Številka 188 Trst. v ponedeljak 10 julija 1935. Tečaj /XX ar Isfcajt vmM dan. II ot> nedeljah in oraztncih ob 5. un oo putiedel j tih ->L S. un riutra). *m 16 n nt rmo netit; poaianu-e iinnmce. javne sanvaie in domaći oriasi po ?oeo1 un« ji-niH ne ce snrejemajo In :otoi»!*l se o^ *raasoIudne semkaj ter poroča!, da je tamkaj zopet mir. — Med nemiri je bilo zažganih 8 ruskih parnikov in 30 jadrenic. TIFIJS 9- Ko je imelo biti danes are-tovanih več delavcev, je bila vržena bomba, vsled česar je bil ubit en policijski častnik, dva druga pa ranjena. Mesto je razburjeno. Vse prodajalnice so zaprte, časniki ne izhajajo. LIBAVA 9 Govorice o nemirih na vojnih ladijah so neosnovane. IVANOVO 9. Včeraj so št raj kujoči delavci razdejali telefon in telefoničn?' žice, oplenili so prodajalnice ter jih zažgali. „Knjaz Potemkin". Kaj pripoveduje begunec ..Potemkina'-. I .ON DON 9. »Standard« poroča iz Pctrograda; Neki dezerter, ki je v Feo-doziji l>ežal z »Potemkina*, je oblastnijam pripovedoval, da je moštvo sicer bogato i-reskrbljeno z živili, toda bivanje na »Po-temkinu«, da je neznosno. Izbruhnil je na 'adiji legar Vsak dan se vrše prepiri, in večina mornarjev da je noč in dan pijana. 400 mož, to je, vsi mlajši rekrutje in r> podčastnikov da je pripravljenih ka-tuhrati, toda ostali del moštva da je povsem pod uplivom 65 kolovodij in dveh civilistov iz Odese, ki tvorijo revolucijski odbor. Število onih, ki bi se radi jx>daii, da narašča l^adiji zapoveduje neki podčastnik, vožnjo po morju pa kadet Aleksejev, ki te v to prisiljen. »I>ailv Mail« je zvedel iz Petrograda da vlada med uporniki nesloga. Vsi mornarje, ki so glasovali za predajo, je baje večina izkrcala pri Krču. Kako se je izvršila kapitulacija KONSTANCA 9. Ko sta vče»aj »Potemkin« in torj>edovka št. 267 dospela pred lukof je moštvo pozdravljalo s »hura«-khci in s čepicami. Vojaški |>oveljnik v Konstanci, general Angel«*scu ie s križarke »Elizabeta« dal upornikom znamenje, da hoče z moštvom »Potemkina« govoriti. Kmaio potem je prišlo v čolnu od|w>-slanstvo »Potemkina« obstoječe iz 8 mornarjev. Mornarji so priobčili generalu, da iščejo v Konstanci rusko bojno ladijo »Sinope«, ki se je tudi spuntala ter da jo zasledujejo druge ladije. Mornarji so izjavili, da imajo dovelj PO I) L ISTE K. J45 Prokletstvo. d.vin*fci t u man ATftuta ieao« — Na!aljcvi » dontil I. B. Tomi o. živil, ki so si jih preskrbeli v Feodoziji ; na svoji vožnji niso napadli nobene ladije 1 in tudi Feodozije niso bombardirali. »Potem k inu« so dali do 6. ure zvečer časa, da se uda. Romunska vlada je zahtevala razoroženje ladije in moštva ter demontiranje topov. Nato se je ob 11. uri dopoludne odposlanstvo vrnilo na »Potemkina«, kjer je bilo dolgo posvetovanje. Ob 1. uri je prišlo odposlanstvo nazaj ter je priobčilo, da je moštvo »Potemkina« sklenilo kapitulacijo, ako se mu zagotovi, da ne bo izročeno Rusiji. Jamstvo zato vidi moštvo v tem, da izda romunska vlada mornarjem posamezne potne liste. Takrat se je pogajanja vdeiežil tudi ministerski predsednik Cantacuzene, ki je bil slučajno v Konstanci na inšpekcijskem potovanju. Izjavil je odposlanstvu, da bo romunska vlada smatrala moštvo kakor svobodne dezerterje. Odposlanstvo se je zopet vrnilo na »Potemkina*. Takrat so je do ladije spremljali romunski mornarji, ker so bili med tem nekateri mornarji »Potemkina« pobegnili iz čolna v mesto. Ob 2. uri popoludne se je vršila predaja »Potemkina« v roke romunskim oblastnijam. Oblastnija pristanišča je »Potemkina«, 11a katerem je razvila romunsko zastavo, vzela v svojo oblast. Romunski častniki so napravili inventar. Med pogajanji je mnogo mornarjev dezertiralo s »Potemkina«. Blagajna Potemkina *. KONSTANCA 9. Eden pogojev upornikov je bil, da se jim dovoli vzeti seboj blagajno »Potemkina«. Romunska vlada je to odločno odbila. Drugi pogoj je bil, da ne sine Romunska v nobenem slučaju Rusiji izročiti oklopnjače, marveč naj si jo pridrži zase. Oblastnije so prevzele ladijo in blagajno, v kateri je bilo 800.000 rubljev. Z ladije je stopilo okolo 700 mornarjev, ki so bili videti zelo žalostni. Možtvo je bilo odpuščeno. KONSTANCA Vse moštvo „Potemkina" je bilo v skupinah izkrcano v čolnih. Prirejen je bil poseben vlak, da odpelje mornarje v razna romunska obdo-navska pristanišča, odkoder se lahko podajo, kamor hočejo. Bil je tudi napravljen zapisnik vseh mornarjev z označenjem kraja, kam da se podajo. Ko je bila na „Potemkinu« razvita romunska zastava, so vsi mornarji ugovarjali, izjavivši, da se ne morejo lahko ločiti od svoje narodne zastave. Konečno se jih je prepričalo, da ta čin zahteva mednarodno pravo. Mornarji so se odpeljali v Brailo, Ca- larasi, Gjuijevo, Zimnice, Magurele, Calafat in Turn-Severin. Prefektom je ukazano, da jim na vsak način olahčajo pasiranje meje. V Petrograd je bila odposlana nota, v kateri so opisani dogodki v Konstanci. Istočasno je minister imanjih stvari general Lahovarv, priobčil grofu Lamsdorffu, da je „Potemkin" na razpolago ruske vlade. ,,Potemkin" je na razpolago. BUKAREŠTA 9 Po kapitulaciji moštva je romunska vlada brzojavila v Petrograd: „Potemkin" je na razpolago. Kaj pripovedujejo mornarji Potemkina". KONSTANCA 9. Mornarji „Potemkina " so pripovedovali, da so prišli sedaj v Konstanco iskat bojno ladijo „Sinope" crnomorske eskadre, da se ž njo združijo. Ker niso našli te ladije, ni jim preostalo druzega, nego da se udajo. 120 mornarjev pod vodstvom Matučenka se je protivilo kapitulaciji, drugi so bili za kapitulacijo. Neki mornarji so izjavili, da ni ^Potemkin« bonfbardoval Feodozije, imeli so sočutje do ubogega prebivalstva. Potom signalov so od tamošnjega prebivalstva zahtevali živil in premoga. Trgovci so jim hoteli dati oboje. Ko so pa mornarji hoteli vsprejeti premog, so streljali kozak i ter ubili sedem njihovih ljudi. Štiri ranjence so odvedli na „Potemkina". S potoma so srečali samo bolgarsko križarko ..Nadežda". Disciplino na »Potem-kinu« je vzdrževalo 20 oboroženih mornarjev; streliva je bilo dovolj ; primanjkovalo je le premoga in vode. Ves odbor je bil za kapitulacijo, razun nekaterih členov, medtem i Matučenko, ki je hotel, da se upor nadaljuje. Na življenju so ostali še triie častniki »Potemkina«. Vsega denarja na ladiji da je samo 22.000 rubljev. Odposlanstvo mornarjev je zahtevalo od oblastnij, naj se ista svota izmenja v romunskem denarju. Torpeiovka št. 267 se ni vdala. BUKAREŠTA 9. Le mornarji »Potemkina« so se udali, moštvo torpedovke se ni udalo, ampak se je raje vrnilo v Rusijo. Danes zjutraj je prišla ruska eskadra pred Konstanco. Po tem ko so se izmenjali običajni streli, je romunski poveljnik mornarice sporočil poveljniku ruske eskadre da je romunski kralj zapovedal, da se oklopnjačo »Potemkin* izroči carju. Nato je bil »Potemkin« izročen ruski eskadri. Izjava torptdovke št. 267. BUKAREŠTA 9. Semkaj je dospela vest, da se je torpedovka št. 267 branila kapitulirati. Moštvo je izjavilo, da je bilo od »Potemkina« terorizirano in prisiljeno, da ga je spremljalo. Mornarji torpedovke se hočejo kakor zvesti in vdani vojaki povrniti v Odeso. Admiral Krieger. SEVASTOPOL 9. Govorice o samomoru admirala Kriegerja so neosnovane. Torpedovka št 267 odplula v Sevastopol. BUKAREŠTA 9. Torpedovka št. 1267 je odplula v Sevastopol. -> • < Vojna na skrajnem Vzioku. Odhod japonskih pooblaščencev v Washington VOKOHAMA 9. (Reuterjev biro). Minister Komura je včeraj popoludne na parniku »Minnesota« z drugimi mirovnimi komisarji odpotoval v Ameriko. Na slovesu so bili stari državniki, ministri, generali in admirali. Poob'aščenci so odpotovali ob banzai-klicih velike množice Brzojavne vesti. Baron Fejervary. IŠL 9. Fejervarv se je pre dpoludne podal v cesarsko vilo ter je zvečer odpotoval v Budimpešto. Vročina ra Portugalskemu. LIZBONA 9. Po vsem Portugalskem vlada grozna vročina. Toplomer je kazal v petek na solncu 115 stopinj Fahrenheit, v senci pa 95 stopinj. Na stotine ljudi je obolelo in mnogo jih je vsled solnčarice umrlo. V Oportu je več ljudi zblaznelo. Ni skoraj možno dihati, povrh tega je v nočnem času mnogo moskitov. Naš narod in kletvina. Razven na pijančevanju, največji samomorilni bolezni, trpi naš narod še na drugi kronični bolezni, zvani: kletvina. Kolne se pri nas povsodi, po vseh pokrajinah. Primorci, ki razmeroma zelo kol nemo, smo pri tem pa še mnogo na slabšem, ker pri kletvi smo Italjani v besedi, vedenju in v nizkosti izražanja! Res ie, kar pravi latinska prislovica, da je v vinu resnica. Ali priznajmo lojalno resnico, da se človeka tudi lahko v tre-notk'h srda in jeie izpoznava ter presoja. K let vini je udan tisti, ki ne more samega sebe zatajevati in premagovati. Zato pa je tem lepša poteza blagega značaja, kdor ni udan tej strasti. Nemški pesnik Iierder pravi tako lepo : Tapfer ist der L6wcnsiegfr, Ta p ter ist der Weltbezwinger Tapfrer, \ver sich selbst bez\vang! Kaj je pomagalo Aleksandru, < ezarju, Napoleonu, ako so premagali vse narode, sami sebe pa ne ? ! Roko v roki s pijančevanjem stopa kletvina. Saj je kletvina navadno dete pijančevanja. Našim antialkoholistom bodi i'rrrei M. O—6. — In snubi z rožo mene i *— Da, da, bo tako. Mlad si, lepši nego ta medved, pak, ako sc je prej proč obračala, bilo je morda, ker se je ba a bana. — Kes je, Tcmaž. Kaj je govorila dalje lepa Italijanka ? — Mrni Nič milostivi gospodič, je natc;;nil krčtrar svoj obraz po peklenski. In kaj > In čemu ? To se dalje ne tiče mene. — Res je, Toinaž se je zasmejal Ahacijcv sin ter udaril z dlanjo po mizi — A sedaj prosim, gospodič, je - li Lukrecija ptičje mleko ? Ni h to važen po- sel ? Glej Italijanko, kolika je. koliko tehta. — Molči, ti neoprani jezik ! je udaril Mikič Prodanič v smeh, tu imaš e.kin za to rožo. Na, dent mi jo za kapo, dovedi mi konja pred vrata ! — Poslužcno ti bo, gospod ! Ali za dobro srečo naj izpijeva čašo mojega pe-linovca, to krepi, to jači za boj, za važna opravila. Na to je skočil Tomaž, odprl tajno omarico v zidu ter privlekel steklenico v kateri je, kakor rubin, žarel pelinovec. — Na dobro zdravje, je za klical Tomaž ter trknil s plemičem. — Na srečo in v slast ! je odvrnil mladenič. — Od tega ne zaboli glava nikogar, je zavrnil krčmar in ošinil mladeniča izpod očesa. Srečen in blažen je od h i tel nesrečni sin slavnega pkinena na hitrem konju od krčmarja Tomaža po važnem opravilu. Ali mejpotoma malo da ni pozabil na ta posel — ker mu je drug važneji opravek pre- vladoval vse mišljenje — Lukrecija, črno-oka, visoka. Sirena se je zibala pred nje govimi očmi, bil je omamljen. Krčmar Tomaž je nadaljevrl svoje sprehajanje po krčmi in je neprestano zrl v tla. — Hm ! Hm ! se je začel smehljati pot ho, Ahacij zapečaćen, Mikič tudi za pečačen, svečeniki zapečaćeni, I vrdko za pečačen. A kdo je storil vse to, ti moj Bog, kdo > To ti je svet. Fui ! je pljunil vredni Tomaž in potegnil iz steklenice pe-linovca da si opere vredno dušo. XXVII. Mino a sta dva dne.a, in druzega dne se je umi k.d večer in navstajala je jasna noč. Še so drhtele 11a zapadu plamene črte, solnce je že zašlo ; še igrajo žarki večernega žara na listnati mreži ob sta rem mestnem zidu a na zdravnikovem vrtu, tako se ti zdi, drhti ožgano zlato. Ptica že ne peva več, vetrič komaj da i - ... diha, sedaj skače senca sem. sedaj ta, na nebu drhti mlaj in siplje svojo luč preko starinskega stolpa sv. Marka, dalje po vrtih, do zida, a tudi do zdravnikovega vrta. Tiho je tu ne čuješ diha, kakor da stojiš sredi kraja, ki ga je prikril prvi sen. Varaš se. Na vrtu ne živi samo drevje in grmovje, ne diše samo cvetje, no gleda samo mesec prek teh belih poti, skozi meje drevja in senco grmovja. Ej, mesec ! Glej, kaj je ej mesec, reci, kaj se dela tu ! • Na klopi pod drevesom na pol sedi, na pol leži mlad junak in gleda v vis. Z desnico je podprl glavo, z levico vzdiga delitečo rožo proti mesecu. Kapa mu je pala na zeleno travo, meč mu visi ob veji bližnjega drevesca. Mlad mu je beli obraz, a streloviti očesi mu igrata v mesečini v živi želji, v življu ljubezni. Živ je, vidiš. V njem vre vsaka kaplja, besni vsaki živec — ali vendar je prikovan na tem mestu čudesnim čarom, da ne bi ga niti trobenta sodnega dne maknila s tega mesta. Kaj ga očarava, kaj ga drži prikovanega ? (Pride še.) ob tei priliki povedano, da je kletvina v ozki zvezi s pijančevanjem ter da ob enem tudi proti tej rak-rani našega naroda naperijo svojo ost! Kolnejo skoro vsi narodi, samo da se nekateri o tem poslužujejo nedolžnejsih oblik, lako brezstidnih in demoralizajočih kletvinskih izrazov pa se ne poslužuje noben drugi narod, nego dva naroda, ki hočeta biti nekaka praporščaka kulture: Madjari in Italijani! Da Madjar ali Lah v kletvi izreka najstrašnejše blasfemije, da kolne vsa svetotajstva, spravlja božanstvena imena v zvezo z imeni najabsurdnej-sega pomena : to nam je znano. In žalostno je to znamenje za kulturo do ičnih narodov. Slovani miio milega mi hkega temperamenta ali na žalost moramo konstatovati, da kletvice, kakoršne se sliši med hrvatskim ljudstvom so Mrašno dt moralizatorićnega značaja. Najžalostnejše je to, da Hrvat skoro n more izreči nobene kletve da bi je ne a j'ostrotiral se seksuelnostjo najnižjega izražanja. Xo smelo trdimo, da Hrvati niso temu sami krivi, ampak so v tem oziru vplivali nanje njih mejaši Madjari. Ravno tako nesrečni pa smo tudi Slovenci : vsprejel: smo od Italjanov to, kar imajo slabega ! Ali smo res mi Jugoslovani tako nesreen\ da se od tujih narodov navzema-mo samo slabega ? Ćas bi bil, da se nav-zamemo samozavesti, da v svojem srcu, ob domačem ognjišču in mili materini govorici uzremo svoj ideal! Potem nam tudi ne bo tako težko poslušati kletvin, naj si bojo kakor take tudi obsodbe vreden izraz jeze: lažje nam bo, ako si bomo dajali jaki, kakor vedno tarnamo. Tudi nismo duševne reve. Mi smo podobni tistemu profesorju, ki je neizmerno obdarovan z učenostjo, ki pa mu absolutno manjka energije, da ne more med svojimi dijaki vzdrževati nikakega reda ter tako škoduje dijakom in sebi. Našemu narodu manjka dvojega: volje in samozavesti! Volja čini človeka velikim in malim ! Naš narod reši on, kdor ga vzgoji v volji in samozavesti! F. K. izide papežev dekret v stvari starosloven-skega bogoslužja. Dopisnik pravi, da morata sklepe škofovske konference potrditi še kongregacija za cerkvene stvari in kon gregacija za obrede, ki se nista še bavili s to zadevo. V kolikor se zatrjuje, iz najzanesljivejega vira se papežev dekret omeji na dekret iz leta 1898, da se ohrani glede bogoslužja status oj ? Končno mora vendar zmagati dnužlja. Vodstvo je postopalo dosedaj korektno nu se ni oziralo ne: okolo 20.000. Največ dijakov je bilo na na desno, ne na levo. Tako naj bo tudi i vseučilišču v Berol nu, namreč 6.279, po nadalje. Će zmaga Je Dačiu, bo družba ubita ' tem prihaja Monakovo z 5.197. Lipsko se svojim blagom. Ce bi se družbina kava j S-8.S5, Bonn 3.029, i t. d. Najmanje jih ima še zanaprej izročala njemu, bi Jebačin zjRostock, namreč 623 Od vseh dijakov je nje firmo še nadaJje stralioval slovenski bilo 22.110 pravnikov, 1.604 zgodovinarjev in filologov, 5.954 prirodoslovcev, 5.907 mcdicincev i t. d. Poskusi na obglavljenem. Iz Pariza poročajo nastopno : Povodom usmrtitve morilca Languilla v Orleansu se je pripetil nastopni izredni slučaj. Ko je guilotina padla je popolnoma ločila od telesa glavo zlnčinčevo. Navzoči zdravnik je takoj prijel glavo ter je usmrtenega poklical po imenu, in v presenečenje vseh so se široko odprle trepalnice ločene glave ter se zopet zaprle. „Languille", „Languille" je zdravnik za-klical v drugič in zopet so se vzdignile trepalnice. Tretji klic ni imel več vspeha. Parižki kirurg prof. Hartman zatrjuje, da je možna neka oblika živčnega življenja tudi po smrti. To pa ne bi bilo možno, ako bi dotičnik umrl naravne smrti, ali pa na kaki bolezni ; to se dogaja pa gotovo, ako je umrla zdrava oseba nasilne smrti. Loterijske številke. t. m. : Line 81 47 51 izžrebane dne 29 80 O • > O ' 1 O ' nitOiiOliOnOHOI /*>1 ' C jI 1 sac7~ Tovarna pohištva sanfer £evi jftinzi ulica lesa štv. 52. R (lastna hiša). ( ZALOGA: pmzzn R05RRI0 (Šolsko poslopje). Cene, da se nt bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Iluslrov&ii cenik brezplačno ln franko Razne vesti. Vrtinec, v francozkih departementin : A i sne in Ardennes je teh dni Vrtinec 11a- | pravil po vrtih in poljih 10 milijonov frankov škode. Stekle mačke, v Baji na Ogrskem so j mačke stekle. Dosedaj so ugriznile devet oseb. Kolera. Lvovsko »Slovo Polskie« poroča, da je izbruhnila kolera v Radomu na Ruskem Poljskem. Kuga V Indiji. Angležki list „Lancet" poroča iz Kalkute, da umira sedaj v Indiji na dan 5000 oseb za kugo. Meseca aprila in maja je umrlo celo na dan do 8.000 oseb za kugo. V veliki pokrajini v Pend-sabu se je število umrlih za kugo znižalo na teden od 30.000 na 25.000. Podmorski čoln se potopil. Francozki listi poročajo, da se je v Ferryviku v Tunisu potopil podmorski čoln. Poveljnik in dva moža so bili v trenotku nesreče vrženi v zrak, 15 mornarjev se pa nahaja v pomorskem čolnu, ki leži na morskem dnu v pesku. Potapljači skušajo dvigniti čoln. Umetalni ognji za 15 milijonov. Dne 4. julija so praznovali v Severnih zveznih državah praznik proglašenja neodv' nosti. Tem povodom so po vsej državi pognali v zrak za kakih 15 milijonov dolarjev ume- j talnih ognjev. Samo v Novem Vor'-u so ti ognji stali 2 milijona dol. Prip^u.o se je tudi več nesreč. Pomanjkanje priimkov. Iz i: anja javljajo, da je danska vlada stavilr zbornici predlog, naj bi se državljanom dovolilo, da bi si smeli izbirati nove primke. C2S3 jjBA a\T iT S*' nzza H novi higijeničn; robotrebniki disinfcktSrani parfemirr.ni zaprošen patent se ,-traii sjaju povsod. C. COMJJS l, Trsi />;