Setardars. .TKABXXVL PROSVETA v à Urodaliki la «ptATmUkl proetorii MST S. Uwnk>ve| po ynej A-j; obojen v do. Okleni« CnT v M^iganu KS! *** ** četrti iz navade". Vk/.VrP-j kaz- leje • prest* Philadelphia, Pa.—Eksekuti-va Kontinentalnega kongresa delavcev in farmarjev, ki je te dni zborovala v tem meatu, je sklenila, da bo to gibanje na celi črti sodelovali z unijami pri njihovem prizadevanju za organiziranje delavcev. Pri tem delu bodo sodelovali člani eksekutive, državni 'kongresi in krajevni komiteji akcije, > ki se formirajo po načrtih washingtonskega zborovanja, katerega se je udeležilo nad 4500 zastopnikov delavskih in farmarskih organizacij. Tajnik Clarence Senior je poročal, da je dosedaj 17 držav prijavilo datume državnih kongresov. Nekatere države ao jih že imele. Za Pennsylvanijo je eksekutiva potrdila United Workers' Federation of Pennsylvania kot oficielno predstavnico tega gibanja. Federaciji, ki je imela državno konvencijo teden pred washingtonakim kongresom, na-čeljuje James Maurer, veteran v unijskem in socialističnem gibanju. Eksekutiva je avtorizirala tudi obdržavanje kongresa za južne države, pri čemer bo sodelovalo sedem držav. Vriil ae bo na Labor Day v High Pointu, Nn „ „„J:XX,, «..l.aiUiu injU , V/., t n i HI mi TI lT?nwn nT um«- strije na jugu. Glede ustanovitve nove delavske stranke, za kar po njenem mnenju Se ni prišel Čaa, je eksekutiva sprejela to-le resolucijo: "Nekatere organizacije, ki so del Kontinentalnega kongresa, si prizadevajo za čimprejšnje formiranje farmer-labor strank po državah, ker je po njih mnenju čas že dozorel. Narodna eksekutiva kongresa priporoča državnim grupam, da resno pre-motrijo položaj za tak korak pred no ga store. "Dokler nimajo zagotovila, da bo tak korak imel široko zaalom-bo ne samo pri poedincih, nego tudi pri masnih organizacijah, se bo izjalovil vsak poskus za ustanovitev farmarako-delavske stranke in ta izjalovitev bo bodoče akcije le še bolj otežkočala. Narodna eksekutiva stalno raziskuje možnosti neodvisne politične akcije, je pa mnenja, da čas še ni zrel in masni sentiment ni dovolj razvit za tako akcijo. "V slučaju, če se delegatje katerega državnega kongresa izrečejo za takojšnjo akcijo za u-stanovitev delavske stranke, nima državni kongres mofcl, da bi jo ustanovil. Za formiranje delavske stranke se mora vršiti posebna konvencija. Poziv za tako konvencijo ne sme priti od kongresa, ampak od pridruženih organizacij. Naloga državnih kongresov je, da sodelujejo zs skupno delavsko politično kakor tudi ekonomsko akcijo, nimajo pa moči za ustanovitev farmar-sko-delavske stranke. "Narodni odbor želi izvajati ukrepe waahingtonake konvencije, kakor tudi biti v stalnih stikih z mišljenjem delegatov državnih kongresov. Ce imajo državne organizacije kakšne sugestije glede najboljših metod, kako priti v okom problemu neodvisne politične akcije, jih bo odbor radevolje upošteval." Eksekutiva je izvolila posebni odsek, ki bo študiral to vprašanje. V odseku so Joseph Berlin, 15. jul. — Kancelar Hitler je včeraj odredil zapleni bo privatnega premoženja vseh "sovražnikov države", pa naj so doma ali zunaj Nemčije. Kabinet je to odobril-in obenem je i-mel pred seboj še 30 drugih dekretov za "utrditev Hitlerjeve države." Dekret konfiskacije imetja velja za industrijska podjetja, trgovinske tvrdke in privatna premoženja posameznih oseb. Izdana je bila tudi naredba, ki zabranjuje ustanovitev vsake nove politične stranke ali obnovitev atare, ki je bila razpušče-na. Vsak tak poskus je označen za "veleizdajstvo." Hitler je dalje dekretiral, da vlada lahko odvzame državljanstvo vsakemu naturaliziranemu državljanu v Nemčiji in vsakemu Nemcu v tujezemstvu, ki se ne vrne domov, ko je pozvan. To se tiče predvsem političnih begunov, ki so po izbruhu fašističnih persekucij ušli čez mejo v sosedne države; vsi ti bodo zdaj pozvani domov in če se ne odzovejo, izgube državljanske pravice in njihovo imetje v Nemčiji bo Hitler zaplenil v "korist državi." Tajna fašistična policija je včeraj prijela pet sorodnikov Filipa Scheidemanna, znanega konservativnega socialističnega voditelja. Scheidemann se nahaja v tujezemstvu in tamkaj piše v listih proti Hitlerju. Fa ¿isti se bodo zdaj maščevali nad njegovimi sorodniki. Scheide-mannova hči je že izvršila samomor v Berlinu. Trije komunisti so bili ustreljeni v Woldenbergu. Fašistična policija poroča, da je trojica "hotela pobegniti", ko so jo vodili *v intemacijski tabor v Son-nenbergu. HOPKINS POJAS-ML NAČRT FEIE IALNE POMOtt PosvaTje delavske an i je na sodelovanje a federalno vlado Mussolnijev "mirovni pakt" podpisan Rim, 16. jul. — Pakt štirih držav, ki je Mussolinijevo delo in ki ima skrbeti za mir prihodnjih deset let, je bil danes podpisan. Mussofini ga je podpisal v imenu Italije, poslaniki pa v imenu Francije, Anglije in Nemčije. Ceremonij ni bilo. Kljub podpisu tega pakta se razmerje med Francijo in Italijo še ni izboljšalo. i Gibanje za razdelitev dela Philadelphia, Pa. — Velebiz-niški interesi v tem mestu so sdstavHf načrt glede razdelitve obstoječega dela med čimvečje število delavcev. V ta namen bodo znižali delovni čas tistim, ki še delajo in uposlill brezposelne kolikor bo mogoče. Washington, D. C. — Harry L. Hopkins, adminiatrator sklada $500,000,000, ki ga je kongres določil za pobijanje bede, je naznanil, da po 1. avgustu ne bodo privatne agencije delile federalne pomoči bednim, temveč javne, ki bodo pod direktno kontrolo federalne vlade. Zaeno tem je Hopkins pozval državne uprave, da morajo priznati zastopnike organiziranega delav stva kot člane komitejev, v katerih področje spada oakrba revežev. Države, ki ne nudijo zadoatne pomoči bednim, ao bile posvar-jene, da ne bodo dobile denarja iz federalnega sklada, obenem pa je Hopkins izdal instrukcije, da morajo družine, katerim prete evikcije, dobiti podporo, toda pri tem se bo moralo gledati, da denar iz pomožnega sklada ne pride v roke hišnim posestnikom. Hopkins je naznanil, da hoče z odpravo privatnih agencij doseči dva cilja—preprečiti zlorabljanja pri delitvi podpore in o-mogočiti nadziranje a strani federalne vlade metod deljenja podpore. V okrajih, kjer so ae skladi izrabljali za subvencije znojnim delavnicam, da so te lahko pri lilile delavce na sprejetje neznosnih delovnih pogojev, ao inru'li delodajalci popolno kontrolo nad pomožnimi akladi in obvaštaa Meralna vlada. Hopkins je dejal, da je prejel tudi več obtožb o grafta-nju in raketirstvu v zvezi z delitvijo podpore. Da se odpravijo ta zla, mors priti oakrba bednih v roke jav nih agencij, katere bo federalna vlada lahko kontrolirala, je rekel Hopkins. Drugi ugovor proti privatnim agencijam, katerega je navedel Hopkins, je to, ker niso te v mnogih slučajih trpele, da bi zastopniki organiziranega delavstva postali član pomožnih komitejev. Hopkins je dejal, da želi pridobiti člane delavakih unij za kooperacijo s federalno vlado. Priporočil jim je, naj insistlrajo, se jih prizna za člane pomožnih komitejev v občinah, kjer se jim ta pravica odreka. Dalje je dejal, da bodo morali okraji potrošiti tri dolarje za vsak dolar, ki ga bodo skušali dobiti od federalne vlade za pobijanje bede med brezposelnimi. Praviliik premogovne industrije predložen Rudarji podpisali pogodbo Jenny Und, Ark. — Po dva-mesečni stavki je tukajšnja u-nija UMWA podpisala pogodbo z operatorji. Pogodba je veljavna za dve leti. Schlosberg, tajnik Amalgsms-Prin*.|0 «lavo ted Clothing Workers unije, Ju-' 10 '*n«tvom pro-'liua Gerber od socialistične U*». i ; ''»'m je zdaj' »tränke in Robert Miller, pred-I * Pod po-1 »«dnlk Farmarake unij« v Min- ^r,tvom. JnesotU fiàaAfca mHifii M*I*J OM Hexte«.' Vprašanje maksimalnega delov-nika prepuščeno administra-torju.—Predlotenl so tudi pravilniki Industrij olja, volne In rajona _ Washington, D. CH 1». juf — Jeklarska industrija je danea predložila avoj pravilnik. Minimalna mezda 26c na uro na jugu in 40c v nekaterih diatriktlh na severu. Obenem ao voditelji industrije nasnanili, da bo mes-da nekaterih kategorij izurjenih delavcev takoj ivišana za 15%. Maksimalni delovnik povprečno 40 ur v tednu. Pravilnik dalje določa, (la jeklarska industrija priznava le kompanljake unije t — William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je takoj napovedal boj temu pravilniku. Washington, D. C.—Pravilnik industrija mehkega premoga v trinajstih državah Je bil predložen federalnemu administratorju Johnson u zadnji četrtek. Javno zaslišanje o tem pravilniku se začne v par dneh. Premogovni pravilnik, kakršen je bil predložen, določa pet dolarjev bazične dnevne meide za vse dalo pod semljo; plača rudarjev, ki so plačani od tone, bo uravnana na tej bazi. V pravilniku pa manjka določbe glede maksimalnega delovnlka. To vprašanje bo moral rešiti admi-strator, kajti aastopniki operatorjev in rudarjev ae niso mogli aediniti. Zastopniki rudarjev, katere vodi John L. Lewis, predsednik unije United Mina Workers oi America, zahtevajo 80 ur dels v tednu stalno poletu i|> pozimi ; zastopniki operatorjev pa zahtevajo 32 ur v tednu pol leta in 40 ur drugega pol leta ali 86 ur stalno v vsem letu. Pri teh zahtevah je ostalo. Pravilnik dalje določa priznanje unije UMWA, odpravo otroškega dela pod 16. letom, izplačevanje mezde v zakonitem denarju aH čekih "at par" in "yel-low dog" pogodba Je prepovedana; nadalje določa, da operatorji ne smejo siliti rudarjev, da bi stanovali v kompanijskih hišah, niti ne smejo alliti rudarjev, ds bi kupovsli potrebščine v kompanijskih prodajalnah. Pravilnik so podpisale premogovne družbe, ki predstavljajo 25 do 28 odstotkov vsega pro-duelranega mehkega premoga v Združenih državah in obsegajo sledeče fržsve: Illinois, Pennsylvania, Ohio, West Virginlja, Kentucky, Indians, Michigsrt, Iowa, Arkanaas, Oklahoma, Colorado, Montana in Wyoming. Barone premoga Je vodil Thur-low G. Easington, glsvnl pravni zastopnik operatorjev v Illinoi-au. Premogovne družini iz neu-nijskih okrožij, ki so večlnoms pod kontrolo Kockefellerjevlh in Mellonovih Interesov, niso zastopane v Um pravilniku. Te družbe, ki so Imele avoje zborovanje v New Yorku, bodo pred lotile separatni pravilnik. Pravilnik tudi določa, da se organizacije operatorjev in ru dar Je v same sporazumejo glede maksimalne mezde; te mezde bodo različne z ozirom na kra-Javne šlvljenske razmer». Na zapadu morajo biti mezde višje kakor vzhodno od reke Mississippi in Južno od reke Ohio. Pravilnik industrije oljs vss-buje maksimalni delovnik 40 ur v tednu, minimalna mezda se pa razlikuje po dietriktih In državah od 40 do 47 eentov na uro, najnižje seveda na Jugu. Drugi pravilniki — industrij volne, rajona in sekcije oblačJI-ne Industrije — ki so bili pred-toženi zadnji teden, Imajo tudi raalične določbe glede minimalne mezde, toda v spMrwnn je 40 ur dela v tednu. Otroško delo je odpravljeno. _ H V petek je oementna industrija predložila avoj pravilnik, ki določa 40c na uro minimalne mezde In 36 ur v tednu povprečnega makaimalnega delovnlka; delovne ure diferirajo v rasnih krajih in pri raznih delih. Druga aakcija oblačilne Industrije (ženske obleke) ima v svojem pravilniku 35c minimalne mezde na uro. FaHaNfen gibanj« v SvM PrIMo J• dobivati priatal* m«l Nrednjim slojem Curlh. — Politična aituaoij« v Švici je ratburkana, odkar 40 prišli fašisti na krmUo v Nemčiji. Fašistično gibanje je našlo čestilce in pristale v tej deželi, ko je pričel naraščati Hitlerjev vpliv v Nemčiji. Kot v drugih državah, tako je tudi v Švici kriza poapešila fašistično gibanje. Brezposelnost v Švici ni v primeri 1 drugimi industrijskimi državami v B-vropi tako občutna, kajti udarila Je v prvi vrsti industrije, ki Izvažajo blago v Anglijo in druge drŽave. Veliko močnejši vpliv kot obstoječa beda Ja bojazen pred mlaerijo, ki morda pride v bodočnosti. Ta bojasen Je ilaati ukoreninjena pri srednjem sloju, kar je vzrok, da je dostopen fašistični propagandi. < r Značilnost fašističnega gibanja v vseh deželah Je to, da najprej dobi saelombo pri srednjem sloju, kajti fašizem ob vsaki priliki naglaša, da je railtelj tega aloja. Mali človek revoltlra proti velikemu, in tisti, ki ostanejo zadaj v ekonomski tekmi, se bore proti zakonom kapitalistične evoludje. Voditelj fašizma v Švici ja Oa. orges Oltramore, toda njegovo gibanje sdaj še ne ogroža demokratične vlade. Poleg Oltramo-rejeve skupine je več drugih grup, toda nobena skupina ša nI zgradila organizacije, ki bi objela vso dsAalo, Jezikovne In druge razlike med nemško Svlao, ki Je glavno leglo fašistične propagande, In francosko govorečo zspadno Švico ovirajo prodiranje fašizma. Opazovalci političnega življenja v S vid menijo, da bo razvoj fašističnega gibanja povzročil rasno notranjo kriso v bližnji bodočnosti. LJ..U---I----i rfwi9wmIIMVI utonilo Izletnikov v Rusiji Moskva, 15. jul. — Izletnl parnlk, na katerem je bilo 260 delavcev In njihovih žen ter o-trok, se Je prekucnil na Volgi pri Jaroslavu In 70 oseb je utonilo. Vodja delavske organizacije v Jaroslavu, ki je organiziral Izlet na Volgi, Ja bil aretiran In sago. varjal se bo pred sovjetskim sodiščem. Obtožen je, da ja stlačil preveč ljudi na majhno ladjo. _ Produkcija jekla ae povetaJa New York. — Jeklarska produkcija se je povečala v prvih dveh tednih Julija za sedem odstotkov In Industrija operira sada j 69% od kapacitete. Mnogi ematrajo aktivnosti v tej Industriji zs najbolj zanesljiv bisnt-ški barometer, Prsd enim letom je Jeklarska Industrija o-bratovala samo 16 odstotkov od kapacitete, • Telefon pisitsjs luksns I ¿os Angeles, Cel. — V zadnjih dvanajstih meeedh je krog 26,000 strank odpovedalo telefon, ker niso mogli poravnati mesečnih računov. Telefonski truet aa je dozdaj uspešno boril proti krizi in plačeval običajna dlvldende Bolj jo bo občutil v ker telefon postaja Ink- THK EN LIC HTEW M KM' yi ami A |N LAItTMINA *M>VBN««S ^SioUlJ« roof««»« 1WKUTS •( MÍ ___*«••« (l»«M C*»- - i t. MM •• «M M M ¡rW-rr*- St^rr fT* M aH« M«. H» MMll»« " " - lk. Il-It-H MM« r%lrrr* Cd» ^ * —.trt. MM M» ^ ' M ! > naselbin Zanimive beležke iz razittli lirajcv TSÍÍUM* rM- - - mMi «tU »M M M «M, U.MM. K—« PR08VETA mm L—** *»» MfcM»*» Of T»E ktoSBATI» >13» Novice iz države pHtaa JHMmriville. Wyo. — V tu-kaJlAji okolici premogovniki »e vedno slabo obratujejo. Oackley No. 2, iaat Diamond Coai & Coke Co., obratuje aamo en dan v tednu. Rudarji kpmfj zasluiijo za smodnik, drugo ostane pa druibi, tso Dolenjci h Jolieta, pa tudi Primorci so med njimi. Med njimi vlada lepa harmonija. Orga-. «.j... ^^ . nizirani «o v farmarskem IflUbu, ttdana maeeU ki jfm »loti v politične, ekonomske in gabavne svvfee. Pri oblasti so oficielno zastopani po mirovnem sodniku Suparju in s par T^^X^brinT kako na *oiskimi odborniki. V ondotnih ki ae prav nit briga, saao nm> rudar preživi de v sužnost! Frank Česen. S potovanja Sheboygan, Wis. — Zadnje čase sem potoval iz Kansas Ci-tyja čez državo Illinois v Wisconsin. Delavske razmere so se v nekaterih krajih in slučajih nekoliko izboljšale v državi Illinois, v Wisconsinu se tudi precej dela, zaslužek pa je pičel. fcamenjen sem v Michigan, Canado in potem v Qhior V Prosveti št. 12* je bil dopis, da je v Iowi prodajal obleke neki "Pete Sute. Rojake opozarjam, naj nikar ničesar ne kupujejo od ljudi, Če jih osebno ne poznajo. Joseph Schutte. Naznanili so, da bodo zadevo konaolldacije predlošili premi-jetju Bennettu, kakor hitro se vrne s svetovne ekonomske kon-ference, ki je v teku v Londonu. Iigulje zahtevajo kon-üMatljo lelemic Reakcionarna kanadska organizacija skuša polniti vpraša-* nje, katero je reitl parlament, spet v ospredje Ottawa, Kanada. — Kampanja za konsolidacijo Canadian Pacific in Canadian National ¿eleznice pod privatno kontrolo, katero Je otvOril pred nekaj meseci E. W. Beatty, predsednik Canadian Pacific železnice, je bila spet poživljena te dni na zborovanju Asociacije kanadskih tovarnarjev. Tovarnarji so odobrili Beatty-jev načrt in izjavili, da je to e-dini načrt za rešitev Železniškega problema. Tiate, ki skrbno zasleduje aktivnosti organizacije kanadskih tovarnarjev, ni izjava presenetila, ker vedo, da je vedno na strani reakcije. , Delegatje te asociacije, ao bili edini, ki so na washlngtonski konferenci mednarodnih delavskih organizacij 1. 1919 glasovali proti osemurniku in so tudi u-8pel i v tem, da Kanada še danes ni ratificirala sprejetih konvencij. Vedno so nasprotovali delavski In socialni zakonodaji, o-benem pa so pregovorili parlament na uveljavljenje najvišjih zaščitnih carin na svetu. Ta asociacija se stalno bori proti zavarovanju zoper brezposelnost. Vodila je bpj proti «prejetju modernega odškodninskega zakona v provinci Quebec, kjer so njeni dobro plačani lobisti stalno na delu. Železniški zakon je bil amen-diran na željo vlade tako, da izključuje konsolidacijo železniških sistemov. Ta amendment je odobrilo organizirano delavstvo in ima zaslombo pri veČini ljudstva, kljub Ji ' y !T — aom je natlačen občin- stva, kljub temu pa aa hočeio Ii i» Rock Sprlntaa, Wy, Dalje| stva. Rantov orkester je ie v ak- j voditelji velebiznisa razveljaviti. Kalifomia dala paroli rančem nov itagdtitnik San Francisco.-^-Vsi pogojno pomiloščeni jetniki bodo morali v tej driavi v javnosti absolutno molčati o svojim izkušnjah v zaporu in kaznilniških vprašanjih. To je najnovejši odlok jetni-tklh oblasti, navidezno storjen, da se take jetnike "odvrne od razmišljanja o Ječah", fiktično pa, da se Jtm zaveže jezike. Ta odlok Je posledica Tom Mooney-jevega članka v "American Spec-tatorju", ki ga je pripravil ob intarvjuve s poročevalci in ob obiskovalce. Dne 4. julija je bil 39. rojstni dan Warren K. Billingsa, ki je zaprt radi sličnega omreienja kot Mooney. 3. julija pa je bila 22. obletnica Mooneyjeve poroke. Balbovi letalci v Chicagu Chicago. — Italijanska zračna flota 24 letal s 96 možmi je priapela v soboto zvečer sem in pristala na jezeru tik munici-palnega pomola nedaleč od raz-atavišča. General Balbo, ki vodi floto, ostane tu s svojimi letalci štiri dni. Število samomorov naraslo New York. — Frederick L. Hoffman, statistik v službi zavarovalnih druib, poroča, da si je 23,473 oseb končalo življenje v Združenih državah lansko leto, 3,106 več kot 1. 1931. Ikmkajic» Ivan Vuk: V znamenju Hal leyejeve repatice. Iz najdenih zapiskov vojnega ujetnika. Ilustriral Ljubivoj Ravnikar. Za ložil in izdal konzorcij časopisa Delavec v Ljubljani, 1933. Mehko vezana knjižica na 72 straneh in okrašena z več risbami. Pisatelj pripoveduje lepem, pesniškem stilu o tragičnih dogodkih z bojnega polja, o slovenskem vojnem ujetniku na Ruskem, o ruski deklici Marus-ji, ki mu je postregla z mlekom, o poljski strežnici Gabrili, ki se je zjokala nad njim, on pa je mislil na svojo Magdaleno doma .. . Končno zmanjka zapiskov in nič se ne ve, kam je izginil ujetnik. Knjiftico toplo priporočamo. «ari Mara: Kapital. Po J. Barchardtovi izdaji poslovenil Oskar Drenik. Ljubljana 1983. Založil konzorcij Svobode. - Ta skrajšan Kapital, prvi v slovenščini, je izšel ie pred več meseci, toda v Ameriko je dospel šele zdaj. Knjiga je trdno vezana in šteje okrog 400 strani. Vsebuje vse glavne točke Marksovega Kapitala, le nekatere dolge razlage in formule so Izpuščene. To se pravi: slovenska izdaja Kapitala je poljudna, da jo lahko razume preprost delavec, kateremu je namenjena. Na koncu knjige je dodano: slovarček tujk, regi ster strokovnih izrazov in se znam marksistične literature ^ slovenščini in srbohrvaščini. PreVod je gladek in lahko razumljiv. Morda se bi kdo spotikal ob nekatere izraze, da so okorni (na pr. "večvrednost" za originalno "Mehrwert"), a to so malenkosti; glavno je, da člta-telj razume, kaj je Marks povedal. Prevajalec je napisal poleg u-voda tudi navodilo, kako je treba čitati in študirati Kapital, da bo vse jasno čitatelju. Ci-tanjc Kapitala—kljub poljud-nosti prevoda—ni lahko delo, zato je treba Čitati polagoma in sproti vse dobro premisliti. Kdor to stori, bo imel velik uii-tek in obogatil bo svoje znanje. Saj Je Marks v tem svojem delu nakopičil, kar se tiče ekonomije, toliko resnic kakor nihče pred njim in za njim. Slovenski Kapital se zdaj dobi v Ameriki. Naroča se pri Proletarcu, M W. 2« st., Chicago. m. SUne $1.76 s poštnino vred. PONDEUek 17. Oh-jsk. metrom kriu JUzabr*^* 1)0 Uaii^J JJinji brez^f nL Zr!J° v o^az l Pomanjkanju, i* L J «lo v tovarn in roložaj je post*] mtst« m 23.000 druii, Propriacij dri,vne relS «Ue- Za Cleveland «2 J» »ed«m odstotkov «h "J" cen za 10n kladničarju Roberta, nik konstrukcijske partmenta. V svoji bo Cram lahko nast lavstvu ie bolj efe zadnji dve leti kot tiunijske kampanje wer A Light Co.. U novo podjetje. V tej službi * * zal zelo usprfnef» ' me za kriterij ttft njo proti uniji ek«J tero Je popolno** n Oeorgiji kolikor se druibe. Cram je g tlko. da kdor ne tm ob aluibo/ E*«1 mu ni^ hoteli pok-daj na *Uvk». « *** dobili delo dmfX Njegovo ^ vaino ^ vpliv, ki n '^: Morganove kos^r J gih sdmin^tr*1^ rstm Arkwn^ največje jugu. In ^ Vpliva bil te sluibe > svoje ksmp^4r ganiziranl* mmdmW\ H. JULIIA. ^ iu* prijatelj in «povedi « p^o sezon®« »i k~^nosti pri ko-y £ navaden človek ne * paorezre. Mnogo ££|PJS* aebise nevarnosti zav.edal». ¡¿ji« točka je Vplika Temperaturi. Ra*um-1 da iSče človek PQ naj-Vnoti ohladitve, če m Je Kakšna je pa stvar z :ega stališča? telo il z naporom , $olnčno toploto .¡¿viša temperaturo s 36 na 37 ali pa te bolj. Srcejač-, kri kroži hitreje. Tem-'vode je. denimii,, 22 V trenutku, ko 86 č!o-^ v vodo, znaša razli-pperature 15 stopinj.' patna toplotna razlika se 'jah pokaže kot hud šok na -kise kakor v krču skrči, ¿ene kri, ki se je zaradi pe ali napora vsa zbrala v jih delih tkiva, nazaj v ii-ražiiti krvno in vobde toploto. Zaradi prej» i napora preobremenjeno ta kožna ploskev precej velika IBU navalu krvi ni več'kos. preveč razširi in po ne-Bt krčevitih utripih odne-ite ohromi. Ce hočemo iloveka obuditi v življe-moramo na umeten na-rfpraviti do dihanja, masi t grče in ga galvanizirati. j« prva zapoved pri ko-Ohladi se, preden, greš i, in se previdno spuščaj FKOSXBTX zastran prehitrega skoka v vodo: vsaka prenagla izpretnem-ba toplote telesu škoduje. Posebno je odsvetovati, da bi šel z mokrim in ohlajenim telesom na solnoe. Zdrava zagorela barva, ki s! e vsi želimo, se doseie dosti late ob enakomernem solnčenju tudi na nepre vročem solneu, kakor pa s predolgim poleganjem v solneu. Voda, pesek in sn^g odbijajo solnčne žarke tako ja-ko, da se ti niti ni treba i «postavi jati direktnemu solnčenju. Rjava barva kože naj bo znak telesnega zdravja in ni nikjer rečeno, da bi Se moral do nje dokopati preko opeklin in bolečin. Soinčarica, ki nastane zaradi predolgega posedanja v solneu je pojav lokalne vročice in nastane zaradi prehudega razkroja tkivnih tekočin. Ce je koža vzlic opeklinam še dalje izpostavljena občevanju, se ne vname samo epidermis, to je vrhnji del kože, temveč tudi spodnja kožna plast, tako imenovana cutis, da, v posebno hudem slučaju celo celično tkivo v naj-spodnejem delu kože; seveda nj prav tako nevaren je prilet na vodno površino »ku. Začetniki in taki ki hočejo biti preveč o-po navadi pri skoku Z ne skočijo dovolj pravo-na vodno gladino, ker se 4i ne bi prekopicnili. Tate plosko na vodo, od če-ne šok trebušnih mi-Hgar učinek je podfeben ;emu udarcu v želodec, pazi na drugo zapoved: , kadar skočiš na glaVo I 0 drži kar mogoče globo-8 agoni, z nogami pa uda-Ugor ! " 'J Ija nevarnost, na katero fc pazijo, so nepričakovanim' v vodi. Nevarne so na neplavalce, ki ge ftppa-plitvih krajih na biegu, ndovednosti zaidejo V Če-flobljo vodo. Nenadoma ffne zmanjakti tal1 pod in v tisti sekundi smrt-•trahu dobe živčni šok v toih. Pogreznejo se v vo-K»osto utonejo ntt raZme-*k> plitvem meatu. Taka * mnogim zdi neralum foo velja tudi za vrtinci tu je ponavadi manj * «fla vode kakor pa paiement strahu. Zato parijo zapoved : 1 1 "krajno oprezen v ne-vodah! » vodi tudi ni redka pristane v nogi, roki ali kâU-rcm dniKem delu ži-Lttradl P^'hudega napora. m ravno nevaren, oprez-' P« posebno na mestu pri ^ kl imajo zabrekle žile. ■ natopi |Xi(f(>Hto na obeh ■¡»' krc, ki silno boli, za-™n*Kajo le zelo spretni f bledica krča- je po-frt z utopljenjem, I ker mon* uporabljat ^|w)ved je toHej : »e preveč ne utrudil "ta, ki je posledici. skoka v vodo, na tudi t< daj, ee OHta-P* P^olgo v mrzli vo-*** ustnice in „tresa-r>oslednja alarm Manjnevar-dobrem: pla £ r • navadDM» I 1 "prestanim g\- • o tej nedoseženi pesmi, ki bi prevpila bobnenje topov. Ali slišite, kako vzdihuje noč pod težo teh silnih udarcev? — Slišim! To je bobnenje ognjenika, ki se bo morda zdaj izbruhal, da bo potem za vse večne čase ugasnil. Vaš dom, draga gospa, mi je postal kakor oaza, kakor miren pristan sredi razdivjane vihre. Ana se bolestno smehlja v črno pokrajino. Drevesa na travniku se ločijo iz teme, voda v potoku včasi zablesti, zvezda, ki se utrne, pade v velikem loku v nič. Njegove besede globoko segajo v molčečnost poletne noči, preklada jih iz misli v misel in ne more nikamor zbedfcati. Mar v noč, du si natrga molka in zvezdnih utrinkov? Bogdan spi v sosednji sobi in ona ga čuti skozi zid. Hoče se ji k njemu, da nasloni vroče čelo na njegov obraz, ki se smehlja v božanju sanj. — Ostanite pri meni, gcspa! prosi Ivan. Vaša bližina mi je ljuba. Saj ne bom več govoril. Skušal bom vaaj ta hip, ko sem pri vas, pozabiti na vojno. Tako sadita ob odprtem okny. Ana pozablja. Celo bobnenje topov se razliva v brezbarv-nost nočnih črt, ki se v vsej pokrajini nejasno bočijo iz teme. Njegova roka, ki objema naslon njenega stola, se lahno dotika njene rame. V nji kliče žena; trga se, omahuje in blodi v neskončnih poljanah srca. — Ce vam je dano ... Mogoče sem vam daljni privid matere, na katero mislite? — Vse drugače! Ah, mati! Misel nanjo je sklenjena in nespremenjena za vse večne čase. Ce mislim na mater, se srce umiri. V bližini žene vzdrhti. Morda sem povedal preveč. Tega ne bi smel t Nagne se skozi okno. Sredi travnika stoji samotna hiša. Samo v enem oknu je luč. Se ta čez hip ugasne, da je zdaj poslopje kakor velika, neokretna žival, ki se ne more premakniti z mesta. Za seboj čuje glas, ki se plaho razprostre v tišino. — Dolžni ste povedati dragemu človeku vse, kar bi vas moglo zbližati z njim! Cemu bi ne smeli? AH se me bojite? Tega nikar, ko čutite, da stojim za vašim hrbtom! Okrenil se je. Sedeč na polici, je jasno razločil njen obraz ob temni zavesi. — So trenutki v človeku, ko je prežet čuv-stev. Morda je takrat misel najgloblja, da se ne upa na dan. Silim se gledati skozi okno v noč. Ničesar drugega ni videti kakor črno praznino pred seboj. Zabrisati vse slike. Pa ne morem. — Le zakaj ? Ali vas . . . — Ne, ne, molčite, ne govorite, ker me vaš glas povsod najde! Saj «em vam rekel, da hočem zabrisati! Jafal se bom na fronto in se dal uničiti! — Ne, je kriknila Ana in se zravnala pred njim, kakor bi mu hotela zastaviti pot. Tega ne boste storili! Ali nič ne mislite name? Povesila je glavo in se prestrašila svojega glasu, ki je zakričal v to praznoto kakor obupanec Tiše je dejala: Kaj vas žene v to propast? — To je najbolj tragično. Ljubezen! — To...? , .,. — To! Žena, ki jo ljubim. 2ena, ki je ni-koli ne bom dosegel. — Ali je tako kruta, da vas zaničuje? Ali je tako mrzla, da ne seže vaše srce do njenega? — Ne, ne! Ni kruta, ni mrzla. Zena je! Mati je! Nikdar je ne bom smel objeti in dejati: draga, moja edina . . . -(l -- Ljubezen ne pozna meja. Vse je določeno in zagrnjeno, ljubezen pa je kakor misel, ki gre preko planin in morja. Se več je. Misel je lahko krivična in drzna, ljubezen pa je otrok srca. Ce je že tako, kar je gotovo resnično, je ljubezen vendar točno omejena. Da, misel po-leti, kamor se ji poljubi, ljubezen pa je kakor jetnik, ki mnogokrat zaman trga rešetke iz zl-dovja,- Stavljam vam težko vprašanje, gospa Ana: Moža imate. Spočel vam je otroka. Ali ste zmožni misliti na koga drugega? Tudi če bi ga ljubili ? (Dalj« prihodnjič.) I.ouIm Adamič: POGOVOR (N«ilnlj«*vanje in konoo.) , > Seren je rekla: "Ne dvomim o točnosti vaAih lwsed, toda—ah, ta dežela je pai |>olna nasprotij!—Marci» in j»z in drugi pri LALA mislimo mnogokrat tako, kakor mislite vi sedaj, Peter. Tudi mi vidimo stvari, kakor jih vi prikazujete—toda potem se nekaj zgodi pred našimi očmi, k»r nas pretrese in napolni z upanjem naAa srca. Delavstvo na jugu na primer. Ujeti so v kapitalistični sistem kakor v pust. da se izražam po vaše-in dokler si ne morejo odgrizniti nog, d« bi se osvobodili, ** otepajo. I)a-ai ne vsi, nas vendar nekateri poslušajo—In večina se res otepa. kakor sem rekla. In to je vaš propadli proletariat. Vem, da so v svojih značajih omahljivi, da J«, slasti v velikih mestih, usod» neštetih brezposelnih zapečatena, da so zapisani poginu. Vendar mislim, da bo veliko število teh propnlih bres-poselnih pomagalo pri prevratu. k« se bodo sačele gibati višje vrste delavcev. Vodili sicer ne bodo. toda priključili se bodo in stalili: njihov« sila pa bo predvsem v njihovem številu. In še nekaj. Peter. Nam js lahko govoriti, teoretizirati, a-nalliiratl. pisati knjige o položaju. skušati voditi. Živimo v udobju, naši želodci so polni; mučno nam Js, ko glsdamo, v kakšnih škripcih js uboga para. ta propadli proletariat, Če zgubi svoje revno delo. Navedli ste nekaj vzrokov, zakaj se delavstvo ne upre. So pa še drugi vzroki. Eden je ta, da je naš delavec ameriški delavec, ne pa ruski ali balkanski kmet. Ruski aH balkanski kmet lahko živi, in še prav zadovoljno, z malo žita, s kosom slanine in z eno čebulo (tako vsaj sem nekje čitala), ali pa strada po cele tedne, ne da bi kaj posebno trpel zaradi tsga. Stoletja skromnega, toda naravnega življenja so ga privadila na pičlo hrano in cslo na stradanje. V Ameriki js drugače. Amerika je dežela obilja In v tako imenovanih dobrih čaaih smo bili skoro vsi, pa tudi marsikateri najslabše plačan delavec, navajeni na najrasnollkejšo hrano (nekatera IIvila ao v trgovskem procesu izgubila vso naravno pristnost); naš nsčin življenja, ne več preprost:, marveč Ispopolnjen, naa je v nekaj rodovih pomehkuiil. Ce sedaj koga izmed naa satne skrajna beda, ga dobesedno stre NI-mamo odporne sile. da bi prenašali nesrečo . .. Dodajte še, kar sem rekla na vašo opazk * da so bili proletarel mesdni sužnji v nekem razkrajajočem ae sistemu, in mislim, da vam bo dovolj jaano, v čem Js propadli proletarse prikrajšan In nad čim Je osupel" Peter Je prikimal. MNa to nisem pomlalll.** MJs še drug vzrok," J« rekla Marcia. "Zadnjič mi je prišlo na um, da Je današnji povprečni, od krize prizadeti ameriški individualist kakor Tantal—če znate kaj mitologije—, ki je stal v vodi do brade, pa ga je vendarle mučila žeia, ki je ni mogel potešiti. Če je sklonil glavo, da bi se napil, je voda izginila, da se je osušilo celo dno pod njegovimi nogami. Velika drevesa, polna sadja, so irte-zala veje k njemu, hruške, granatna jabolka, datlji in fige; toda če jih je siromak, skušal zgrabiti, jih Je veter odnesel vi-*>ko v zrak iz dosega njegovih rok—dokler ni končno vsega dosegel in umrl/' Zasmejal! so se. Seren js dejala: "Primera ni slaba; mislim le, da bi bil Tantal večji naivnež kakor večina od krize prizadetih ameriških individuslistov. Mislim, ds naš Američan opušča bret-plodno misel, da bi dosegel j»-folka ali fige; izmotava se is prevare o individualnem pro-«pehu . . . Ameriški indlvidua-Hatl bodo akoro val prej v pasti, preden bodo rasumeli, da v današnji dobi ne bodo mogli vaak zase doseči sadeia. umrli p« ne bodo (rasen kot individualistt); spremenili se bodo. nehsli biti bedaki.M "Tudi jaz mialim tako," je dejala Marcia. 'Toda proc¿, ki Jih bo privede! do tega, da ar ne bodo več dali voditi za n*a Js okruten, telo podoben Tanta-lovemu trpljenju. Caaa bo tr*. "Da," je rekla Seren, "in dotlej je težko biti potrpežljiv, je težko čakati, da se kaj zgodi.— Toda nekega dne se ne bo nekaj zgodilo—morda prej kakor mislimo. Kakor ste rekli, Peter, mnogo je nejasnosti, ki se bodo morale razpršiti. Položaj ae bo moral še poslabšati. Sedanji voditelji v gospodarstva in v vladi ne morejo preprečiti, da se ne bi poslabšal. Večini vet di tel je v — Hoover ju, Mellonu, Schwabu—se niti ne sanja, kako slabo stoje stvari. Iz Bele hiše, iz svojih pisaren na Wall Streetu, iz oken svojih klubov, iz zasebnih Pullmanovih vozov in limuzin ne morejo videti razmer. Njihov duh je usmerjen v prospevanje rudniških podjetij in v špekulacijo. Zato morejo misliti le štiri in dvajset ur naprej in njihovim dejanjem ukazuje ura. Vse, kar vedo, je kredit in podobne stvari z Wall Streeta; človeškega problema ¿anje ni." Seren je za trenutek premolk-nila, nato je nadaljevala: "In vašemu stališču, ljubi Peter, nimam, sedaj, ko ste ga objasnili, več mnogokaj oporekati; razen, da je nekoliko mrzko ubogemu ljudstvu, ujetemu v past, in da je malce nevarno." "Kaj mislite s tem?" "Mislim, da ne smete dopustiti, da bi se ta mrzkost ali zaničevanje vtihotapilo v vaše sanje. Mnogo je bolnega in slabega na ameriškem delavstvu, vendar mislim, da ga morajo njegovi prijatelji, kakršen ste vi, grajati z dobrohotnostjo, ne pa z zaničevanjem ali s kakim drugim podobnim čuvstvom. Ne delam pa si skrbi zaradi vas. Preverjena sem, da je vaše stališče, kakor ste nam ga nocoj obrazložili, le začasno, ne pa globoko v vas zakoreninjeno." "Mislim," je Marcia prekinila Sereno, "da je le reakcija na to, kar si videl kot poizvedova-lec za pomožno akcijo. Hudo ti je pri srcu, težko prenašaš vse to.—Zato se zakrkneš!" Nasmehnila se je; vsi štirje so se nasmehnili.—"Včasih doživljam jaz prav isto. Mnogo stvari je v delavskem gibanju, ki vas vražje potarejo, ki vas prisilijo, da se raz j očete ali da se zakrk-nete; toda mnogo dobrega nastaja danes v LALA in izven nje. In ko hodim po ulicah ali se z vlakom vozim iz mesta in gledam ljudi, stavbe, mostove, trge, in neskončne raztežaje zemlje, pravim kljub vsemu, kar je in kar ni: "Pri bogu, to je velika dežela!" Serena odgovori: "Ljubim jo!"—in se smejeva. Vsi štirje so se zasmejali. "O tem ni dvoma," je dejal Roger in oči so se mu zasvetile, "to je največja dežela! Nekaj se pripravlja. Ljudje so prikrajšani in osupli, toda začenjajo razmišljati. Ko bo kriza še naraščala in bodo njene posledice še vidnejše In bo nezadovoljstvo velikih ljudskih množic prekipelo, bodo resni upori neizogibni. Mi nismo edini, ki vidijo velike dogodke v bližnji bodočnosti. Vprašajte kateregakoli inteligenta in poučenega bančnika in stavim, da vam bo povedal isto. Bančniki in poslovni ljudje so vražje prestrašeni, zato so veliki, ugledni ma-gazini polni praznega in nesmiselnega besedičenja o "smotrnem gospodarstvu", o "uravnovešeni industriji" itd. Dov prevrata ne bo prišlo jutri, toda prišlo bo.—Kajti današnjih zapletenih razmer ni mogoče urediti v aedanjem sistemu, niti za silo. Mogoča je še ena doba blagostanja, recimo v letu 1964. ali 35. Toda nujno je, da bi se končala s polomom, še hujšim od sedanje g». Ne vem natanko, kako se bo Izvršil prevrat. Morda se bodo kakor misli Marcia. delavci združili in zavzeli industrijo t organizirano ailo. Morda bo to rsvoiucljs proletariate, kakor ai jo zamišlja komuniatična stranka. A dvomim. Kaže. da bo vse kaj več; manj Jaano. manj premočrtno, bolj razkrajajoče, bolj mučno; ne prenagljeno, toda gotovo. Staro individual iašično pojmovanje umira. Meje med razredi padajo. Nitji srednji sloj js le bliie doljnemu razredu kakor gornjemu. To vsljs fte celo o pravem srednjem sloju. Kakor vam Je znano, ao ae poslovni ljudje Babbit t ovega tipa udeležili stavke na strani rudarjev. Tako imenovana buržoazija se otrese snobizma svojega razreda in individualistične filozofije. Ljudje se danes spreminjajo zelo naglo. Pod pritiskom krize postajajo zavedne gospodarske edinice in začenjajo čutiti vsak v svojem položaju, vsaj megleno, da se imamo za današnji kaos zahvaliti pogubnemu in trdokornemu individua-lizmu v trgovini in industriji. Čutijo, da je njihova bodočnost —hočeš nočeš—neločljivo vezana na vsako drugo goapodarsko edinico v Združenih državah in da je bodočnost mogoča le pod kakršnokoli kolektivno obliko. Nekateri izmed njih so se "strogo po načrtu urejeno gospodarstvo" v okvirj ukapitalizma, toda polagoma bodo sprevideli, da je to nemogoče—v najboljšem primeru bi bila rešitev le začasna—; preokrenili se bodo na levo in postali proletarci. Položaj je temen, toda—da rabim svojo priljubljeno prispodobo—naraščajoča tema razmer bo omogočila vedno večjemu številu ljudi, da bodo videli nekaj zvezd na nebu. Ozrli se bodo k zvezdam, to je k živim zamislim o naši bodočnosti. Večino teh misli je treba šele dognati, nobena ni še v ljudeh jasno opredeljena; in ker stane na vse zadnje mnogo truda in napora, preden jim damo ostrino in učinkovitost, zato jih zaenkrat bolj pogosto srečujemo na Wall Streetu in na Park Aveniji kakor med brezposelnimi. * Sem spada, na primer, zamisel podpore za brezposelne. Milijoni ljudi se strinjajo z njo dasi vedo, da podpora ne bo odpravila krize. Ameriško delavstvo se kljub sedanji zbeganosti in nizki moralni stopnji ne bo zadovoljilo z njo za dolgo časa. Mi nismo Angleži. Dasi sedanjost ne izpodbija nasprotnega, smo vendar mi Američani neučakani, in ne maramo živeti večno v neurejenih razmerah. Stalno pomanjkanje ni za nas. Prizadevanje, da se dvignemo ekonomsko, je močno v naši deželi. Milijoni naših brezposelnih ne bodo hoteli živeti celo desetletje od podpor, kakor tega nočejo brezposelni v nekaterih evropskih deželah. Naši brezposelni, katerih število bo še naraščalo, se bodo borili proti podporam, čim bodo razumeli, da so te podpore le drobec kapitala, s katerim jim hočejo zamašiti usta, in da bodo do smrti navezani na podpore, če bo sedanji sistem trajal dalje. Podpore so neameriške, čeprav ne v smislu Hooverjevih pomislekov proti njim. Potem je tu ideja o fašizmu —ali bolje o protifašizmu. Razsodni ljudje vedo, da je fašizem nastal iz strahu in ne iz uvidevnosti ; in dasi se vedno bolj udo-mačuje v Združenih državah, mu ni sojeno dolgo živeti. V fašizmu je nujno devetdeset odstotkov nasilja in deset odstotkov proste volje. V nas pa živi stara ameriška strast za svobodo (čeprav so prav sedaj nekateri Američani slabši od piž-marja) in vsa osnovna miselnost v življenju te dežele, ki sega do leta 1776. Tu je zamisel, ki že začenja na tihem prijati Američanu, za-misel, da bi odpravili dobičke in organizirali na* ■ 8<*i*lni podla* ¿3 narodne® ■ "Jajnotehnifno® čudovitimi ter sprtostjo z» v lovili in proizvajati v* vsak izmed naa delal dnevno, pet dni mf»J- Tako bi z mJ?i3 vili v* in še bi ^ ^ ^uri ¿iS Mnogo takih zamuli j, v "aku, ki nenadoma i v milijonih glav, JJ? daj na socialni lestvici nj! družbeni in ^ se pretresa in znova m vrednoti. Kot narod £ razumevati, da je ^ a Nem produkcije reien * rešen pred petnajstimi | tedaj je bilo za nas naj, vprašanje razdelitev ime» kaj časa—v letih 1926 i —je z mr. Hooverom mi milijone Američanov »