^haja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 630824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini tednik NOVI USI Posamezna številka 1.200 lir NAROČNINA Letna 50.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 55.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% settimanale ST. 1834 TRST, ČETRTEK 18. JUNIJA 1992 LET. XLI. Ne bodo nas utišali Kdor pobliže pozna tržaški na-Clonalistični svet, se prav gotovo ni začudil, ko je slišal po radiu in televiziji ter bral v dnevnem hsku o predlogu vodilnih listar-Jev za sestavo novega tržaškega občinskega in pokrajinskega odbora ter za oblikovanje večine, ki naj takšna odbora podpira. Predlog je v bistvu v skladu z nojev- □ drago legiša sko miselnostjo in politiko tržaških nacionalistov, ki problem odnosov med večino in manjšino kratkomalo ignorirajo, češ da tega problema enostavno ni. V resnici pa je ta problem bil ni je še vedno na vrhu lestvice vPrašanj, s katerimi se mora uk-varjati vsakdo, kdor v Trstu zajema vodilna mesta v upravi, Politiki in v javnem življenju na sPlošno. Tudi občinska in pokrajinska uPrava v Trstu morata seveda Predvsem skrbeti, da bodo kar se ^a redno delovale službe, ki so nujne za življenje občanov: mestni prevozi, vodovod, elektrika, Piin, odvažanje smeti in odpadkov, kanalizacija, matični in ana-grafski urad itd. itd. Toda za redno življenje občanov je prav tako potrebno, da javni upravitelji Posvečajo največjo skrb tudi pro-"jematiki tistih članov občestva, ki so v manjšini, pa naj bo ta kakršnakoli. V tej zvezi morajo skrbeti, da se člani manjšin ne “Odo čutili zapostavljene, da ne bodo na robu dogajanja. Pri tem Zavzema v Trstu pomembno mesto skrb za slovensko jezikovno ^nnjšino, ki je po jeziku sicer drugačna od večinskega naroda, a ki zato nikakor ne sme biti polnjena v kot in torej zapostav- Predlog vodilnih tržaških likarjev problem slovenske jezi-°vne manjšine v Trstu ignorira p2iroma zanika njegov obstoj. ^r’ nas niti ne zanima, ali bo novih odborih mesto za prof. ama Pahorja in prof. Ivana Pe-runa, saj je to postranskega po-,ena. Zanima nas in nas tudi rbi namera, ki izhaja iz ome-JerJega predloga, da se namreč Usa utišati glas slovenskih izvolili^- B TOLMINSKI PUNTARJI ŠE DANES NIMAJO MIRU Najbolj svečan trenutek prireditve na gorišketn Travniku: odkritje spominske plošče tolminskim puntarjem (foto Marinčič) Na mengorski gori zvon v jutro zvoni — kot nekdaj, ko puntarjem v trg in vasi k uporu za pravdo dajal je ukaz. (L. Šorli, NA MENGORAH ZVONI) Zvon na romarskem griču Mengore na Tolminskem je v 18. stoletju vabil puntarje od blizu in daleč v slikoviti deželici ob Soči k zbiranju za upor. Po Soški dolini so se nato podali proti Gorici za »staro pravdo«. V glavnem mestu dežele pa niso dobili svoje pravde. Premoč plemstva in osrednje državne oblasti je namreč onemogočila vsak upravičen upor. Voditelji le-tega kot Ivan Gradnik, Andrej Laharn, Ivan Kobal in drugi so po sramotnem procesu padli pod rabljevo sekiro na goriškem Travniku. In teh dogodkov se je hotela spomniti Gorica, predvsem slovenska Gorica, da bi počastila njih spomin in njihovo žrtev. Pa tudi del večinskega naroda, ki se je s svojimi uradnimi in drugimi predstavniki udeležil spominskih proslav. V tem duhu so se prejšnje dni odvijale proslave v spomin na tolminski punt iz leta 1713. To še posebej, v kolikor je bila na programu postavitev spominske plošče puntarskim junakom. Za to je že pred časom dala pobudo italijan-sko-slovenska revija Isonzo-Soča, ki izhaja v Gorici. Pobudniki so že pred leti naslovili na občinsko u-pravo vabilo, da bi ona sama tudi sodelovala pri tem načrtu. Stvari so seveda šle svojo pot, občina ni imela za to posluha. Že v prejšnji mandatni dobi se je o stvari debatiralo v občinskem odboru, kjer je slovenski predstavnik odločno zavrnil stališča večine, ki je bila zadevi v bistvu nasprotna. Letos je spet vse skupaj prišlo v roke občinske uprave, zlasti kar zadeva dovoljenje občine za postavitev spominskega obeležja. Po prvotnem negativnem stališču odbora je nato občinski svet stvari obrnil in izglasoval pozitivno stališče (z večino glasov) za spomenik. In tako je moral končno tudi župan le podpisati odobreni odlok za postavitev obeležja. Ves ta uvod je bil verjetno potreben, da lahko uokvirimo sedanje proslave v Gorici. Za nedeljo, 14. junija, je bilo napovedano odkritje plošče na Travniku, par dni prej pa je bil v Katoliškem domu v Gorici na pobudo dveh slovenskih prosvetnih zvez in pod okriljem mestne občinske konzulte za slovensko manjšino. Na večeru sta govorila dr. Branko Marušič in prof. Marija Češčut. Prvi je orisal Odprli italijansko gimnazijo v Portorožu V Portorožu so prejšnji teden slovesno odprli gimnazijo za dijake italijanske manjšine. Trak je prerezal slovenski predsednik Milan Kučan. Pouk se je v tej šoli začel že marca, obiskuje pa jo 61 dijakov. Poslopje meri 900 kvadratnih metrov in ima 5 specializiranih učilnic. Ravnateljica šole je Daniela Paliaga-fankovič. Vi-šješolci italijanske manjšine v slovenskem delu Istre so imeli prej pouk v neprimernih prostorih v Piranu. Sola je bila ustanovljena takoj po vojni in ji je v preteklosti tudi grozilo zaprtje zaradi odločno prenizkega števila dijakov. Danes pa to šolo obiskuje tudi precej slovenskih dijakov. zgodovinsko ozadje in dogodke same, druga pa odmev tolminskega upora v slovenski literaturi. Mešani zbor Lojze Bratuž pa je izvedel par priložnostnih skladb, med temi Vrabčevo Na goriškem Travniku na besedilo Ljubke Šorli. V nedeljo, 14. t.m., pa je sledilo odkritje obeležja na Travniku. Zbralo se je lepo število ljudi z obeh strani meje, prišla sta župana iz Nove Gorice in Tolmina, medtem ko sta goriška občinska in pokrajinska uprava poslali samo po dva odbornika. Na sporedu so bili nagovori prirediteljev in pozdravi oblasti. Vse je potekalo dvojezično. Plošča sama pa je šti- Iz vsebine: 30-letnica smrti M. Fileja (str. 5) Društvo Jadro prejelo nagrado iz sklada D. Černeta (str. 3) /. Paljk »Zaničevanje nekega naroda je primitivno in še bedasto povrh« (str. 1) rijezična (italijansko, slovensko, nemško in furlansko besedilo). Prireditev je motila skupinica fašističnih pobalinov, ki je skoraj nemoteno izzivala in razgrajala. Vsekakor pa je bil to osamljen pojav, ki ni v bistvu uspel skaliti resnega in svečanega vzdušja. Kaže, da tolminski puntarji niti dobri dve stoletji in pol kasneje nimajo miru oz. da se ob njih ustvarja večkrat protizgodovinska in tendenciozna polemika. Vendar a.b. III*- B Člani sosveta, izvoljeni na listah Ssk VZHODNI KRAS ZAHODNI KRAS David Slobec Henrik Lisjak Berta Vremec Bogdan Kralj Peter Starc SV. IVAN ROJAN - GRETA - BARKOVLJE Edi Krapež Aleksander Furlan Za predsednika je bil potrjen Klavdij Palčič Nekaj misli z 18. občnega tesnejših stikov z matico. O vprašanjih, ki zadevajo celotno našo manjšino, moramo odločati vsi složno in strnjeno, je še dejal Palčič, čeprav je med drugim poudaril, da je širok pluralistični značaj slovenskega izvoljenega predstavništva logična posledica naše vključenosti v demokratično življenje v tej državi. V tem smislu je treba razumeti tudi podporo, ki jo je SKGZ dala kandidatu na listi PSI Ediju Bukavcu, kar so nekateri obsodili, je menil Palčič. Iz poročila tajnika Dušana Kal-ca prav tako povzemamo nekaj misli: povedal je, za katere probleme se je v zadnji mandatni dobi SKGZ najbolj zavzemala — gospodarstvo, odbijanje političnih napadov na organizacijo po spremembah v matici, reforma krajevnih uprav itd. Omenil je problem vedno bolj nacionalistično usmerjenega Trsta; temu se bo mogoče upreti le z informacijo, z iskanjem pravih ravnotežij in najboljših poti ne le za čimbolj učinkovito borbo za naše pravice, temveč tudi za oblikovanje resnične kulture sožitja. V ta načrt se morajo vključiti, je dejal tajnik Kalc, vsa slovenska občila. Oba voditelja organizacije sta v svojih poročilih tudi poudarila potrebo po vstopu mlajših, svežih moči v SKGZ in obenem nakazala področja, katerim bo morala SKGZ kot »organizacija civilne družbe« v bodoče posvetiti več pozornosti. Kot že rečeno, so se v petek slavnostnega dela občnega zbora udeležile tudi številne ugledne osebnosti iz zamejstva in Slovenije. V imenu vlade RS Slovenije je zbrane pozdravil minister za Slovence po svetu Janko Prunk, ki je poudaril, da ima SKGZ za- zbora SKGZ sluge za ohranjanje slovenstva v Italiji. Manjšina bo morala v bodoče sama odločati, je še med drugim dejal, ali je bolj učinkovita politična strnjenost (kot na prj' mer pri Avstrijcih na Južnem Tirolskem ali Francozih v Dolini Aoste, ki so dosegli idealno raven zaščite), ali pa je za našo narodnostno skupnost koristnejša delitev po strankah. Vsi, ki so članom Slovenske kulturno gospodarske zveze zaželeli dober potek občnega zbora, so poudarili predvsem narodnostni pomen te organizacije. Deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar pa je k temu dodal nekaj kritičnih misli; o Primorskem uh* 0 Znani srbski pisatelj Dobriča Čosič je bil izvoljen za predsednika Zvezne republike Jugoslavije, v bistvu Srbije in Črne gore. Za kandidata ga je predlagala Miloševičeva Socialistična stranka Srbije. Dobriča Čosič je star 71 let. Do leta 1968 je bil eden vodilnih srbskih komunistov, nato pa eden glavnih oporečnikov. Italija v čedalje hu RADIO TRST A ■ NEDELJA, 21. junija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Stara jablana«; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Bonjour Triestesse ali kabaret podirajočih se dni«; 15.30 Krajevne stvarnosti; 17.00 Šport in glasba. ■ PONEDELJEK, 22. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Jugoslavija 1941-1945; 9.30 Iz filmskega sveta; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Boris Pahor: »Mesto v zalivu«; 12.00 Nikoli ni prepozno za učenje; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Za spretne roke«; 15.30 Strmeče uho; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Živeti je naša usoda; 17.40 Mladi val. ■ TOREK, 23. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Alpe Jadran; 9.30 Beležka; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Boris Pahor: »Mesto v zalivu«; 11.40 Priljubljene melodije; 12.00 Nepozabne odrske sanje; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Dopisnice z najbližnjega vzhoda. ■ SREDA, 24. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Boris Pahor: »Mesto v zalivu«; 12.00 Male neznane države; 12.20 Slovenska lahka glasba; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.30 Simboli in še kaj; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasovi iz Sibirije; 17.40 Mladi val. ■ ČETRTEK, 25. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 9.35 Dvajset minut z...; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Boris Pahor: »Mesto v zalivu«; 12.00 Moji prijatelji za boljši svet; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.30 Franjo Frančič: Izvir; 15.40 Orkestralna glasba; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja: Obtoženci drugega tržaškega procesa; 17.50 Mladi val. ■ PETEK, 26. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Halo, dober dan! Tu 362875; 9.00 »Bonjour Triestesse ali kabaret podirajočih se dni«; 9.30 Halo, dober dan! Tu 362875; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Boris Pahor: »Mesto v zalivu«; 12.00 Šaljivo — resno; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Barvni ringaraja«; 14.30 Od Milj do Devina; 15.30 O poeziji 80. let; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki. ■ SOBOTA, 27. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani; 11.30 Boris Pahor: »Mesto v zalivu«; 12.00 Oddaja iz Rezije; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Duh časa in čar odra v spominih Jožeta Babiča; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Alpe Jadran; 18.00 Janez Povše: »Bog se zame ne meni«. »Z mladostjo slovenske države in izkušnjo spomina v odprtost novih izzivov« — pod tem geslom je v petek, 12., in soboto, 13. t.m., potekal na tržaškem velesejmu 18. občni zbor Slovenske kulturno gospodarske zveze. Ob veliki udeležbi gostov iz zamejstva in tudi iz Slovenije je predsedniško poročilo Zveze podal dosedanji predsednik Klavdij Palčič, ki je bil tudi za naslednjo mandatno dobo potrjen z veliko večino glasov, v soboto pa je poročal tajnik Dušan Kalc. O vsebini obeh poročil ne bomo dolgo pisali, saj so o tem že obširno poročala slovenska dnevna občila. Na kratko naj povemo le, da se je predsednik dotaknil nekaterih ključnih vprašanj za našo manjšino, kot je zajamčena prisotnost v izvoljenih svetih, tudi v parlamentu, omenil je bodočo vlogo Primorskega dnevnika kot vseslovenskega časopisa, ki pa se, po njegovih besedah, ne bo odrekel svojemu poslanstvu, poudaril je nujnost po vzpostavitvi Brezigar v Dresdnu o vprašanju manjšin Na nedavnem zasedanju v Dresdnu v Nemčiji je deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar govoril o vprašanju deželnih avtonomij v posameznih evropskih državah. Konferenca v Dresdnu je bila posvečena razpravi o indijanskih jezikovnih manjšinah v Južni in Severni Ameriki. Preden bo lahko Evropa svetovala Ameriki, kako naj pravično reši vprašanje manjšin na svojih tleh, je med drugim rekel slovenski predstavnik, bi bilo treba napraviti zelo podrobno primerjalno raziskavo o tem, kako različne evropske države različno rešujejo probleme manjšin znotraj svojih meja. Ugotovili bi, kako velike so razlike med posameznimi državami, poleg tega pa še, da Italija res ne more biti za zgled na tem področju. Evropa torej pri reševanju manjšinske problematike sploh ni homogena, je še dejal Bojan Brezigar. Kar zadeva Italijo, v tej državi še ni prišlo do uveljavitve regionalizacije, zato ima, tudi kar zadeva vprašanja narodnostnih skupnosti, država še vedno odločilno besedo. Drugače je na primer v Španiji in Švici, kjer se manjšinski problemi rešujejo na deželni ravni. Od državnozborskih volitev je poteklo že nekaj mesecev, a Italija še nima nove vlade. V trenutku, ko pišemo te vrstice, predsednik republike Scalfaro še ni določil mandatarja za sestavo nove vlade, vendar njegovo ime bo verjetno znano, ko bodo bralci dobili v roke to številko lista. Ne glede na imenovanje mandatarja je jasno, da postaja politični položaj v državi čedalje bolj zapleten. Krščanska demokracija, ki je kljub občutnemu osipu glasov še vedno zdaleč najmočnejša politična sila v državi, je v zelo hudi krizi, saj je Forlani že pred tedni odstopil, a še ni bil izvoljen njegov naslednik, to je strankin glavni tajnik. V najhujši krizi je socialistična stranka, in sicer ne samo zaradi vrste škandalov, v katere so vpleteni neka- teri njeni prvaki, temveč tudi zarad' dejstva, da se po mnogih letih cedit' Ije bolj pogosto in čedalje bolj javno kritizira strankin glavni tajnik Craxr V krizi je dalje Demokratična strah' ka levice, večinska veja bivše KP‘> kar je zlasti prišlo do izraza pri volitvah novega predsednika poslanski zbornice Napolitana. Zaradi načini kako je prišlo do njegove izvolitvi je odstopil strankin predsednik, P°' slanec Rodotd, ki glavnemu tajnik11 predvsem očita, da je pristal na »ve'. to«, ki ga je bil proti njegovi izvolil1’1 postavil socialistični tajnik Craxi. Th' di Demokratična stranka levice ] vpletena v nekatere škandale, saj sep izkazalo, da so nekateri njeni prt’1 stavniki nezakonito prejemali denar> ko so zasedali pomembna mesta v jo1’ ni upravi. Podelitev nagrade ' ■_ ' ‘ "'G-V v‘;4j Udeleženci slovesnosti ob podelitvi Černetove nagrade društvu »jadro« iz Ronk (foto Marinčič) Tolminski puntarji... 4mi D Pa njih lik in podoba ostaneta neskaljena in vedno živa v srcih Primorskega slovenskega človeka, ki je vedno videl v njih predhodnike kasnejšega in še sedanjega boja za svoje narodne in človeške pravice sploh! Goriški Travnik je tako zadnjo nedeljo bil spet glasnik puntarskega in obenem slovenskega duha. Tako pred stoletji, tako 20. maja 1984, tako sedaj. V verzih 8°riške pesnice, s katerimi zaključujemo te vrstice, je tako zaživel: k cerkvi je sveti Ignacij doma, zunaj steber je slavni: videl umreti Tolmincev je svet — Vžgali so punt, brezpravni... Ne bodo nas utišali 4mi d Ijenih predstavnikov, da se sku-Sa dejansko uvesti strahovlado, kakršno smo v polpretekli zgodovini primorski Slovenci dobro Poznali. Strahovlada je bila svoj čas odpravljena tudi in zlasti z našo Pomočjo. Prepričani smo, da bo-nro taki nevarnosti kos tudi danes. Slovensko kulturno društvo fGrad« od Banov pri Opčinah si )e zastavilo kot cilj, da bo obno-vHo nekaj starih vaških spomenikov, ki jim grozi uničenje. Tako s° se dogovorili s tržaško skupijo prostovoljcev za civilno zaščito Nord Est iz Trsta, da bodo z njihovo pomočjo očistili star vodnjak — »štirno« pri Badalučki v neposredni bližini Banov. v Vodnjak nosi letnico 1849, ka-pa, da je še starejši. Odborniki društva »Grad« so namreč med brskanjem po starih katastrskih j^apah in listinah (o tem pripravljajo tudi razstavo) ugotovili, da ive isti vodnjak omenjen že v za-Cetku stoletja. Takrat je bil zelo V nedeljo, 14. junija, se je v Rom-janu blizu Ronk pričela prijetna prireditev pred prostori društva Jadro, ki že vrsto let dela v Laškem med Slovenci, ki tam živijo. Pod prelepimi lipami so namreč podelili slovenskemu društvu Jadro nagrado iz sklada Dušana Černeta. Nagrado podeljuje že cenjen, saj so v njem zajemali vodo za vsakodnevno uporabo, sedaj pa ga že dolgo ne rabijo več. Ljudje so ga v teh letih napolnili z najrazličnejšimi odpadki in materialom vseh vrst. V njem se je nabralo ogromno smeti, saj je globok 5 metrov. Člani društva »Grad« nameravajo v bodoče rešiti še nekaj takih vaških kulturnih spomenikov. Lepo bi bilo, da bi se po tem zgledu ravnal še kdo drug, saj je takih arhitektonskih biserčkov pri nas še veliko. Kultura pa ne pomeni samo prirejanje raznih večerov, proslav, srečanj in predavanj, ampak je tudi skrb za naše stare spomenike. vrsto let sklad Dušana Černeta društvom in ljudem, ki se odlikujejo v ohranjanju in oživljanju slovenskih tradicij v zamejstvu, tistim ljudem torej, ki opravljajo zaslužno delo za slovensko skupnost. Sklad Dušana Černeta podeljuje nagrado že od leta 1975, v spomin na tedaj umrlega slovenskega javnega delavca in znanega časnikarja. Podeljujejo jo vsem tistim, ki se najbolj odlikujejo pri delovanju za rast slovenstva, »v duhu demokracije in s spoštovanjem krščanskih vrednot.« Na spominski diplomi, ki so jo trije predstavniki sklada Dušana Černeta podelili društvu, stojijo te besede, ki najbolje povejo smisel in namen nagrade: »Slovenskemu kulturnemu rekreativnemu društvu Jadro v Ron-kah je podeljena nagrada iz Sklada Dušana Černeta za leto 1992 in s tem častno priznanje za dolgoletno kulturno in povezovalno delo med slovenskimi rojaki na naši zahodni jezikovni meji. Trst-Ronke, 14. junija 1992. Za sklad Dušana Černeta: Dragomir Legiša, Zorko Harej in Saša Martelanc.« Dr. Drago Legiša je v nagovoru poudaril pomembnost društva, ki poleg narodnostno ohranjevalne naloge igra pomembno vlogo tudi na kulturnem področju, posebno pa še kot pomemben dejavnik ob italijanskem večinskem narodu, ki Slovence spoznava tudi po delovanju društva. Posebno je govornik poudaril veliko vlogo kulture v današnjem času in izrekel društvu Jadro iskrene čestitke. Časnikar slovenskega radia Trst A Saša Martelanc je v kratkih in jedrnatih besedah zelo lepo orisal lik človeka, čigar ime nosi nagrada. Saša Martelanc je o Dušanu Černetu povedal, da je bil izreden narodnjak, velik demokrat in humanist, če povemo, da je vse to vsak dan skušal pregnetiti še s spodobnim krščanskim življenjem, potem povemo dovolj tudi za upravičen ponos prisotnih odbornikov in članov društva Jadra, ki so nagrado z njegovim imenom prejeli. Zorko Harej je utemeljil odločitev odbora Černetovega sklada in pri tem naštel številne dejavnosti društva Jadro, od učenja slovenskega jezika do tečajev izdelovanja idrijskih čipk, od izdaje društvenega glasila Jadro do pevskega zbora, ki poje pri mašah, ki so v slovenščini enkrat mesečno tudi v Ronkah in še bi lahko naštevali. Ob koncu je Slovencem v Laškem tudi čestital ob prejetju nagrade Dušana Černeta. Sledila je krajša predstavitev letnega glasila društva Jadro, ki je tokrat izšlo na petdesetih straneh, glasilo bo na prodaj v teh dneh. Predstavila sta ga Karlo Mučič in Jurij Paljk, ki sta glasilo tudi uredila. Sledila je družabnost in prijeten večer, ki se je končal s Petiem' Jurij Paljk Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici Glasbeni poklon gojencev ob zaključku šolskega leta POD CERKVENIM OBOKOM Cerkev sv. Ivana v Gorici v soboto, 20. junija 1992 ob 20.30 Viktor Blažič v D SI o stanju v Sloveniji Na predzadnje srečanje pred poletnim premorom je Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta povabilo v ponedeljek, 15. t.m., Viktorja Blažiča, časnikarja v pokoju, ki je član vodstva Slovenskih krščanskih demokratov v Ljubljani, obenem pa je izvedenec za manjšinska vprašanja. Govoril je predvsem o sodobni slovenski zgodovini, od u-vedbe demokratičnega sistema dalje. Prireditelji so si večer zamislili v obliki pogovora med gostom in publiko, zato je bilo obravnavanih področij toliko, da bi bilo nemogoče strniti vse povedano v nekaj vrstah. Viktor Blažič je med drugim govoril o vzrokih razkola v Slovenski demokratični zvezi in rušenja Peterletove vlade. Kamen spotike, je dejal gost, je bil zakon o lastninjenju. Vse se je začelo, ko je Lojze Peterle sklenil, da podpre Sachsov lastninski model, saj je s tem ogrozil marsikatere gospodarske interese in privilegije. Predavatelj je tudi menil, da je v sedanjem trenutku glavni problem, ki pesti slovensko gospodarstvo, predvsem nezaupanje. Viktor Blažič je tudi izrazil bojazen, da do volitev v Sloveniji ne bo prišlo tako kmalu in da bi se potemtakem uveljavila nekakšna navidezna demokracija. Povratek v totalitarni režim pa po njegovem prepričanju ni več možen. Glavna bitka se bo v bližnji bodočnosti vsekakor bila okrog javnih občil. '.v v* * l’odnjak v Banih Zgled, ki ga velja posnemati Novoizvoljena svetovalca Ssk v vzhodno oziroma zahodnokraškem sosvetu POGOVOR Z DR. SLOBCEM IN DR. LISJAKOM Henrik Lisjak Kako si se pravzaprav odločil, da kandidiraš na listi Ssk in zakaj si to storil kot neodvisen? Sekcijski tajnik Slovenske skupnosti mi je to ponudil in jaz nisem odklonil. Čeprav se doslej še nisem ukvarjal s politiko, mislim, da je vsak zamejski Slovenec v bistvu zaradi okoliščin tudi politik. Med drugim sem stalno angažiran v športu. Sprejel sem kandidaturo, predvsem da bi po svojih močeh pripomogel k dobrobiti naših ljudi. Kar zadeva drugo vprašanje, nisem nikoli bil aktivno prisoten v nobeni stranki: čutim se predvsem Slovenca in si bom prizadeval v največji meri prav za vprašanja povezana s slovenstvom. David Slobec je priljubljen zlasti med mladimi. Več let je bil predsednik Mladinske sekcije Slovenske skupnosti. Diplomiral je iz ekonomije na tržaški univerzi, s svojimi strokovnimi članki pa sodeluje tudi v Novem listu. Izvoljen je bil na listah Slovenske skupnosti v vzhodnokraški sosvet. sožitje, za socialni in gospodarski razvoj naših vasi. Na žalost imajo izvoljeni sosveti predvsem posvetovalno vlogo, zato je zelo težko govoriti o neposrednem reševanju komaj navedenih problemov, kljub temu pa sem prepričan v veliko politično težo, ki jo lahko ima vzhodnokraški sosvet, vse pa bo odvisno od njegove trdne politične večine in od posameznikov, ki bodo to večino sestavljali. Dr. Oskar Simčič novi predsednik Goriške Mohorjeve družbe Škofov vikar za Slovence v gorišk1 nadškofiji dr. Oskar Simčič je novi predsednik Goriške Mohorjeve družbe. Take je pred dnevi sklenil občni zbor te zaslužne ustanove, ki se bliža 70-letnici delovanja. Udeleženci, ki so se zbrali na sedežu pevskih zborov v Devinu, so se najprej p°' klonili letos preminulemu predsedniku profesorju Dragu Butkoviču, ki si je pr1' dobil velike zasluge za rast Goriške hd°' horjeve družbe. Kot predvideva statut, $c njegovega naslednika poiskali med slovenskimi duhovniki goriške nadškofije-Novi odbor, ki si bo na prvi seji porazdelil delo, pa je prenovljen in razširjen. Na občnem zboru je imel uvodno p°' ročilo dosedanji podpredsednik dr. Lojze Škerl, obsežno poročilo o knjižnih izdaji in ostalem delovanju v zadnjem petletj11 ter o perspektivah Mohorjeve družbe je p0' dal dosedanji tajnik dr. Jožko MarkuzU-Finančni obračun je podal Ivo Češčut, ru2’ rešnico pa je v imenu nadzornega odbo^ predlagal dr. Kazimir Humar. Široka razprava je bila posvečena zlasti načrtom or ga n izacijskim vpraša n jem. David Slobec Ali si pričakoval, da boš izvoljen v vzhodnokraški sosvet? Pred vsakimi volitvami je zelo težko predvidevati, koliko glasov bo prejela stranka in kdo izmed njenih kandidatov bo izvoljen, kljub temu pa sem bil prepričan, da na teh volitvah stranka Ssk ne bo nazadovala, saj se je predstavila s široko in pluralistično paleto kandidatov ter z zelo jasnim programom. Prav zaradi tega sem tudi pričakoval, da bo Ssk v vzhodnokraškem sosvetu ohranila svoja dva predstavnika. Vsi kandidati na listi Ssk so imeli skoraj enake možnosti, da bi bili izvoljeni, saj so zaradi svoje prosvetne, športne ali politične dejavnosti precej poznani med našimi ljudmi. Mislim, da je bil prav to tisti ključni faktor, zaradi katerega smo nekateri kandidati prejeli nekoliko več preferenc in bili tudi izvoljeni. Ti imaš že določene izkušnje v politiki; kako ti bodo lahko pomagale pri uresničevanju lastnih zamisli v rajonskem sosvetu? Mislim, da sem v svojem več kot desetletnem udejstvovanju na političnem področju v okviru Mladinske sekcije Ssk in v raznih vodstvenih organih stranke precej dobro razumel zanimive in večkrat tudi zelo zapletene plati političnega življenja. Vse to mi bo prav gotovo pomagalo najprej pri pogajanjih za sestavo politične večine v krajevnem sosvetu, kar že sedaj predvidevam, da bo zelo težko, saj smo na žalost slovenski izvoljeni predstavniki v manjšini. Kako uspešno bom u-resničeval svoje zamisli, pa bo seveda predvsem odvisno, če bo Ssk v večini ali v opoziciji. Vsekakor pa bi se rad ob tej priliki javno zahvalil vsem tistim, ki so mi zaupali svojo preferenco in upam, da jih ne bom razočaral. Katera so najpomembnejša vprašanja na vzhodnem Krasu in kako misliš, da bi jih lahko rešili? Vprašanj in problemov je na vzhodnem Krasu še in še: zavzeti bi se bilo treba za končno izpolnitev dolgoletnih in neizpolnjenih obljub, ki so jih dale javne in privatne ustanove razlaščencem in jusarskim upravičencem, prizadevati bi se bilo treba za končno izpeljavo metanovoda, grezničnega omrežja, razsvetljave ter cestnih in avtobusnih povezav na celotnem vzhodnokraškem ozemlju. Omogočiti bi bilo treba polnomo-čno delovanje jusarskih odborov in primerno urediti begunsko naselje pri Padričah v korist prebivalcev vzhodnega Krasa, skratka delati bo treba v luči upravne avtonomije vzhodnokraškega področja in se stalno zavzemati za Na Krmenki se je v soboto, 13. junija, pričela običajna poletna šagra, ki jo je tokrat že dvajsetič priredilo domače KD Fran Venturini od Dom ja. V okviru običajnega nedeljskega kulturnega sporeda je nastopila folklorna skupina Stu ledi, igrali pa sta dve godbi na pihala — iz Nabrežine in iz Kamniške Bistrice. Na posnetku folklorna skupina Stu ledi (foto M. Magajna) Henrik Lisjak je priznan športno-kulturni delavec. Dolgo let je bil eden izmed stebrov športnega društva Kontovel, kjer je bil najprej igralec, nato trener, odbornik in predsednik. Diplomiral [e iz ekonomije, že vrsto let poučuje na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois v Gorici. Izvoljen je bil kot neodvisen v listi Slovenske skupnosti v zahodnokraški sosvet. Tudi zaradi odprtih list je stranka na zahodnem Krasu zabeležila velik uspeh, veliko domačinov je prvič glasovalo za Slovensko skupnost. Katera so najpomembnejša odprta vprašanja na zahodnem Kresu in kakšni bodo tvoji predlogi? Nerešenih vprašanj je več: predvsem pa nas tržaška občina premalo upošteva. Potrebni bosta npr. kanalizacija in metanizacija, ki je že v teku. Treba bo povečati avtonomijo rajonov, zato da se bo izboljšalo stanje nekaterih vasi’ Zaenkrat ne vemo, kakšno vlogo bomo lahko odigrali v novem rajonskem sosvetu. Kako pa je s športom na zahodnem Krasu? Tudi športu tržaška občina posveča premalo pozornosti, tako da je v bistvu vse v rokah posameznih društev. V Križu morajo še dokončati nogometno igrišče, na Kontovelu pa je občina odobrila načrt za gradnjo nove športne dvorane. Predvsem se sedaj za to prizadevajo posamezniki in društva, morala pa bi to biti dolžnost javnih ustanov. Pogovora je zapisal Darko Bradassi SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU ob zaključku sezone, posvečene slovenski suverenosti, razpisuje natečaj za novo slovensko gledališko igro Dela, kateregakoli žanra, a izvedljiva z ansamblom SSG, morajo biti predložena upravi gledališča do 31. oktobra vpetih podpisanih izvodih. Žirija teatrologov in predstavnikov gledališča bo podelila odkupno nagrado Lit. 8.000.000 (osem milijonov lir). Nagrada vključuje odkup za uprizoritev v letu 1993, SSG pa si pridržuje pravico odkupa tudi drugih del. Potrebne informacije dobite na upravi SSG v Trstu, Ul. Petronio 4, ali po telefonu 632-664/5. * * * V tej sezoni je SSG, mimo Sofoklejevega Kralja Oj-dipa Mileta Koruna, krstno uprizorilo kar štiri slovenska dela: komedijo Toneta Partljiča Moj deda, socialistični mrtvak, režiser je bil Mario Uršič, satirični kabaret Sergeja Verča in Borisa Kobala Ime mu bo Just, režiser Sergej Verč, dramo Aleksija Pregarca Črni galebi, režiser Jože Babič, ter šolam namenjeno predstavo Zore Tavčar v režiji Marija Uršiča Ptice nočnega vrta. Ob tem pa je — upravičeno lahko rečemo, da z velikim uspehom — z Romantičnimi dušami v režiji Vinka Moderndorferja zaključilo ciklus celotnega Cankarja, začet leta 1986. Redna sezona 1991/92 se je pri nas končala z aprilom, tudi letos pa pripravljamo Poletno sezono na prostem, v okviru katere bo 3. julija Premiera Prebrisane vdove Uarla Goldonija po uprizoritveni zamisli Mete Hočevar. V Gorici so se poklonili njegovemu spominu Mirko Filej - goriški slovenski Orfej Pred tridesetimi leti, dne 10. junija 1962 je umrl prof. Mirko Filej, znana osebnost v primorskem — posebej goriškem — kulturnem in zlasti glasbenem življenju. Mirno lahko zatrdimo, da je prav v povojnih letih najbolj prispeval k oživitvi in reorganizaciji slovenskega prosvetnega dela na Goriškem. Duhovnik, glasbenik, kulturni mentor in organizator — to so samo glavne oznake Filejeve vloge v petdesetih in šestdesetih letih. In prav zato so se mu zadnjo nedeljo, 14. junija, v Gorici poklonili Zveza slovenske katoliške prosvete in SKPD Mirko Filej s spominsko proslavo v dvorani Katoliškega doma. Na prireditvi so sodelovali moški zbor Mirko Filej, mešani zbor Rupa-Peč, solistka Mirjam Pahor (klav. spremljava prof. Lojzka Bratuž) in govornik dr. Andrej Bratuž. Dirigent je bil Zdravko Klanjšček. Naprej je nastopil zbor Mirko Filej, ki je zapel naslednje pesmi Mirka Fileja: Pojdem med polja in Zato pa sončka ni (obe na besedilo Milke Hartman), Slovenski fantje, Mati (m. Elizabeta), Nekje v gorah (L. Šorli) in še na tekst M. Hartman Mojim rož'cam. Nato je mlada sopranistka Mirjam Pahor odpela ob spremljavi Lojzke Bratuž dve nabožni Fileje-vi skladbi. V tabernakelj (besedilo S. Gregorec) in Ti spev si moj (m. Elizabeta). Po priložnostnem govoru Andreja Bratuža je nastopil mešani zbor Rupa-Peč, ki je zapel sledeče Filejeve skladbe: Pomladno (besedilo V. Beličič) ter priredbe ljudskih Venite rož'ce moje, Moj očka imajo, Kaj pa ti fantič in Meglica. Za zaključek pa v poseben spomin na profesorja Fileja Bruck- Mi 18. občnem zboru SKGZ so bila podeljena tudi odličja ter plakete bo-q j" dela kot priznanje za zaslužno delo v prid naše narodnostne skupnosti. dličje so prejeli Stanislav Bole, Pavle Merku in Jože Koren, dobitniki pla-tet Pa so: Stanko Kosič, Edi Filipčič, Jolanda Guštinčič, Silvana Malalan, Snacij ota, Josip Sancin, Ivan Petejan (kot posamezniki) ter Center za kul-^^ raziskave iz Barda, List Dom, ŠD Sovodnje, Godba na pihala »Kras« TppZ „Pink0 Tomažič« (kot organizacije). nerjevo zahtevno in globoko zasnovano skladbo Ave Maria v izvedbi pevcev obeh zborov. (iz govora A. Bratuža) »Slovenski kulturni svet — posebej glasbeni — se je zadnje čase spominjal nekaterih pomembnih obletnic velikih ustvarjalcev, ki so dali naši glasbeni umetnosti nenavaden blesk. Lani smo se spominjali štiristoletnice velikega renesančnega mojstra Jacoba Gallusa, ki je v našo glasbo zaoral z evropsko širino. Letos se spominjamo važnih obletnic velikih in značilnih skladateljev. Naj le omenimo dva primorska oz. goriška glasbenika, ki sta vsak na svojem področju in seveda umetniški vrednosti in izraznosti stopila v slovensko glasbeno areno — Marija Kogoja z modernistično in za svoj čas avantgardno muziko in Vinka Vodopivca kot pravega Ljudskega trubadurja, oba v glavnem v dobi med obema vojnama. Sem pa se uvršča nedvomno tudi pokojni glasbenik M. Filej. Vse te osebnosti še lahko idealno združimo pod besedami MUSIČA NOSTER AMOR, naslovom Gallusovega dela — glasba naša ljubezen. Po kratkem orisu življenjske poti in dela Mirka Fileja je nato govornik tako nadaljeval: »"Bil je med nami mož" — tako je nekoč zapisal veliki slovenski pesnik o znani osebnosti naše narodne zgodovine. In tako bi lahko mi danes v spomin na M. Fileja za njim ponovili... Poznali smo ga najprej kot pevovodjo mešanega zbora — kot pevci. Koliko lepih besed, nasvetov, pa še spodbud, naročil, itd. Njegova dirigentska osebnost je izžarevala svoj čar — prijazen nasmeh pa spet strog opomin, mirno vabilo in nepričakovan medklic, ki je razodeval tako ljubeč odnos kot nujno avtoriteto zborovodje. Pevci smo ga kot takega gotovo vzljubili in spoštovali.« Bratuž je v nadaljevanju orisal še nekaj potez Fileja-duhovnika pa tudi njegov smisel za družabne in prijateljske stike. Nato je prešel na oris Fileja-glasbenika in dejal: »Velik del svojega življenja, velik del svojih duhovnih energij je M. Filej posvetil glasbi. In mi ga kot takega visoko cenimo in spoštujemo. Ni pa bil v muziki enostranski — bil je istočasno veliko: skladatelj, dirigent, organist, organizator, publicist, itd. Ze smo omenili njegov lik dirigenta-pevo-vodje. Poglejmo še lik skladatelja. Umetnostno in še posebej glasbeno ustvarjanje ima svoje zakonitosti. O tem so že pisali tudi največji glasbeni geniji. Ustvarjanje, na videz lahko in enostavno pa je zahteven proces, zahtevna dejavnost duha. Ko danes poslušamo npr. simfonije velikih klasikov, mislimo, da je vse to prišlo kar samo po sebi. Ni pa tako! Slavni skladatelj Robert Schumann piše, kako težko je včasih izdelati veliko skladbo. Omenja skice velikih umetnikov, npr. Beethovna in beleži, kako iz njih izhaja dolgo in močno piljenje in delo za majhno melodijo. No, mi lahko prenesemo vse to tudi na našega glasbenika. Sam je pisal predvsem "majhne melodije", v narodnem duhu ali pa umetne pesmi v izdelani govorici — in gotovo je tudi on sledil nelahki ustvarjalni Kalvariji...! Pa vendar imamo v Filejevi produkciji zaključene in fino obdelane teme in melodije. "Resnično idealna glasba — svobodna tako v vzklikih veselja kot v najhujših bolečinah ter blažena v svojih izlivih!" — tako filozof Hegel o vzvišeni lepoti glas- V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 22. junija večer posvečen zamolčanim pesnikom an-tirevolucije. Na temo »Jutro pozabljenih« bo govoril prof. France Pibernik. Recitiral bo Pavle Ravnohrib, nastopil bo čelist Milan Hudnik. Prisoten bo predsednik založbe Mohorjeve družbe inž. Janko Jeromen. Začetek ob 20.30. bene umetnosti. Kar lahko velja tudi v Filejevem primeru.« In tako zaključuje govornik na nedeljski prireditvi: »Naj Filejev duh bdi nad nami, naj nam vliva novih ustvarjalnih idej in izzivov. Naj posebej nadaljuje začeto kulturno in narodno poslanstvo in z duhom glasbe kaže pot v nove in bodoče zarje kulturnega razvoja goriških Slovencev. Naj zato naš goriški slovenski Orfej še dolgo časa kot svetla luč in nevidni vodnik spremlja naše skupno delo!« * * * Odprta meja v Gropadi Ob zaključku Kmetijskih dnevov v Gropadi, ki jih prirejata Kulturno društvo in Gozdna zadruga »Skala«, so v nedeljo, 14. t.rn., odprli mejo. Ob 8. uri zjutraj je bil dovoljen prost prehod čez blok v Gropadi, ki so ga s sprejetjem Osimskih sporazumov ukinili. Meja je bila odprta do 17. ure in v tem času je prosto prekoračilo mejo okrog 500 oseb. V okviru gropajskih Kmetijskih dnevov sta bila letos tudi otroški ex-tempore ter orientacijska tekma. V _ _ Izpod peresa mlade raziskovalke Brede Cebulj-Sajko Knjiga o pozabljenih Breda Čebulj-Sajko Med srečo in svobodo vorili, tako da se lahko v tej knjigi prepričamo tudi kolikšna raven jezikovnega znanja se je ohranila pri naših rojakih. Med 13 Slovenci — avtorica je vzela v poštev tiste, ki živijo v večjih mestih, ne pa v odmaknjenih predelih — katerih pričevanja so napisana v knjigi, sta tudi dva iz Italije: eden je Egon Katnik, ki se je rodil v Trstu leta 1914, drugi pa Egon Marinčič, doma iz Gorice, kjer se je rodil leta 1928. V svojih pričevanjih izseljenci pripovedujejo, kako je bilo, ko so zapustili svoje domove in se vkrcali na lad- jo, kako so se znašli na čisto tuji celini, ki je niso poznali, kako so si tam uredili življenje, kako danes živijo in kako se vključujejo v slovenske organizacije v Avstraliji. Vsi so v bistvu ostali Slovenci, čeprav si nekateri postavljajo vprašanje, kaj pravzaprav so sedaj. Tako na primer pravi Bill (Egon) Marinčič: »rodiv s m se u Italiji, smatram se Slovenc. Ampak, človek se premenja. Slovenc bom biv vedno, dokler ne umrjem. To ni upraša-njal Ma, s m Avstraljanc. Ne morm to povedat! Ma, kaku bi to povedu?« (hj) Zbor Jacobus Gallus v Goethe Inštitutu v Trstu Slovenski pevski zbor »Jacobus Gallusu je imel v soboto, 13. t.tn-i celovečerni koncert v dvorani Goethe inštituta v Trstu. Tržaški publiki seje predstavil z zahtevnim sporedom — izborom del iz vokalnega opusa Marija Kogoja v prvem delu koncerta, v drugem delu pa so pevci zapeli nekaj slovenskih ljudskih skladb v priredbi »naših« skladateljev. Zbor »Jacobus Gallus«, ki ga vodi Stojan Kuret, je pred nedavnim, kot smo že poročali, dobil prvo mesto na vsedržavnem tekmovanju v Vittoriu Venetu. O slovenskih izseljencih v Argentini, Združenih državah Amerike in Kanadi je bilo že marsikaj napisanega in mnogi strokovnjaki so že raziskali in obravnavali to področje iz različnih zornih kotov. Vsi pa smo nekako »pozabili« na naše rojake v Avstraliji, ki so se na to daljno celino odselili v približno istem obdobju. To vrzel je zapolnila mlada znanstvenica Breda Cebulj-Sajko, raziskovalna sodelavka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo v Ljubljani. O tem vprašanju je napisala tudi knjigo z naslovom »Med srečo in svobodo«, ki je izšla pred nedavnim. V Trstu so delo predstavili prejšnji teden. Knjiga o slovenskih izseljencih v Avstraliji je razdeljena na dva dela: v prvem je nekaj osnovnih podatkov o zgodovini te celine in nato o zgodovini slovenske emigracije, v drugem delu pa je 13 življenjskih zgodb naših izseljencev. Med drugim avtorica navaja podatek, da je naših emigrantov v Avstraliji okrog 25.000; mnogi imajo tudi svoja športna, kulturna ali verska društva, slovenski časopis, ponekod pa tudi poučujejo materin jezik v šoli. Najpomembnejša odlika knjige »Med srečo in svobodo« je ta, da je enako zanimiva za strokovnjake kot tudi za vsakega »navadnega« bralca, ki ga zanimajo človeške zgodbe. Po drugi strani pa je treba poudariti, da gre za pravo pionirsko delo, saj se pred Bredo Cebulj-Sajko doslej še ni nihče lotil sistematičnega raziskovanja vprašanja slovenskih izseljencev v Avstralijo. Knjiga je važen prispevek tudi za nas, saj so tudi med Slovenci v zamejstvu mnogi odšli na to celino. Svojevrsten pa je način, kako avtorica obravnava to problematiko. V svojem delu je namreč prevzela metodologijo osebnih spominov, kar je na področju raziskovanja izseljenskega vprašanja prava novost. Avtorica ne išče neke »objektivne resnice«, pomembnejše se ji zdi to, kar so želeli izseljenci sami povedati. Njihova pričevanja so napisana v »jeziku«, ki so ga naši emigranti v Avstraliji res go- Nova številka glasila Jadro po preživeti dan v njihovi družbi. Sle' di sestavek doberdobskega župnika Ambroža Kodelje, ki razmišlja o pre' potrebni slovenski maši v Ronkah, slovensko mašo namreč daruje g. Ko-delja enkrat mesečno za vse vernike v Laškem v njihovem materinem je' ziku. Na žalost pa pravica do slovenske maše še ni pravno rešena, kar pa si seveda vsi verniki v Laškem želijo-Župan Novelli je poslal pismo, v katerem se zahvaljuje slovenskemu društvu Jadro za pomoč pri nabiralni akciji za begunce, sledi navedeno blago, katerega je ronška občina poslala v Metliko, kjer so begunski zbiralni centri. Enos Gerin je prispeval zelo lepo poezijo v furlanščini z naslovom Stare jaslice, uredništvo je pesem pre' stavilo v slovenščino in italijanščino-Graziano Benedetič je prispeval zelo zanimivo branje z naslovom Via-žne cone od Timava do Soče, kje1 opiše favno in deloma tudi rastlin' sko rastje v tem predelu naše dežele-Anuška Nardin je napisala kratko črtico, sledijo pa novice o umrlih m čestitke, zelo brana rubrika Mogoče ne veš, da... in besedilo pisma, ki ga je naslovil na uredne osebe advokat Renco Frandolič zaradi uporabe slovenskega jezika. Karlo Mučič je prl' speval dva imenitna članka o zgodovini pomorstva pri nas in o zrako' plovstvu, Janez Toplikar piše o med' Slovensko kulturno in rekreativno društvo iz Ronk, ki ima svoj sedež v Romjanu, je v teh dneh izdalo svoje vsakoletno glasilo z istoimenskim naslovom. Izredno lepo grafično oblikovana številka je že peta po vrsti in je letos za nekaj strani bogatejša. Letošnjo številko sta uredila Karlo Mučič in Jurij Paljk, glasilo Jadro pa so prvič predstavili v svojih društvenih prostorih ob priliki podelitve nagrade iz sklada Dušana Černeta, katero je društvo Jadro prejelo za svoje delovanje med našimi sonarodnjaki v Laškem. V uvodu urednika pojasnita, zakaj prihaja letošnja številka nekoliko kasneje in povesta v skopih besedah glavno usmeritev glasila Jadro, ki le- tos prinaša to novost, da je medse povabilo tudi vse tiste ljudi, ki pišejo v italijanščini, ker jim slovenščina ne teče dovolj dobro ali pa so italijanske in furlanske narodnosti. Po uvodu, kjer urednika tudi pozivata vse ljudi, ki pišejo, naj prispevajo svoje misli, besedila, pesmi za prihodnjo številko, najdemo pesmi, ki jih je v dvojezičnem izvirniku prispevala Liljana Visintin. Napisali smo v izvirniku, ker avtorica piše v obeh jezikih in se v njih tudi umetniško izraža. Sledi zapis o tradicionalnem Božičnem koncertu v Ronkah, ki so laški farani gostili pevce iz Deskel. De-sklanski župnik Danilo Cimprič je tudi poslal pismo, kjer se zahvaljuje vsem dobrim ljudem v Laškem za le- Umrl je slovenski igralec Bert Sotlar Slovensko javnost je v sredo, 10. junija, presenetila žalostna novica, da je v 71. letu starosti umrl znani in zelo priljubljeni slovenski igralec Bert Sotlar. V svoji bogati karieri je na odrskih deskah upodobil zelo veliko število igralskih likov in je bil med gledalci izredno priljubljen, veliko pa je delal tudi pri filmu in na televiziji ter bil zato zelo poznan. Za svojo bogato igralsko kariero je bil tudi nagrajen z največjim odlikovanjem za gledališko umetnost na Slovenskem, leta 1982 je namreč prejel Borštnikov prstan, že leta 1974 pa Prešernovo nagrado. Bert Sotlar se je rodil leta 1921 v Kočevju v družini osmih otrok. Kot igralec se je začel uveljavljati že na ljubljanski Akademiji, v zrelega igralca pa je dozorel v Beogradu, kamor je odšel na povabilo Bojana Stupice, igral je v Jugoslovanskem dramskem pozorištu, kjer je ustvaril vrsto izjemnih likov, naj tu omenimo samo Maksa v Cankarjevem Kralju na Betajnovi, nastopal pa je tudi v Goldonijevih Primorskih zdrahah, Držičevem Dun-du Maroju. Iz tega obdobja je znana tudi njegova vloga Teiresiasa. V Ljubljani je začel svojo kariero v petde- setih letih in ustvaril nepozabne like: Almavivo v Seviljskem brivcu, Niki-to v Tolstojevem delu Noč teme, bil je Ludvik v Potrčevih kmetih, Brinar v Borovih Zvezdah, imenitno je uprizoril Klavdija v Shakespearovem Hamletu, postal je Agamemnon v Ajshilovi Oresteji, Kalander v Cankarjevih Hlapcih in nepozabni Matija Gubec v Kreftovi drami Velika puntarja. Sele v šestdesetih letih je začel nastopati tudi v slovenskih in jugoslovanskih filmih. Od filmov naj omenimo samo Svet na Kajžarju, nepozabne vloge v filmu Na valovih Mure in v Treh četrtinah. Nastopil je tudi v skorajda vseh filmih, ki so opisovali partizansko epopejo jugoslovanskih narodov, od filma Kozara do Sutjeske. Gledalcem pa bo gotovo najbolj ostal v spominu iz filma Tistega lepega dne, v katerem je v vipavskem narečju upodobil vdovca štirih majhnih deklet v prijetni komediji, katero so posneli v Podnanosu. Bert Sotlar je zapustil na gledaliških odrih veliko praznino, katero vsaj delno zapolnjujejo filmski, televizijski in radijski posnetki, katerih pa je res veliko. J.P. beri - širi - podpiraj NOVI LIST kulturni formaciji, Franco Falkenberg o industrijskem razvoju Tržiča, Jurjj Paljk čestita bližnji republiki Sloveni)1 ob rojstnem dnevu nove države in p1' še še o razstavi domačih umetniku' v Ronkah. Glasilo Jadro zaključuje Boris Cernic, ki piše o družini, p°sa mezniku in o problemih. Vsekakor je nova številka Jadra vredna branja, Slovencem v Laške111 pa naj bo samo še v spodbudo, da b° prihodnja še lepša. J- naša društva SKD »Lipa« iz Bazovice Kmalu bo minilo sto let odkar le bilo v Bazovici ustanovljeno domače društvo »Lipa«. Nastalo je leta 1899 in je bilo prvotno predvsem pevsko društvo, ki je občas-n° prirejalo tudi kake druge prireditve. Prvi dolgoletni pevovodja Je bil domačin Hrabroslav Ražem, Po njegovi smrti pa je vodstvo zbora prevzel njegov sin Srečko. Zbor je bil zelo kvaliteten in Bazovica je tedaj slovela po svojih Pevcih. Zbor je nastopal tudi v eerkvi, na veselicah in imel razne koncerte. Vse to je trajalo do prve svetovne vojne, ko so morali mo-ski člani zbora na bojišče, po kon-Cu vojne so za kratek čas spet za-Peli skupaj, a je fašizem leta 1927 ukinil to delovanje. Pevci so se zatekli v cerkev. V tistem času so fa-Slsti zaplenili tudi vso društveno imovino, hoteli pa so sežgati tubi dragoceni, ročno vezani pra-P°r/ na katerega so člani SKD “Lipa« še danes zelo ponosni. Na Srečo pa je nekdo prapor skril na Svojem domu in ga je skrbno hra-do konca vojne. Zborovska dejavnost se je obnovila takoj po koncu drugega svetovnega spopada; nekaj let je deloval mešani zbor, nato pa so Ustanovili moškega, ki je nastopal skoraj do 70. let. Leta 1975 so v zboru začeli peti tudi mladi, fantje 'n dekleta, ki so do pred kratkim Peli v mešani zasedbi. Pred približno dvema letoma pa je ta delavnost zamrla zaradi pomanjka- nja pevcev in kaže, da trenutno ni možnosti, da bi jo spet obnovili, čeprav si člani odbora prizadevajo v tej smeri. Bazovsko društvo »Lipa« je torej do 70. let v glavnem gojilo zborovsko petje in je le občasno organiziralo tudi kako kulturno prireditev, je povedala predsednica društva, domačinka Suzana Grgič. V glavnem so prirejali proslave ob obletnicah »Lipe« z zelo pestrim in bogatim sporedom. Okrog leta 1975, ko je zamrlo zborovsko delovanje, pa so člani društva »Lipa« začeli bolj redno delovati tudi na drugih kulturnih področjih. Začeli so prirejati Prešernovo proslavo, razstave, nastope, kulturne večere, predavanja o raznih aktualnih temah in nočni pohod na Kokoš za 1. maj, ki je sedaj postal že tradicija — letos so za to priložnost priredili tudi razstavo kamnitih izdelkov. V 70. letih je Slovensko kulturno društvo »Lipa« končno dobilo svoj sedež, saj je bil dograjen Bazovski dom. Društvo do tedaj sploh ni imelo sedeža, že od nastanka dalje so pevci vadili po zasebnih domovih. Odbor šteje 7 članov, vendar, kot je poudarila predsednica Suzana Grgič, so v odboru že kakih 15 let isti ljudje. Potrebni so novi člani, ki bi s seboj prinesli tudi sveže ideje in načrte. Društvo se v zadnjem času predvsem trudi, da bi napravilo Prapor društva »Lipan iz Bazovice. Posnetek je iz leta 1969 kaj za mlade, tudi za otroke. Letos bo prvič priredilo neke vrste poletni center z naslovom »Počitnice in še kaj«, ki bo trajal od 29. t.m. do 4. julija, vodile pa ga bodo 3 učiteljice-animatorke. »Želela bi, da bi k odboru pristopilo nekaj novih ljudi,« nam je dejala predsednica Suzana Grgič, »da bi se spet oživilo društveno delovanje. Lepo bi bilo, če bi zopet oživel pevski zbor. Tudi če to ne bo mogoče, pa bomo na vsak način nadaljevali z našo kulturno dejavnostjo.« (hj) Muzej Revoltella ponovno odprt V mestnem muzeju Revoltella v Trstu so v soboto, 13. junija, s kratko svečanostjo proslavili ponovno odprtje umetnostne galerije, ki je bila zaradi prenovitvenih del v skladu s protipožarnimi predpisi dalj časa zaprta javnosti. V galeriji so razstavljena dela od kiparja Antonia Cano-ve (umrl leta 1822) do sodobnega slikarja Burrija. Hvalevredna pobuda društva »F.B. Sedej« iz Steverjana Društvo »F.B. Sedej« iz Steverjana je v nedeljo, 14. t.m., priredilo koncert mešanega zbora svojega društva in dekliškega zbora »Alenka«. Prireditev, ki je zelo lepo uspela, je bila v dvorani Sedejeva doma v Števerjanu. Izkupiček so organizatorji namenili za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine. feaPaijk »Zaničevanje je primitivno in še V nedeljo, prejšnji teden torej, 14.6.1992, so v Gorici na Travniku 0' preveč nizkotno je in primitivno, da, primitivno, nevredno človeka-" in še bedasto povrh vsega.«