ttoaamesm« Slevilke »tane 1 krono. Mm* tkik totriek b> velja c Smuro vred alt t Maribora t jteSfljtnj im na dom te celo lato m K pol leta 20 K, is četrt leta 0 K. kven Jugoslavije 50 K. jijpočrune ee poilje na upravnico jStoven.ltega Gospodsrje" v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Ll-4 m dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje napre'. —t— Telefon štev. 220. —:— list ljudstvu y potin m mm, ÍPoStnfoin v «IrSerrl S3ÎS pt»vg«.Ií¡?e.3i«¿ reèntn*. — IMdint K*r»èfc6 ■:eeta M. i. Reke» M m m UpnenMhm yil»a wwk^ inaerale !» teklamnelf«. {«« tseraí*m ¡m d^tvsra. 2« kratne oglase primeren Nezaprte reklemecije »o p Broeie. —:— Tefefon st. 220. —:— 34. št®v. Uftpibop, dna 25. avgusta 1S91. ©Sí Is»*Klte. One 28. avg. v Maribor! Na splošno željo priredi Slovenska iimetska zveza,, oziroma Slov. ljudska stranka v nedeljo, dne 28. avgusta flopoldne v Mariboru velik shod krš« fianskomislečih Slovencev celega so * «pernega dela Slov. Stajerja. Veliko zborovanje v dvorani pivovarne (iotz. : '* Zapored :i Ob 6. uri v baziliki Matere Milosti pridiga., Ob uri istotam sv, maša za udeležence shoda. ©b 9. uri v veliki Gotzovi dvorani aačetek zborovanja,, Govorijo: Dr, [Anton Korošec:, Politično-go -spodarsko poročilo. Dr? iVerstovšek: Naša vzgoja. Prof. Vesenjak: Davčna bremena y tem letu. ¿Tajnik Zebot: Naše delo. Banke nam vladajo! tV srednjem veku so bile banke zarodi za menjavo denarja. Nastale so na Nemškem, kjer je imela vsaka državica in vsako večje mesto svoj lastili denar. Menjači so za potnike imeii ur sobi mizo ali klop (nemški: bank), »a ka;eri so menjavali denar. Odtod "me menjevalnemu zavodu: banka. Banke že davno niso več samo le imenjevalni zavodi, ampak mogočni de-¡narni zavodi, v katerih se tudi nalaga na kratko ali dolgo dobo denar, v katerih se izposojuje denar, banke so zavodi, ki kupujejo proizvodnje kmo -ta, chrinika in fabrikanta, ki snujejo yeleob''ina podjetja, kupujejo hiše, gozdove in zemljišča, ki kupujejo in podpirajo časnike, ki podkopujejo politične osebe in jih izrabljajo v svoje namene skratka, povsod kjer se da kaj posredno- ali neposredno zaslužiti, tam se pojavljajo banke. Banke so danes trdnjave industrije, trgovine in nakopičenega denarja. Posameznikov, ki bi gradili industrijska, obrtna, rudniška, sploh pri-Bobitna podjetja, je danes vedno manj. Na njih mesto so stopile banke s kapitalom svojih delničarjev in prosto -«ciljnih vlagateljev* Za to ni ?udo, da danes določa cene za naše poljedels- Po shodu: Ustanovno zborovanje Zujpanske zveze za mariborsko okrožje (okr. glavarstva Maribor, Ptuj, Ljutomer in sod. okraj Marenberg). — Govorita poslanca Stanonik iz Ljubljane in Krajno iz Celja, Pozivamo vse krajevne organizacije mariborskega okraja, da razvijejo živahno agitacijo za obilno udelež bo. Kjer je železnica preveč oddalje-! na, organizirajte udeležbo tako, da se | bo ljudstvo pripeljalo na vozovih i v Maribor. Pridite vsi župani in občinski svetovalci ter odborniki iz celega mariborskega okraja in zastopniki županov iz vseh drugih okrajev. Možje, mladenltM, Hekleta in •/» agitirajte za to, da se bo 28. avgusta zbralo v Mariboru obilo naših somišljenikov in prijateljev. K m e t s k a zveza in Slovan-s k a ljudska stranka. ke, rudniške, obrtne in industrijama izdelke bančni kapital. Banka ustvarja z denarjem svojih delničarjev in prostovoljnih vlagateljev 'lodjetja in določa cene vsem proizvodom svojih podjetij. Banka se zagovarja, da ima na to pravo, ker vlaga v podjetje denar. .Toda denar ne dela, delajo ljudje. Kmetje, kmetski de lavci in industrijalni delavci vlagajo tudi v zemljo in podjetje svoj kapitai, iTa kapital je njihova duševna in ti -lesna sila. Zakaj pa oni nimajo pra -va, da bi soodločevali, kadar se nastavljajo različnim proizvodom cene' 'Ali ni človek več kakor denar ? Kmet in delavec bi morala dobiti vse banke pod svojo kontrolo. .To se žo tam izvršuje, kjer si kmetske in de lavske zadruge ustanavljajo svoje lastne Danke. Toda da bi kmet, obrtnik in delavec dobili banke popolnoma v, svoje ioke, to še dolgo ne bo mogoč e, gotovo tako dolgo ne, dokler bodo naši ljudje volili v svoje zastope nesposobne stranke za preuredoo naše di.u-žbe, Vafcor so samostojneži in denn « Eratjo Zato je treba zahtevati, da med tem vsaj država vrši nadzorstvo nad delovanjem bank in da varuje pri njiti podjetjih korjjpti vseh naših deiovjrih stanov, ki delajo in kupujejo. ,To je v ustavotvorni skupščini tudi naša Slov, kmetska zveza, oziroma Ljudska stran \ ka zahtevala. Seveda na to niso hotele pristati protUjudske sltranke sa-mostojnežev, demokratov, in radikalov. Boj se torej mora nadaljevati, A i med tem naj naše zadruge in naši i-movitejši ljudje ne podpirajo nekmets-kih in nedela, skih' bank, kajti s tem podpirata le s\*ojega protivnika, sov- ražni mu kapitalizem. Nesreča ao za ljudski blagor iste zadruge in isti U-dje, ki iz "pohlepa, za en odstotek višjih obresti hitijo k bankam" in tam nas lagajo svoje prihranjene "Sil odvišr.e novce. Kmet, obrtnik, delavec, drži s« svojih" zadrug, a zadruge držite se — svoje zadružne discipline! iT* 0 vojaški službi in vojaštvu. Proti koncu svetovne vojske se je oglasil slavni AVilson-nčenjak, ki je bil takrat še predsednik velike ame -rikanske države: „Zjedinjene države Amerike" ter zahteval ne le narodno pravičnost, temveč tudi splošen mir in razorožitev držav. Niti prvjega, niti drugega ni dosegel. Posebno evropski militaristi so mu nasprotovali in kljub vsem bridkim izkušnjam svetovne vojne, kliub vsemu Trpljenju in grozotam ter strašnemu razdejanju vlada v Evropi medsebojno nezaupanje, želja po osvajanju tuje zemlje in sploh stari mi litaristični ali vojaški duh. Pred to ne-spravljivostjo in tem vojaškim duhom Evrope se je umaknil tudi miroljubni in človekoljubni Wilson v Ameriko in pustil evropske narode, da se pomirijo ali potolčejo sami. Tako smo tudi mi .Slovenci računali, da bodo vojaška bremena lažja , da pride do odprave vojaške dolžnosti in do zmanjšanja ogromnih stroškov , ki jih imajo evropske države vsled militarizma. Kakor nas je sklep sve -tovnega miru varal v naših narodnih upih, da bomo vsi Slovenci, tudi ko -roški in primorski, združeni in narodno svobodni, tako smo doživeli razočaranje tudi v vojaških zadevah. Vsi naši sosedje so ostali v orožju in tako 'e ostala v orožju tudi naša država in. mora nalagati državljanom težka bremena za obrambo sedanjih mej. Čeravno pa vidimo, da se obvez -nosti obrambe že vsled zadržanja naših sosedov odreči ne moremo, vendar smo mnenja, da je mogoče obrambo na še države urediti, organizirati dobro, m vspešno z manjšimi denarnimi ter osebnimi Žrtvami, kakor jo imamo u -rejeno sedaj in kakor smo imeli vojne dolžnosti poprej v Avstriji. Pred vsem smatramo že po izkušnjah svetovne vojne, da je popolnoma nepotrebno dolgo vojaško službovanje in vežbanje v redni vojski. S tem se odtegne mladeniče v «alboljSi dobi, da ne delajo nič ne za sebe, ne za svojce, ne za občno korist, ampak samo živijo in trošijo državni denar, ali z drugimi besedami: delo in trud dav -koplačevalcev. Ako je v svetovni vojni v voet? armadah zadostovala 4—8tedenska do ba, da je bil vsak „zrel in sposoben" za Ironto, potem je to tudi sedaj. Čemu tratijo mladi ljudje z onim prus -kim ekserciranjem svoje moči in kradejo takorekoč sebi in svojcem-davko-plačevalcem denar, Bogu pa čas?. Poskusite vsaj z enoletno, če že ne polletno službeno dobo, pa boste videli, da bo vspeh isti, še prihranili si bo + do posamezniki sami osebno veliko in še več bo prihranila država, ki tako tiči v strašnih primanjkljajih, ker izdaja za vojaštvo več, kakor pa za vse drugo, kar oskrbuje in rabi. Druga naša zahteva, katero moramo zopet in zopet povdarjati, dokler ne bo uresničena, pa je, da naj naši mladeniči služijo po možnosti vsi v Tlomiv-čih krajih, ali vsaj v podnebju, ki je našemu podnebju podobno. Makedonija, Crnagora., Albanija in velik del Srbije ni za naše ljudi že zaradi podnebja, ne oziraje se na dejstvo, da je tudi življenje močno drugače in da vsled , teh okolnosti v mladih ljudeh nastaja i mržnja proti vojaščini sami, proti državi in proti srbskemu plemenu. Ravno ta nedostatek je omogočil tisto javno in tajno agitacijo boljševiških ko -munislov med našim vojaštvom, kp.K notranji mod organizirane države 09.1« bolj škoduje. .Tretja naša zahteva je. da se naših uradov, posebno naših županstev, v vojaških zadevah od strani vojaški in vladne oblasti ne sili s cirilico. Mi spoštujemo cirilico kot pismo naših bratov Srbov, ali naši župani in drugi merodajni možje se pač sedaj ne bodo šli zopet zaradi kapric in nezmožnosti posameznih mož v vojaški upravi učit cirilice. Sploh pa je po ustavi slovenščina tudi naš državni jezik in smo mnenja, da morajo v naših' krajih in našim ljudem oblasti postreči v naši pisavi in našem jeziku. Mi se ne za dovoljujemo s tem, da bi imeli v ustavi jugoslovanske naše države imeno -vano slovenščino kot državni jezik, pa bi se praktično to izvrševalo fako, kakor se je v bivši Avstriji § 19 o rav-nopravnosti, kar je bilo tudi v ustavi. Zaklad na otoku. Iz angleškega prevedel Paulus, (Dalje.) Nekateri ljudje so se bali starega (Retra, tudi Flinta so se bali, ampak flint se je bal mene! Bal se me je in ponosen je bil name ! In divjaki so bili Flintovi ljudje, najdivjejši, kar jih je Kedaj voda nosila, vrag sam bi se bil bal iti z njimi na morje! — In vi veste, prijatelj, da se jaz ne bojim, sami vidite, kako prijeten družabnik da sem, toda ko sem bil steward še pod Flintom, ovčice, vam rečem, ovčice je še premalo rečeno za tiste ljudi, kakršni so bili za mojega službovanja pod Flintom! — Glejte, prijatelj, čisto varni in mirni ste lahko na ladji starega Dolgega Johna!" „Dobro!" je rekel mladenič. „Od-fcrito vam povem, stvar mi ni ugajala, pa sedaj, ko sem vas Cul — tukaj je moja roka, vaš sem — !" „in vrl, pogumen fant ste, da ga 1® treba iskati!" je pridjal Silver. Podala sta si roke in sod se je zmajal, tako mu jo je stresel. — «in brihtnejše glave za srečolovca še ni -sem videl, vam rečem da ne!" Polagoma se mi je jasnilo, kdo so tisti srečoiovci — da namreč Silver s to besedo ne misli nič več in nič manj, kot čisto navadne pomorske roparje . In pogovor, ki sem ga slišal, je bil — zadnje dejanje v izpreobrnitvi enega izmed naših poštenin mož k njihovim tolovajskim namenom. Morebiti je bit a mladenič še naš zadnji pošteni mož na krovu! Pa ta moj strah se je kmalu po -miril. Silver ¿e rahlo zažvižgal in še nekdo je prišel in prisedel. „Diok je naš!,1" je rekel Silver. „E, saj sem vedel, da bo!" je odgovoril glas našega Čolnarja lsraela Hands, „Ni neumen, ta-le naš Dick!" Povaljal je v ustih' svoj grižljej tobaka in pljunil po krovu. „Ampak poglejite", je dejal, „?az'.:ine -mo na mornariški posel, kar nat j=s na ladji!" „Rokodolci smo, pomagači, Hočete reči!" ga je zavrnil Silver. „Vsi znamo izvrševati povelja in krmarili )■ jadrati. — Ampak kdo nam naj pov>»i kako in kam! Na tem vprašanju se razbije vse našo znanje! če bi mog«! delati po svoji glavi, bi počakal, da nas kapitan Smollett pripelje nazaj najmanj do trgovskih potov in ne bi se nam bilo treba bafi, da se kje vračunamo ali pa ponesrečimo. Toda jaz vas poznam, kaki ste! — Zato bodem naredil konec še na otoku, kakor hitro bo zlato na krovu! — Zalibog, da bo moralo biti tako! Toda vi ste že taki ljudje, da niste srečni, dokler niste pijani! Pri moji bergli, sit sem voz?--' ronja s takimi ljudmi I* „Počasi, počasi," Dolgi John! * , je vzkliknil Israel, „kdo pa vam nasprotuje ?" Dalje prihodnjič. Somišljeniki risruite za sklad KZ. 2. stran. SLOVANSKI GOSPODAH. 25. avgusta 1921. Četrta naša zahteva je, da se družinski očetje sploh oproste od aktivne vojaške službe in se uporabijo kve6-jemu za upravne službe. Ravno tako smatramo preveč in predolgotrajne o-rožne vaje kot nepotrebne in jih je o-mejiti treba. Iz stališča davkoplačevalcev pa smo mišljenja, da imamo veiiko pre -reč visokih in predobro plačanih aktivnih oficirjev, 110 oziraje se na po -trato, ki jo opažamo sicer pri celi vojaški upravi, Dobro bi bilo, ako se vsi poslanci brez razlike na stranko z'ač-jjejo enkrat temeljito baviti z vojaškimi izdatki, kajti s tem bodo ogromno dobroto napravili našim davkoplaoe -saleem. Omenimo tukaj samo en praktični vzgled! Po Mariboru se vidi in seveda drugod tudi, kako za vsakim oficirjem jaha sluga. Vidimo vojaka , ki na konju hodi po mleko in smetano, vidimo ob nedeljah višjega oficirja, ki jaha s svojo ženo, pa imata še tudi v tak svojega sluga na konju in povrh še pride vojaška dvovprežna kopija z deco in znanci in zraven seveda tudi vojak! Tako ima poleg konj en sam oficir še tri vojake. Ali je to v 0-brambo države potrebno ? Je to za dr žavno blagajno koristno? Je še cela vrsta takšnih reči, a mi omenjamo le takšna ki jih lahko vsak vidi in vsak opazuje. ivinogo, mnogo bo treba preurediti v naši vojski. Mi smo se na kratko le ¡dotaknili glavnih nedostatkov, Tudi na zirunje, da je vojak in oficir kaj več kot drugi, po iniiitarističnem pruskem vzoru skuša pri nas dobivafi tal. — Kdor je resničen, demokratičen državljan, ir bo vselej in povsod zastopal mnenje, da je organizirana vojska Je sredstvo in orodje za obrambo, ki ima služiti državljanom, nikakor pa vojaštvo, posebej še kakšna klika, pa naj bo „bela" ali „črna roka" ni gospodar, državljani pa sluge. Pogreb kralja Petra. Dne 22, t. m. so spremili iz Beograda v Topolo ostanke vel;kega kral ja. Ogromne množice ljudstva so pokojnemu vladarju izkazale zadnjo čast. Ves Beograd je tekmoval v poraščen ju spomina Osvoboditelja Hrvatov, Slovencev in Srbov. Sprevod. Na čelu sprevoda, Id se je pomika! ob i), uri od saborske cerkve proti kolodvoru, je jahal poveljnik spre-voua, vojvoda Stepa Stepanovič. Kral je vi gardisti so nosili tri križe, gojenci vojaške akademije pa žitno klasje (po pravoslavnem običaju}. Na belih konjih so jahali trobentači. Za njimi godba, ki je svirala posmrtnice. Zastave vojaštva, so bile zastrte v črnih pajčolanih. Kraljev konj. Dva častnika generalnega štaba sta peljala v črnino odetega, lepega konja pokojnega kralja. Venci. Vencev je bilo toliko, da so jih peljali na sedmerih avtomobilih. Društva. Za venci je korakalo deset pevskih društev. Društvom je sledila duhovščina vseh veroizpovedi. 150 duhovnikov ie opravljalo za pokojnega kraJjja molitve. Na čelu duhovnikov so korakali pravoslavni patrijarh Dimitrij, zagrebški nadškof dr. Bauer (¡katoliški) in pravoslavni metropolit dabro - bosanski, Peter. Zastopan je bil tudi poglavar. muslimanskih vernikov, sarajevski Reis-Ul-Ulema. Znamenja kraljeve oblasti. Dva generala sta nosila kraljevsko "krono in žezlo. Vojak-gardist pa kraljevo sabljo. Krsta, Krsto z •zemeljskimi ostanki pokojnega kralja so peljali na lafeti zgo dovinskega topa, ki je za časa s,retov tie vojne oddal 16.000 strelov. V lafeto ja bilo vpreženih 100 vojakov, ki so Jo vlekli s pomočjo z državnimi barvami obdana vrvi. Kraljeva rodbina. Za lafeto so stojmli člani kraljevega doma in sicer: knez Arzen, knez Pavle, princ Gjorgje in knegin-Ja Jelena» Za kralj, rodbino so kora- kali Mani vlade, narodne skupščine, zastopniki tujih držav itd. Odhod vlaka. Vlak s pokojnim kraljem je krenil iz Beograda ob 10. uri 5 min, dopoldne, Med groinenjem topov so odpeljali največjega prvoboritelja jugoslovanske svobode k zadnjemu počitku. Kralja Petra so še isti dan položili v lastno grobnico, ki si jo je svoj čas pustil zgraditi v Topoli, ,v rojstnem kraju Črnega Jurija, Udeležba. Pogrebnih svečanosti se je udeležilo okoli 100.000 udeležencev in gle dalcev. Iz cele države je prihitelo v Beograd 30,000 udeležencev. Muropoljci! V nedeljo, dne 4. septembra popoldne po večernicah £ob %3. uri) bo pri Sv, Križu na Murskem polju pred Slomšekovo dvorano velik ljudski shod za okraje Ljutomer in Gor. Radgona. Govorijo posftanci Jugoslovanskega kluba in drugi govorniki o sedanjem političnem in gospodarskem položaju, o davčnih bremenih ter o drugih pere čih vprašanjih. Vabimo na shod naše župane, svetovalce, odbornike in vse somišljenike iz Murskega polja in spodnjih Slovenskih goric. Organizirajte prihod udeležencev na okrašenih vozovih. Zastopana naj1 bo vsaka župnija in občina. Po shodu bo sestanek županov, svetovalcev in občinskih odbornikov SLS v svrho ustanovitve 0-krajnega odbora Županske zveze ter. razgovor volilcev z našimi poslanci. Razglasite shod prihodnjo nedeljo pri vseh cerkvah. Slov, kmetska zveza. Politični ogled. Kraljevina S H S. Našega kralja Petra I. Velikega so v pondel-jek z vso slovesnostjo ob ogromni udeležbi položili k večnemu počitku. Naš novi kralj Aleksander se slavnosti pogreba vsled bolezni ni mogel udeležiti. Vsled obolelosti na slepiču se zdravi v Parizu. Njegovo zdravstveno stanje je po poročilih iz Beograda zadovoljivo. Ko bo naš novi kralj popol- j noma okreval in se vrnil v domovino, bo položil prisego na ustavo. Zaseda^ nje zbornice je odgodeno na nedoločen Čas, večina ministrov in poslancev zapusti Beograd. Tedenske novice. f Za samoupravo Slovenije se se nadal-e izrekle sledeče občine: Gru-šovje dne 24. 7. (v drugič in ob enem za revizijo ustave), Legen dne 24. 7., Oplotnica dne 24. 7. in Brezno dne 7. avgusta t. 1. t Veliki zvon v mariborski stolnici je počil in izgubil s tem svoj mili in mogočni glas. Zgodilo se je to na nedeljo proti večeru, ko so zvonili v spomin umrlemu kralju Petru. Zvon je bil zlit leta 1710 in ustno izročilo pravi, da so mariborske gospe in deklice dale zanj svoje srebrne pasp < Tehtal je baje 99 starih centov. Pomanjkljivosti pri gempelju so povzročile to škodo. t Naši državni dolgovi. Naši ar -žavni notranji in zunanji dolgovi znašajo 30..151,400.000 jugoslovanskih K, Ker «teje raša država 14 milijonov orehi vaieev, bi prišlo na vsak iga «»r-žavljana 2154 kron državnega dolga . »Ta številka bi navidezno ne bila tako strahovito visoka, toda ako pomislimo, da imamo v naši državi na milijone oseb, ki so brez premoženja, ie vendar le ogromna. t Poraz slabostojnih pri Mali Nedelji. Pri ponovnih" občinskih volitvah v občini Mala Nedelja je Slov. kmetska zveza zmagala na celi črti. Sla -bostojni Še kandidatne liste niso mogli sestaviti. Naša lista je torej zmagala kar brdz volitve. V slabostojnem Ba -bilonu je sedaj velika zmešnjava. Sla-bostojni generali: Mihalič, „inžener" Lupša, Kocbek in Znidarič hodijo sedaj klaverno okoli. Vse njihove „seje" pri Kocbeku uiso prav nič izdale. Ka- ši Malonedeljčani se niso dali omeh -čati od slabostojnih obljub. Ostali so zvesti Kmetski zvezi.. Se slabostojni ve likan Nemec od Sv, Jurija jih n" mogel omehčati. Tem prerokom se sedaj vse posmehuje. Se nadučitelj Ceh jih ni mogel oteti te nesreče. Kdor dr.ugim jamo koplje, sam v njo pade. Po vseh' župnijah obrača vrlo slovensko naše ljudstvo hrbet izdajalski Samostojni, ki je sokriva sedanjih velikih davkov, in ki je po svojih poslancih naravnost kriva, da smo namesto slovenske sa< mouprave (Jobili srbski centralizem, ¿Vrlim našim možem in mladeničem pri Mali Nedelji pa iz srca čestitamo k sijajni zmagi! t Plačilo izdajalcem naših pra^ ¡0 in koristi! G, Mermoljo je nagnalo naše zavedno ljudstvo pri Sv. Marjeti niže Ptuja. V. nedeljo, 14, t. m., je hotel imeti pri cerkvi shod, a je moral 00 -brati svoja šila in kopita. Ljudstvo mu je klicalo: „A ti si tisti Mermolja, ki prinašaš samo zgago med nas. Ti si tisti, ki si pomagal v Beogradu prodajali slovensko samoupravo za beograjski centralizem» Ti si od tiste Samostojne stranke, ki je dobila od na-, šega krvavega davčnega denarja 200 milijonov K za to, da je nas Slovence po svojih poslancih izdala hi prodala. iTi si od tistih žalostnih poslancev, ki ste v vladi po svojem Puclju glasovali za to. da so Turki dobili 1200 milijonov K za svoje glasove. Le pojdi:! Glej da zgineš z naših slovenskih tal!" Tako obsodbo govori zavedno slo vensko kmetsko in delavsko ljudstvo nad človekom, ki je iz gole strahoget-nosti pred Italijani zapustil domačo go riško zemljo in prišel med nas složne slovenskoštajerske brate delat zgago. Obžalujemo one zaslepljenee, ki vkljub vsem tem dogodkom še niso zapustili izdajalske Samostojne. Spametujte se, bratje, kakor se jih je že spametovalo na tisoče, ki so prišli nazaj v tabor naše Kmetske zveze. t Tatovi v vinogradih. Iz več kra jev mariborske vinorodne okolice nam poročajo o velikih tatvinah grozdja. Tako so nekemu vinogradniku v Sent i Petru krščeni „ptiči" pokradli v eni noči polovico grozdja, ki je bilo za silo zrelo. Mnogo slabodozorelega grozdja pa je ležalo razmetano po tleh. — Slišimo, da tatovi prodajajo grozdje v j Mariboru 1 kg po 32—40 K, Čudimo se, da tržna policija ne zahteva od vsakega, ki nese grozdje v mesfo, potrdilo občinskega urada, da je lastnik vinograda. t Zmaga SKZ. Pri obč. volitvah' dne 14, t, m. v St. Janžu pri Velenju je zopet odnesla lepo zmago naša KZ, Dobila jo 127 glasov (10 odbornikov), socialdemokrati so dobili 37 glasov (2 odbornika) in slabostojni vkljub strašni agitaciji in popolnem zaupanju na sijajno zmago samo 51 glasov (4 odbor-nikej). Zmaga slabostojnih je torej v primeri s prvimi volitvami tako sijajna, da so izgubili enega odbornika na račun socialdemokratov. O ponarejanju podpisov od strani slabostojnih, o volilni agitaciji itd. pa ob priliki kaj več. Vsa čast pa našim "zavednim vo-lilcem! t Prava nadloga za naše kmetsko ljudstvo so razni avtomobili, ki drčijo po naših cestah. Ljudem plašijo konje in drugo vprežno živino in tudi druge avtomobilske nesreče so na dnevnem redu. ,Tako n. pr. je avtomobil kneza Windischgratza dne 16. t. m. v Trojanah smrtno nevarno povozil gluhonemega tesarja Korošca, teden poprej ]e pa nek dnug avtomobil povozil cestarja Hribernika. Na Vranskem .te nek neznani avtomobil povozil nekega tamošnjega kmeta, nakar jo je prav po vitežko odkuril. Poživljamo vlado, da nemudoma omili avtomobilsko nadlogo. t Nova bolezen. Ljudje po mestih' so zboleli na novi bolezni. Na vsak na čin hočejo imeti meso silno poceni. To se pravi, ceno živini bi radi znižali na tako nižino, da živinorejec niti polovice stroškov ne bi imel kritih. In sedanji mučni položaj ž' nnoreicev, ko suša uničuje živinorejo, izrabljajo vsi: mestno prebivalstvo, mesarji, izvozni-čarji in prekupci. Vse kriči: Cene živini doli! Nikjer pa skoro ni slišali, da bi kdo teh' ljudi zahteval, da se naj istočasno znižajo tudi cene za tovarniške izdelke: za obleko, obuvalo, za stroje, železje, cement itd, Kmetske ljudstvo gospodarsko uničit, bogatega židova pa Ščitit, to je nova bolezen, k' se je lotila vseh kmetskih nepnjatel-jev. Prav je imel kmet, ki je na zadnjem semnju v Mariboru rekel: Seda^ bi nam h.... rad pomagal kožo sleči 5 Le čakajte I Po zimi ne boste imeli n« mleka, prihodnjo spomlad in poletje pa mesa ne! t Samostojneži kot zadrug ar ji. Kolikor naše kmefiiske zadruge našemu kmetu koristijo, bodo naši kmetje vedeli sami pač najbolje» Koliko pa je našim ljubim samoatcjnežem za pro« speh in procvit naših kmetijskih za* drug, kaže drastično naslednji slučaj: Martin Zidani, veletrgovea v Sinarl-nem ob Dreti, je član Konzuinne zadruge v Gornjemgradu in je svoj čas tej zadrugi posodil 10 vreč, od katerih se je ena izgubila. Pred kratkim pa je — berite in se čudite! — poslal zadrugi naslednji račifli: Za obrabnino devetih vreč 450 K, za eno izgubljen® vrečo 200 K, skupaj torej 650 K, Vsaka pripomba k temu bi bila odveč. t Sest oseb utonilo. V Gradišču pri .Tišini v Prekmurju sta dne 8. t. m. utonila na levem bregu Mure bra: ta Pučko in nek mož iz Petanjec, ko so spravljali mlinski čoln iz desnega brega na levi breg Mure. Istega dne so še tudi tri druge moške osebe un<-nile pri kopanju v Muri. t V kn.-šk. tlij. semenišče v. Mariboru so bili na novo sprejeti: sedmo-šolec Bajlec Fr, iz Bogojine in Šesto-šolec Horvat Ivan iz Črensovec, Prek-murje; četrtošolec Pušnik Josip iz Pri-hove; tretješolci Irgl Fr. od Sv, Urbana pri Ptuju, Klasinc Anton iz Cir-kovec, Stanek Leopold od Kapele in Voj Norbert iz Slovenjgradca; drugo-šolci: Bratuša Alojzij iz Negove, Lo-renci Janez iz Vuzenice, Orešnik Josip iz Ljutomera in Padovnik Ant, od Sv. Trojice v Slov. gor. Celoletno plačilo za vsakega gojenca je najmanj 3 tisoč K, ki pa se more med letom yo potrebi ali znižati ali zvišati. t Bolečine po porodu. V Gradcu je mnogo „dostojanstvenikov", oficir -jev, uradnikov, nemških političnih a-gitatorjev, ki so na stroške ljudsfva dobro živeli in lenuharili, zato pa nas zaničevali in naše ljudstvo in njegov jezik blatili. Ti ljudje so podobni Izraelcem v puščavi, ki tudi niso mogli pozabiti na polne lonce. iTako pišejo še vedno knjige in spomenice, kako je. potrebno, pod Nemce in posebej pod Gradec spraviti naše Slovensko Štajersko. .Takšno knjigo in spomenico je spisal tudi lačni plemenitaš Luschin-Ebengreuth. Pa ne bo nič, vi nemški lačenbergarji! Slovenci vas ne bomo več redili Naše meje med nami in vami v bivši Štajerski so določene. M! narodno svobodni Jugoslovani si bomo pa na znotraj že vse uredili, da Bo nam prav. Iz naših tozadevnih prepirov si ne delajte prav nobenih' upov,! t Skupščine proda jalen I. delavskega konsumnega društva bodo po sledečem redu: dne 28. avgusta t- 1« po prvi službi božji v Breznem, popoldne po litanijah v Rušah; 4. .saptembna po prvi službi božji v S v, -Križu pri Litiji, popoldne po litanijah v S mar t ne m pri Litiji; dne 8. septembra t. 1. po prvi službi boaiji v Križaj h, po 10. aflužbi božji v Tržiču; dne 11. septembra po 10» službi božji v S k o f j i Loki, popoldne po litanijah v Kranju. Na ieB skupščinah se bodo obravnavale vse važne zadrugine zadeve, volili se bodo tudi zaupniki. Člani, udeležite se polnoštevilno svojih skupščin! t Sv. Jožef pri Celju. Angeljska nedelja se bo obhajala dne 4. septembra 1921. * t Dekliški tabor, v Zavrču. Na praznik Vnebovzetja M. D. se je vršil pri cerkvi Matere božje v Zavrču ve-Jik dekliški tabor združen s ceekveno slovesnostjo. Po slovesnem opravilu je bilo zborovanje pred cerkvijo. Udeležila &o je tabora ženska in tudi mo&-ka mladina iz završke in drugih sosednjih dekajnij ter celo iz Hrvatskega. Bila je to prekrasna manifestacija katoliške misli v Halozah, kjer so ta-mošnja dekleta prvič javno nastopila s samostojno sestavljenimi govori. Le neustrašeno naprej! Bog živi! t Strašen sad prepira. Poročat» smo že, da je na veselloi planinskega društva v Rušah v prepiru nabodel ne ki delavec abiturijenta Serajnika, ki je bil takoj mrtev, ker je izkrvavel» Sedaj nam poročajo, da je umrl tudi ta delavec vsled poškodb, ki jih je do- J bil, ko so ga ljudje zgrabili po njegovem zlobna. t Društvo »debel uharjev«. Nedavno so v Parizu ustanovili »društvo sto kilogramov«. Pristop imajo le tisti, ki so težki najmanj 100 kg. Predsednik društva je težak 157 kg. t Milijarde ne obvarujejo pred smrtjo. Na Dunaju je umrl pred nekaj tedni velebogataš Anton Dreher, posestnik velikanskih pivovaren. Njegovo imetje so že v mirnem času cenili na 700 milijonov kron. Zapuščino cenijo na 2* milijardi (2000 milijonov) avstrijskih kron. Sv. Evaugeliji iii Dejanje apostolov. Priredil pro'.' Jožef Zidanšek. | Knjiga obsega 545 strani, je krasno in močno vezana in tane s poštnino vred 30 K, brez poštnine G K manj. Naroči se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. iTo je prva slovenska knjiga, v kateri najdeš vse štiri evangelije in Dejanje apostolov v celoti. Take knjige Slovenci dozdaj še nismo imeli. Sv. Pismo no vega zakona bi moralo biti v vsaki slovenski hiši, zato to knjigo vsem ver • nim Slovencem najtopKieje pripo oča-mo! Hiši Brezmadežne je molitvenik za Marijine družbenice obsegajoč krasna premišljevanja, molitve in pesmi. Opisuje tudi način sprejema v Marijino družbo. Stane okusno vezan s poštnine vred ?« K. Naroča se v Cirilovi ti-skarni v Mariboru. ,Ta molitvenik Marijinim družbenioajm najtopleje pripcn irečeiao: Mmm gospodarstvo. g Y»nagradi. Delo v vinogradih |e izvršeno in gospodarji čakajo brat-ve. tirozdie zori in je večinoma že mehko. Tudi pozno zoreče vrste se že mehčajo. Suša ne vpliva ugodno na razvoj jagod in ponekod se na peščenih "tleh in v strmih legah pari listje in grozdje* Dež in zopet lepo vreme bi | relo ugodno vplivalo na zorenje grozd ja: jagode bi postale bolj' sočne, de- j bela koža bi izginila in kvaliteta (ka- | kovost) bi se zelo zboljšala. Vendar pa smemo lotos pričakovati izvrstno kapljioo, ako vreme ne bo nagajalo meseoa septembra. Bog daj! g Vinarska zadruga JLjutomer-*an" se je ustanovila za Ijutomersko-ermožki okraj s sedežem pri Sv. Bol-fenku pri Središču.. Glavni namen ji j*e gojenje umnega vinarstva in kletarstva., ustanavljanje vzornih vinskih kleti za zadružno vino in organizirano razpeča vanje pristnih ljutomerskih vin v tu- in inozemstvo. Zato kupuje In prodaja tudi v komisiji» Upamo,'da bo zadruga zadovoljila ne-le vinograd Hike ljutomersko - ormožkega okraja, ampak tudi kupce, ki si hočejo naba-jriti pristnega „ljutomerčana" iz prve roke. g Cene za dobro vino niso padle-Nasprotno se opazuje v vseh vinorodnih državah stalno jačenje vinskih een. Kako se bo plačeval letošnji vinski mo&t, še ni znano. To bo odvisno od množine pridelka in kakovosti mosta. Ako bi hotela država vsaj nekaj storiti za izvoz naših vin v Neipško Avstrijo, ki je željna našega Maga, bi cene gotovo poskočile. g Cene poljskim pridelkom. V Mi-teovic» stane meterski stot pšenice 1020 — 1030 K, koruze 820-830 K, ov-»a 720-730 K, ječmena 800-820 K, fižola starega mešanega «00—«20 K, belega 700—720 K. Pomanjkanje žeLez mških vozov ovira promet. Povpraševanje po žitu precej živahno, dovoz »lab. Koruze je zelo. malo. g Cene za železo. Po vseh evropskih državah, predvsem v Veliki Nemčiji, naraščajo cene za železo. Nemške tovarne povišujejo cene in ne »prejemajo več naročil po starih cenah. Za železo v palicah1 se je še nedavno plačevalo po 1700 mark, a se-dnj pa že stane 2000 mark. Tudi plo- j rte vin a je poskočila v ceni od' 100 na ! 1.19 mark pri toni, Nemška industrija železa dobiva mnogo naročil iz drugih držav> S 1. avgustom se je podražila nemška pooinjena pločevina za 10%. g Kaleč. (Savinjska dolina), dne 82. avgusta 1921. Obiranje golding-hmelja se nadaljuje, knbule so najboljše kvalitete, množina nezadostna, Včerajšui dež bo zopet pomagal poznemu hmelju pri prehodu iz cveta v kobule: obiranje se bode pričelo še-lo koncem meseca. Za prima golding se je te dni plačalo po 10.000 K za 50 kg in napitnino, Množina letošnjega pridelka se ceni na 8000—9000 starih stotov. Relativno bodemo toliko pridelali kot lani; novih nasadov je 5 do 7% več. g Hmelj. ZateČki hmelj iz 1. 1921 se plačuje po «000-0500 č. K za 50 kg cena prejšnjih letnikov je ostala nespremenjena. g Štajerska dežela je imela pred ^jno približno 32.000 ha goric* Sedaj po vojni pa so najboljši in najbolj obsežni vinski okoliši pripadli Jugoslaviji tako, da imajo Nemci še komaj 3009 ha s trsjem nasajenih vinogradov v svoji posestU Pridelek teh vinogradov izpije Gradec z okolico v devetih mesecih. Dunaj sam pa porabi več vina na leto, kakor ga pridela sedaj cela Nemška Avstrija. Uvoz vina v Nem,: Avstrijo je torej zelo velik in predseduik te republike — Hainisch, je sam dejal „nemškemu združenju za brezalkoholno kulturo", odsek Solno -grad, da uvaža Nem.Avstrija letno za šest milijard vina. On bo že vedel! To dejstvo pa je tudi znano Italiji, Francoski in Španiji, koje države se trudijo z vso močjo, da spravijo svoja vina na nemški trg. Samo mi, najbližji sosedje in mejaši, še — spimo, ali prav za prav: naša beograjska vlada spi. Ako se tudi letos ne bomo uveljavili na nemško-avstrijskem vinskem trgu, bo' — prepozno. g Čebelarska podružnica v Šmarju pri Jelšah zboruje 8. septembra ob 9. uri pri šolskem čebelnjaku v Šmarju- Dopisi. t H uit urno- socijal ni tečaj k atol. dijaštva. Slov. goric, severnega do v< Štajerske in Prekmurja je dobi» us -pel. Naci 50 bogoslovcev, visokošol ev in srednješolcev se je zbralo začetkom avgusta za več dni pri Sv. Trojici v Slov. goricah, da se napije navdušenja za Katoliško življenje in sliši iz ust izkušenih in učenih govornikov, kako | je mogoče pripeljati ljudstvo do srečnejših Časov. Naše kat. dijaštvo, ki čuti s svojim kat. ljudstvom, ne mo»o dalje mirno gledati draginje, bede in trpljenja, v katero so pahnili naše dobro ljudstvo liberalni izobraženci. U-stvariti novo izobraženslvo, ki bo pr'e-jK)jeno»s krščanstvom, ki ne bo hotele z izrabljanjem, goljufijo in navijanjem cen si na zemlji ustvariti raja, temveč bo imelo vedno oko oprto onstran groba, to je prava pot do boljših časov! — K uspehu našega tečaja so največ (pripomogli gg. očetje frančiškani, J so nam dali na razpolago predavai.se d\*orano, vzeli gostoljubno pod streiio gg. govornike in razložili domačemu ljudstvu pomen tega tečaja. In ljudstvo svetotrojičko je po njihovem pos: e-dovanju pokazalo ljubezen do kat. dijakov. Postreglo je svojim gostom, kakor pač more j>ostreči le ljubeznipoluc materino srce sinu-dijaku, ko se je u-pehan in gladen vrnil iz tujine v njeno naročje. Posebej pa moramo orna -niti Breznikovo hišo v Porčiču, KIf> -menčičevo in ITolubarjevo pri Sv. Trojici, Samperlovo v Verjanah, ki so nam Šle posebno na roko. Tem in še vsem drugim dobrotnikom, ki so po -magali pri prehrani in dali prenočišča ter se jim posebej ne moremo zahvaliti, ker jih je mnogo, naj Bog tisočero povrne! — J. Sedivy, Fr. Ra-šel, visokošolca; P. Kovačič, bogo -sloveč. { Goto vi je. V četrtek dne 11. avgusta je umrl č. g. Jakob ZupaniČ, župnik v pok., ravno na 49. obletnico svoje promicije na srčni vodeniki. Bil je še tisti dan obhajan; pogreba se je udeležilo 32 sobratov. Kondukt je vodil, slovo govoril in asistirano sv. mar šo daroval preč. g. kanonik dr. Maks Vraber, njegov najljubši prijatelj. Občinski odbor je dal krasen venec; gasilno društvo, Šolska mladina z gosp. nadučiteljem in ooilna udeležba hvaležnih župljanov so pokazali, kako prillubljen je bil naš pobožni dušni pastir. Vsem se izreka prisrčna zahvala! Rajni gospod se priporoča v molitev. Sv. Jakob v Slov. gor. Nad vse nepričakovano lepo se je vršila prireditev našega Izobraževalnega društva dne 7. t. m. Velika udeležba našega domačega ljudstva iz vseh stanov je pokazala, da čuti naše ljudstva in ve. kje je njegov prostor. Splošno se je slišala želja, naj bi to društvo kmalu zopet priredilo kaj sličnega. Smejati se pa moramo lažnjivim poročilom libe -ralnih listov o sokolski slavnosti, ki se je vršila pri nas eno nedeljo popreje. Hvaležni smo prirediteljem tega sokol skega slavlja, ker nas je v najboljši meri potrdilo v našem prepričanju, da naše ljudstvo ne mara Sokola in ono že ve zakaj ne, saj. mu je treba pogledati samo domačih par Sokolov, in kakor je zlagano poročilo o tem sokol-skem izletu, tako bo neresnično pač vse drugo, kar Sokol trdi o samem sebi pred ljudstvom, Najprvo je izrekel neresnioo oni g. govornik, ki je trdil, da se je veliko število domačinov udeležilo, pa smo jih z otroci vred našteli komaj 40; drugo neresnico je povedal učeni g. doktor, ko je rekel, da se je liudem prepovedalo iti na to sokolsko jiriredilev, kajti živa duša o taki prepovedi tukaj nič ne ve. Tretja najbolj ostudna neresnica pa je ona, ki smo jo čitali v liberalnem listu, da se je še celo iz prižnice prepovedalo iti na io slavnost Mi, ki smo kot pravi kristjani bili to in tudi druge nedelje pri službah božjih, nismo v naši cerkvi o kaki prepovedi ali o Sokolu «ploh nič slišali! Hvala Bogu, našim dušnim pastirjem ni treba prepovedovati ljudem, naj ne grejo na sokolske veselice, ker naše ljudstvo dobro pozna Sokole! in verjemite, da tudi tistih par naših mož, ki se je vašega izleta udeležilo, niso vaši pristaši in tudi ne g. Trojnar. Kot olikan mož vas je pozdravil, ker ste prišli v njegovo občino, kot gostoljuben mož vam je g. Zupanec postregel z vinom, ko ste šli mimo njegovega vinograda, od ljudi vaše vrste seveda kaj takega ne pričakujemo! Sv. Peter pocl Sv, Gorami, V prelepi romarski Marijini cerkvi na Svetih gorah se 6. septembra začenjajo veliki romarski shodi, ki trajajo do 15. septembra. V nedeljo, 11. septembra predpoldne po cerkvenem o-pravilu je pri cerkvi dekliško in žensko zborovanje za dekliške organizacije med Sotlo in Savo. Na zborovanju govori poslanec dr. Hohnjec. Sv. Trojica v Slov. gor. Tukaj se vrši v nedeljo, dne 4. septembra velik tabor dekliških Marijinih družb iz Slov. goric, ki pridejo na shod v procesijah. Po pozni službi božji \ etiko zborovanje na prostoru pred samostanom. Popoldne ob 3. uri druga pridiga za dekleta in slovesne večernice, Družbenice Marijine, pridite «v največjem številu na ta shod. da poživimo in poglobimo delo naših družb v vseli ozirih. Nastopite s premišljenimi in navdušenimi govori. Vse brez izjeme z družbenimi svetinjami^ Slaptinci pri Sv, Juriju ob Sčav-nici. Zagoneten umor, o katerem so poročali listi je razjasnjen. Žalostno, a resnično je, da je ravno lakomnost grabežljive ženske na tako nasilen na čin končala življenje starcu, ki ji ne bi bil več dolgo na potu. Perša, pri kateri je pokojni Košar kot prevžitkar živel svoje čudaško življenje, je baje obljubila nekemu mlatiču iz Polenša-ka ves prevžitek, če ga spravi s poti« Tako je pri sodniji izpovedal njen pri ležnik, ki so ga zaprli z njo vred, ker je bila na sumu, da ima tudi svoje prste vmes. Sedaj bo govorila roka pravice. — 15. avgusta je tukaj obhajal svojo primicijo frančiškan Rupert Suhač. Med gosti se je prvi večer nabralo na poziv duhovnega voditelja ..Orlov" za tukajšnja telovadna odseka K 483'80. Drugi večer je vrgla licitacija torte- v isti namen 77« K, za kar se odseka dobrotnikom prav iskre no zahvaljujeta. Za dijaško kuhinjo se je nalicitiralo 500 K, tako da so lahko s primicijo zadovoljni dijaki in Orli. Bog daj še več takih novih maš in tako darežljivih in požrtvovalnih gostov! Vel. Nedelja, Dne 7. t. m. je izbruhnil požar v uti nem, viteškega reda, kjer je bilo približno (50 met. stot. slame v zalogi, in sicer v sredi občine, ako ne bi bil tako ugoden veter, bi bila cela občina3 še tudi trgoviška v nevarnosti, Za pomoč se imamo zahvalili našim gg. orožnikom in občinstvu ter našim in trgoriškim požarni kom; tudi Hrvatom iz Otoka, ki so bili na paši in prišli na pomoč ter pridno pri brizg al ni pomagali. Naj jim Bog plača! Naši komunisti so pa roke križem nosili in to nesrečo 1q gledali. Ribnica. Na Breznem je lani Sou sova hčerka, ki je bila po očetu pro' testantovka, prejela v kratkem času 4 zakramente, sv. pokoro, sv. obhajilo, sv. zakon in sv. birmo. V Ribnici pa smo letos imeli drugo slovesnost. Tukaj pa je 7. avgusta Židinja iz'Dunaja prejela sv. krst, sv, zakon in sv., obhajilo. Da bi živeli vsi po nauku sv, Cerkve. Sv. Marjeta niže Ptuja. Katoliško dijaštvo pri Sv. Marjeti niže Ptuja priredi dne 28. t. m. ob 15. uri (treh popoldne) Finžgaijevo dramo »Veriga« s sodelovanjem domačega tamburaškega zbora in orlovskega pevskega zbora. Vsi prijatelji katol. dijaštva so prisrčno vabljeni. Po igri prosta zabava v gostilni g. Mikla. Čisti prebitek je namenjen za društveni dom.iflJi§i|$*3f$ gg-m Sv. Tröjica v Slov. gor. N<*š nad-sokol in voditelj proticerkvene klike v trgu in okolici, g. dr. Weixl, je čutil potrebo v razširjanje svojih svobodomiselnih idej in v potrjenje svojega dela sklicati dne 21. avg. k Sv. Trojici sokolski tabor. Ne bojimo se Sokolov, ne bojimo se njihovega tabora: pribiti hočemo samo resnico, da je ravno naš g. doktor najmanje poklican za to, da vodi sokolsko prireditev. Vsak otrok ve, da govori iz njega le sovraštvo proti veri in cerkvi. Zelo nizkotno je bilo in izobraženega človeka nevredno, kako je ob času birme letal po trgu in agitiral, da naj nihče ne izobesi zastave škofu naf čast. Ni še pozabljeno, kako je kot sekvester pritiskal na svojega klijenta Kirbiša, da je ga pridobil za demokratsko stranko. Javna tajnost je, kako je pred volitvami agitiral pri svojih zdravniških obiskih med kmetskim ljudstvom za »Samostojno« in kako agitira strastno za »Kmetijski list«. Zelo človekoljubno in zdravnika vredno je, kako se je pri cepljenju otrok, ogibal krščanskih hiš. Leta in leta se je vršilo cepljenje za občini Gočova in Biš v gostilni g. Kronvoglna, h kateri imajo matere iz obeh občin enako dolgo pot. Ne, človekoljubni di. Weixl je določil po oblasti, ki mu je bila slučajno dana Ketišovo gostilno na koncu Biša, da imajo matere iz Gočove še enkrat tako dolgo pot tje. Ni čudno torej, da ga v trgu nihče ne mara razen pai odvisnih privržencev. Če sodimo sokolsko prireditev samo po teh dejanjih njenega prireditelja, potem mora vsak otrok vedeti, koliko velja. Ni treba biti frančiškan in tudi pisec teh vrst ni frančiškan — da se g. dr. ne boste maščevali nad nedolžnimi ljudmi — vsakemu trezno mislečemu rodoljubu se mora ugabiti študentovsko, nezrelo in mladinsko nepremišljeno, protiljudsko delovanje našega nadsokola in mu samo kličemo: Svoji k svojim! Pojdite, kam Vas srce vleče, v centralistični Beograd — naše ljudstvu pa pustite v miru! Ustnica uredništva. Sv. Jurij ob južni žel.: Ker. se niste podpisali, je zadela Vaš dopis ista usoda kot vse njegove prednike brez podpisa: Romal je na dno uredniškega koša in od tam jih izroči naš Klav-žarjev Blaže neusmiljenemu plamenu. —• St. Feter ob Savinji: Hvala za za* upno poročilo. Ko uporabimo vse gra divo, bo ptičica Seničica nemilo zt>-čvičkala. Pozdravljeni! — Ljutomer, Cvenski Drašek res misli, da je velik mož. Pustite mu to veselje! Naj živi v domišljiji, da je edino on poklican na mesto vodje prleških županov. Bog živi! — Sv. Jurij ob Sčavnici: O ne* sreči, ki se je prij>etila Nemcu, smo že dobili od drugod zaupno poročilo.-A oprostite, z odpadniki se ne maramo pečati. — Podčetrtek: Zdravnik g dr. Fran Jankovič biva sedaj v Mati« boru. ZdravniSko službo opravlja pa v hiši Prešernova ulica štev. 7, pireC nadstr. (blizu frančiškanske oerkve) Mala Nedelja: Vaša sijajna zmaga nad samostojneži prt občinskih volitvah nas zelo veseli Da se je inžener LupŠa spremenil v tako zagrizenega agitatorja za slabostojneže, je popol noma umljivo. Sedaj lahko počiva na j lavorikab, Troperesna deteljica Koc bek—Znidarič—Lupša je dobila kar je iskala. Fantje, le korajžno! — Sv. Primož nad Muto, Guštanj, Solčava. Pišite „Gospodarski zvezi" v Ljubljano. „Gospodarska zveza" potrebuje | vsak toden več vagonov goveje živine za J talijo. — 1 ima uzumul la Dunajski kvas ponuj« F. Lepoša, trgovina, Ma-ribo?, Gos), nI. 56. Ka«p<-šiijwj» s» t» gtfeai. 018 Ifrntfll «» ig»»je, «-Utei sistema a deflematorjem, iti sodev, konjaka opremi, ramo orodje, žico za vinogrsd in mnogo diugik predmetov se v »a t ¿m proda po nizki ceni. Maribor, Tomanova ulica 5. iGabriel Hatl-Gua» 6). 617 Majhno posestvo a Mio, gospodarskimi pritiklinami, V žnpnišee ¡2.53™ krar&m in ena dekla k svinjam in aa poljska dclr. Nastopita lahka tskoj. Naslov v opravnižtvn list«. 607 is poštene hiša s* spiejae na kr&no in staaoTtnje, Maribor, FebreSks eeita 9, I. nadstr. 606 Dijak Priruarij občne javn« bclaiee Dr. J. Dernovaek eid. sa sčisas, cSesae !a vrste» boletni d«p. od 11—12, pop. od 2— t. Maribor, Orcžeeva al. 61* Zivinozdraynik Ivan Šeitarii v Maribsrn, Ko-roileva ulica 7 v prUlilj« se pi.- aadooosniksm, brajdami 3 orala poMS. eenj ebiins.*» ket laka-aemlje se preda pri Sv. Miklavž« : Wiin Maribora, kil. št. 63. 504 £ea iivinoüdravnik. §98 pite Voriič, ulic» 19. Gostilna proda v Ncvivasi Si. 5. pri Mari bora. 1—2 61! Gostilno s*or«*,^predam radi preselitvi do 1. septembra. Bližina mesta, cerkve, ob cesti, veliki hle?i rtii sejmov, vrt, njiva, goid, Daber prmet se dokaže. Proda se tudi brej zemijišča Vse v dobreiusiauo. Bramen, Hajdina Ptuj. 612 Kovaški pomočnik samostojni delavec, ¿a podkovanje vtzov in krnj s» sprejme takoj v slnibo. Flaia pa dogovoru. Naslov v upravništva lista. 6G0 20 leten mladenič Gostilno Uspešne prošnje Suhe gobe in rž ene rožičk e j kupuje trgovina s j semeni SEVER & KOMP.. Ljubljana,): 2-10_ 579!' Predno si nabavite oglejte si bogato novo došlo zalogo vseh vrst čevljev tu otroke, deklice, moške in ženske po zelo znižan h cenah pri tvrdki JO S. MARTINZ, Maribor. 3-3 574 BKi* Ovos kupi Nitija Obran, Wariber, 8—8 Ložk» nliea 16. 660 Maribor, Vri&nava 1—2 597 Kovaški pomočn, ki zna dobro keaje podkovati in se raiusEO na delo pri vosovib, se sprejme takoj s hrano ali bies krane. Pcnodbe na Frsao Wc3tsr-may*r, kov. mojster, Celje, Koosn-ova ulica 11. 3-8 547 Na debelo I Na drobno! OBLEKO. Priproste ic finejie. Točno in solidne delo. Dsbro bistro. ^«neje kakor kjerkoli, sama pil: Alwsiju Arbeiter v Maribora Dravska nlioa it. 16 taostn). (pri staram 5-10 681 «de službe ket Žagar. Naslev v npravi lista. 61E 17 leten fant, moien, bi s* rad ge! kííí sod&rtke ali mismbe obrti. Naslov v npravl lista. 1—2 614 Učenca JttiFtC; in na hrane ssrejme V. Voiinek Maribor, Korožka cesta it. 64. msms 6i5 Ekonom, ¡HKtfl v Maribora, a dveletno prakse, «i želi prlmerae službe. Poandke naj s* biagovoli vposlati pod i „energičen" na upravo lista. 8—8 672 vzamem v naj«», i 1—2 uajraje na ra-čuo, že mogoie v trjn ali mesto, tudi na deie'i. Nariov v oprnvi Slov. Gospodarja. 8-8 676 Za gospodinjo ,£!i piti v slnžbo mlada vdora » esim 7 let starim otrokom. Zmsžaa in vaje» je -s&ksgs dela. Naslev v! opravi liBta. 2—2 610 ! Mjte R8jl6 listel P m Vtakavratni paijtdsijski stroji, mrevna rafca, daapeii od prvevrstnRi čehtsiavaikih in avstrijskih tovarn. toeho pripcrečiin i »stopo: vitle, vsakovrstne mlatilnice, žitne čistilne mline, trijerje ali žitne od-biralnike, b-sreoreznice, sadne in grosdne mline, drobilne mline, travaiike in njivDe brane, gnojnične črpalke, vodovodne eeri, motorje in parpe stroje, poeiakane braoparilnike, dvoredne koruzne sejalne stroje, plečke za okopavanje in osipavaaje ter mlečne posnerealnike. Oakrbim «smo-rezne noše ter popravila Btrojev. Daje» točna pojasnila. Postrežba solidna. naspr. nI fcoi. § rezne noie ter popravila Btrojev. Dajem točna pojasnila. Postrež IVAH MJfft, Maribor, Aleksandrova cesta 45, Društvena naznanila. Vabilo ■a obiai «bor po sejilniee pri 8». Štefana, ki se vrši 4. s„jte»b¡a t. 1. pri Fr. Paagsrfek pri 8v. ŠUfanv. Vspored: Rti. saklj. xa 1920, revis. porsi., ssrememba pravil, slučajnosti. Naíelstvo. 698 : Maline in drugo sadje: 1-2 kupuje vsako množino Mariborska mlekarna in tovarna sadnih konzerv družba z o. p. Kupujem iT^ aH robidnice r vsaki maGŽiai pe najvižji eeni. Matija L k, Mariker Glairi trg it. 4. 1—3 691 Sprejme se LSTi Špecerijski streki dakra izurjena proiajalka ne ped 22 let stara, zmožna slovenskega ia nemškega jssika. Hrtns in stanovanje prosta. Ponudbe z zahteve plačila aa tnrdko Fr.Iglii, Ptaj. 1—2 («1 Peklo Kmetska hči, ca Vsa hišna dela, staro 16 do 16 let, sprejme sveča; Franc Dohek v Maribera, Vetrinjska nL ¡6. 612 sred-njik let/ianrjena v peljedelstru, iiviae-reji in vinarstva želi službe kot ■Mpodiaja ali v pomoč starim ljudem brea otrok. Naslov v nprav-buMvo Kfta. 608 Služba organista in neinarja v Št. Jaaža pri Velenju se raipisaje. Slaibtni pre jensiki obstoj sje v pšesičai, meitei i a zm«sni brnjl. Okrniti s« je aa iopnijski nrad Št. Janž pri Velen- ja. Nastopi se Ubko taitoj. 1—5 616 Trgovski KStiS me )lrl tvrtki Ed. SnpaM, Pristav». 2—S 694 Za gospodinjo ■a deželo želi priti samostojna ieaaka, ki je vajena vsakega kmet-skega del». Ponadbe pod „U" na poš ' - ~ " beri Kdor ni verjame, Klobuke, naj posknsl ia prepriča! se bede, da se kapi 2—508 ievjje, obleke, perilo, dokalesire, potov, košare, torbice e» trg ia razio galiat. blago najboljše i« najeeiejie pritmlki Jak^b Lah/Maribor, Glavni trg 2. Zatas a pohlifvm Karol Preis Haribor, Gosposka yllca 2§ (prej t'g. hiša Pirehan.) Spalnice, Jedilnice, gospodske »ob«, ktabgarntture, pohištvo 12 mehkeg« teta, kuhinjsko pohištvo, železne pohištva, vlažki, medrace, stol«, paateljno perje, preproge, pedobe, zreala, gradi za medroce, piatns, blage za pehiitvo, linalaum i. t. : pa izvanredna znižanih een&k. ; Svsbadtn egietf, vsakdanja vanjska - razpalNjatev. i Ceniki bn»zpiaine. 682. Stara ithinin bergn. 2—8 6 M Ptmočnika »Si^Š sprejme taka] kovač Maie/ Bre-ga*t, Orskovavu poita Slivi i«« pri Maribora. 2—9 8|1 Paromlifl v kaniži Pesnica «•rovniee, f Prevzame na mi«tje in izmeijaro d.kapnjvin^itrijasSiik ia TsakoTrstnega zrnja. Kupi se zrnje ^ , y . ™ 1-2 po dne?ni ceni. Ostrožnice, rohiiB"1 ielkov v Selniei ob Qfari, 68< robiiniee brusni «o kupuje najdražje Induttrija sad- j ni h isdeikov v Selnici ob Dravi. 2-6 685 is vino Zrelo grozdje gradov mariborske okolice plačc-jc Industrija sadnih Somišljeniki darujte za sklad KZ. ubrano za kovače, ključavničarje, sodarje, ve«fe#rrstnc> orodje in gtroje, dele strojev itd. prodnate Brata Arbeiter, Maribor, :-: A—h Urojarska nlioa 2. Kapajat* tadi vsako vrsto starega želeija, ket s*»e »tr«ge, litino in odpadke po dnevnih eeoalt. tvi ar na pokpiv»nj« RBD. BLUiTv NaribiruT «šktreeva nI 22 priporoča svojo še obstoječo zalogo splošno ana»eg« —najboljšega izvirnega ^„Hatsckaklaternita" ter strešne opeke, cementa za les, streš&e lepenke za pokrivanje streh. — Strogo solidno in strokovno- delo zajamčeno. bo-: Selnici ob Dravi. iadelkav v 2-6 66$ sa elektriisH} pri mliau Dinamo, ^ ali žagi se preda sa 1.ÍOO dinarjev. Več isveste v Maribera, Ker. cesta 5, tisk. av. Cirila. 2 687 I Kupi xsm«niam po najvišji dnevni ceni ali tudi ! za prvovrstno pšenično moko iz prvih banaških mlinov: pšenico, koruzo, rž, oves, ječmen tudi stari 2—3 fižol ter se priporočam 582 Josip Šerec, Maribor, Aleksandrova cesta št. 57. Gonilni Jermeni za tovarne, mline, žage in pbljedeljeke stroje v vse,k i širini v zalogi pri 3—5 Ivanu Krsios, Mari^r, Aleksandrova cesta 14. 569 Dr. Viktor Gregorič, okrajni zdravnik v Gor. Poljčanah ordinira vsaki dan v hisi g. Sevski-je od 1. avgusta naprej. 2—8 676 Nova trgovina! OSET, MARIBOR, Aleksandrova cesta 45, nasproti glavnega kilodvora, priporoča raznovrstno špecerijsko in kolonijalno blago ter dcšelne pridelke. — Prosi cenjeno občinstvo za obilen obisk. 595 Selitfita in lačna postraiba! Otvoritev traovine, * * M + * * * t Javljam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril v Mariboru, Glavni trg 16 (paprej R. Lsrber) trgovino z manufakturnim in modnim blagom. Potrudil se bom, cen. odjemalce z dobrim blagom, najnižjimi cenami ter točno in solidno postrežbo vedno kar najbolje zadovoljiti. i . ^ .. 596