6. štev. V Ljubljani, dne 10. februarja 1912. Leto IV. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina in oglasi se naj pošiljajo na upravništvo „Slov. Soma" v Ljubljani. Ivan Schrey, pekar in posestnik v Ljub-ljani; Pran Ksaver Stare, sobni slikar in posestnik v Ljubljani, Sodna ulica; Lavoslav Bučar, gostilničar in posestnik v Kostanjevici. ZA MALO OBRT (zelene glasovnice): Engelbert Franchetti, brivski mojster v Ljubljani. Kako se voli. C. kr. volilna komisija za volitev v trgovsko in obrtniško zbornico razglaša, da se bo volilno opravilo ustno ali z osebno oddajo izpolnjenih glasovnic vršilo v prostorih trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in sicer: »Za II. in III. volilno kategorijo trgovinskega odseka (rdeče, oziroma modre glasovnice) dne 13. februarja 1912 od 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne. Za I., II. in III. volilno kategorijo obrtnega odseka (rumene, oziroma bele, oziroma zelene glasovnice) pa dne 15. februarja 1912 od 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne. V obeh dneh se bo oddaja glasov zaključila ob 1. uri popoldne. Do te ure do-tičnega dne morajo v primeru, da se glasovnice pošljejo, izpolnjene in po volilcih podpisane glasovnice z izkaznicami vred dospeti pri c. kr. volilni komisiji. Glasovnico z izkaznicami vred se morajo odprte ali zaprte oddati osebno ali poslati po c. kr. pošti ali pa po posebnih poslancih. Na zaprtih glasovnicah mora biti zunaj zapisano ime volilčevo. Posebej se opozarja, da mora glasovnica ne k javnim trgovinskim družbam, komaditnim družbam ali k delniškim podjetjem pripadajočih jurističnih ali kolektivnih (vkupnih) oseb, kakor hranilnic, pridobitnih in gospodarskih zadrug, gu-darskih družb, društev, občin in drugih javnih korporacij, ki so upravičene oddati samo en volilni glas, imeti podpis imena one osebe, ki ji po zakonu, statutu ali posebnem dogovoru pristoji zastopstvo podjetja. Za svobodo! Ves svet hrepeni, vzdiha in koprni dandanes po svobodi. Vse vrenje in kipenje današnjih časov ni nič drugega, kot oznanjevalec boljših časov. Napovedujejo se nam s tem novi časi, ko bodo najbolj spoštovani svobodni ljudje in tisti, ki bodo osvobojevali svojega bližnjega. Napovedujejo se nam časi, ko zadene večna sramota vse zasužnjevalce, ki hočejo vkleniti človeški duh in udušiti njegovo zavest. Gotovo ni brez pomena, da je najmogočnejša in najvplivnejša država na svetu tista, ki pušča svojini narodom in posameznikom največjo svobodo: Angleška. In angleški vladar se sprehaja v navadni obleki med svojimi državljani, se vozi po suhem in po morju, prepotuje pol zemeljske krogle do Indije — ne da bi bilo njegovo življenje v nevarnosti. Ravnotako gotovo pa tudi ni brez pomena, da je ves zastražen in omejen v kre-tanju vladar velike ruske države, tiste države, ki je puščala doslej najmanjšo svobodo. Šele med svobodnimi državljani je tudi vladar svoboden človek. Kako čudovito se vse na svetu suče! malo, in nič več no bomo navajali za 'zgled svobodne Amerike, niti prosvitlje-no Francije, ko bomo hoteli dokazati, kako napreduje država in kako srečen je narod na solncu svobode. Na najbolj oddaljenemu Vzhodu se je iznenada pojavila ne-£ znana, barbarska Japonska, ki je dala nam omikanim Evropejcem vzgled o niof., u Svobodnega naroda. A sedaj pa vstaja^ (,(do kitasta Kitajska, in nam parlament1' nim, ustavnim zapadnjakom odpira oči — ali nam jih pač odpre 1 Toda čemu gledati tako daleč? Poglejmo na Turško! Naj pišejo dunajski .listi z ozirom na vzrok za marš do Soluna, tako ali tako, dejstvo je, da je v zaničevani turški državi večja osebna in verska svoboda, kot pri nas v Avstriji. Na, Turskem je na primer dovoljeno tiskovine Vdajati kot in kjer je komu všeč, pri nas Se ne sme niti Sveto pismo svobodno pro- dajati. Na Turškem je popolna verska svoboda, pri nas uživajo le nekatere, od države priznane vere svobodo — in še to so si morale kupiti z uslugami državi. Na Turškem sme vsak državljan vzgajati svojega otroka v katerikoli veri hoče, pri nas se očeta lahko sili in se ga tudi z globami kaznuje, če neče vzgajati svojih otrok v gotovi veri. Veletok svobode se vali po celi zemlji in izpodnesa tla vsemu, kar se mu postavlja na pot. Ne zadrže ga niti zapreke, ki so vzdržale na tisoče let, ne zadržita ga čelo niti kitajski prestol in altar. Samo one države in cerkvene naprave ostanejo, ki bodo imele temelje, postavljene na skali svobode. . —p. Volitve v trgovsko in obrtno zbornico zaKranjsko Volitve v trgovsko in obrtno zbornico bodo v torek 13. t. m. in v četrtek 15. t. m. vsakokrat od 9. dopoldne do 1. popoldne. Kandidatje nar.-napredne stranke so: ZA SREDNJO TRGOVINO (rdeče glasovnice): Viktor Rohrman, trgovec in posestnik v Ljubljani; Feliks Urbanc, trgovec in posestnik v Ljubljani; Perdan, trgovec in posestnik v Ljubljani. ZA MALO TRGOVINO (modre glasovnice): n* a Korenčan, trgovec v Ljubljani; Ivan Ivostevc, trgovec v Ljubljani; Josip Kraigher, trgovec v Postojni. ZA VELIKO OBRT (rumene glasovnice): ' Ivan Bonač, tovarnar in posestnik v Ljubljani. ZA SREDNJO OBRT (bele glasovnice) Ivan Rakovec, tovarnar in posestnik v Kranju; '-in •D! ' m [so' ' ‘ITm Glasovnice žen, ki imajo volilno pravico, pa nimajo nobenega, po obrtnem retin postavljenega opravitelja, mora podpisati, kakor dotična žena, tako njen moški pooblaščenec; ta pooblaščenec pa mora razen tega biti na glasovnici izrecno označen kot tak, oziroma kot upravitelj. Pripominja se, da opravitelj ali pooblaščenec v tem svojstvu more voliti samo enkrat. Volilci, ki ne znajo pisati, morajo namesto podpisa imena pristaviti svojeročno znamenje, ki mora biti poverjeno s podpisoma dveh moških prič.« Kako je treba podpisati glasovnice? Moški volilci podpišejo glasovnico tam, kjer stoji tiskano »Podpis volilca«. Ženske volilke podpišejo glasovnice tudi same in sicer tam, kjer je tiskano »Podpis volilca«, zraven njih pa se mora podpisati še kak moški, ki pa mora svojemu podpisu še pr ide jati pripombo: »Volilni pooblaščenec«. Ako pa imajo ženske volilke po obrtnem redu postavljenega upravitelja, podpiše glasovnico ta in pristavi svojemu podpisu še besedo »upravitelj«. Vsak »volilni pooblaščenec«, ki podpiše glasovnico poleg volilke, mora biti 24 let star. Vsak tak »volilni pooblaščenec« sme podpisati samo eno glasovnico. Volilci ali volilke, ki ne znajo pisati, se podkrižajo na glasovnici, poleg pa se morata podpisati še dva svedoka, stara najmanj 24 let, izmed katerih eden pripiše križcu volilčevo, ozro-ma volilkino ime. Somišljeniki In zaupniki po deželi! Pošljite nemudoma podpisane legitimacije in glasovnice tajništvu narodno-napredne stranke v Ljubljani (Wolfova ulica 10), oziroma odvetniku dr. Novaku v Ljubljani. Volilci, volilke v trgovsko in obrtno zbornico! Pozivamo vse somišljenike v Ljubljani in na deželi, naj svoje glasovnice in legitimacije oddajo, ozir. odpošljejo »Tajništvu narodno-napredne stranke« (Ljubljana, Wolfova ulica 10), oziroma odvetniku dr. Franu Novaku v Ljubljani (Dalmatinova ulica 3). — Tajništvo posluje od S. zjutraj do 8. zvečer vzdržema in daje vsa potrebna pojasnila in navodila. Somišljeniki! Na delo, še je čas! No pozabite, za kaj se gre klerikalcem: za dva poslanca, ki jih pošlje zbornica v deželni zbor. Mar so njim obrtniki, mar so njim trgovci! Njim so mar lc poslanski sedeži! Klerikalna večina v deželnem zboru znaša 1 e d v a g 1 a sova ! Klerikalna politika je igra na eno samo kvarto! Klerikalci so z vso s_vojo slavo na ojstrini noža, lahko se vsak hip vse preokrene, če ne dobe na vsak način več poslancev. — Somišljeniki, njih je strah in groza, če pomislijo, da sta se jim že dva poslanca sku-jula: Mandelj in Šuklje sta jim ušla. Samo enkrat naj se jim ne posreči takšnih beguncev nadomestiti in vse klerikalne ošabnosti in — v s e h klerikalnih korit bi bilo — konec! Somišljeniki po deželi! Jasno vam je torej, za kaj se gre pri volitvi v trgovsko in obrtno zbornico. — Delajmo, prekrižajmo klerikalcem račune! En pridobljen volilec, en oddan glas je vreden tisočkrat več, kot tisoče zabavljic nad klerikalno strahovlado po volitvah, nad njih premočjo vsled volitev! Na delo torej! Ne dajmo se! Razgled po svetu Vojska na spomlad? Kje? Seve da na Turškem, kjer ne morejo priti nikakor v red. O Turkih menda velja isto kot' o pijancu, ki se spreobrne, ko se v jamo zvrne. Turčija bo tudi tedaj v redu, ko je — ne bo. Črnogorci se že pripravljajo na spomlad, ker čutijo, da bo vihar na ono stran meje. — V sandžaku Novem Pazarju, kosu Turške, ki leži med Srbijo in Orno goro, je tudi že živahno. — Po Macedoniji razvršča Turčija vojake — Albanci že tudi brusijo nože. — Da se nekaj pripravlja na jugu, dokazuje tudi to, da je odpotoval črnogorski kralj k ruskemu carju. Za vojsko je treba denarja. Cuje se tudi, da je v Srbiji in Crni gori zarota, ki ima namen pregnati obe kraljevski rodbini, združiti Srbijo, Crno goro in Novi Pazar v eno državo in proglasiti republiko. Taka država bi zaprla Avstriji pot do turškega morja, zato bo s takšno državo težko kaj! V Macedoniji kot v Beli Krajini. Iz Macedonije se je vsled bede, nastale radi vednih zmešnjav, izselilo v zadnjih letih 20.000 Macedoncev. Cele vasi so, kjer ni nobenega možkega več doma. Ali je kaj boljše po nekaterih vaseh v Beli Krajini, kjer so samo otroci, ženske in starci doma, možaki pa vsi v Ameriki. Bela Krajina je v Avstriji. Španski svobodomislec Ferrer nedolžen. Kot znano, je bil Ferrer, ki je na Španskem ustanovil čez 100 svobodnih šol, ustreljen na temelju klerikalnih denunci-jacij, da se je baje udeležil revolucije v Barceloni. Sedaj je sama španska vlada priznala, da je bil ustreljen po nedolžnem. Izkazalo se je namreč v 2000 procesih,ki so tekli radi omenjene revolucije, da se Ferrer ni udeležil vstaje prav v nikakom oziru. Koncem prejšnjega meseca sta pa najvišje vojaško in pomorsko sodišče in pa vojaški sodnik, ki je bil poverjen z preiskovanjem v Ferrerjevi zadevi, razsodila, da se ima Ferrerjevo premoženje, ob njegovi obsodbi od države zaplenjeno, vrniti njegovim dedičem, ker da se je izkazala njegova popolna nedolžnost. Ferrerja so klerikalni vplivi pustili ustreliti torej po nedolžnem, da se je — moglo zapleniti veliko njegovo premoženje, kar danes priznava torej tudi španska vlada. Pravica pride vendar na vse zadnje povsod na dan! r Koritarska pšenica cvete tudi na Madžarskem. Lepo spričevalo je dal ogrski državni zbornici dr. Štefan Mal&ter, profesor prava v Košiči. Pri svojem predavanju v refor. klubu o volilni pravici, je dejal o tem zboru: »Državni zbor je nesposoben za delo in umira, ker je služil doslej plemstvu in fevdalizmu. Vse, kar služi napredku, je proglašal za revolucijonarsko. Deželo more rešiti propada samo ljudskost in demokratizem. Treba je ugoditi interesom ljudskih slojev, jim dati njih pravice in pometati iz javnosti tatinstvo in korupcijo, kar se da doseči samo s splošno volilno pravico.« Homatije po celem svetu. Cela Evropa je podobna človeku, ki ima najhujšo vročino. Ce se to enkrat začne posipati, to se bo mlelo. r Pismo truškega generala iz laško-turške vojne. Ta vojna se že vleče pač kot jara kača; nikjer še ni konca, čeprav velja Lahe že 300 milijonov kron. Tudi pravih poročil ni od tam. Zato bo mogoče zanimalo naše čitatelje pismo turškega vojskovodje v Tripolisu, En ver beja. Ta je bil prej turški ataše v Berolinu in piše bero-1 inskemu listu med drugim o bojih pri Derni tako: Dne 28. decembra smo dobili prvo večjo pošiljatev streljiva in orožja. Še predno sem to razdelil med vojake, so začele okrog 6. ure leteti v tabor zopet laške granate in videl sem, kako so maršira-le nasprotne čete sredi straž po dolini Der-ne. Nasprotnikovo levo krilo so tvorili štirje polki in dve baterji, desno en polk in ena baterija, sredino dva polka in strojne puške. Moji topovi so začeli pokati, pešci so pa čakali, da so prišli Lahi na 300 korakov daleč. Napad mojega levega krila je odločil boj v naš prospeh. Sovražnik se je spočetka umikal v redu, kmalu je pa začel bežati. Sedaj je napadlo tudi moje desno krilo in z veseljem sem opazil, kako so množice teklo. Čudna je bila neodločnost sovražnikovega poveljnika, ravno kot pred Tripolisom, ki je rezervo vsak bip odposlal v boj, pa zopet odpoklical. Pri preganjanju smo zagnali Lahe v njihove lastne žične zaprečke ter jim vzeli razen 2 strojnih pušk 250 pušk, 2 topova, 30.000 pa-tron, 25 zabojev granat, ki nam pridejo ze- lo prav in 10 mezgov, ki jih porabimo za priprego pri topovih. Mrtvece, kar jih ni mogel odvleči, je sovražnik pustil na bojišču: 1 majorja, 1 polkovnika, 5 častnikov in 500 mož. Po tem uspehu se je še bolj dvignilo moralno zaupanje mojega moštva in smo polni upanja na uspeh. Ko sem prišel sem, sem našel 900 bojevalcev, sedaj imam 16.000 vojakov!« Slovenija s Deželni zbor Kranjski je zboroval ilne 1. in 7 f ,,, prvi soji jc; l>i]a. najvažnejša točka, sklep klerikalcev, da se napravi deželno klavnico. Dr. Lampe je med razgovorom o nji rekel, da klavnica ne stoji na agrarnem (t. j. kmečkem) stališču, da se ne zavezuje niti za visoke, niti za nizke cene, temveč da si misli zavod le kot regulatorjem. Ne smemo pozabiti, da so blizu volitve v trgovsko in obrtno zbornico, ni se smel zameriti obrtnikom-me-sarjern, zato je hitro zatajil kmeta. V dru-f=i seji so klerikalci znova vzeli v razpravo zakon o šolskem nadzorstvu, katerega vlada zaradi pomanjkjivosti ni mogla predložiti cesarju v podpis, temveč ga klerikalni večini vrnila nazaj. Naprednjaki in veleposestniki so odšli iz zbornice, seja je postala nesklepčna, vendar je deželni glavar liitro pustil prejšnjo razpravljam) stvar in dal na razpravo zakon o novi spremembi občinskega reda in občinskega volilnega reda za Ljubljano. Ljubljanska okolica je bila dosedaj i>o večini klerikalna, zato hočejo dati tem klerikalein v Ljubljani pri deželnih volitvah glas, da bi pridobili dva ljubljanska poslanca. s Klerikalci plonkajo. Preplonkali so misel naprednjaka Hribarja o deželni banki, ki je stavil podoben predlog v deželnem zboru že leta 1882. — Preplonkali so misel trgovske šole in pospeševalnega urada za obrt in trgovino, katero je nameravala osnovati trgovska in obrtna zbornica, ki je pač najbolj primerna za takšne naprave, ki se tičejo trgovskega in obrtnega stanu. Ustanovili so oboje deželno, ker bi sieer ne imeli besede. — Pre-plonkali so misel o ustanovitvi deželne klavnice od Dunajčanov, ki pa na svojo klavnico pošteno zabavljajo, ker se ni obnesla. — Vse posnamejo, če pa kdo drug pride sam na kako dobro misel, pa kriče, Hus posnema! Posnemati torej še znajo, talko bodo vodili, je drugače. Deželna klavnica. Dosedaj je kupoval mesar živino naravnost od kmeta. Sedaj s« pa vrine vmes kot posredovalec deželna klavnica, ki bo imela zelo velike stroške, Potreba bo vanjo vtakniti.do dva milijona *ir»n. Bodisi da bo moral kmet dajati ži-^U1° toliko ceneje, kolikor bodo ti dež. strogi znašali, da bi ostalo meso po dosedanjih < cnah. Če pa ostane kmet pri dosedanjih C;C11^‘, k°do pa morali mesarji za toliko ( ražje meso od dežele kupovati in seve toliko dražje prodajati. In kaj bo sledilo? Ljudje bodo zabavljali na kmeta, da je tako drag z živino, bodo podražili tovarniške izdelke, katere kmet kupuje, tako da bo stroške za deželna podjetja nazadnje plačal — kmet. Deželni odbor ni zbornici predložil prav nobenega računa, koliko bo sploh stvar veljala. Vkljub temu so mu klerikalci dovolili napravo klavnice, ne da bi bili določili, koliko denarja bi se kvečjemu smelo porabiti. Ali pošiljate poslance v zbornico za to, da dovoljujejo deželnemu odboru tako gospodarstvo, vi, klerikalni volileit Deželna banka. Ustanovitev deželne banke je predlagal naprednjak Hribar že leta 1882. in zopet leta 1880. v deželnem zboru. Tedaj je bil za to denarni trg ugoden. Dandanes pa ni. Dolžnik bo dobil posojilo izplačano v deželnih zadolžnicah; dobil bo na papirju recimo sto kron posojila, ko bo z njim plačal, bo pa veljalo le 95 do 97 kron, kakor bo že denarni trg. Deželna banka bi utegnila pomagati dolžnikom s tem, ker bo več konkurence na denarnem trgu. More pa ravno vsled tega tudi dosti škodovati: vidimo, daje pri klerikalcih merodajna povsod politika, zato je velika nevarnost, da dobe klerikalni pristaši s to banko za sedaj samo priložnost, da se prezadolže. Znano je tudi, da so klerikalci zlasti po Notranjskem že sedaj iz svojih posojilnic razposodili iz politike ogromno denarja, ki je ravno vsled političnih ozirov posojevan na neprimerna mesta po mnogih krajih naravnost neizterljiv, to je izgubljen. Torej lahko mislimo, kako se bo posojalo šele tuji, deželni denar. s Goriški deželni zbor. Na dnevnem redu sobotne seje je bilo 31 predlog, med katerimi je najvažnejša predloga glede več jako važnih železniških zvez z obmejnimi deželami. To predlogo so izročili po kratki debati železniško - tehničnemu odseku. Vse druge predloge so vsebovale razne regulacijske načrte. Gospodarskemu odseku so izročili poročila glede naprave novega paviljona za bebce in glede zgradbe nove deželne bolnišnice. s Odpravljeni prazniki na Goriškem. Glasom papeževega odloka odpadejo na Goriškem sledeči prazniki: Svečnica 2. februarja, sv. Jožef 19. marca, Oznanenje Marije 25. marca, Mala gospojnica 8. septembra in drugi praznik o Veliki noči, 0 Binkoštih in o Božiču. s Koroški deželni obrtni urad. Obrtniška zveza na Koroškem je prosila deželni odbor, da bi se ustanovil za Koroško deželni obrtni urad, ki naj bi reševal sporazumni z deželnim odborom obrtniška vprašanja, zlasti pa bi mu bila izročena mladinska oskrb in skrb za vajence. Dr. Ludovik Jenko f. V ponedeljek, 5. .t 111. dopoldne ob pol 11. je ugrabila neizprosna smrt po večletnem bolehanju vrlega človekoljubja, dr. Ludovika Jenka v starosti 71 let. Dr. Ludovik Jenko, ki je znan najširšim krogom kot voditelj in predsednik »Ruskega kružka«, katerega je vodil že nad 12 let, je užival kot zdravnik in kot človekoljub simpatije najširših krogov ter slovel zlasti kot specijalist, kot priljubljen zdravnik je služboval posebno dolgo vrsto let v Idriji. Bodi rajnemu ohranjen blag spomin, ki si ga je s svojim delovanjem vrlo zaslužil, rodbini pa izrekamo najiskrenejše sožalje. s Ljubljanska kreditna banka. Upravni svet je v svoji seji dne (i. februarja t. 1. odobril bilanco za leto 1911. Kot jo razvidno iz sledečih številk, je poslovanje banke v vseh oddelkih zopet znatno napredovalo: Aktiva: Blagajna 185.250 K (lani 152.306 K), valute 54.218 K (lani 90.025 K), menice in devize 6,766.437 K (lani 0,070.298 K), predujmi na vrednostne papirje 2,807.700 K (lani 2,335.408 K), vrednostni papirji 1,791.316 Iv (lani 1 milijon 818.111 K), dolžniki 14,281.901 K (lani 12,788.994 K), inventar 108.928 K (lani 09.207 K), realitete 1,187.833 K (lani 925.865 K), skupno 28,183.054 K (lani 24 milijonov 202.817 K). Pasiva: Delniška glavnica 8,000.000 K (lani 5,000.000 K), rezervni zaklad 740.097 K (lani 558.005 kron), vloge 13,252.889 K (lani 11,004.138 kron), upniki 5,012.183 K (lani 7,195.350 kron), transito obresti 93.077 K (lani 80.051 K), nevzdignjena dividenda 500 K (lani 338 K), dobiček 484.240 K (lani 358.273 K), skupno 28,183.054 K (lani 24,202.817 K). Račun zgube in dobička: Izdatki: Obresti 1,432.700 K lani 1,101.410 kron), upravni stroški 94.018 kron (lani 81.135 K), plače in stanarine 200.800 K (lani 144.540 K), davki in pristojbine 109.770 K (lani 08.702 K), odpis inventarja 11.227 K (lani 9397 K), čisti dobiček za leto 1911 484.240 K (lani 358.273 K), skupno 2,339.423 K (lani 1,707.547 K). Prejemki: Obresti: 1,943.202 K (lani 1,449.854 kron), iznos bančnih poslov 316.220 K (lani 250.079 K), iznos realitet 29.710 K (lani 30.172 K), prenos dobička iz leta 1910. 50.290 K (iz leta 1909 31.440 K), skupno: 2,339.423 K (lani 1,707.547 K). Promet v letu 1911 znaša 1300 milijonov kron, proti letu 1910. za 200 milijonov kron več. — Občni zbor delničarjev se je določil na 5. marca t. 1. in se bode predlagala za leto 1911. zopet 7%na dividenda, t. j. 28 K od delnice; nadalje se bode predlagalo zvišanje delniške glavnice za 2 milijona kron na 10,000.000 K in obenem sprememba pravil, da se sme zvišati delniška glavnica po potrebi in na podlagi sklepa občnega zbora na 15,000.000 K. s Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske se vrši v ponedeljek, dne 20. februarja 1912. 1. ob devetih dopoldne v dvorani hotela »Union« (vhod skozi Frančiškansko ulico) v Ljubljani. Spored: 1. Predsednik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanju glavnega odbora v letu 1911. 3. Predložitev družbenih računov za leto 1910. in 1911. in proračunov za leto 1912. in 1913. 4. Volitev novih udov glavnega odboa na mesto po § 18. družbenih pravil izstopivših, ki jim je pošla poslovna doba, a morejo zopet voljeni biti. Ta nova volitev se ima vršiti vsled prošle poslovne dobe za družbenega predsednika g. Frančiška Povšeta, komercijskega svetnika, državne- gn in deželnega poslanca, grajščaka itd. v Ljubljani; za podpredsednika gosp. Ivana Kneza, predsednika trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani in za odbornike gg.: Leopolda barona Liechtenberga, namestnika deželnega glavarja, graščaka itd. v Ja-blali; Alojzija Paulina, c. kr. veterinarskega nadzornika v Ljubljani ter Frančiška Pavlina, c. kr. višjega stavbnega svetnika v Ljubljani. 5. Predlogi glavnega odbora: a) glede potrditve novoustanovljenih druž-benih podružnic; in b) glede izpremeinbe družbenih pravil na podlagi sklepa v družbenem občnem zboru dne 14. novem-bi a 1910. s Slovenske gospodinje iznova opozarjamo na Kolinsko kavno primes. One gospodinje, pri katerih se je Kolinska kavna primes že udomačila, vedo, da je najboljši kavni pridatek in pristno domače blago. So pa še vedno nekatere slovenske gospodinje, ki so tega napačnega mnenja, da. vse ono, kar je domače, ni zanič in se rajše drže tujega. Te je treba poučiti, da temu ni tako; posebno kar se Kolinske kavne primesi tiče. Naj bi čimpreje tudi one slovenske gospodinje stopile v krog prijateljic Kolinske kavne primesi, ki tega kavnega pridatka še niso rabile. Veleva jim to njih narodna dolžnost in pa dejstvo, da je Kolinska kavna primes najizbornejši kavni pridatek. o Ljubljanska okolica o lj Št. Vid nad Ljubljano. Šentvidskih finančnih ministrov gospodarstvo je prav enako gospodarstvu deželnega odbora. Nedavno nas je večja družba ogledala na Goričah pri Medvodah deželno bikorejo. Vsi začudeni vprašamo tamošnjega »majer-ja«, kaj pa vendar je živalim, ker so tako mršave in skumrane. Odgovor tega moža je bil: Vsi biki od prvega do zadnjega imajo toliko uši, da jih še pri nobenem ži-vinčetu v svojem življenju nisem toliko videl. Z velikim gnjevom in nejevoljo smo zapuščali ta hlev, ker smo videli, kako se gospodari z našim trdo prisluženim denarjem. Videli pa tudi, kako se naša živinoreja na naš račun zanemarja, ter naravnost trpinči. Pri nas v Št. Vidu se tudi čudijo ljudje, ter povprašujejo, kam pa gre denar in zakaj Zabret in Klan far kar molčita, ko se jima očita, da se je šolski račun prekoračil od 180.000 K na 250.000 kron. V Št. Vidu se dela z denarjem kakor svinja z mehom. Davkoplačevalec, zdaj plačuj za cerkev, zdaj za pokopališče, zdaj za šolo itd. Z eno besedo, kmet samo plačuj. Da bi se pa stare šole prodale, o tem pa pri naših, za vse čisto vnetih Klanfar-Zabretih še govora ni. O prekoračenju teh 70,000 K pri šolski zgradbi bomo pa tudi mi katero rekli pri pristojni oblasti, že naprej dobro vedoč, ker je občina Gor. Šiška tudi proti takemu brezvestnemu šentvid-skemu gospodarstvu, da bomo to dosegli, da se stare šole prodajo, ne pa Klanfarju kar pod roko darujejo. Jaka, tukaj pa ne bo šlo, kakor ti je šlo pri »Rokodelskem domu«, ki ga je tudi cela fara zidala. Značilno pri teui je pa zlasti to, ker so pri tem gospodarstvu, za vse čisto, dobro in vneto stvar vneti ljudje, njim na čelu sam pre-vzvišeni katoliški duhovnik župnik Tine Zabret. Ali res namen posvečuje sredstva1? Ako bode tako pogubno gospodarstvo in vse le v korist svojega žepa še dalje vladalo v Št. Vidu, bomo brez dvoma vsi davkoplačevalci oblagrovani naravnost z bednim stanjem in z živalicami, kakršne imajo biki deželnega odbora na Goričah. — Možje volilci, vsi dobro veste in vidite to strankarsko in falitno klerikalno gospodarstvo v Št. Vidu; pritožujete se sedaj čez to, sedaj čez ono, s treznim očesom gledate in premotrivate dolg pri cerkvi, dolg na pokopališču, na stotisoče dolga pri občini, ki se vam lahko verjame, da vam dela veliko skrbi in nejevolje; zato pa volil-ci, obračunajte sedaj, ko je volitev tajna, s to »jaro gospodo« šentvidsko na dan volitve. Izvolite -može po svoji vesti, za katere veste, da imajo sposobnost za v občinski odbor. Ne pustite se voditi od nikogar, volite po svojem prepričanju, saj dobro veste, da tukaj ni vera v nevarnosti, ampak Klanfarjeva mošnja. Veste pa tudi dobro, kam se bo prišlo, ako vas bodo komandira- li Klanfarjevi Ivani, Gašperjev Lacelni, cestarji, razni Kozlarji, Jalcelči in drugi privezani ljudje na Klanfar - Zabretov« težko verigo. lj Iz Dola pri Ljubljani. — Napredna zmaga. Ob silnem pritisku in lažeh klerikalne stranke je dne G. februarja sijajno zmagala z veliko večino samostojna kmečka stranka. O podrobnostih poročamo prihodnjič. 1 j Iz Dolskega. Olikana čukarija iz Dola umiva se v predzadnjem »Domoljubu«, češ, da so hoteli možje napredne stranke izzvati pretep pri občinskih volitvah v Podgori. Vprašam pa, kdo pa sedi vedno pri sodišču na Brdu na zatožni klopi? Ali niso čuki iz Dola1?! Kdo pa kriči sedaj po Dolu: »Oe sem ga udaril — sem ga udaril za S. 'L. S.!« Ali ni ta »obdolženec« zagrizeni klerikalec v Dolu1?! No, izobraževalno društvo v Dolu in vsa S. L. S. je pač lahko ponosna na takšnega pretepača, če so pili narodnjaki v pošteni gostilni pri Rapov-cu— ste vi »olikani« čuki zalivali z jeru-šem v oni bajti, napadli ste vi, divjaki, naše može, saj ste obtoženci »krščanski« čuki. Nadalje pravi »Domoljub«: »Šli so v ogenj, v nadi, da vržejo iz odbora poštene1? — čujte — krščanske?1? može z župnikom vred.« No, so res pravi krščanski možje — posebno eden! Priporočamo ga še enkrat Rihteršiču. Kakor se čuje, je enkrat že Bonaventura posredoval — ali naj še v drugič1? Poznata je ta hiša daleč okrog, najbolj »krščanska« in vzorna — toda ko bi vedela sv. helenska fara, kakšni »kristjani« tičijo v tej hiši, nihče ne bi dal glasu ob času volitve tako krščanskim H mo- žem! Kako pa je agitiral Rihteršič po vaseh okrog1? Na čigavo ime je pobirala vaša resnicoljubna stranka pooblastila — posebno v, Podgori in ZaborštulAli niste vedno lagali, češ, saj smo z Jozelnom in do zadnjega večera nosili njegovo ime na glasovnicah'? A zadnjo noč ga pihnili ven!! Ali iste potem krščanski možje”? Far-ški lažnjivci. — Sleparili ste ljudstvo z lažmi do zadnjega trenotka. Kljub vsem farskim sleparijam bi bila zmagala napredna stranka v I. razredu docela, da se ne bi šele zdaj spoznani dvorezni nož, tovarnar Jungkunz v zadnjem trenotku izneveril svojim volilcem. On je zagrizen Nemec tam iz »rajha« — vrhu tega protestant, bere liberalne časopise, a najboljši in zaupni prijatelj klerikalnega petelina Kastelica v Dolu. Tudi mogočni Rihteršič si je že nabral precej masla na glavo, katerega mu tudi njegov »mežnar« Francelj iz Kamnice ne bode spraskal. Na svidenje, dragi »Slovenski Dom« v prav kratkem. lj Bera za dvajset let naprej. Kakor nam poročajo iz Domžal, pobira ondotni župnik Bernik od svojih župljanov bero za 20 let naprej, s pripombo, da bo denar plo-donosno naložil. Ker ne vemo, ali pobira župnik to bero na svojo roko, ali z oblastvenim dovoljenjem, svetujemo Domžal-čanom, naj bodo skrajno previdni in oprezni. Dandanes so razmere take, da se ne sme zaupati nikomur, najmanj pa duhovniku, saj je znano, da so ti gospodje prav v denarnih zadevah najmanj skropulozni. Kdo pa garantira župljanom, da bo od njih plačan denar v resnici obrestonosno naložen1? Saj je pač javna tajnost, da se nahaja škof Anton Bonaventura neprestano v gmotnih stiskah in da stika po denarju povsodi, kjer bi ga mogel dobiti. Kdo more jamčiti za to, da se bo vplačani denar res plodonosno naložil v kaki pupi-larno - varni hranilnici, kdo ve, če se ne bo enostavno vtaknil v šentvidske škofove zavode ? Dandanes je vse mogoče pod solncem, zato pozor, domžalski župljani, in zavežite krepko svoje denarnice in ne odprite jih preje, dokler ne boste imeli oblastvenega jamstva, da bo vplačani vaš denar zares porabljen v pravo svrlio. Belokranjske novice d Iz l)ragatuša nam poročajo; V naši občini so prišli klerikalci na krmilo s pomočjo goljufij in terorizma, kar je pač njihovo edino sredstvo, ki se ga poslužujejo v. vsem svojem političnem delovanju. In tako se je pri nas zgodilo, da so na neki izkaznici izpremenili ime Serbčič v Gašpe-rič, in številko 35 v številko 36. Tudi so pridobivali klerikalci s pomočjo žganja in vina glasove. In marsikateri neznačajnež je prodal svoje prepričanje za steklenico žganja ali kozarec vina. Takih značajne-žev pač ne pogrešamo. Seveda se je najbolj pehal in trudil župnik Novak. Vendar bi pa župniku svetovali, naj se nekoliko bolj briga za svoje stanovske dolžnosti. \ saj menda še ni pozabil sledečega dogod-ak. Še ni dolgo od tega, ko so ga prišli klicat iz krčme, naj gre obli a ja t nekega na smrt bolnega. Toda župnik se je izgovoril, da ima preveč dela v svoji posojilnici. Morali so ga še vdrugič in še vtretjič poklicati. In šele tedaj je šel — toda bilo je prepozno, ker je bolnik med tem časom že umrl. Župnik je seveda ljudi tolažil, češ, da umrli ni bil tako grešen in da bo že tudi brez sv. popotnice v nebesa prišel. Že ta dogodek zadošča, da ljudje lahko izprevi-dijo, koliko je raznim župnikom in klerikalcem za vero. Naši klerikalci so se pa Posluževali še drugih sredstev. Juri Šte-ianič je agitiral po vasi Zapodje ter pravil ljudem, da se bo med klerikalce in med °ne, ki bodo klerikalno volili, razdelil en Odlijon kron in da dobi vsak volilec po eno vrečo ješprenja. Seveda dragatuški me-žnar tudi ni mogel zaostati in je pri nabiranju bere lagal, da se bo brizgalna plačala z občinskimi dokladami. Ta naš mež-nar se je od tistega časa, ko je postal mež-nar, sploh zelo izpremenil. Prej je preklinjal župnike in kaplane ter jih pošiljal k hudiču, zdaj je pa kar naenkrat postal ponižen sluga župnikov. Čudno se nam zdi, da naši možje ne spoznajo prav tega škodljivega in pogubnega delovanja našega župnika. Kristus je vendar rekel, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Naši duhovniki pa delajo ravno nasprotno. Ne gledajo na vzorno življenje svojih pristašev, zadošča jim, da trobijo v njihov rog — in čeprav zapeljujejo otroke, se izkazujejo z bogokletstvom ter groze svojim političnim nasprotnikom s puško. Ostanite vendar v cerkvi. Možje-kmetovalci bodo že sami izbrali tiste, ki naj vodijo občinske Posle. Med nami pač ni nekrščanskih ljudi, vsaj smo vendar vsi, naprednjaki in klerikalci, krščeni pri istem krstnem kam-1111 • In dozdaj smo živeli složno in prijateljsko, toda župnik, ki bi moral oznanjevati ljubezen, je napravil sovraštvo med sosedi ter jih nahujskal enega proti drugemu. Za danes naj bo dovolj, prihodnjič Pa hočemo navesti imena in dejanja osta-hh klerikalcev. d Glas iz Metlike. Izid občinskih voli-tcv v Metliki roji najmlajšemu pristašu '^S. L. S.« še vedno po glavi. V potu svo-••eSa obraza kuje za »Slovenca« take dopi-Se’ 'la bije sebe po zobeh, svojega sivolasega očeta pa po glavi. V enomer kliče vsemogoče faktorje na pomoč, da se razpusti občinski odbor ter postavi gerenta, češ, župan ima vezane roke. Vse prebivalstvo in vsa oblastva vedo natančno, da ni prav nobenega povoda, da bi se razpuščal občinski odbor in da je vseh nerodnosti, ki se morda zgode, po veliki večini kriv naš Znameniti župan. Ce ga pa občinski odbor bnilo potrese za ušesa in gleda na blagor °hčine in davkoplačevalcev, za to še ni treba gerenta. Dopisnik »Slovenca« misli glede gerenta takole: Po razpustu občinskega odbora postavi vlada, oziroma deželni odbor starega Jutraša za gerenta in bo kake dve leti potem nemoteno gospodaril z občinskim premoženjem in davil vse one, ki mu nasprotujejo, no, po preteku tega časa se bo marsikaj pozabilo. Ljudstvo se je naveličalo paševanja župana ter mu izpodneslo stolec, a mož je čudovito trde kože in zato dela z vsemi sredstvi, da obdrži še nekoliko časa vajeti v rokah, pa odzvonilo bo tudi njegovemu samovoljnemu postopanju. Ker je videl, da se mu stolec maje, pograbil je za pomoč, ponujeno mu roko kaplana Natlačena in oskrbnika Vukšiniča, pa izpodletelo jim je. Res, brez odpadkov klerikalci ne morejo nič, a tu jim tudi ti odpadki niso hasnili. V »statusu animarum« bilo je pri Jutrašu s svinčnikom napisano: »Brezverec, se iz vere norca dela.« A danes je slavni govornik z zaupnega shoda narodne napredne stranke najboljši obiskovalec metliškega farovža in dvomimo, če v farovžu pove, da mu je bilo nekdaj največje veselje, ker ob smrti njegove žene ni bil navzoč duhovnik, saj to je pripovedoval vsakemu, kdor ga je hotel poslušati. Z njegovim — »gerentom« — sinom, c. kr. davčnim oficijalom Jutra-šem, ki je zakrivil one jezuitske duhovite dopise v »Slovencu«, hočemo se v par vrsticah pomeniti. Človek je, ki je pred par meseci javno prodajal svoje brežverstvo, češ, moj bog je moj trebuh, moja sv. trojica so vilice na tri roglje itd., danes pa napija »SLS.«. Čestitamo metliškim klerikalcem na tej pridobitvi. Tale gospod je nosil sokolski kroj, pa je napijal v isti sapi na Radovci slovenski ljudski stranki; ob-ljuboval je, da odloži občinski mandat, pa še danes brska po občinski pisarni in želi gerenta. Hodil je s svojim bivšim šefom na lov, se mu prilizoval na vse načine, a ko je šef oddal vodstvo urada, ga je napadel v gostilni na tak način, da se je vsa Metlika škandalizirala. Vtikal je v razne stvari svoj nos, potem pa denunciral svoje kolege in prijatelje. Svarimo vsakogar,naj pazi na svoje besede vpričo takega značaja, ker mu piude prav vsak še tako grd namen. Vkljub temu, da se ga ogiblje spodobna družba, sili le še vedno med ljudi, ki ga prezirajo. Mislimo, da bo tudi sedanja njegova družba toliko previdna, da mu ne bo vsega zaupala, sicer pa je to njena stvar. Njemu pa damo dober svet, naj pusti dopisovanje v miru, ker nas niti najmanj ne razburi, saj poznamo tiča po perju, veliko bolj nas pa razveseli, če nam zopet enkrat javno v gostilni pove, za koliko odneha od dote pri svojem bodočem tastu, zadnjič je dejal, da niti za »fičnik« ne. Kaj tekega nas pa res veseli. bk Odsek belokranjskega Sokola v Gradacu je imel v nedeljo dne 21. januarja t. 1. svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo nepričakovano veliko udeležencev iz vrst kmetov-posestnikov in mladeničev. Nanovo je pristopilo čez 20 vr- lih in zavednih kmetovalcev in nekaj telovadcev. Odsek šteje danes nad 50 izvršujočih članov. Predsednikom je izvoljen brat Juli Narelle, načelnikom brat Anton .Stipanič, podnačelnikom brat Peter Pezdirc, tajnikom brat Anton Strugar in v odbor bratje: Jakob Stipanič, Franc Piletič ml., Franc Gregorič in Janez Jakša. Belokranjci! Dolžnost vaša vas kliče, da razpne Sokol svoja krila od Kulpe do kočevskih hribov, čuva svojo domovino v narodnem oziru, ob enem pa vzgaja mladino v duhu zavednosti, svobode in poštenja. bk Gradaški gasilci. Prostovoljno gasilno društvo v Gradacu priredi na pustno nedeljo dne 18. februarja t. 1. v dvorani gostilne »Dim« zabavni večer. Vprizorila se bode šaljiva burka: »Buček v strahu« in veselica z obširnim programom. Gradčani, kakor tudi okoličani, udeležite se veselice polnoštevilno, ker čisti dobiček je namenjen društvu. o Dolenjske novice o d Iz Litije. Umrl je v soboto zvečer tukajšnji posestnik gosp. Franc Ravnikar, po daljšem bolehanju v 40. letu starosti. Bil je član Sokola in gasilnega društva, ter prejšnja leta, ko je bil zdrav, vedno sodeloval pri gledaliških predstavah kot dober komik pri koncertih, pevskih društvih in sploh povsod, kjer so ga potrebovali. Zapušča vdovo, s katero še ni bil eno leto poročen. — V nedeljo zjutraj ob 4. je preminul v Gradcu pri Litiji gosp. Ludovik Magolič, c. kr. sodni oficijal v pokoju, 54 let star, tudi po večletnem bolehanju. Tudi ta je bil vedno veseljak in je vselej rad pomagal pri društvenih veselicah. Zapustil je vdovo in 5 še mladoletnih in nepreskrbljenih otrok. — Vsa njegova rodbina je bila vedno z veseljem pripravljena sodelovati pri narodnih in dobrodelnih veselicah in napravah. Gospa Magolič je tudi zastopnica enega, od tukajšnjih rodoljubk pred leti poslanih kamnov Ciril - Metodovi družbi. — Obema vdovoma in oziroma Ma-goličevim otrokom prav srčno sožalje; umrlima pa blag spomin! d Iz Bošlanja. Na naslov visokega knezoškofijskega ordinarijata. Pri volitvi občinskega odbora tukaj v Boštanju dne 26. januarja smo doživeli mi, kar nas je pobožnih, kar se pa nismo nadjali, strašanski poraz, a h temu sta največ kriva župnik in kaplan. Ves čas poprej sta udrihala z lece in nas psovala, brez razlike z liberalci, brezverci, čitate brezverske časnike, pa še razširjate »Slovenski Dom« itd., v tej stroki je pa še posebno pravi mojster kaplan, zakaj m uue teče jezik tako gladko pri razlagi verskih resnic. S takim \idriha-njem in pa s strastno agitacijo sta voliloe le še bolj razburila in nasledek je, da je zdaj velika večina občanov naprednega mišljenja; mogoče da bi se dalo to sčasoma še kako popraviti, če bi visoki knezo-škofijski ordinarijat blagovolil župnika in kaplana poučiti, naj bi opustila svoje »olikano« obnašanje in pogubno politiko, s katero sta že toliko razprtije povzročila, in naj bi se držala svojega poklica. Eden, k! je še klerikalec, d Iz St. Lovrenca ob Temnici. No, gospod urednik, nekaj moramo zopet sporočiti o našem Tonetu, ker on ne miruje, če ni v vsakem »Slovenskem Domu«. Bili smo poklicani vsi občani iz Velike Loke, da naj se zberemo v šoli, kjer se bo baje lahko vsakdo priglasil za podporo, ki jo je dala »Gospodarska zveza« za prašičjerejce, ker je bilo pomanjkanje prašičjih krmil. To bi imelo sicer županstvo urediti, pa je župan odložil to delo, ker je župan dobro vedel, da 1» rad cerkveni Tone to prevzel, ker si je Tone mislil, da bodo s to podporo še kakega naprednega moža za svojo stranko pridobili. Ko Tone stopi v šolo, najpreje svojo izjavo pove, ter reče, jaz sem postavljen za to tukaj, da vam govorim o naši podpori in kako se bode delila. Rekel je, da ima on ukaz, da je ta podpora prišla za prašičjerejce in da se mora razdeliti po številu prašičev, kolikor jih kdo redi. Potem je pa Tone rekel, da on ne bo tako naredil. Tone je vedel, da jih ima pol šole takih, da komaj po enega prašiča rede ali pa še ne, češ, pa so vsi mojega duha, ceš, če ne bom dal več, kakor prašičjerej-cem, se jim bom zameril, mogoče da ne bodo hoteli pod mojo kapico plesati taisto, kar Im) Tonček žvižgal. Prosil jo pa tudi, da med tem časom, ko bo svojo izjavo povedal, ne sme noben izpregovoriti, češ, morda preden bo Tone vse ven spravil, se med tem lahko kaj pozabi. Začel je pa take klobasati, da ni bilo moč do zadnjega tiho biti. Naenkrat zagleda en par naprednjakov za vrati. Širient, kako bi še one naprednjake malo pohrustal! šine hitro Tonetu v glavo, da pove 'od svoje mlekarne, koliko ima že dobička in pa naloženega denarja v hranilnici, začel je hvaliti, koliko imamo že dobička od mlekarne, pa nekateri nasprotniki lažete po gostilnah, kake dolgove imamo. »Vi ste lažnilci in obrekljivci naše mlekarne!« Naenkrat zagleda tam za vrati nekega uda mlekarne, ki je ravno nekaj dni prej povedal, da odstopi od mlekarne. Nato pa zahršči nad njim: »No, Lesjak, imamo profite, imamo, če se prav bojite, pa zdaj bodo le udje dobivali podporo!« — Lesjak se pa oglasi: »Saj sem se že pred dvema letoma odpovedal, pa še danes nisem mlekarne prost.« Potem se je pa še neki napredni možak oglasil; od tistega jih je pa slišal Tonček, da je tak nos imel, kakor puran. Tisti možak jo rekel, če je podpora, pa dajte podporo, ne pa po 12 K za 100 kg. Tone je bil pa tako jezen, da ga je začel z norcem zmerjati. No, kje bomo dobre zglede dobivali, ko gospod župnik nad nami upije, da smo norci in pijanci. Vemo, zakaj smo norci: zato, ker ne more dveh naprednih odbornikov iz odbora vreči, ker se je pred par leti skoro eno leto tožaril za pedenj zemlje, da je na- raslo okrog 3000 kron stroškov, potem jih je pa hotel na občino zriniti, ker sta pa bila dva napredna odbornika pri seji, sta pa rekla, kdor se je tožil, tisti naj plača, ne pa občina. Bodite vsi prijatelji »Slovenskega Doma«, kjer se lahko javno pritožimo radi krivic, ki se nam gode in delajmo vsi za enega, vsak za vse. d Iz Temenice. Za vsak dopis iz Temenice, ki ga priobči »Slovenski Dom«, sumničijo vedno mene kot dopisnika, oziroma da sem z njim v zvezi, in to posebno, če gre kaj za naše županstvo. In nič ne pomaga, če rečem tudi stokrat, da ni res. To se pa posebno pogosto govori v neki gostilni pri vinu. Jaz sem dosedaj vse to mirno prenašal, češ, ako me imate za dopisnika, no, potem me imate za jako študiranega človeka, ki razume stvari kot kak mali doktor. Ali sedaj mi jo pa tega dovolj. Ne mislite si vi, da kadar imate od tistega dobrega vina malo navdušene možgane, da smete potem govoriti vse, tudi kar res ni, in to brez vsakega dokaza, samo na podlagi svojih praznih glav. Sedaj pa vam vsem povem, da je to moj prvi dopis v »Slovenskem Domu« in da z dosedanjimi dopisi v njem nisem imel nobene zveze. Iščite dopisnika drugod, mene pa pustite za to stvar pri miru, kakor jaz vas pustim, sicer bom z vsakomur, ki bo še kaj takega govoril, drugače postopal, ker imam teh čenč že dosti. Alojzij Pangerc posestnik in občinski svetovalec na Vidmu pri Temenici, d Iz Prečine. — Župnik išče zanesljivega moža. Tudi našega župnika, ki drugače ni neumen mož, po vseh udarcih, ki so veliko tudi vsled njegove krivde zadeli našo faro in občino, še noče srečati pamet. Ali jo pa on ne mara srečati. Zopet se božji mož v potu svojega obraza in precej rejenega trebuščka potika po vaseh in zopet stiče po pooblastilih za nove volitve. Ni mu dosti, da je faro in občino pripravil v sodno preiskavo vsled sleparij pri zadnjih volitvah, ne, žilica* mu ne da miru. Pravzaprav pa naj dela mož, če res noče pameten postati — star je že dosti za to — kar hoče. Parani, ki imajo zdaj čast, da morajo hoditi k zasliševanju k sodniji zaradi zadnjih volitev, so vendar postali pametni. Zadnja izkušnja jih je izučila. Ne enega pooblastila ne zaupajo tudi že klerikalci ne več svojemu dušnemu pastirju. Po Novi gori so mu kar v obraz povedali, da bodo pooblastila oddali Derčarju (ope-karnarju). Drugod so se ljudje že odločili zopet za druge može. Pravijo, duhovnik naj se briga za cerkev in za to, za kar je plačan, za občinsko gospodarstvo se bomo že sami pobrigali. Prav je tako! Pametna beseda! Zdaj, ko je župnik uvidel, da z njegovim beračenjem po pooblastilih ne bo nič, išče zanesljivih mož, ki bi bili taki »kampeljci«, da bi zamogli izpreobrniti Derčarja in druge zavedne može, ki imajo svojo glavo za to, da znajo tudi brez žup- nika sami misliti. Pa župnik ima smolo pri tem iskanju, nobeden se noče postopiti tega težavnega dela. Zakaj Derčar ima svojo glavo, je torej za taka izpreobrne-nja — svojeglaven. Svetujemo g. župniku, naj kot nagrado razpiše ves dolg, ki ga je z njegovo cerkvijo nabremenil celi fari; morda sc bo za tako nagrado vendar kdo dobil, da bo začel izpreobračati ljudi — začeti pa mora pri — župniku. d Iz Prečine. Kaj in kakšni so klerikalci v vsej svoji luči, se očitnejše niso še pokazali, kakor pri zadnjih občinskih volitvah v Prečini. Ko bi kaj takega storili naprednjaki, kar so klerikalci, oh, koliko bi bilo vpitja in hrupa, preklinjanja, zasramovanja in vragsivedi v katerem peklu bi že zdavnaj goreli. Toda, akoravno se njihova očividna pregreha kar najmilejše obsoja in. se ž njimi ravna kot z otroci, vendar vsekakor nočejo pripoznati svoje krivde, ampak še celo bobnajo in ropotajo po »Lažiljubu« ter se hočejo v kar najkrasnejši luči postaviti pred svet. Ali tudi to jim vsekakor ne bo nič pomagalo, kajti ljudem so se že toliko oči odprle, da jim nočejo nič več verjeti. Sodnija je menda dobila nov zakon, kako naj ravna s temi »zločinci«. K preiskavam so poklicali najprvo one, ki so dobili glasovnice s tiskanimi odborniki, s katerimi niso bili zadovoljni, nato pa klerikalne veljake cele občine, kakor tudi kaplana in župnika. Gotovo se pa znajo ti tički dobro zagovarjati, ker nobenega ne pridrže, kar ljudje vedno pričakujejo. Občinski urad ima v rokah sedaj županov namestnik Anton Turk iz Bršlina; pač zelo vreden naslednik Vintar-jev. Da je jako »pravičen in usmiljen človek,« nam pojasnjuje to - le: Ko je z novim letom prevzel županstvo, bi dobil tudi rad Vintarjevega tajnika, katerega pa ni bilo volja iti k Turku. Zato je prosil neki dijak za tajništvo. Turk se je skril na občinski odbor in vzel na svojo pest nekega »svojega« gospoda za tajnika. No, pa ker je klerikalcem načelo, da mora vse poginiti, ako ne trobi ž njimi, jim naj bode odpuščeno. Saj ure njihovemu gospodstvu so že preštete. Po celi fari vlada ogorčenje nad njimi, kajti da so oni največji farizeji, so ljudje popolnoma izprevideli. Torej, volil ci, pri prihodnji volitvi pokažite tem »človekoljubom« hrbet in volite vsi kot en mož tiste odbornike, katere vam bo postavila vaša napredna kmetska stranka. Naprednjak, d Iz Prečine: — Ekskaplan Terškan in eksmežnar Planinšek vkljub vsem pogoriščem, ki sta jih zadnji čas doživela, še ne dasta miru. Kdo pa je ta Plananšek, da se kaplan zanj tako poteguje? Planinšek je bil četrtstoletja občinski mož, pa v vsem tem času ni naredil niti toliko za Dol. Ka-mence, kar bi se dalo za postriženim nohtom skriti. Mož je bil nadalje 2G let tudi mežnar in cekmošter v podružnici Dol. Ka-mence. Kaj je naredil v tej sveti svoji službi ves ta čas? Poslušajte! Brez vpraša- nja je pustil podreti mežnarijo, line od mežnarije so baje vzidane pri neki zidanici v gori; staro brunje, ki pa je bilo še uporabno, je izginilo, ne ve se kam. Ali je bilo treba mežnarijo podreti? Nikakor ne! Ako bi bil že preje sedanji mežnar na Planin-škovem mestu, bi poslopje še danes stalo uporabljivo in bi se dalo lahko tudi v najem, ker sedanji mežnar prebiva v svoji hiši. Kako prav bi bila prišla najemnina za pokritje cerkvenih potreb. In kako je Planinšek, ki hoče biti bolj pobožen, kot je naš župnik, torej še bolj papeški kot je papež sam, skrbel za cerkevl To bi lahko povedal novi »amerikanski« mežnar, ki je eerkev komaj za silo zopet osnažil in jo spravil v stan, kot se njenemu svetemu Namenu spodobi. Tako je bilo kratko povedano, Planinškovo dolgoletno delovanje kot občinski mož, mežnar in cerkmošter na Dol. Kamencah. In zdaj skuša, ker se mož sam ne more, naš kaplan prati zamorca. Pa se vidi iz vsake besede v »Lažiljubu«, da vse to pranje izhaja največ iz ljube nevoščljivosti do bližnjega — novega »ame-rikanskega« mežnarja. Niti zvonenje možakarjema ni všeč. Naj kaplan Planinška vpraša, kako je takrat on zvonil, ko so mu podgane jermena pri žvenkljili zvonov pogrizle. Saj smo drugače njegovi in kaplanovi prijatelji — kaplanovi še posebno — le Pametna naj postaneta. d Muljava. Našemu »vrlemu« županu se Je zdelo potrebno, najeti nekega dopisnika, da mu je sklanfal par vrstic v »Domoljub« kot odgovor na dopis v zadnjem »Slovenskem Domu«, ker ga je malo po-segetal za tisto gluho ulio. Poleg tega se pa tako lepo izraža kot: »vrlega našega župana,« da bi človek mislil, da je res kak velik učenjak in filozof. Iv njegovi vrlosti »e pa menda tudi to prišteva, da ima naša občina, in sicer po njegovi zaslugi, 2700 K več dolga, ker jih je pustil »revežu« gosp. Špendalu, kanoniku v Novem mestu. Kanonik g. Špendal je pri prodaji svoje hiše za muljavsko šolo, obljubil, kakor smo že poročali, da oskrbi 011 tudi vse stroške za šolsko opravo. Ko je res denar za hišo dobil, je našemu »vrlemu« županu pa fige Pokazal. Tako mora omenjeni znesek oela °bčina plačati, ker se ni naš »vrli« župan ^ iček toliko potrudil, da bi bil od kanonika to izterjal. Take so torej obljube onih 8'os])odov, ki ima vanje naš »vrli« župan toliko zaupanja in ki se predstavljajo nam kot vzgie(j poštenosti in pravičnosti. Konč-se or*ienjamo, da si je naš »vrli« župan pri-dobil svojo slavno karijero nekaj v dvoraz- 1 ednici v Št. Vidu, nekaj pa tudi v obzidju zatiškega samostana poleg ričeta. d Iz St. Janža na Dolenjskem. Preteklo nedeljo, dne 4. februarja je imelo telovadno društvo »Sokol« svoj občni zbor. Iz poročil posameznih odbornikov posnamemo, da se lepo razvija ta najmlajši Sokol na Kranjskem. Največjih zaslug si je Pri tem gotovo stekel starosta Ivan Maj-Cen, ki je bil zopet izvoljen soglasno za starosto. Njegove zahvalne besede za zopetno izvolitev si naj zapomnijo vsi tisti šentjanški občani, ki na tako nesramen način blate to krepko društvo v svojem »Lažiljubu«. Rekel je med drugim, da naj žive v lepi slogi s svojimi sosedi, ne glede na različno prepričanje ter se naj vsepovsod zavedajo, da ne sinejo oblatiti sokolskega prapora niti z najmanjšim povodom za kake napade od te ali one strani. — Društvo šteje 49 članov, izmed teh 32 telovadcev. Nabavilo si je že tudi mnogo orodja in le želeti mu je, da se tako krepko razvija še v bodoče. Isti dan je imela Ciril - Metodova podružnica Št. Janž - Tržišče svoj občni zbor. Za prvomestnika je bil izvoljen gosp. Ivan Majcen v Št. Janžu. Podružnica obstaja komaj tri leta in izkazuje že 500 K, ki jili je poslala družbi v Ljubljano. V gostilni gosp. Iv. Prijati ja, župana v Št. Janžu se je nabrala vsota za prvo diplomo. Iz vsega je razvidno, da je St. Janž popolnoma zaveden in da tudi najrazličnejši župniki in kaplani ne bodo ničesar opravili s črno protinarodno politiko v lepi šentjanški fari. d Iz Kandije. — Rekurz proti občinskim volitvam vložen. Vkljub vsemu strašilu od Zurčeve strani in vkljub temu, da so se kandijski opozicijonaši izkazali kot figa - može, se je vendar vložil rekurz proti nesramnim sleparijam, ki jih je uganjala Zurčeva stranka pri teh volitvah. Rekurz obsega 10 točk, ki dokazujejo nepravilnost in sleparije pri volitvah. Znamenito pri tem koraku pa je to, da so se pri-prosti posestniki in obrtniki iz okolice brez vsakega strahu postavili v obrambo pravic za celo občino, nasprotno pa da je vrgel puško v koruzo posebno tisti mož, ki bi rad od Zurca prevzel županski stolec, to je gostilničar Konda v Kandiji in ki je pri volitvah najbolj delal proti Zurcu, ali pravilneje rečeno, za katerega so volilci najbolj delali. Ta mož, na katerega so volilci stavili skoraj še več zaupanja, kakor na Košička, ta mož, ki je najbolj zabavljal proti sleparijam pri volitvah, ta mož se je pri rekurzu pokazal istotako kot figo-mo-ža, kot se ji »i i, 1L i, * * 1 60 1 80 1 ,, „ ,, III. ,, 1 20 1 70 1 „ telečjega mesa 1 60 1 80 1 „ prašičjega mesa (svežega) . 1 72 1 92 1 „ „ „ (prekajenega) 1 90 2 — 1 „ koštrunovega mesa . . . 1 50 1 60 1 „ jagnjetovega mesa .... 0 00 0 — 1 „ kozličevega mesa .... 0 00 0 — 1 kg masla 2 50 2 60 1 „ masla surovega 2 40 2 50 1 „ masti prašičje 2 00 2 16 1 „ slanine (Špeha) sveže. . . 1 70 1 92 1 „ slanine prekajene .... 1 80 2 — 1 „ sala 1 90 2 — 1 „ surov, margarluskcga masla — — 0 — 1 „ kuhan, margarinskega masla 1 90 2 — 1 jajce — 08 — 9 1 l mleka — 20 — — I „ „ posnetega — 08 — 10 1 „ smetane sladke — 0 — — 1 „ „ kisle — 80 0 90 1 kg medu 1 40 1 60 1 „ čajnega surovega masla . . 3 27 3 60 1 piščanec, 1 30 1 60 1 golob — 44 48 1 raca 2 50 2 60 1 gos 1 kapun 5 50 6 — — — 1 puran 00 00 00 100 kg pšenične moke št 0 . . 36 60 — 100 „ „ „ ,, 1 . . 36 20 — 100 „ „ „ „ 2 . . 35 80 — 100 „ 3 . . 35 — — — 100 „ „ „ „ 4 . . 34 30 — — 100 „ 5 . . 33 60 — — 100 „ „ „ „ 6 . . 32 60 — 100 „ „ „ „ 7 . . 30 — — - 100 „ „ „ „ 8 . . 20 — — — 100 „ koruzne moke .... 25 — — 100 „ ajdove moke .... 1. 47 - — 100 „ ajdove moke . . . .11. 45 — --- — 100 , ržene moke 32 — — — 1 l fižola — 26 — 38 1 ,, graha 1 „ leče — 32 — 40 — 32 36 1 „ kaše — 24 — 26 1 „ ričeta — 22 — 24 100 kg pšenice 24 — — — 100 „ rži 22 — — 100 „ ječmena 19 — — 100 „ ovsa 21 50 100 „ ajde 22 — — — 100 „ prosa belega 19 — — — 100 „ „ navadnega . . . — — — 100 „ koruze, nove 20 — — 100 „ krompirja 9 — 9 50 Lesni trg Cena trdemu lesu 9-50 do 10 K. Cena mehkemu les 8 do 8‘50 K. Trg za seno slamo, in steljo. Na trgu je bilo * voz sena 6 6.0 6 50 „ slame 5 — 5 50 „ stelje 2 00 2 10 „ detelja 6 00 6 50 Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin K opit a r. Listnica uredništva. Prosimo cenj. dopisnike nekoliko potrpljenja, ker smo morali odložiti radi prostora več dopisov. Pride vse na vrsto! ' : ‘ .V ' . Loterijske številke. Dvignjene v soboto, dne 3. februarja 1912. Dunaj: 48, 10, 7, 80, 31. Gradec: 65, 86, 13, 57, 83. Dvignjene v sredo, dne 7. februarja 1912. Brno: 21, 33, 69, 15, 46. Kdor ljubi dobro kavo, naj uporablja kot pridatek s Franck: ki se spozna po tvornični znamki, t.j. kavnem mlinčku. Tovarna v Zagrebu. 11 SAMO 6 DNI! z brzoparniki Francoske družbe. Edina najkrajša vožnja čez Veljavni vozni listek za vse razrede franc, linije dobiš le pri ED. ŠMARDA oblastveno potrjena pisarna Ljubljana, Dunajska cesta 18 nasprot gostilne ,,pri F.govcu". Vozni listek za Ameriko in nazaj v staro domovino, po najnižji ceni. Izdaja voznih listkov po vseh železnicah, prirejanje zabavnih vlakov. brzoparniki »La Provence«, »La Savoie«, »La Lorraine«, »La Toureine«, »Rochambeau«, »Le Chikago«. Vsa pojasnila latotam radovoljno In brozpla&no. Valjčni mlin v Domžalah I. BOHČAR, Ljubljano priporoča pšenično moko vseh vrst najboljše jr' kakovosti, nadalje otrobe, koruzno moko, kašo, || ješprenj in sploh vse druge mlevske pridelke. ^ Zaloga in prodaja na drobno in debelo gjgv Ljubljani, Poljanska cesta 19.j Telefon interurb. št. 129. ZostODStno Iti zaloge v Gorici, Trstu in v Višnji gori. mhbbmmbb—— j S•T’ priporočamo našim Kolinsko cikorijo k3 gospodinjam k k iz £Dlj\f£ slovenske tovarne v £jubljani. J namBmmtmatnrm m i miiiiii m m Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva ulica štev. 2., lastna hiša.. Obrestuje vloge na knjižice s 4 >/a %, v tekočem računu najugodneje. Z ozirom na svoj polnovplačanl delniški kapital 8,000.000 kron in 800.000 kron rezervnih fondov ponuja največjo varnost za ves tuji denar. Promet na leto čez 1000 mllionov kron Presktbuje vse denarne zadeve najkulantneje. Podružnice v Splitu. Celovcu, Trsiu, Sarajevu. Gorici in Celju.