPRSKIH HRIBIH
Angleži so zadnje tedne poslali v borbo proti gršlkim upornikom na Cipru 10.000 mož, misleč, da bodo' s tem zadali puntarjem smrtni udarec. Voditelj odporniškega gibanja Digenis je pa izjavil v atenskem nedeljskem časopisju, d® Angleži niso dosegli svojega namena: v borbah so uporniki zgubili 11 mož, redna britanska vojska pa najmanj 37. Ta izid imenuje Digenis zmago ciprskega ljudstva, ki bo nadaljevalo boj proti tujcem.
OBVEZNA VOJAŠKA SLUŽBA
Nemški parlament je po 16-urni živahni razpravi sprejel v soboto zakon, po katerem ‘o vsi moški od 18. do 45. leta starosti dolžni služiti v vojski. Za zakon je glasovalo 270 poslancev, proti 166.
Zapadna Nemčija je spočetka nameravala sestaviti vojsko iz prostovoljcev, a je šla sedaj ikorak dalje ter se vrnila k splošni vojaški obveznosti. Prva dva letnika 1937 in 1938 bodo vpoklicali aprila prihodnjega leta.
Ko bo Nemčija imela 5pet dobro izvežba-no armado, opremljeno z najmodernejšim ameriškim orožjem, bo tudi njen politični vpliv v svetu silno zrastel. Sovjetska Rusija je hotela to preprečiti, pa se ji ni posrečilo.
SOVJETSKO LETALSTVO
Načelnik glavnega stana ameriškega letalstva general Twining je po povratku iz Rusije poročal Eisenhocverju in drugim vojaškim poveljnikom, kaj vse je videl v Sovjetski zvezi. — Vodili so me okoli — je rekel a mi niso pokazali vsega, kar bi si rad ogledal. Sovjetsko letalstvo je po številčni moči že enalko ameriškemu, vendar je ameriško po kakovosti boljše in zato še zmerom prvo na svetu.
FILM ZOPER STALINA
Voditelji Sovjetske zveze so poslali v ho j proti pokojnemu Stalinu tudi film. V kinematografih gledajo sedaj ljudje »Nesmrtno posadko«, kjer je opisano prodiranje Hitlerjeve vojske v Belo Rusijo 22. junija 1941.
V filmu se vidi, kako so Nemci drveli v notranjost dežele, ne da bi kjerkoli naleteli na odpor. Sovjetska Rusija je bila za napad popolnoma nepripravljena, za kar je nosil izključno odgovornost Stalin.
H AMM ARSK J O LD V BEOGRADU
Glavnli tajnik .Združenih narodov Ham-marekjold je prispel v torek popoldne na posebnem letalu z Dunaja v Beograd, kjer se je sestal z Edvardom Kardeljem in maršalom Titom. Odtod odpotuje v Jeruzalem in nato v prestolnico Egipta Kairo.
ČEŠČENJE OSEBNOSTI
Ko je bil Stalin živ, je po njem nosilo ime 80 mest. Zdaj so jih začeli prekrščevati in eno je že dobilo ime po Hruščevu. Po Molotovu se imenuje 35 krajev, po Kagamoviču 31, Vorošilov jih ima 24, Mikojan pa 8.
Nekdo je predlagal, da bi vsaj 10 let po smrti ne smeli nobenemu politiku postavljali spomenikov niti po njem imenovati krajev in ulic, da jih ne bo treba prehitro prekrščevati. Prav ima!
VELIKOMESTNI ROPARJI
V Njujorku je bogata gospa Weinberger pustila enomesečnega dojenčkJai za trenutek n® vrtu. Ko se je vrnila, je našla namesto otroka v vozičku listek: »Položite jutri do desetih k drevesu 2000 dolarjev. Če obvestite policijo, bo otrok umorjen.« Obupana mali je kljub temu tekla na policijo in nato celo po televiziji prosila roparje, naj ji sinčka vrnejo. Denarja bo dala, Iklolikor hočejo. Ko je to izgovorila, se je od slabosti zgrudila kot mrtva na tla.
Še isti dam je staršem telefoniral neznanec: »Ker ste obvestili policijo, čakajte, dokler stopim z vami v stik. Otrok je zdrav.« O dogodku piše svetovno časopisje, starši pa trepetajo od strahu za življenje sinčka.
SAMO ČEVELJ JE OSTAL
Znani ameriški učenjak Benjamin Kim-brig je prejšnjo soboto delal poskuse z atomsko gonilno silo, ki naj bi v bodoče nosila letala z zemlje na mesec in druge planete. Pri poi/lkusih razvijajo vročino, ki doseže več tisoč stopinj nad ničlo, kajti bodoča raketa bi morala preleteti 27.000 km na uro. Med delom je prišlo do eksplozije in 51-letnega znanstvenika je razgnalo na neštete mrvice, drobne kot prah. Pozneje so našli na strehi bližnjega poslopja le en učenjakov čevelj.
POSLEDICE VOJNE
Ameriška vojska, ki je dolga let® držala Nemčijo zasedeno, je pustila za seboj 67.000 nezakonskih otrok.
Lahkomiselni vojaki se niso' niti za to' brigali, da bi plačevali vzdrževalnino. Sedaj ko je Nemčija postala spet neodvisna država, je pa zapihal nov veter: od vseh strani se oglašajo mla.de matere in tožijo za vzdrževalnino. Pobje se praskajo za ušesi, ker bodo morali plačevati za prejšnjo objestnost.
KDO BO ŽUPAN V TRSTU
V torek se je prvič sestal novi tržaški mestni svet. Kršč. demokracija je za župana spet predlagala Bartolija, toda od 60 svetovalcev jih je glasovalo zanj prvič le 20, drugič 21. Ker ni noben kandidat dosegel večine, so preložili volitev na prihodnji torek. Tedaj bo- po zakonu izvoljen za župana tisti, ki ho imel največ glasov, četudi ne bi imel na svoji strani večine svetovalcev. Ni torej izključeno, da postane župan spet osovraženi Bartoli, vendar si je težko misliti, kalko bo mogel vladati samo z manjšino svetovalcev.
Ill«r/C«32fl»0
SV. KRiZ NAD JESENICAMI: NARCISE
BESEDE PIJA XII.
Papež je sprejel odposlanstvo zdravnikov in strežnikov milanske mestne bolnišnice in jih opomnil, »da bolniki zainje ne smejo biti stvar ali kvečjemu zanimiv slučaj«, zakaj po krščanski ideologiji je v vsalkiem trpečem človeku na skrivnosten, a resničen način navzoč sam Kristus. Če bomo taiko gledali na bližnjika, tedaj bolniki ne bodo imeli le zračnih sob in udobnih postelj, temveč živeli tudi v ozračju prisrčnosti in pravega miru.« Taka je šele res krščanska bolnišnica.
USODNA BELEŽNICA
Velikopotezna kupčija z mamili, v kate-i(oi so* Izapileteni člani »najvihjjjjh« rimskih (krogov, je prišla na dan zaradi neprevidnosti glavnega organizatorja Maksa Mugna-nija. Mož je bil pozabil zakleniti v varno blagajno 'bedežmico, kjer so bila napisana imena in naslovi njegovih odličnih odjemalcev. Dal je knjižico lepo v žep in tu jo. je iztaknila rimska policija. V njej so bila imena kot: knez Lodovico Lamte, prime Giuseppe Pignatelii, vojvoda Auigusto Torlonia, mejni grof Emanuele De Seta itd. Sami plemenitaši in sprijenci.
ZDAJ BODO PLAČALI
Peter Poujade, ustanovitelj velikega francoskega gibanja »proti davkom«, je bil od pariškega sodišča obsojen na 200.000 frankov globe, češ da je hujskal ljudi, naj ne plačujejo državi predpisanih davlklov. Z njim je bil obenem obsojen ves izvršni odbor stranke. Zdaj bodo torej poleg davkov plačali še globo.
VSE JE POSKUSILA
V avstralskem mestu Melbourne je te dni umrl 84-1 etni Bill Edvards. Mož je v življenju poskusil vse mogoče obrti. Bil je vojak v vojni proti Burom, potem raznašalec časnikov, ravnatelj hotela, poljedelec, učitelj psov, milijonar in nato berač in navsezadnje protestantski pridigar. Ob njegovi smrti se je povrhu izkazalo še to, ni bil niti mož, ampak — ženska.
ČASTNA ČLANA
V Italiji obstoji tudi Zveza plešcev, ki šteje trenutno okrog 1000 udov. Pred kratkim je na svojem letnem občnem zboru v Milanu sklenila imenovati za častna člana društva predsednika Eisenhovverja in Nikito Hruščeva. Geslo zveze se glasi: »Pleše vseh dežel, združite se!«
Magazin angleškega blaga
SKLADIŠČE:
Trst-Ul. S. Nicolč 22 Telefon štev. 31-138
liihtflubi |
AAAA/WAA/A\AA\AAAAAAi\AAAAAA\AAAAAAAAA/AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/AAA/\AAAA/WVVW
Obračajte se na nas osebno ali pismeno.
Prinesite ta oglas, imeli boste poseben popust.
Z NAKUPOM DOBREGA BLAGA PR1BRANITE DENAR!
Prodaja na debelo in na drobno vsakovrstno originalno ANGLEŠKO IN NACIONALNO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE PO NAJNIŽJIH CENAH. 6&i£čUe
LE 5 DNI NA TEDEN
Kratkovidno omalovaževanje narodnih manjšin
ODLOČNA OKT A VIJ A
Prejšnjo soboto si je 75-letna Oktavi j a Fortuna ogledovala na stojnicah v Bocnu bluze, da bi si eno kupila. Kar naenkrat začuti na hrbtu rahel pritisk in se ozre. Mimo uje je šel črnolas mladenič. Šele ko je segla
v žep in videla, da ji je zginil denar, sc ji je posvetilo: brž je stopila za njim in ga obsula s krepkimi zaušnicami in prepričljivimi brcami. Tatinski poba iz srednje Italije je spustil na tla denar in hotel zbežati, a je bilo prepozno. Dali* so ga pod Ikiljuč.
Najnovejši izumi so delo v podjetjih tehnično že tako spopol-nili, da opravljajo namesto človeka čedalje več dela sami stroji. To je tako imenovana avtomatizacija.
Da bi tega podjetja ne izkoristila ter odpuščala delavcev iz službe, so v nekaterih državah že uredili stvar tako, da so krajšali delovni čas, a pustili nameščencem iste plače. Ljudje delajo na teden le 5 dni, ob sobotah in nedeljah pa počivajo. Zdi se, da- bo 5-dnevni teden kmalu povsod v industriji zmagal.
Avstrijski, minister prosvete Drimmel pripravlja sedaj zakon, po katerem naj bi se tudi v šolah zaključil pouk v petek. Sobota in nedelja naj bi bili za učence in šolnike prosta dneva.
Nadaljevanje s 1. strani
torej v tem, da veljavnosti Gruber - De Ga-sperijevega sporazuma nihče ne izpodbija, temveč gre le za to, kako naj se pogodba izvaja, medtem ko označujejo pri nas sodniki londonski dogovor Ikar za »umazani kos papirja brez vrednosti.«
Dogovor je imel le toliko vrednosti, da so na njegovi podlagi vkorakali na Tržaško italijanski vojaki, orožniki, policisti in uradniki ter vzeli v roke vso oblast nad nami.
Po podpisu sporazuma moramo Italiji plačevati davke in laška oblastva te po potrebi lahko tudi vtaknejo v ječo. Za naše škedenj-ce, ki sede že drugo leto v zaporih, londonski sporazum prav gotovo ni »kos papirja brez vrednosti«.
V kolikor je pogodba zagotovila Italiji oblast in druge koristi na našem ozemlju, je torej v polni veljavi; »kos papirja« postane šele tedaj, ko gre za narodno enakopravnost Slovencev.
KRATKOVIDNO KOPIČENJE RAZSTRELIVA
Manjšinsko zaščito, kakor jo predpisuje Posebni statut — pravijo — bi Slovenci lahko uživali, le če bi bil rimski parlament londonski dogovor odobril ali ratificiral. In prav imajo, da bi bila rimska zbornica morala že zdavnaj to storiti, kakor je jugoslovanska to naredila že 1. 1954.
Toda ur. Palamara ima na Tržaškem isto upravno in zakonodajno oblast, kakor jo je imel pred njim general Winterlon, to se pravi, da bi lahko objavil v Uradnem listu besedilo Posebnega statuta, tako da* bi postal pri nas obvezen zakon, četudi ga ni še odobril italijanski parlament. Zakaj tega ne naredi? Zato, ker Rim tega ne mara*!
Nam se zdi taka manjšinska politika Italije precej kratkovidna. Kar dela pri nas in na Južnem Tirolskem s prebivalstvom drugega jezika, jo bo prej ali slej moralo zaplesti v resne spore s svojimi sosedi.
Kolonizaciji Južnega Tirojla se sedaj upira samo Avstrija. Toda brž ko> bo Nemčija zedinjena, se bo Avstriji priključil ves nemški narod. Mogočna in udarna Nemčija bo pa za Italijo nekaj drugega kot mala in šibka Avstrija.
K potujčevanju slovenske zemlje v naših krajih Jugoslavija danes uradno še molči. Toda to ne bo večno trajalo. »Kri ni voda« je resnica, ki bo nujno narekovala zunanjo politiko ravno tako Nemcem kot Jugoslovanom. Italija bo tedaj nujno zabredla v težke spore s svojimi severnimi in vzhodnimi sosedi.
Čemu vse to? Zakaj kopiči Italija na svojih mejah razstrelivo, o katerem bi morala vedeti, da se bo prej ali slej razpočilo ? Njena manjšinska politika je kakor vidimo, kratkovidna in povsem zgrešena.
h T'tzii!ilu*tjn
Prva seja novega občinskega sveta
v Nabrežini
Preteklo soboto je bil* na županstvu v Nabrežini prva seja novoizvoljenega občinskega sveta. Na dnevnem redu so bile valitve župana in upravnega odbora ter razprava o prizivu, ki so ga bili vložili štirje volivci iz naše občine. Ti trde, da so- se pri štetju glasovnic na dveh volilnih sedežih v Nabrežini dogodile neke n ezalklo nit osti ter zato zahtevajo, naj se krivice popravijo.
Sejo je o-tvoril svetovalec Albin Škrk, ki je takoj predlagal, naj se razprava o prizivu prenese na zadnje mesto ter naj se fakoj potrdijo posamezni mandati. Ko je ugotovil, da občinski svetovalci imajo- vse pogoje, ki jih zakon predpisuje za izvolitev, in 'ker ni nihče ugovarjal, je predlagal, naj občinski svet preide na volitev župana-. Tedaj se je vzdignil predstavnik socialnih demokratov gospod Caldi ter v kratkem nagovoru izjavil, da bo njegova skupina oddala bele glasovnice. Obenem je poudaril, da bodo socialni demokrati v občinskem svetu živo spremljali delo župana in upravnega odbora, jih, če se jim bo zdelo potrebno, podpirali, ali pa grajali. Čudno s-e je le glasil tisti del govora, kjer je svetovalec očital večinski listi šovinizem, češ da je n-a tem ozemlju ustvarila neko pregrajo med dvema narodoma. Ker se je g. Caldi politično jasno opredelil ter govoril v imeni, socialdemokratske stranke, ki vsaj uradno ni nastopila na volitvah, j-e nelkldo izmed laškega občinstva zavpil, da njega- niso- izvolili le socialni demokrati, temveč vsi Italijani v občini. Predsednik je sevedai motilca takoj pozval na red, tako da jei kasneje seja potekala v miru.
VOLITEV NOVEGA ODBORA
Sledile so volitve, pri katerih je bil s 16 glasovi izvoljen za župana g. Dušan Furlan iz Šempolaja. Novi župan se je v kratkem nagovoru zahvalil za izkazano mu zaupanje ter obenem poudaril smernice svojega bodočega delovanja. Izjav J je, da bo zastavil vse sita z« pošteno, demokratično in pravično uprav. Ijanje občine, ne gJede na politično ali narodnostno pripadnost posameznih občanon. G. Furlan je tudi poudaril, da- bo morala občinska uprava težiti po pomij-jenju med tu živečima narodoma ter zato računa tudi na pomoč in sodelovanje svetovalcev t manjšinske liste.
Izvolitev upravnega odbora je potekla tu kole: 16 glasov sta prejela svetovalca Drago Legišai in Albin Škrk, 15 je dobil Alojz Markovič, 14 Anton Antonič, svetovalci Radovič, Mervič in Oliva pa vsak po en glas, V upravni odbor so zato bili izvoljeni: Drago Legiša (SKSZ), Albin Škrk (K. P.) Alojz Markovič (K. P.) in Anton Antonič (neodvisen). Namestnika p-a sta dr. Janko Jež (neodvisen) in Adriano Oliva (K. P.),
Krajša govora sta imela n« seji tudi svetovalca Abdon Visintin ter Alojz Markovič, -medtem ko je dr. Janko Jež iznesel nekaj misli o kulturnem programu novega občinskega sveta.
Zaradi pom-anjlklanja prostora bomo njegov govor objavili- v eni prihodnjih številk lista.
ZANIMIV PRIZIV
Zadnja točka dnevnega reda je bila iaz-prava o prizivu, ki smo ga že omenili. Podpisani volivci trde, da so se na dveh volilnih sedežih v Nabrežini, do-godile nezakonitosti pri štetju glasovnic. Volilna komisija naj bi bila prisodila glas vsej listi, čeprav so volivci črtali določene kandidate, kai je po obstoječem volilnem zakonu dovoljeno. Na ta način so b:li izvoljeni nekateri kandidati z manjšinske italijanske liste, čeprav bi po zakonu ne imeli pravice. Predsednik je predlagal, naj se imenuje preiskovalna komisija, ki naj zadevo preuči ter nato poroča občinskemu svetu.
Daljši govor je imel tudi svetovalec Caldi. Precej o-st-ro je grajal podpisnike priziva, ki ga je ožigosal kot nemoralno dejanje določene politične skupine (mislil je Krščansko demokracijo ut.). Izposlovala- je, dat so podpisale priziv neke osebe, ki niso vedele, kaj podpisujejo. Pridržal si je pravico, da- iznese vse zadevne dokaze na eni prihodnjih sej ter odvrnil od sebe odgovornost, če bi se Taz-lvila »demokratična fronta Italijanov« v občini. To je bil jasen opomin Krščanski demokraciji. Soglaša-] pa je s predlogom predsednika, naj se imenuje komisija.
Istega mnenja je bil tudi svetovalec Sguer-zi, ki je obenem p-redsednilkt politične organizacije Italijanov v občini. Daljši govor o tej zadevi je imel tudi svetovalec Legiša, ki je poudaril, da bi občinski svet lahko zavrnil priziv, ker je pomanjkljiv in se naslanja na člen zakona, ki je bil to leto popolnoma spremenjen. V prizivu ni nobenega dokaznega gradiva. Kljub temu pa je soglašal, naj se imenuje Ikiomisija, ki naj bo sestavljena iz treh članov tako- imenovane večine in dveb članov manjšine. Na predlog dr. Ježa- so bili v komisijo soglasno izvoljeni svetovalci Drago Legiša, Alojz Markovič, Janko Jež, Vitto-rio Caldi ter Sguerzi.
Pred zaključkom zborovanja se je predstavnik SKSZ Drago Legiša zahvalil bivšim občinskim svetovalcem, ki so dolga leta nesebično upravljali občino. isločasno pa je po. /draVil nove svetovalce ter izrazil prepričanje, da bodo vsi plodno sodelovali. Nato je še obrazložil, da sta SKSZ in SNS privolila na skupno listo predvsem zato, ker se je le na la način moglo preprečiti, da bi v naši občini ne zavladali tujci.
ZGONIK
Pred začetkom prve seje novoizvoljenega občinskega sveta je bivši župan Obad med raznimi doslej nerešenimi gospodarskimi vprašanji in nedovršenimi javnimi deli omenil tudi skorajšnjo gradnjo novega šolskega poslopja v Zgoniku. Pravilno je poudaril, da bo morala današnja občanska uprava poskrbeti, da se v novi zgradbi določijo primerni prostori za redno kmetijsko šolo. To vprašanje je prvi sprožil Novi list in nas zato veseli, da so se za stvar sedaj zavzeli ludi občinski svetovalci, ki. so v prvi vrsti poklicani, da ga tudi dejansko rešijo. Šolska oblastva bodo prav gotovo privolila v usta-
novitev kmetijske šole, če bo občina dala na razpolago potrebne učilnice, poskrbela za postrežno osebje in opremo. To poudarjamo zato, -ker morda nekateri novi upravitelji niso zadostno poučeni o- važnosti redne kmetijske šole in iker mogoče tudi- ne vedo, kaj mora občinska uprava uikreniti, da čimp-rej to šolo dejansko tudi dobimo.
Upamo, da bodo- novi občinski možje posvetili tej zadevi- prav takšno- -pažnjo, kakršno so jo iizlkiazali prejšnji upravitelji.
JEZERO
Novi list je že večkrat poudaril veliko potrebo, da se v našo vas napelje vodovod. Kakor smo že poročali, je dolinska občinska uprava to delo -bila postavila v gospodarski načrt in oblastva so že pred časo-m odobrila potrebno vsoto denarja, toda doslej niso še pričeli z deli. Za to odlašanje je najbrž kriv birokratski sistem, saj je tudi za- najmanjšo gradnjo potreben cel lk!up spisov in načrtov, preden se zamišljeno javno delo dejansko-prične izvajati.
Tudi v našem -primeru je nujno potrebno, da občinska u-prava neprestano- dreza oblastva in talko pospeši rešitev -tega za nas silno važnega vprašanja. V vasi se čedalje bolj širi nezadovoljstvo in ljudje -se čutijo zapostavljene. Nova uprava je prvenstveno- poklicana, da ustreže krvavi potrebi naše vasi. S tem si bo- brez dvoma pridobila -trajno hvaležnost vseh vaščanov.
DEVIN
V sredo zjulraj se je na državni cesti ne daleč od Devina zgodila huda prometna nesreča, ki je terjala smrt mladega motorista, medtem ko se je njego-v opremljevalec teže ranil.
Mladeniča sta vozila na molo-rju v smeri proti Tiržiču, ko sta najbrž zairadft velike brzine na nekem ovinku z vso silo trčila- v avtobus, ki dnevno vozi otrolkte iz neke kolonije na kopanje v Sesljan. Vo-zač je ostal na mestu mrtev, njegovega prijatelja pa so odpeljali v bolnico.
Ko to pišemo, ne vemo še, kdo sta -mladeniča, vendar se zdi, -da ata doma iz Trsta.
STIVAN
Pretekli teden so pri nas zaprli drža-vno cesto, ki pelje v Gorico. Ves promet so usmerili po cesti za Benetke. Nekaj sto metrov pred Tržičem se pa odcepi- nova pot, ki se pri Sab-ličih združi v staro- gor iško ce-sio. Ukrep je bil potreben, Ikjer so začeli v vasi graditi podvoz za novo avtocesto.
Pot bo- verjetno zaprla več mesecev.
SLOVENSKO MRODMO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlju
PREDSTAVE NA PROSTEM NA DVORIŠČU STAVBE ST. 90 V TREBČAH
V NEDELJO, 15. JULIJA 1956, OB 21. URI N. V. Gogolj
Ženitev
V TOREK, 17. JULIJA 1956, OB 21. URI
Ivan Canlcar
Martin Kačur
V SREDO, 18. JULIJA 1956, OB 21. URI
Ferdi nand Roger
3 -f- ena
SEJA GORIŠKEGA OBČ. ODBORA
V toreik preteklega tedna je upravni odbor med drugim od »bril modernizacijo mestnega anagrafskega urada, kar bo> stalo pet milijonov lir. S tem bo pospešeno izdajanje dolkiu-mentov, ki jih bodo občinarji lahko dobili y nekaj minutah.
IZ PODGORE
Pred dnevi so naposled začeli graditi novi mostiček iz cementa, iki pojde od levega brega pri Stražioah na desni v višini Trpinove gostilne v Podgori. Upamo, da bo ta nova prometna zveza med Gorico in Podgoro v kratkem res dokončana, saj je večletno odlaganje dela. povzročilo delavcem iz predilnice občutno škodo.
Končno je začela poslovati tudi komisija ki proučuje zdravstvene razmere v novi rayon. tovarni ter vasi. V komisiji sta tudi dva vse-učiliška profesorja iz Padove. Najprej je ugotovila, da plini, ki prihajajo iz nove tovarne, niso neposredno Škodljivi zdravju. S tem se ne moremo popolnoma strinjati, saj je vendar vsem znano, da je že več delavcev prav zaradi plinov zbolelo na očeh in v grlu, Pričakujemo, da bo komisija ukrenila vse, kar je potrebno za zaščito zdravja, delavcev in podgorskih prebivalcev.
STEVERJAN
Na predvečer sv. Cirila in Metoda se je na? cerkveni pevski zbor 9pomniil g. župnika lirik Sedeja. Pod vodstvom g. Hermana Srebrniča. so. mu pevci priredili podoknico in občuteno zapeli godovno pesem.
G. župnik je nato povabil pevce na kozarec vina in vesel razgovor. Gospodu Cirilu, katerega zdravje se je hvala Bogu že znatno izboljšalo, želimo, da bi čimprej popolnoma okreval.
Doslej sino imeli bolj slabo vreme, vendar smo pravočasno spravili seno pod streho. V zadnjih dneh imamo prelepo in toplo sonce, zato so naše gorice zaživele od veselega, čeprav trdega dela.
KRMIN
Slavje sv. Ivana, ki je trajalo več dni, je letos odlično uspelo. Ogledali smo si zlasti različne razstave ter športne prireditve.
Dobro je izpadla predvsem razstava pohištva, na kateri je sodelovalo 14 obrtnikov. Prvo nagrado je dobilo podjetje Camaur, drugo podjetje Turus in Alojzij Luis, tretjo pa je odnesla Prinčičeva firma.
V torek preteklega tedna je razstavo obiskal tudi ameriški konzul iz Trsta. Dva dni pozneje pa so v Krm.in dospeli tudi goriški prefekt, kmetijski nadzornik in drugi, oblastniki.
ŠTANDREŽ
Zadnjič smo omenili govorico, da namera-vajo v Tabajevi ulici ob tržašlki cesti zgraditi tovarno za izdelovanje motorjev. Težko smo verjeli govorici, ker smo doslej opažali prej beg kapitala iz obmejnega ozemlja Ikot njegov dotok. Danes pa z zadovoljstvom poročamo, da bo nova tovarna zares zgrajena. Dvignilo jo bo podjetje »Devi!« iz Florinna v pokrajini Bergamo. Zastopnik podjetja je obrazložil, da mislijo prenesti v Gorico sedež firme zato, da bodo deležni ugodnosti pro-
iste cone in podpore iz krožnega sklada.
Podjetje je že kupilo 18 tisoč ikv. m. zean-| 1 jiištija. V novi tovairnjf bodo' zaposlili. 250 delavcev, poleg tega p® otvorili tudi lastno strokovno šolo, ki naj usposobi za tovarniško delo še 100 delavcev. Gradnja bo stala okrog 500 milijonov lir, 200 milijonov pa npajo dobiti iz krožnega sklada. Podjetje se je tudi obvezalo, da bo za novo tvornico izučilo domačine ter jih nato zaposlilo.
V preteklem tednu je goriška občina oddala na javni dražbi razna gradbena dela; podjetje Tacehino je prevzelo asfaltiranje štan-drežikega trga pred cerkvijo.
S PECI
Ob Vipavi je še vedno pet kmečkih hiš, •ki že leta in leta prosijo, da se j.iim napelje električna luč. Ne moremo razumeti, zakaj se tej zahtevi ne ugodi, saj so vendar prizadeti kmetovalci pripravljeni za luč tudi sami nekaj prispevati.
Z VRHA
Zvedeli smo, da so pretekli teden razpravljali na sedežu pokrajinske uprave o izboljšanju cest, ki vodijo na Sv. Mihael. Zborovanja so se udeležili tudi župani iz Gorice, Zagraja in Doberdoba.
Vsi udeleženci so soglašali, da občine ne ».morejo same urediti cestnega omrežja tako, kalkior bi bilo dostojno za ta 'kraj. To zmore le država.
Ob tej priliki naj še poudarimo, da bi morali udeleženci zborovanja tudi razpravljati, kako naj naiš Vrh dobi čimprej zdravo pitno \odo. Zdi se nam, da vprašanje gradnje so-vodenjsikega vodovoda prepočasi napreduje. Tudi za tiisoče romarjev in izletnikov, ki vsako leto obiščejo te kraje, je kozarec dobre in sveže vode velika dobrina.
IZ RONE
V Sredipolju bodo na državne Straške otvo-■rilii javno telefonsko govorilnico, Ikii bo na voljo vsem prebivalcem. Pred dnevi so pri nas ustanovili sadni obsoški konzorcij (AFI)i ki bo skrbed za načrtno nego sadja in skupno prodajo.
IZ TRŽIČA
V torek so splovili novo 36.120-tonsko petrolejsko ladjo. Ta je prva izmed desetih večjih ladij, ki so jih naročila pomorska podjetja iz Paname, Londona in Palerma.
Ta vest nam dolkazuje, da se proizvodnja naših ladjedelnic stalno viša. Ne moremo pa reči, da se istočasno sorazmerno dviga tudi gmotno stanje delavcev. To si delavci skušajo izvojevati s stavko. Prepričani smo, d.a bodo uspeli, če bodo nastopali enotno.
POGODBA O RIBOLOVU
Tovarna rib Arrigoni v Giraidežu je spet odpustila iz službe 80 delavlk. Ravnateljstvo se izgovarja na slab lov, ki ga je povzročilo neugodno vreme. Delavci pa trde, da je prej tovarna dobivala ribe z obale Jugoslavije, ki so sedaj izostale. To je vzrok, zakaj se tudi tamkajšnji ribiči upirajo novi pogodbi o ribolovu, sfklenjeni pred kratkim med [talijo in Jugoslavijo.
OBSOJAMO IN OBŽALUJEMO
Pred kratkim smo poročali, da je tolminsko sodišče obsodilo zaslužnega solkanskega dekana g. Simčiča, na eno leto zapora, češ da je zlorabil zakrament sv. spovedi.
Ker pri dejanju ni bilo prič in ker se zaradi spovedne molčečnosti dekan niti braniti ni smel, je sodnija izrefldla težko kazen, ne da bi mogla obtožencu krivdo dokazati. Obsodba je bila torej očitno krivična in povrhu protiustavna in zato smo upali, da jo bo višje sodišče v Ljubljani razveljavilo ter uglednega narodnega delavca oprostilo.
To se pa na žalost ni zgodilo in sedaj ču-jemo, da je g. Simčič pretekli teden moral oditi v zapor. Vest se je razširila z bliskovito naglico po Goriškem ter vzbudila v javnosti splošno nevoljo. Ponavljamo, da taka dejanja škodujejo bolj kot g. dekanu Simčiču matični državi, iker jo spravljajo ob dober glas in ugled v obmejnih krajih in inozemstvu. Zato jih odločno obsojamo in globoko obžalujemo.
VESELA OBLETNICA
Pred nekaj dnevi so na Sveti gori praznovali 10-letnico mašništva nelkateri duhovniki iz Gorice, Krmina, Komna, Idrije, Pazina, i Reke in od drugod. Maševal je batujski žup-nijk g. Filipič, pridigal pa solkanski župnik in dekan g. Simčič.
ZLATA MAŠA
V nedeljo bo ob 10. uri obhajal na Kostanjevici zlato mašo o. Oton Kocijan, Iki je doma iz Dragatuša v Beli krajini. Čeprav je slavljenec prestal v svojem dolgem življenju se več težkih bolezni, je še vedno svežega in mladeniškega duha.
Slavljenca naj bogato blagoslovi Stvarnik, kateremu vse življenje zvesto služi.
ZGOD. RAZSTAVA V GORICI
V nedeljo so svečano otvorili v Atem9ovi palači zgodovinsko razstavo iz 18. stoletja. Slovesnosti so se udeležili prefekt in nadškof ter drugi obl asi n iki. Prisotni so bili tudi člani vidnejših goriških plemiških družin.
Glavni govor je imel dr. Culot. Razstavo pa je tolmačil .grof Viljem Coronini, .ki je na tem področju pravi strokovnjak. Odprta bo do konoa avgusta. Vselkaže, dl bo imela toliko obiskovalcev kot morda doslej še nobena v Gorici. To pa zato, ker se cedijo zlasti starejšemu rodu še vedno sline ob spominu na avstrijsko monarliijo. Saj je pri zaikfuski v obnovljeni gostilni Lantarna d’oro na gradu nekdo omenil našemu prijatelju Pe-droniju, da je bij v nedeljo na Kornu veseli dan njegove »monarhistične stranke«.
NOVA AVTOBUSNA V02NJA
Ribijav avtobus vozi odslej vsak dan ob 8.15 In
14.30	iz Goric* v Sesljan in od tam v Gorico ob 12. tn 19. uri. Avtobus bo vozil do 31. avgusta.
KOPALIŠČE na prostem
Kopališče na prostem je odslpj odprto v ulici Cadorna vsak dan od 9. do 12.30 in od 13. do 17. ure
fiSPITI NA SREDNJIH ŠOLAH
Sprejemni izpit za iprvi razred slovenskega liceja (fi. gimnazija) so izdelali tile dijak : Ivona Brumat, Miroslav Makuc, Aleksandra Mikulus, Mirko Primožič in E!.’k)ij Sassi. Osem dijakov ima popravile izpite, trije pa so bili zavrnjeni.
MI LIST V VSAKO SLOVENSKO HIŠO
JJiiiiehliti tfloveniin
IZ ČEDADA
Naši občinslki očetje so z veliko večino glasov zopet izvolili za župana senatorja G. Pe-lizza in s tem ugodili želji večine meščanov, ki goje veliko zaupanje do poštenega moža.
Tudi čediaidaki Slovenci smo z njim zadovoljni; saj je bil senator Pelizzo vedno nepristranski in je edini javni delavec, ki se je za potrebe slovenskih dolin zanimal z dejanjih in ne le z lepimi besedami in praznimi chl juhami.
Proaluli »Odbor za obrambo vere in domovine v nadiških dolinah« je zopet prišel do sape. Iz uredniških pripomb dnevnika »II Gazzeltino« smo zvedeli, da je ta podtalni odhor pred tedni zopet razposlal cerkvenim in vladnim predstavnikom »slepo« okrožnico v »obrambo« vere in domovine v nadiških dolinah. Okrožnica je zaznamovana s št. 4 in to nam jamči, da ne bo zadnja.
To pot je bil »eomitato« bolj previden kot ponavadi. Iz pripomb omenjenega lista je razvidno, da so »komitaži« to pot ošteti tudi »Gazzettina«, in sicer zato, ker ta pa tam prinaša bolj stvarne dopise iz naših dolin. To ni prav, kajti nevarnosti za vero in domovino v naših krajih poznajo najbolje njihovi »kriti poklicni branitelji.
Upamo, da bq novi nadškof posegel v osrčje podtalnega odbora.
ŠEMPETER SLOVENOV
ITaš zavetnik sv. Peter najbrž ni bil posebno zadovoljen na svoj praznik.
Tiha maša kakor ob navadnih nedeljah se mu je gotovo zdela premalo za njegov god. Kljub temu pa ima njegovo ime še izredno privlačno moč, ker privabi v »Špjetar« mnogo beneških Slovencev in sosedinih Furlanov. Izredno lepo vreme je pripomoglo, da je letos prišlo k nam tudi mnogo romarjev iz Kobariškega kota. V popoldanskih urah je bil naš trg natrpan in ne 1« gostilničarji, ampak tudi razni kramarji bodo dolgo oasa hvaležni našemu patronu.
Tudi župnijska uprava si je ta dan lepo opomogla. Za potrebe cerkve so priredili srečelov in tombolo. Vsi listki so bili razprodani.
Le plesno podjetje ni bilo povsem zadovoljno z dohodki; ples namreč nima pri nas več velike privlačnosti. Ljudje se raje zabavajo s tombolo in srečelovom ali pa se- krat-krčasijo s kramljanjem pri kozarcu dobrega viaea.
ST. LENART
V Št. Lenartu res napredujemo. Pred dobrim mesecem smo blagoslovili novo in moderno urejeno mlekarno, pozneje pa že poslopje podružnice čedadske »Ljudske banke.«
Doslej so tu imeli le staro podružnico »Katoliške beraške barrlke«, ki jo vodil domačin Ivan Jakulin, in ki je veliko pripomogla, da se je ljudstvo rešilo iz grabežljivih' parkljev oderuhov žalostnega spomina. Sediaj so pa c (tvorili še podružnico »Ljudske ban-
koa, kaar je p* malce preveč za revno šent-lenarsko okolico.
Na slovesno otvoritev so povabili vse okoliške župane, župnika, orožnike in uglednejše domačine.
Glavno besedo Sta imela novoizvoljeni deželni poslanec inženir Sirk in agronom Anton Domeniš, oba domačina, stanujoča v Vidmu.
G, Domeniš, ki je obenem tudi Ravnatelj čedadske »Ljudske banke«, je v dolgem govoru dokazoval, Ikoliko dobrega, je ta denarni zavod storil, da se naši kmetje osvobodijo izkoriščevalcev, in kako koristna bo za ljudstvo tudi nora podružnic«. Za vse to ta mikaj-in j e prebivalstvo nivedelo in je začudeno gledalo kako se talko imenitni In bogati gospodje .zavzemajo za revno ljudstvo dolin, v (katerih so se rodili.
TOVARNA
Piii/ieič
KRM1N • CORMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, Spalnice, jedilnice, kuhinje 11 d. Izvrši vsako delo po naročiln. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
AKLETiCii
Ko so ga zdravniki prevezovali, mu je omahnila glava na prsi —• srčna kap ... V žepu so mu našli številko čajnika, ki mu jo je dal pribočnik ob slovesu iz Miramara. — Meščani so spet. strahoma ugledali, črni prapor na belem stolpu. —
Novica o smrti generala Mooreja jo kmalu prišla tudi do Trsta. Gl asi! o anglo-ame-■rči-ih če* je objavilo njegov, življenjepis, ler ob koncu pripomnilo, da je general za časa svojetra službovanja na Tržaškem stanoval v Miramaru,. . In spet so začeli pisati, kakšna čudna usoda zapleta ljudi, 'ki pridejo v ta grad. Govorice so dobivale še temnejše barve, ko se je začelo šepetati o novem znamenju v belem gradu.
V velik: jedilni dvorani stoji v spodnjem kotu velika ura na, nihalo: iz zlata in ebenovine. Ura gre leta in-Ieta do minute natančno. Le 1m> se kaj zgodi,.se ustavi kot da se je ustavil tudi čas in se. z grozo ^lulonil v črni slutnji novega udarca. Ko je burja od-vršala, se je nihalo *amo od sebe spet pognalo v tek. Tako se je zgodilo tudi tistega februarskega dne, ko je Moorovo letalo treščilo v sipine reke Han.
Služinčad si je tiho in v strahu šepetalu o znamenju na uri. Majordom jim je zagrozil, da ne smejo takih bajk tvesti novemu. grajskem«!) gpspodarju.
Kot Mooj^Vvnaslednik se je namreč nase-
lil v Miramaru generalni major Berniee Mac Fadyen. Ko so preurejali prostore, so v knjižnici cesarja Maksimilijana- brisali prah s sliit in talko tudi z miniature nesrečne Karlote, ki se ji je omračil um, brž ko je zvedela za moževo nesrečno usodo. Pri brisanju prahu je nenadoma v steni nekaj škrtnilo. Stena se je odprla in poikazail se je tajen hodnik, ki je peljal v Karlotine zasebne prostore.
SOBA ŠTEVILKA 203
Po smrti od usode toliko preganjane'vdove so bili tiste sobane zaprli; med njimi tudi sobo številka 203. Pravijo^ da se je od takrat naprej v mesečni noči:prikazovala na oknu tiste sobe bela postava vitke žen®fce in stegovala hrepeneče rok« preko morja. Skrivni vhod v sobo so zazidali, a prikazen se je še tu pa tam vendar belila Aozi grajsko oknov
Poveljnik zasedbenih čet v Trstu generalmajor Mac Fadyen, sedi v svoji delovni sobi v miramarskem gradu.. Zunaj je mrzla zimska noč že zagrnila v temo grljanske brajde in paštne; le daleč tam. na visokem morju se svetlikajo luči kriških lampar in jadrnic, IkS'mečejo mreže na nočnem lovu. Z »vene« nad Prosekom im Koutovelom brije burja in med vejami borovcev in kostanjev Vi širolkem parku okoli Miramara zavija čudna pesem.
Pribočnik vstopi in položi na nt.izo pred generala zadnja’ poročila in časopise. General obstane pri sporočilu o smrti svojega prednika. Raaburjen porine pa p.ir j e na rbh pisailnika in udari, po mizi. Pristopi k oknu in se razre v daljavo čez plivlkajoče itlbrjfc. Se se zaznavajo obrisi* Tankega- iti Debelega rtiča in prav taim zadaj na obzorju kipi' pod večerno nebo šilasti stolp katedrale v Piranu. Mac Fadyen jezne pofrvoni. Majordom sc na pragu prikloni:
»Želite gospod general-?«-
»Kaj se pripoveduje o lem gradu?«
»Menite na poročila temnih zgodbali, ki se pletejo že od cesarja Maksimilijana dalje pa> do generala Moora ?«
»Da; tu je novo poročilo*«
»Tudi soba- številka 203.«
»Nič«, odisečo general jezno. »Tudi tiste sobane odprite, da bodo na razpolago gostom: Strahove bomo pregnali iz njih.« »Toda . ..«
»Ukazujem Vam. Ameriški, general ne ve-' ruje v talke pravljice. Odslej naprej naj bo grad vsalk večer obžarjen z žarometi. Teina ’ in strah naj so preženeta; še nocoj, takoj.«
Oskrbnik se zopet nemo prikloni in hoče oditi.
»Se to: v galeriji slik prejšnjih gospodu-ijev naj so 'priižgo- sveče pod podobami«* general sede zopet k mizi in pregleduje spiše.
Majtorid-om odhaja in maja Z' glavo ter premišljuje, .čemu hi klical spomine in dražil zlokobne sile, k» prhuta- smrtna ptica okoli gradu.
R. B.‘
Kanec prihodnjič.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
REVIJE IN LISTI
liefoa, tu tlom
Mohorjeva družba v Celovcu izdaja že osmo leto družinski časopis »Vera in dom«, ki ima pomožno uredništvo in precej sodelavcev tudi v Trstu. Po številu sodelavcev in kakovosti njihovih prispevkov bi celo lahko zapisali, da je revija bolj tržaška kot koroška. Pri tem pa seveda ne gre za nlkako tekmovanje oziroma r vanj e med Koiošci in Tržačani, čigav bo časopis, ampak za plodno sodelovanje, katerega je treba pozdraviti in se ga veseliti. Revija izhaja mesečno na 16 str ar eh, k čemur je treba prišteti še tri strani platnic, ki služijo za nekatere stalne rubrike.
Zadnja (šesta) številka, ki smo jo dobili v roke, vsebuje na uvodnem mestu nežno občuteno pesem Tržačanke Brune Pertot »Lepa Vida«. Pesem je ta-ko oblikovno kakor vsebinsko že precej dozorela.
V njej je pesnica podala moderno dojet motiv starodavne ljudske pesmi o lepi Vidi, o hrepenenju in domotožju. Njena lepa Vida je tržaško ali kraško dekle, ki ga zvabi tujina, ker si obeta tam »zabavo vsake vrste, ples; življenje lepo, dela malo, lepo bo, oh lepo zares!« Konča pa se kakor vedno: »Kje, dragi si, domači kiov? so misli spraševale, srce je klicalo: Domov, domov!« Bruna Pertot ima nedvomen pesniški dar, ki ga bi morala še negovati, zlasti z branjem dobrih modernih slovenskih in tujih pesnikov.
Nadaljuje se zniana Weiserjeva povest »Luč z gora« v Jagodicevem prevodu. I?šla je že pred kakimi petindvajsetimi leti v slovenskem prevodu in v knjigi, ki jo je izdala Jugoslovanska knjigarna. Prevod v »Veri in domu« je iamo ponatis. Slovenski dijaški mladini pred vojno je izredno ugajala, ker je Weiser znal ubrati pravi, nevsiljvo vzgojni in hkrati zabavni ton. Napisana je napeto in zato gotovo močno ugaja tudi sedanjemu pokol enju dijakov, pa verjetno tudi drugim.
Pavle Dolinar je prispeval drobno črtico »Zavržena punčka«, dr. Metod Turnšek pa je objavil odlomek iz svojega novega, še ne objavljanega romar na »Z Višarij zvoni«. Odlomek ima naslov »Marija gre na božjo pot . . « ter je poln liričnega in pobožnega razpoloženja. Slog je precej živahen, manjka mu pa prave zgodbe. Po odlimku seveda še ni mogoče soditi, kaik bo roman kot celota. Upamo, da bo Turnšek v njem razvil tudi zgodbo.
Miranda Zafred iz Trsta je napisala črtico »Našel je pot domov«, v kateri je y leposlovni obliki načela pereč in važen problem: to je vprašanje obiskovanja slovenske šole. Rešila ga je pozitivno s tem, da je poslala svojega malega junaka iz italijanske šole, v katero so ga dali starši z namenom, da bi se ne zamerili tujcem ,spet v slovensko.
Nadaljuje se »ljudska povest iz Beneške Slovenije« pod naslovom »Malo življenje«. Le težko bi jo imenovali povest. Je le rahlo povezana vrsta zgodbic povečini šaljive narave, a še zelo primitivno napisanih. Preveč je tudi izrazito narečnih besed, ki so ostalim bralcem nerazumljive. Pisatelj ali pisateljica (ne venr, zakaj avtor ni podpisan) skuša prikazati bolj okolje in narodopisne podrobnosti iz Beneške Slovenije kot pa zgodbo svojih ljudi. Pisanje je ponekod celo nekoliko neokusno, n. pr. opisuje kot smešno stvar, kako paglavci dražijo ubogega vaškega norčka, ta pa luča za pjimi debelo kamenje.
V resnici seveda stvar ni prav nič smešna in pisec bi jo moral čisto drugače opisati, vsaj z malo psihologije. Pesmi so prispevali še Darko Durček, Mohor in Anton Selan. Med najboljše prispevke spada razprava Pavla Slaparja »Na orlu spoštovanje in lju-
Nikola Tesla
Na Hrvatskem pripravljajo velike slovesnosti za stoletnico rojstva slavnega rojaka Nikolaja Tesle. To ime se v znanosti postavlja poleg in-.ena velikega Edisona.
Tesla se je rodil pred sto leti v Smiljanu na Hr-vatskem, v družini pravoslavnega duhovnika. Študiral je v Gradcu in v Pragi. Služboval je najprej pri avstrijskem brzojavu, potem pa pri neki francoski elektrotehnični družbi. Leta 1882 je prišel v Ameriko ,kjer je skupaj z Edisonom, ustanovil družbo za elektrotehnične iznajdbe in njih gospodarsko uporabo. Tesla se je v mednarodnem znanstvenem svetu proslavil z iznajdbami vrtečega magnetnega polja ih električnih tokov visoke napetosti, ki jih sedaj Imenujejo »Teslini toki«.
bežen«, Jože Peter in pa objavlja v vsaki številki na platnicah pesniški slavospev posameznim delom slovenske domovine. V tej številki opeva Belo krajino, »zemljo belih brez«. Človek z resničnim užitkom bere te njegove lepe opise in še bolj vzljubi našo zemljo.
Poleg tega prinaša časopis še številne stalne rubrike, n. pr. »Naša piosveta«, »Zena in dom«, »Za gospodinje«, »Naš zelenijadni vrt«, »Nekaj receptov« itd. Tudi kotička za smeh ne manjka, prav tako tudi ne kotička za razgovore z bra ktmi. Rado Lenček pa objavlja vrsto zanimivih k ajših člapkov o slovenski kmečki hiši.
Mesečnik je precej lepo ilustriran. Kljub vsej pestrosti prispevkov pa imamo vtis, da je v splošnem še na prenizki raivmi, da mu manjka dobra osrednja povest, ki bi zanimala tudi odrasle, in da je premalo kritična pri izbiri pr ispevkov.
E. D.
JNG na Dunaju
Prtd kratkim je Jugoslovansiko narodno gledališče iz Beograda, ki je reprezentativna skupina Jugoslavije, gostovalo v Burg-theatru na Dunaju komedijo Dundo Maroje, ki jo je napisal najpomembnejši jugoslovanski renesančni dramatik Marin Držič. U-prizoritev je zelo navdušila dunajsko občinstvo in kriti-$P®ke. Ocene, ki so jih '"'objavili najuglednejši dunajski listi, so od začetka do konca sami hvalospevi. Napisali so jih najznamenitejši avstrijski kritiki,
STUPICA kakor l:?rbherg’For;-iar^a, Toch, Basri,
Blah, Kindermann in drugi. Vsi govore o presenetljivem odkritju velikega renesančnega dramatika Marina Dižiča, ki je predhodnik Shakespeareja, Moliera in Goldonija. O uprizoritvi Jugoslovanskega narodnega gledališča pa pravijo, da je pravo razodetje, in ga primerjajo s slovitim italijanskim gledališčem Piccolo teatro. Se prav posebej so pohvalili režiserja Bojana Stupico, ki ga uvrščajo med svetovne igralske vodje, igralko Miro Stupico, ki očaruje in navdušuje z mojstr-skim spajanjem naravnosti in komedijanstva, Jožo Lavrenčiča, Dejana Dubajiča, Sta Čiča in vse ostale. Po njihovem mnenju je lo edinstvena igralska skupina z edinstvenimi stvaritvami.
REŽISER B
Giovanni Papini
Preteklo nedeljo je v Florenci umrl veliki italijanski pisatelj, estet in mislec Giovanni Papini.’Z njegovo smrtjo se odpira velika vrzel v kuLurnem svetu Italije in človeštva. Papini je v preprosti hiši malega florentinskega trgovca preživel burno mladost. Zaradi tesnih gmotnih razme. je ko. čal le normalko in dobil učiteljsko diplomo. Toda njegov nemirni duh je neprestano razmišljal »n se oplojeval ob velikih domačih in svetovnih možeh. Našel je tudi pot k Bogu in portal kot njegov vzornik Dante globoko veren, a se pri tem upiral lažnivemu in svetohlinskemu farizejstvu. Bil je velik stilist, zelo duhovit ter je ljubil miselna nasprotja.
Pot v italijansko in evropsko slovstveno javnost si je utrl s knjigo »La storia di Cristo«, katero so v prevodih mnogih jezikov P oc ali nad štiri milijone izvodov. S književnimi časopisi »L onardo«, »Voce« in »Lacerba« je vodil m' adi pisateljski rod skozi razne ilutur zme in marinettizme k neskaljenim virom umetnosti. Zadnjega pol stol tja je bii Papini vzgojitelj italijanskih slovstvenikov kot svoj čas Pascoli ali Carducci, V svoji osebnosti je združ :1 umetnika širokih razgledov in skoraj mistično verno dušo. Ustvarjal je neprestano: »Uomo finito«, »Dante vivo«, »Michelangelo«, »SinfAgostino«, »Te-stimoni della passione«, so samo nekateri vrhunci njegovih del. .Zadnja leta, skoraj slep in mrtvouden, je še narekoval iz svojega blestečega uma po svojem geslu: »Dokler je dan, glavo pokoncu; kar lahko mi zgradirAo, ne puščajmo na ramenih potomcev!«
Tolminski zbornik
Tolminski okraj' ali »Zgornje Posočje« je obhajal od 3. do 10. julija svoj kulturni teden, ki je združen s spominom na padle v drugi svetovni vojni in na 50. obletnico smrti velikega Tolminca Simona Gregorčiča. Ob tej priliki je izšel tudi spretno urejeni »Tolminski zbornik«, ki ga je izdal poseben uredniški odbor pod vodstvom Marjana Urbančiča.
Zbornik ima namen podati zemljepisno in zgodovinsko sliko ozemlja, ki ga je že Simop Rutar v »Zgodovini Tolminskega« označil kot prirodi o enoto; sestavljeno je iz bivših sodnih okia ev To min, Bovec in Cerkno. V uvodu je zapisan lep Bevkov pozdrav Tolminski, ki mu sledi Pregljev začetek iz povesti »Otroci sonca« (str. 54). Troštov zemljepisni oris, Uršičev zgodovinski ter Mozetičev arheološki pregled se naslanjajo zvečine na stare izsledke in vire. Albert Rejec podaja samostojno sliko Tolminske pod fašistično vladavino. Članek o kulturnem življenju od leta 1848 do druge svetovne vojne pa ne zajema objektivno celotnega kulturnega de'a. Nove podatke in perspektive za bodočnost prinašata članka o gibanju prebivalstva in o »Gospodarstvu Tolminskega« (inž. Janež).
Skupino zase naj bi obsegali opisi slavnih mož »Zgornjega Posočja«. Nekateri so le b žno omenjeni (Rutar, Volarič), za večino je bilo pa prostora premalo. Poglobljen pa je članek o izvoru Vršna ih Gregorčičeve rodbine (Fran Ceklin). Vmes so postavljeni članki o šolstvu in raznih ku turnih ustanovah na Tolminskem.
Pogrešamo pa v zborniku mladih pesnikov. Zato je urednik izpolnil to vrzel z vedno lepimi verzi Gradnika, Jožeta Lovrenčiča in Cirila Drekonje.
Kljub nekaterim pomanjkljivostim je »Tolminski zbornik« dober pripomoček za domoznanstvo. Knjigo bo domače ljudstvo bralo z ljubeznijo in hranilo kot svoj čas ».Zgodovino Tolminskega«.
r. b.
* »Tolminski zbornik«, Tolmin 1956, str. 146, 8 a, tiskarna »Jadran« v Kopru.
KULTURNE VESTI
Septembra izide v Mariboru zbirka novel Alojza Rebule pod naslovom »Vinograd rimske cesarice«. V novelah opisuje ljudi in življenje v Trstu in na Krasu. Nekatere so bile že prej objavljene v raznih revijah, nekaj pa je novih. Zbirka bo gotovo vzbudila pozornost, ker je Rebula najboljši slovenski pripovednik med mlajšim rodom.
• * *
Cankarjevo dramo »Hlapci« so prevedli v jezik hindi, ki ga igovori več stoti® milijonov ljudi v Indiji. V Kanadi pa pripravljajo izdajo »Hlapcev« za televizijo. S Cankarjevimi umetninami se širi tudi slovenski ugled v svetu.
• • *
Ravnatelj glasbene išole v Hrastniku Mirko Rebolj je uglasbil novo slovensko opereto »Včasih se zgodi« na besedilo Borivoja Svetela.
• * *
V začetku julija je v Gorici razstavljal koroški slikar A. Čebul. Skupno je razstavil 26 del.
Pri Triglav filmu v Ljubljani so končali snemanje novega slovenskega umetniškega filma »Doliina miru«. Režiral ga 'je France Štiglic, glavni vlogi v njem pa imata dva otroka. Predvajali ga bodo že na bližnjem puljskem festivalu.
• * •
Slovenska ljudska pisateljica Mimi Malenšek je začela pisati »indljanarice«. Tako indijansko povest objavlja zdaj pod naslovom »Velika reka« v »Slovenskem poročevalcu«. Namenjena je seveda mladini. • * *
Novi italijanski film »Železničar« režiserja Ger-mija, ki so ga na festivalu v Cannesu iz neznanih razlogov nalašč zapostavili, je dobil na prvem mednarodnem filmskem festivalu na Irskem prvo nagrado za režijo in irski (katoliški) tisk zelo pohvalno piše o njegovem neorea.ističnem značaju.
* * *
V prvi polovici avgusta bo v Cetinju tretji jugoslovanski radijski festival. Na "Jem bodo sodelovale vse jugoslovanske radijske postaje z Izbranimi glasbenimi točkami.
GOSPODARSTVO
Zgodovina krompirjevca ali koloradskega hrošča
Zgodovina 'koloradskega hrošča je razmeroma nova. Pred 130 leti tega hrošča nismo še poznali. Odkril ga je ameriški znanstvenik - p r ir od o sl o vec Thomas Say leta 1821 na obronkih Skalnatih gora v ZDA.
To ozemlje takrat ni bilo še obljudeno. Le redki Indijanci, so zahajali v te divje kraje. Prvi so to deželo proučili pršrodoslovci, ki so zbirali hrošče in rastline.
Thomas Say je opazil na neki krompirju podobni rastlini lepe hrošče, kakršnih ni bil še nikdar videl. Ulovil jih je nekaj ter jih nabodel na buciko v svoji zbirki. Hrošču je dal ime »Leptinotarsa decemlinea-la.« Nekaj hroščev je zamenjal z drugimi nabiralelji in tako izpopolnil svojo zbirko. S tem je bila vsa zadeva zaključena in redki hrošči so nadalje životarili v Skalnatih gorah ob reki Kolorado.
Kmalu nato je v ZDA začelo preseljevanje z vzhoda na zapad. 01» Skalnatih gorah so se pojavili veliki vozovi, v katere so bili vpreženi voli, od zadaj pa so bile privezane krave. Na vozovih so bili šotori, v katerih so bivale ženske in otroci. S seboj so prevažali tudi prašiče, kokoši, hrano, semena in različno orodje.
Vozove so spremljali oboroženi možje. Ko je sprevod našel zemljo, primerno za njive, z vodo in gozdom, se je ustavil. Najprej so zemljo zorali ter jo posejali s koruzo in krompirjem, da bi ne zmanjkala hrana.
Hrošč s Skalnatih gora je kmalu ugotovil, da je krompirjevo listje bolj izdatno in Okusno kot prejšnja pičla hrana. Začel se je množiti, letati z njive na njivo in sicer v nasprotni smeri kot kolonisti: ti so silili na zapad, hrošč pa na vzhod. L. 1874 je hrošč dospel do atlantske obale.
Da prispe v Evropo, je bil potreben skok čez Atlantski ocean. To je hrošč napravil tajno, skrit med krompirjem, katerega so dovažali iz Amerike v Evropo. L. 1877 so ga odkrili pri Miihlheimu ob Renu v Nemčiji, mesec pozneje pa- že na Saškem. Brž ko so obla-stva zanj zvedela, so zelo strogo nastopila. Vse njive, kjer so hrošča opazili, in vse sosedne, so polili s petrolejem in zanetili ogenj. Mnogo let ni bilo potem v Evropi ničesar slišali o tem hrošču.
Toda tajno izseljevanje hrošča iz ZDA v Evropo se je nadaljevalo; najbrž se je to dogajalo ob prevažanju (krompirja. L. 1901 so ga opazili na Angleškem, 1. 1920 v Franciji in kmalu zatem se je razširil po Belgiji. Holandski, Nemčiji, Švici itd. Ko so ga odkrili, je bilo že prepozno, da bi ga uničili s sežiganjem njiv. — V Italiji so ga odkrili 1. 1945 v Piemontu. Pravijo — a dokazov ni — da so ga razširili Nemci, da bi se maščevali za italijansko vojno nezvestobo. Od leta 1945 do danes se je razširil po vsej severni in srednji Italiji do Abrucev. V južni Italiji in na otokih ga še ni. V naših krajih se je hrošč pojavil 1. 1948. Prišel je iz severne Italije in se je od tu razširil čez mejo v Jugoslavijo, kjer se je združil s starejšimi kot išči v 'ljubljanski okolici in na spodnjem Štajerdkem, posebno pa še v brežiškem okraju. Tu so ga imeli že prej zaradi malomarnosti tamkaj naseljenih kočevskih kolonistov.
Krompirjevec ali koloradski hrošč povzroča velikansko škodo, ki gre v stotine milijard. Saj samo naši maloštevilni slovenski kmetovalci v Italiji potrošijo letno milijone za različna uničevalna sredstva in delo, pridelek pa je kljub temu precej okrnjen.
Ali se bomo rešili koloradskega hrošča? Če ne bo borba bolje organizirana in nadzirana, in sicer z mednarodnim sporazumom, bo koloradski hrošč pri nas redni gost.
ŽIVLJENJSKI TEK HROŠČA
V zimskem času imamo le odrasle hrošče s perutmi. Ti so skriti v zemlji, navadno 8 do 18 cm globoko. Ko pomladansko sonce segreje zemeljsko skorjo, prilezejo; hrošči iz zemlje, letajo in iščejo hrane na rastlinah iz družine krompirjevcev. Ko si nekoliko opomorejo od zimskega posta, se oplodijo in samice polagajo na spodnji strani listov jajca v kupčkih. Jajčka so podolgovata, milimeter in pol dolga, v začetku rumenkaste, pozneje bolj rjavkaste barve. V približno enem tednu izlezejo iz jajčk grbaste ličinke, ki so na hrbtu rdeče barve, noge in glavo pa imajo črne. Ličinka grize liste in v treh tednih odraste, toda v tem času se 4-krat prelevi. Nato se zarije v zemljo, kjer se zabubi. Po nekaj dneh — pri nas od srede do konca junija —
V
ortni pregled
ATLETIKA
Olimpiade se hi.žajo in med tem časom nepre-stamo padajo svetovni rekordi. V enem samem tekmovanju je kar štirim Ameiikancem uspelo zrušiti svetovni višek. Jones je tekel progo 400 m v neverjetnem času 45”2. Na isti razdalji, toda z zaprekami je Davis prehitel vse tekače ter pretekel progo v 49”5. Dumas je skočil 2,149 m visoko. Tudi Blairu je uspelo postaviti nov višek v metu kladiva (65,95 m), toda Rus Krlvonosov ga je vnovič prekosil, saj je pognal orodje 66,38 m daleč. Sidlu se je v Milanu posrečilo vreči kopje 83,66 m daleč. Ti izredni izidi so popolnoma osenčili dva nova nova evropska rekorda, in sicer: Sčerbakova v troskoku in Kuznet-sova v deseteroboju. Nastane vprašanje, koliko svetovnih viškov bo zopet postavljenih na Olimpiadah, ko se bodo med seboj pomerili najboljši atleti.
PLAVANJE
Tudi v tej panogi svetovni viški niso stalni, kajti na amerikamkem prvenstvu je Mannova postavila kar tri nove svetovne čase. Izredna plavalka je preplavala 100 m in 200 m (metuljček), in 400 m pro sto v naslednjih časih: l’lT’8; 2’44”4; 5’52”5. Coneje-va pa je zrušila višek 200 m hrbtno s časom 2’43”8. Vsi izidi so bili postavljeni v velikem bazenu, kajti po novih odločbah bodo priznani samo rekordi v velikih bazenih.
TENIS
V Wimbledanu so se zaključila siečanja za istoimenski pokal svetovnega slovesa. Mladi Avstralec Hoad je prepričljivo porazil so ojaka Rosevvalla v štirih setih. Obema pa je uspelo premagati v dvojicah Italijana Sirola in Pietrangelija, ki sta pa kljub temu presenetila športnike, ker sta bila premagala močna moštva. Amerikanka Fry je osvojila prvo mesto med ženskami. Skupno g Seixasom je dobila tudi prvo nagrado v parih. Ostali zmagovalki v ženskih dvojicah sta Buxtanova ini Gibsonova.
KOI ESARSTVO
Pričela se je najpomembnejša dirka na svetu Tour de France, razdeljena na 22 etap v skupni razdalji 4509 km. Čeprav so najbolj znani kolesarji odsotni, ima ta krožna dirka poseben čar, kajti iz Reimsa je startalo kar 120 kolesarjev iz 9 držav.
izlezejo iz zemlje odrasli hrošči, ki tvorijo drugi roid. Odrasle ličinko tega roda rlezejo v zemljo, se ta,m zabubijo in deloma kot bube deloma ikot odrasli hrošči pričakajo v zemlji drugo pomlad.
Najučinkovitejše sredstvo proti krompirjev-cu je »gesarol« talko v obliki za praše,nje kakor za škropljenje. Poleg gesanola je še vse polno drugih sredstev in vsako podjetje hvali svoj proizvod.
KAKO JE S KRMO?
Razvoj cen zn ‘kmetijsko blago je v Italiji v povojnih letih še najbolj ugoden ze predmete iz živinoreje, ki so sorazmerno mnogo dražji kot ostali. Zato vsak najpreden kmečki gospodar skrbi, da ima poln hlev živine. — To pa je mogoče samo, če se na posestvu pridela dovolj ‘krme.
Kdor misli, da ne bo imel dovolj krme za zimske mesece, še vodno lahko nekaj koristnega ukrene. Lahko n. pr. vseje koruzo za zeleno krmo (pičnik), še bolj na mestu pa je setev krmskih mešanic: db konca julija Jah-ko sejemo mešanico iz 3Jkg ajde, 2 kg prosa in 1/2 kg repišča na vsakih 10 arov (ar = 100 m3). Če bo vreme količkaj ugodno, lahko začneš s košnjo 50 dni po setvi. Le misliš sejati to mešanico po pšenici, ne pozabi prej zemljišče pognojiti. Potrebno je nekaj hlevskega gnoja in nato nekaj umetnega gnojila, tki bo vsebovalo za vsak ar 1 kg žveplenokislega amoniaka (solfato ammoni-co), 3 kg superfosfata (perfosfato) in 1 kg kalijeve soli (salle potassico).
Zelo težko je letos reči, kdo bo končni zmagovalec. Etape so kratke in kolesarji se neprestano bojujejo za dnevno slavo. Vročina, razni gorski vzponi, kruti tlak »pavč«, neverjetna brzina so ovire, ki jih lahko prenesejo le utrjeni kolesarji. Letošnji favorit je Gaul, sledijo mu Fornaia, Ockers, Bramkart, Geminiani in še marsikateri. V vrvežu pred ciljem se dogajajo razna presenečenja in presledki se ne štejejo v sekundah, temveč v ducatih minutah. Prva rumena majica je Darrigade, ki jo dolgo brani pred ostalimi nasprotniki. De Bruyne, Padovan, G. u1, Hassenforder, Morvan in zopet De Bruyne so zmagovalci prvih etap.
MOTOCIKLIZEM
V Francorshampu je številna množica prisostvovala motornim dirkam, veljavnim za svetovpo prvenstvo. Ubbiali je na motorju M.V. odločno zmagal v disciplinah 125 in 250 crnic. Anglež Surtees vedno ha isti znamki pa v ostalih dirkah za 350 in 5C0 etne. Za zaključek se je Nemcu Nollit posrečilo prekositi ostale v sidecaru. Pomembpe so bile povprečne hitrosti do 185 km pa uro.
NOGOMET
Medtem ko niso še utihnili zagovori zaradi neuspelega »izleta« italijanskih nogometašev v Južno Ameriko, je Milan drugič osvojil latii ski pokal. V iinalu je’premagal Atletika iz Bilbaa. Nia tretje mesto se je uvrstil Benfica. Za atlantski pokal je Brazilija zaigrala neodločeno z Argentino.
KOŠARKA
Tudi letos so v Evropo prišli pepiekosljivi mojstri košarke. Črnci amerikanskega kluba Harlem Globetrotters so pred začudenimi gledalci ponovno pokazali, kar edino oni znajo. Z njimi potujejo krepki mladeniči moštva Texas Cowboy.
BOKS
Precej veselja je v italijanskih športnih krogih povzročila zmaga D’Agate nad Francozom Cohenom. Bila sta za svetovno prvenstvo. D’Agati sedaj ponujajo vsote po 30.000 dolarjev, da bi se boril bodisi s Peackokom ali s Maciasom. Zaman pa bo čakal Tržačan Loi, da bi se za prvenstvo pomeril s Smithom. Amerikanci se namreč protivijo, da bi se njihovi prvaki borili za ta naslov izven Amerike.
TAD
r
33
Za
n
a
S
e
n
a
j
m
1
a
i
S
c
Z
v
i
t
0 r c
P
e
c
r
JI
f
v
1 h i
ZVITOREPEC 'JE POGLEbAL S KO Zl OKENCE DRVEČEGA AVTOMOBILA^
KAKO ČUDNA GORA!!! HMM,PO N3E3 BOM LAHKO UGOTOVIL, K3E SMO. DOBRO MISEL IMAM.'
IZ ŽEPA 3E POTEGNIL ZEMLJEVID, IN DOLGO BEGAL 6 PRSTOM PO N3EM,.. _
3UUU! IMAM 30! SAMO TALE MIZASTA GORA 3E LAHKO PRED NAMI..IN.,.IN TIK ZA NTO \JE MOR-3E! HURAA"
HE3,USTAVLPRI3ATEL3! »BRŽ! IN IZPUSTI NA 3U IZ TEGA ZAB03A:
m
&
KA3 SE 3E ZGODILO? ČE Ml MISLITA POBEG NITI, VAMA 1E POKAŽEM.’
(M.
INAŠ.LA bVA DENAR,VZLMI GAj IN NA3U IZPUSTI, NAMA NAMREČ NI DOSTI, DO TISTE VA&E CESTE!.. -	-	-
...KAR. SAMI 51 30 ZGRADITE! NO, IN PA - HVALA LEPA DA Sl NA3U PREPEL1A1 OD TOD DO M0R3A ŽE PRIDEVA TUDI
TA NA3U 3E POŠTE NO OSUŠIL!
LE K3E BOVA ZDA3 DOBILA DENAR ZA POT DO DOMA z
{Nič. NE SURB1, TRD0N3A, ČEZ M0R3E BOVA PRIŠLA. POSKUSI LA BOVA, »N SE NE BO «.10 DRUGAČE,PA KOf , SLEPA POTNIKA. OHO, GLE3, MOR.3E!
...STROGI LOVSKI ČUVA3 3E USTAVIL AVTOMOBIL IN PRIŠEL ODPRET m VRATA NAGIMA JUNAKOMA.,,
VEČ. DNI STA PO PRISTANIŠČU ISkA-LA LAMO, KI BI 30 VZELA S SEB03. TODA ZAMAN,,. \
NEKEGA DNE PA SE 3IMA 3E VENDAR NASMEHNILA „ .SREČA?..
NO, ČE STA PRIPRAVL3ENA ZAME' N3ATI KUR3AČ.A.KI ML3E UŠEL NAT BO,TODA .... hREZPLACNO!
TAK03 STA SE VKRCALA IN PRIČELA SE 3E TE1AVNA V0ŽN3A PROTI DOMU
KO SrA SE ZVITOREPEC IN TRD0N3A IZKRCALA V EVROPI, STA BILA TAKSNA,DA BI 3U NIHČE NE MOGEL SPOZNATI...
,„TAKO STA DOSPELA NA POSTAJO.,.
KAR MED TOLE KOLESCE ZLEZIVA, B0L3 ČRNA 1E ITAK NE MOREVA POSTATI. VLAK VSAK ČAS 0DPEL3E.
UPAM, DA NE BOVA POTOVALA Z VLAKOM KOT KUR3AČA.
TRD0N3A ATRIKI NI BILO TAKO
NO, ZDA3 SVA TU IN SE MORAVA VTIHOTAPITI NA VLAK.
SPRE3MEVAV
\ D
0
M
Met v senci
Pred njima je šla gospa v kožuhu in visokih pozlačenih
»Mislim, da bo dr. Ronald kmalu premagal omedlevico, milostljiva«, je dejala in se sama pri sebi jezila, da se počutil pred njo tako v zadregi. »Pravkar se je zdramil in je povedal neko ime.«
»Tako? —■ Kakšno ime?«
»Prav tiho je izrekel-— Dely.«
Ozke in usločene obrvi Dely so se dvignile in zviška je pogledala na Erno.
»2e prav, gospodična. Hvala Vam za pomoč; toda nilkar se dalje ne trudite. Lahko noč!« Ta odslovitev, zakrita z olikanimi besedami, je s svojim mrzlim naglasom kar ranila Erno, da je od jeze postala vsa bleda. Toda premagala se je in komaj pokimala z glavo ter odšla.
Kdo je nelki ta ženska s talko mrzlim sroem ? V kalksni zvezi je z Ronaldom?
Erna je vse zvedela četrt ure kasneje od Alfreda.
»Poznaš to damo?« je Erna vprašala bratranca in polkazala na gospo. »Ta je Dely Kraner, vdova v vojni padlega častnika Pravijo, da je tajno zaročena s Franom Ronaldom.«
Pri teli besedah je Erno spreletela tiha bolest in je stisnila ustnice. Končno, kaj ji je to mar? Saj se bo v lem mestu mudila ■le toliko časa, da si najde, drugo zaposlitev.
Stric Ludvik Rilke, Alfredov oče, jo je povabil, da preživi nekaj čas.a pri njih. Potrudil se je, da ji natredi bivtanje prijetno in zabavno.
»Pojdiva domov«, je zaprosila Erna. Alfred je pristal in je d varljivo odvedel sestrično skozi drugi izhod na ulico.
Dr. Ludvik Rike, odvetnik, je imel okusno urejeno stanovanje in pisarno v STedini mesta. Njegova vroča želja, da bi imel hčerko, se ni izpolnila. Zato je bil tem bolj vesel Eme, hčertke brata, ki je že pred desetimi leti umrl .
Lepa in sveža deklica, iki je tako pogumno začela svojo živ-Ijensko pot, mu je bila pri srcu. Erno je imel že kot otroka rad in zdaj mu je bilo kaT prav, da še ni imela službe. Ko mu je povedala, da se bo potrudila najti kaiko mesto kot bolničarka, ji je vedno prigovarjal: »Počakaj, otrok, najprej se popolnoma
TEDENSKI KOLEDARČEK
15. julija, nedelja: 8. pobink., Henrik, Vladimir
16. julija, ponedeljek: S kap. Dev. Marije, Bogdan
17. julija, tordk: Aleš, Držislav
18. julija, sreda: Friderik, Miroslav
19. julija, četrtek: Vincencij, Rad š
20. julija, petek: Marjeta, Ceflav
21. julija, sobota: Danijel, Zora
VALUTA — TUJ DENAR Dne 11. julija si dobil oz. dal za:
ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov fupt šterling nemško marko peso s
švicarski frank
zlato
napoleon
626—629 lir 23 75- J 14,50 lir 90—93 lir 156—159 lir 1670—1710 lir 147—148 .ir 14—16 lir 146,50—147,50 lir 714—716 lir 4700—4800 lir
RADIO TRSTA
Nedelja, 15. julija ob: 9.00 Kn etijska oddaja;
10.00 Prenos maše; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše: Stanislav Maršale: Muc in dom.
II.	del; 13.30 Glasba po željah ;15.C0 Slavni pevci;
16.00 Rimski Korsakov: Seherazada; 17.00 Poje moški zbor Vesna iz Sv. Križa; 20 30 Puccini: Tosca, opera v 3 dejanjih.
Ponedeljek, 16. julija ob: 12.10 Za vsakogar ne kaj; 13.30 Puccinijeve arije poje tenorist De Mona-co: 18.30 Z začarane police _ pravljica; 19.15 Radijska univerza: O vzgoji otroka; 20.30 Igra Srebrna sedmorica Ljubivoja Slamiča; 21.30 Poje ženski kvartet Večernica; 22.15 Beethoven: Simfonija št. 9.
Torek, 17. julija ob: 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Iz gospodarskega sveta; 12.55 Dobronič: Jalšanski ple si; 13.30 Glasba po željah; 19.15 Ztiavniški vedcž;
20.30	Lipovšek: Orglar, kantata; 21.00 Radijski oder: Guglielmo Giapnini: Sodnik De Minimis, igra v 3 dejanjih.
Sreda, 18. julija ob: 12.00 Iz žive parave; 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.30 Lahke melodije igra duo Harris-Primani; 18.30 Radijska mamica; 19.15 Radijska univerza: O bankah in bankars vu; 20.30 Poje ženski tercet Metuljček; 21.00 Obletnica tedna; 22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti; 22.15 Rimski Korsakov: Zlati petelin1, suita.
Četrtek, 19. julija ob: 13.30 Slavne operne uverture; 18.00 Mendelssohn: Violinski koncert; 19.15 Teh. pika in umetnost fotografiranja; 20.30 Poje moški
zbor Slov. filharmonije; 21.00 Dramatizirana zgodba: Mirko Javornik: Rdeči mak; Il2.00 Osebnosti prvega italijanskega socializma.
Petek, 20. julija ob: 12.55 Kem: Melodije iz revije Showboat; 13.30 Glasba po željah; 18.00 Ri hard Strauss: Koncert za oboo in orl.este.; 18.30 Z začarane palice . pravljica; 19.15 Radijska univerza: Napredek znanosti in tehnike; .20.30 Matečič Ronjgvo: Roženice, kantata; 21.00 Prireditve ip umetnost v Trstu; 21.30 Poje Moški kvin et; 22 15 Sibelius: Bal-dassarjev praznik.
'Sobota, 21. julija ob: 12.55 Dalmatinske pesmi;
13.30 Emil Adamič: Ljubljanski akvareli; 14.45 Igra ritmični orkester Svvimging Brothers ;15.05 Donizet-ti: Odlomki iz opere La Favorita; 16.00 Sobotna no vela; 17.50 Beethoven: Prometejeva bitja; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.30 Štraus;: Na lepi modri Donavi, balet; 21.15 Poje moški zber iz Dornberga;
22.30 Gershvvim: Amerikanec v Parizu.
VPMŠMJA m ODGOVORI
Vprašanje št. 268: Nisem kmet, toda moje največje veselje je, če opazujem razvoj rastlin. Mislim, da se nekoliko razumem na bistvo njih življenja. Vendar bi želel, da mi pojasnite, česar pe morem spran viti v sklad z mojim znanjem: Moj sosed je prečistil nekaj trt pa tatpiku, tako da se povsod vidi skozi latnik in je tudi zelo piikra.šal vse rozge z grozdjem. Nad grozdjem je pustil komaj nekaj listov. Ko sem ga vprašal, zakaj to dela, mi je odgovoril, da »bo sedaj šla vsa moč v grozd in da se pe bo več izgubljala v nepotrebne vihe«, Ali je to pravilno?
Odgovor: Vaš sosed je ravnal nepravilno. To se bo gotovo izkazalo v padaljnj m razvoju grozdja. Grozdje pe dobi glavne »moči« iz korepip oziroma spodnjih delov trte, temveč od tistega dela rozge, oziioma lis.ov, ki se nahajajo nad grozdjem. V teh listih se namreč tvorijo snovi, ki potem potujejo iz listov po rozgi navzdol in služijo za krepitev lesa in razvoj grozdov. Pri redčenju rasti na trtah lahko odstranimo jalove, to je nerodovitne rozge, rodovitne tudi lahko nekoliko vršičkamo, če so predolge in delajo homatijo, a pri vršičkanju moramo pu stiti pad najvišjim grozdom najmanj 5 listov. To je ravnotako kot pri koruzi: če bi odstranili na koruznem steblu zgornji del nad klasom ,brž ko se je ta pojavil, bi zaman čakali na obilen pridelek z nja, ker se to razvije samo iz spovi, ki se stvori v zelenih listih nad klasom. Ce bi pri krompirju odstranili še zeleno krompirjevico, bodo gomolji drobni lin bodo postali kmalu uveli.
Vprašanje št. 269: Imam nekaj prav dobrega vina, ki je mešanica zelene, rebule to tokaja. Vino bi rad vsteklen-ičil, ker letos ne bom imel posebne le-
tine. Ali lahko to naredim že se,.’a j? Kako naj napravim, da se mi ne bi vino skisalo?
Odgovor: Ce je vino popolnoma kristalno čisto, dobro prevreto — brez trohice sladkobe — in seveda če niti malo ne vleče pa cik, potem ga lahko vate-kleničite. Ce pa nima teh lasti osti, počakajte. Ce bi vleklo na cik, potem pi za v steklenice in tako vino moramo čimprej porabiti. Steklenice operite na prej v mlačni vodi s sodo (naVadno), potem izplaknite z mrzlo vodo in odcedite ter napoli ite z vinom, v katerem ste teden prej raztopili eno kocko enoso-sine na hi. Zelo važno vlogo igrajo zamaški: najboljši je komaj dovolj dober. 'Najprimernejše je, če zamašite s parafiniranimi zamaški, ka er h ne kuhajte pred uporabo, ali pa z neparafiranimi, katere prej prekuhajte v vodi. Na vsak h 10 litrov vode dodajte po 20 gramov metabisulfita in enako množino vinske kisline (acido tariarico). Zamaški morajo biti na tesno začepljeni, za kar je najbolj na mestu poseben stroj. Ce začepite ročno, zravnajte zamašek z robom steklenice, vrh pa zakapajte z voskom. Steklenice shranite potem v hladni kleti, če mogoče v drobnem pesku.
Čitajte in širite NOVI LIST!
izdaja Konzorcij Novega usta Odgovorni urednik Drago Leglša Tiska zadruga tiskarjev »Graphls« * o. s. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
»V ISTA.«
TRST - Via CARDUCCI 15 - Telefon 29-656 Bogata izbira naočnikov, da'j:.ogledov, toplomerov in fotografskega materiala
ANDREJ BOLKO
iur. pli.
IMP0RT - EXP0RT
Farmacevtski proizvodi in kcmikalji
TRST - Via Torrebianca 21/11 ®31-3]5
odpočij. Bodi vesela, hodi z Alfredom na sprehode in zabave, uživaj življenje tudi od vesede strani.« Spočetka je Ema rada poslušala njegove nasvete, toda od tiste plesne zabave dalje se je vsa spremenila.
Dr. Rike je nečakinjo opazoval, ne da bi mogel dognati vzrok njeni molčečnosti in zamišljenosti. Nekega dne pa je le pri jutranji kavi vprašal sina: »Dečko, mi morda znaš Ti povedati, zakaj se je Erna talko nenadoma spremenila? Talko je tiha, da gotovo tiči nekaij zadaj. Kaj jo je tista zadeva z doktorjem Ronaldom tako prevzela, da se ne more več zbrati?«
Alfred je presenečen dvignil glavo. »Da, oče, imaš skoraj prav. Od tistega dne je Erna drugačna, to je gotovo. Toda ker že govorimo o Ronaldu, kaj je z njim? Ti, ki si pravni zastopnik njih podjetja, boš že kaj bolj natančnega vedel o skrivnostnem bolezenskem napadu Frana Ronalda?«
Ludvik Rike je odložil prtič. Njegov razumni in ostro rezani obraz je postal resen. »Nič dobrega nisem slišal o njem. Napad se v presledkih ponavlja, bolnik je vedno slabotnejši.
»Kateri zdravnik ga ima v oskrbi, oče?« »Njegov bratranec Karel, kolikor vem, od včeraj so pa pritegnili t tudi profesorja Jer-sena.« Alfred je stresel z glavo. Vzel je jutranji časopis in se potopil v branje oglasov. Nenadoma je obstrmel. Glej, glej! Tovarna Ronald išče izkušenega starejšega bolničarja. Javi naj se talkoj!
To bo nekaj za Erno, si je mislil Alfred.
* * *
Gospa Marta Ronald je stala ob oknu stanovanja, kjer je prebivala skupaj s sinom, in zrla na cesto. Bilo je že poldne.
Karel zaradi slabega! želodca, ni kosi] v tovarniški restavraciji in je imel navado prihajati ob tej uri domov. Odkar je Fran obolel, je uporabljal njegov avto.
Pravkar je zavil dolgi, črno lakirani voz okrog ogla in su ustavil pred liišo. Karel v močnem, usnjenem jopiču in z baško na gostih, temnih laseh, je izstopil.
Čez nekaj trenutkov je stopil v sobo. »Kako je s Franom?« je vprašala gospa Marta.
Karel je nagrbančil čelo: »Slabo, napadi se ponavljajo in so vedno hujši.« »Toda to ne sme iti tako naprej. Čemu ne pošlješ bolnika na kliniko v opazovanje. Kaj pravi profesor Jemen?«
»Si ni na jasnem o vzrokih te bolezni. Svetoval mi je, naj pošljemo Frana v kak višinski kraj, mordai v Črni les.«
Med kosilom je Kairel pripovedoval, da je mislil na grad Trnjevo v Črnem lesu, ki ga je kupil Franov oče in ga dal preurediti za poletno bivališče družine. »Mislim, da bi bil kraj najbolj pripraven za Frana. Toda' — Karel je ob tem nekaj premišljal, preden je nadaljeval —i »ne bi ga rad! pustil samega z bolničarjem in potrebno služinčadjo. Morda bi Ti, mama, spremila Frana na Trnjevo? Saj tam še nisi bila in malo oddiha bi Ti ne škodilo.«
Bledi, a lepi obraz gospe Marte je bil zaskrbljen. — »Kaj naj počnem na samotnem gradu.«
»Samo gospodinjstvo bi vodila-. Imela, boš vse lepo urejeno. Z bolnim Franom Ti sploh ne bo treba priti v dotiko. —• Brž ko dobim zanesljivega bolničarja, bom poslal Frana na Trnjevo. Zdaj pa moram pohiteti. Naš zastopnik doktor Rike me pričakuje.«
(Dalje)