Stran 4. >SI/)VKNECc, dne lt. septembra 1036. fttev. 208. Drobne novice Koledar IVlek. II. septembru. Prot in lllacinl. luu&l Milan, škof. • Osebne vesli — Odlikovanje. Z redom jugoslovanske krone III. reda sta bila odlikovana poslanca g. Rudolf Pevec ш dr. Franc Semrov. = Napredovanja rezervnih častnikov. Napredovali ao števil od 17. decembra 1930. leta v čin stotnika I. razr. lekarniški stotnik II. razr. Leon Bahovec; v čin poročnika zrakoplovni podporočnik Ivan Ošaben in za nižjega vo). uradnika III. r. ekonomike stroke nižji voj. uradnik IV. razr. Stanislav Bole; števši od 28. junija 1931. leta v čin stotnika I. razr. peh stotnik II. razr. Stojan Jenko, Vladimir Lokar in Franjo 2agar; topniška stotnika 11. razr. Robert Laval in Josip i.ončarič; urtendant-ski stotnik II. razr. dr. Gilbert Flumirani in veterinarski stotnik II. razr. Oto Kealer; števši od 31. decembra 1931. leta v čin poročnika podporočnika Geza Ambrui in Matija Volf; za nižjega voj. uradnika III. razr. nižja voj. uradnika IV. razr. ekonomske stroke Alojz Čatar in v sodni stroki Franjo Avsenek; števši od 6, septembra 1932. leta v čin stotnika I. razr. peh. stotnik II razr. Ivan Čsdež, Mihael Klinaka in Oskar Burdih; števši od 17. decembra 1932 leta v čin poročnika peh. podporočniki Martin Bencina. Bogomir Stupan, Ivan Sotošek, Anton 2igon m Alojzij Juvan; zrakoplov-ni podporočnik Stane Čoš in intendantski podporočnik Alojzij Pip; števši od 17. decembra 1933 leta v čui poročnika peh. podporočniki Leopold Grošelj, Jctip Tavželi in Karel Koler: topniška podporočnika Marko Rudež in Maksimilijan Ekel; konjeniški podporočnik Karel Kajzer, inž. podporočnika Stanko Ah'in b Ivan Fatalov; števši od 28. junija 1931. lela v čin stotnika I. razr. sanitetni stotnik II razr. Julij Lemberger; števši od 31. decembra 1931 leta v čin poročnika peh. podporočniki Ivan Juvan. Vladimir Vajksl, Aladar B«-.rgen-tal in Kare) Strikberger; topniški podporočnik Vil-helm Bela Senborn: konjeniški podporočniki Mirko Cal, Ivan Setinac in Stanko Citeršlagcr; zrako-plovni podporočnik Konrad Hočevar; san. podporočnik dr. "Franc Ptic in sodni podporočnik Fr. Hartman; števši od 31 decembra 1935. leta v čin poročnika peh podporočniki Ivo Višnjevac, Stefan Sajlert, Oto Magerle. Alojz Magerle, Milan Saban. Aleksander Bošan, Rudolf Piculin. Josip HloSik. Ivan Lokat. Ivan Puc. Edvard Saks. Ivan Ftjan, Ivan Sirnik Ivan Motika Karel Lajdeker. Drigo-tin Hlebec. Dušan Drobnjak. Božidar Mitič, Tomo Saunik in Franc Glekncr; topniški podporočniki Milan Baza'a, Zdenko Kirhmajer in kare! DoSo-višek; konjeniška podporočnika Vincenc Beranck m Edvard Tomšič; inšenjerski podporočniki Dušan Kobliška. Bruno Papež, Milan Gjud. Adolf Sotler, Slavko Smolej. Stanko Kodelja in Bogomir Solar; trpniško-lehnični podporočnik Sergij Cernivec; sanitetna podporočnika dr. Pavle Lebl in dr. Dušan Seher; v čin inž. poročnika inženjerja podporočnika Stanko Bučar in Zivko Snmer in za nižjega voj. uradnika III razr. nitja voj. uradnika IV. razr. ekonomske stroke Vid Murko in Ivan Kap. — Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev. 11«ЧГ. |m min *o>\ pol. in »ar. *.lr. S-br. L'iOm. 3ä. V. »V. — Sprememba nri spalnih vozovih. Tujsko-prometna zveza — Putnik v Mariboru nam sporoča: Spalni vo/ Belgrad-Jesenice, vlak št. 10-9, bo ukinjen 14. sept., spalni voz Zagreb-Sušnk, vlak št. 316-315 3. okt., spalni voz Oraz-Split, vlak št. 1002-1001. 14. sept, Zagreb-Split, vlak št. tOlO-lOOO bo od I. nov. dalje v prometu le Jo postaje Vrho-\ ine-Plitvička jezera, spalni voz Sarajevo-Doboj bo ukinjen 15. sept.. Mosiar-Dubrovnik. vlak št. 5-6 15. sept., GiaCac-Splil, vlak št. 1002-1001 14. sepl. — Tudi kiihiir-ka knjiga je potrebna našim gospodinjam. post*lino v časih splošne draginje, dn »i znajo tudi ob pičlih sredstvih pripraviti tečno in izbruna jedila. — Zu taku čase pri|K>ročuuio: VARČNA KUHARICA. Knjiga vsebuje navodiln in recepte za pripravo okusnih in zdravih jedil s »kromnillli sredstvi. Zu slabe in dobre ease sestavila Marija Remec. II. pomnoženi nulls. Stane ven. :ui Din in iinii 222 strani. Založila Jugotdovun-ska knjigarnu v Ljubljani, 1920. Vsa uavixlila in recepti so večkrat preizkušeni, tako da se vsaka jed lahko postavi nu sleherno mizo. Tudi pri vsakdanjem vprašanju: -Kaj bom danes kuhuln?< skuša naša kuhiii-kn knjiga pomagati vsaki gospodinji mi ta način, dn ima kuzalo jedil pregledno sestavljeno, h'ii|ign je namenjena predvsem kmečkim in delavskim gospodinjam, z uspehom jo pn l-odo upornbljiile tudi iiieščauske gospodinje. — Toplo prijmročamo! — Ivnoletui trgovski tečaj pri trgovskem učnem ia vodu v Ljubljani. Kongresni Irg 2-IL ima edini pravico, du izdaja Izpričevala, ki slu ži jo kot dok a s dovršeno vajenlke dobe In pol drugega lela pomočniške prakso v trgovinski obrti, šolnina najnižja. Vpisovanje in pojasnila dnevno od 0—12 iu od 15—18. Raznovrstno usnje in odpadki od jermenov ter surove bože, kalerc bo nftodajalo Združenje usnjarjev v petek dne II. septembra ob 2. uri popoldne, se lahko danes in jutri ogleda v prostem skladišču tovarne j. Lavrič, Dolenjska cesta. Rudnik 24. Ljubljana 0 šolska kuhinja Nj. Vel. kraljice Marije pri drž. šol. polikliniki v Ljubljani javlja, da morajo dijaki vložiti prošnje za prehrano najkasneje do 18. f. m. nn dri. šol. polikliniki, tllednliškn ul. 7-1, In sicer osebno zaradi ugotovitve zdravstvenega stanja prosilca. Prošnji je prilnžiti točno izpolnjen izlenz o imovinskem stanju, navedeno Število preskrbljenih iri nepreskrbljenih otrok Otroci brez-|M>selnih staršev morajo priložiti tudi izkaz o brez-jxwelnosti borze dela. 0 Ш. državna realna gimnazija. Ravnatelj poziva pevce te gimnazije, da pridejo v torek, dne 15. t. m. ob 17 (ob 5 pop.) k pev.ski vaji v risalnico v I. nadstrooju šolskega poslopja v Vegovi ulici. 0 Odkritje spominske plošče pok. Stanku Dolharju. je vsled slabega vremena preloženo na nedeljo, dne t'J. t. m. Vabljeni! 0 Prosvetno društvo za Irančiškansko župnijo bo napravilo v nedeljo, dne 13. t. m. izlet na Go-vejek. Stroški i/leta znašajo za osebo 30 Din, pri čcnier je všteta vožnja z vlakom, južina in večerja. Prijave in denar oddajte na porti. Odhod z vlakom iz glavnega kolodvora ob 12.05. V primeru slabega vremena izlet odpade. i) Pevsko društvo »Zvezda« ima v petek ob 8 zvečer sestanek vseh pevcev in pevk v Ljudskem domu v Mostah Vabimo tudi vse. ki bi želeli sodelovati. Prijavijo naj se v petek ali pa v nedeljo od 10 do 12 dop. v Ljudskem domu© Belokrajnski plesi v Ljubljani. Črnomaljsko kolo, metliško kolo, most, robčiči, rešetca, petelinji boj in nadvse zanimiv turn bomo videli v nedeljo v Ljubljani na prireditvi Bclokrajnskega dne na sokolskem telovadiščii v Tivoliju j>opoldne ob 15. Če pa povemo še. da bo belokrujnska mladina pripeljala ta dan v Ljubljano pravega Zelenega Jurija. ki ga je tako lepo opisal Oton Zupančič ter ga ga i z njegovih ust pozna prav vsak Slovenec, smo izdali celoten program, ki ga bodo izvedli pred nami naši rojaki iz Črnomlja in Metlike. Popoldne polito užitka naj zasluži naše najjvečje zanimanje, /alo vsi v nedeljjo na sokolsko letno telovadišče v Tivoli .vstopnice pa lahko dobite že takoj v Matični knngarnt. 0 Davčne zavezance, zavezane zgradarini — opozarja mestno poglavarstvo v Ljubljani na razpored o zgradarini za leto 1936, ki je razgrnjen na vpogled pri davčni upravi za mesto, Vodnikov trg 5, IL nadstr., soba št. 13. O i^pet nova razstava nn vrtnarski razstavi ho odprla jutri zjutraj, ker drevi dosedanje, že uvele dalije zamenjajo z najraznovrstncjšinil cvel-licnmi, zlasti pa s trajnicami, kl oh lern času cveto. Oblsknvnlci bodo' spoznali mnogo novih vrst in sort in videli stvari, ki bi jih gotovo radi imeli na svojih vrtovih. Tudi novo vrlnice bodo spet razstavljene in mnogo takega. da bo ludi ta razstava loko krasna. kakršne so bile razstave vrtnic, bc-gonij in dalij. 0 Izjava. Z ozirom na članek v >Slov. Na rotiti z dne 28. avgustu 10116. št. 106. >V mrežah sleparjev« izjavljam, du moj sin g. Jože Bajda. krojač. Stopanju vas. sedaj v Podutiku, ni identičen s sleparjem Istega imenu in poklicu v omenjenem članku. Proti vsakemu, ki bi razširjal te neosiiovane govorire. bom |км1орв!а sodnijskini potoni. — Marija Bajda, muli, Ljubljana, ätuden-tovskn ulica 0. 0 Brezplačen tečaj za vkuhavanje sadja in sočivja bo danes ob 4 na Bregu 8. Aparat in vso posodo za vkuhavanje da na razpolago tvrdka Agnola, Dr. Debevec do preklica ne ordinirn 0 Konj ga je brcnil. Vodovodni instalater Vladimir Raguza, ki stanuje na Livadi št. 9 v Ljubljani, je danes |>opoldne peljal z vozom svojo svakinjo v Svetje pri Medvodah. Spotoma se je konj splašil. Ko ga je Raguza hotel ukrotiti, je dobil s kopitom hud sunek v trebuh. Prvo pomoč je ranjencu nudil zdravnik dr. Cirman iz Medvod, ki je obvestil tudi ljubljansko reševalno postajo Ljubljanski reševalci so Raguzo prepeljali v splošno bolnišnico. Po izjavi dr. Cirmana je Raguzova poškodba precej nevarna, ker ima ranjen želodec. 0 Kino Kodeljevo igra danes ob pol 9 operni film Kraljica ljubezni«, v katerem poje Alejandro Zibani. Maribor □ Smrtna kosa. Umrla sta Peter Stamilz 61 letni polir v Ruzlugovi ulici in Zofija Baumeister, 02 letna zascbnicu v Aškerčevi ulici. Nuj počivala v mirul □ Slomškova družina v Mariboru ima nocoj ob pol šestih v Cirilovi tiskarni svojo sejo. □ Osebna vest. Zu klelurskega nadzorniku Je bil imenovan profesor Banov I neke sadjarske in vinarske šole v Mariboru g. Vojsk, □ Gradbena dovoljenja so dobili: Tvrdka Mutter za zgradbo prizidku, Stranjšak Josip in Marija za zgradbo enostanovaniske hiše v Begrajski ulici, /orž Marija zu zgradbo visokopritbčne hiše v Belgrajski ulici, Ignacij Ozvatič za preureditev .stanovanjske hiše v Urbanovi ulici, Emil Eisl, < erkovniV Joeipina zu preureditev in priziduve ter tvrdka Turad za namestitev Neon icklame na hiši na Aleksandrovi cesti. Uporabno dovoljenje so dobili Franc in Barbara Ploj za stanovanjsko poslopje v Kocenovi ulici ter Rozuliia Lkhardt za stanovanjsko hišo v Dalmatinski ulici. П SSK Maraton obvešča člane šahovske sekcije, da prične prirejali šahovske večere v klubo-vem lokalu, Sodna ulica 9, pritličje, ki se vršijo od 14. t. m. dalje vsak večer od 16 do 21. Prijavili se je v klubovi pisarni. Šahovske deske, je prinesti seboj! □ Od doma pobegnil. Josip Fornazarič, stanujoč na tržaški cesti št M) je policiji prijavil, da je njegov 16-lelni sin Josip 5. t. m. odšel od doma ter se baje i nekim mladeničem klati po mariborski okolici. П Cvet iu sail v jeseni. Na posestvu Jožela Maličiča v šobru pod Sv. Urbanom pri Mariboru je stara hruška, ki je letos zel dobro brodila, po-jioliioma ruzcvelelu. Posestnik pravi, du jc ua drevesu več sadov in cvetov kakor listju. Q Uprava »Narodnega gledališču* v Mariboru razpisuje abonma za sezono 1036*37, ki s«- olvorl 1. oktobra t. 1, in se zaključi koncem шијп 1937. Podpis alioniuittiit opravičuje do obisku 'J'2 raznih uprizoritev, t. j. do 14 drumskib, 7 glusbenih predstav ter do enegn koncertu. Razen tega se bodo vršila gostovanja ljubljanske opere, predvsem s Paccinljcvo opero iMadnme Butterly«, z gospo (ijungjenčevo v naslovni ologi. Abonnntje ter lastniki blokov si lahko-enkrat ogledajo tako gostovanje in dobo 80% popusta. Abonma |»oineni v razmerju proli večernim cenam velik popust ler se plučuje v sedmih zaporednih mesečnih obrokih, vedno v prvih petih dneh vsakega mesecu — Cene zu vsak obrok (plačati je torej treba 7 t«>kib obrokov) so sledeče: Ložni sedeži so po 53, 38, 31, 19 (zu uradnike 45, 32, 27, 14) Din; partnrnl sedeži po 48. 38, 31 (za uradnike 41, 32. 29) Din: balkonski sedeži po 4«. 38. 29. 22 (za uradnike 41, 32, 24, 18) Din; galerijski sedeži po 24, 19. 13 (za uradnike ttt, 14, 9) Din. — l>obe bo tudi bloki, ki upru-vičujejo obisk gledališču pri poljubnih 14 dramskih in 7 glasbenih predstavah ter pri enem koncertu. (Izvzete so one predstave, ki Imajo na lepakih nannflio izven'.) Cene teh blokov so nekoliko višje kot pri običajnem ulionmaiiu. — Pri-glaso sprejema gledališka blagajna, ki je odprta \Mtk dun od 0 do pol 13 ter od 15 do 17 (oh nedeljah od 10 do pol 13). Zu dosedanje alionente ostanejo lanski sedeži reiervirani do petka, 18. septembra. Uprava prosi vse, ki se nameravajo nbonlratl. dn to store čimprej. 0|iozarjn se, da je uboninu med sezono neprenosljiv in neodpovedljiv. O Mesarski vajenfek zapravil kupnino ia vole. Posebne vrste pustolovščino si je privoščil mladi mesarski vajenec, 17 letni Franc. T-, ki je bil zaposlen pri mesarskem mojstru A. Kuharju v Slovenjgrudcu. Mojster je dal vajencu 6750 Din in ga poslal v Ribnico, kjer nai bi plačal dva para volov, katera je tam kupil. T. se je odpravil nn pot. Obiskal je par gostiln, v Ribnici Jc našel veselo pivsko družbo ler se seznanil z nekim dekletom, s kuterim je nnpravil izlet v Maribor. Fant Ie kupil dekletu zluto zapestnico, sebi pa samo-;res. V Mariboru sta ostalo tri dni, nato pa sin se odpravilu nazaj v Ribnico, kjer pu Ju jc čakalo neprijetno presenečenje. Mojstru se je tridnevna vajencevu odsotnost zdela sumljiva in je o tem obvestil orožnike, ki so vajenca aretirali. Od Šestih in pol jurju so našli le še neznatno vsoto. □ Tečaj ia konzerviranje sadja in selenjave bo 18. in 19. septembra na banovinskl sadjarski in vinurski Šoli v Mariboru. Tečuj bo teoretičen In praktičen. Prijave Je pruvočusno jioelall ruvnutelj-stvu šole. □ Bik ga je ubil. Karol Komperšek iz Žitni' v občini Jurjevski do! jc pri posestniku Jožefu Rc-žonji opravljal razna mizarska in lesarska dela. Hotel ie popraviti tudi jasli, h katerim jc bil pri vezan bik. ki ga je nenadno s tako sik) pritisnil ob jasli, da mu je počit želodec, kakor je ugotovil zdravnik. Težki poškodbi je Komperšek po 7 urah podlegel. Režonja je izpovedal, da je Komperška opozarjal, da je bik nevaren in da naj ne prične r delom, dokler ne bo bika odstranil. Komperšek se je kljub opozorilu v Režonjevi odsotnosti lotil dela, pri knlcrem ga je dohitela tragična smrt. П Sode so ukradli. Bivši gostilničar Ivan Mer-lak jc prijavil policiji, da mu jc nekdo iz nezaklenjenega kletnega hodnika ukiadcl 13 polovnjakov v vrednosti 1800 Din. Za storilcem poizveduje policija. Celje a Celjski rojak, Joško Slander, sin posestnika v Košnici, ki je bil pred kratkim imenovan za političnega konceptnega pripravnika pri okrajnem naČelstvu v Kamniku, j« bil tedaj poklican v kabinet ministrstvu za notranje zadeve v Belgradu. P> Pri W es tau zopet vs« po staram. Po štirinajstih 'inch s« Westnova tovarna vrača zopet v normalno stanje. Kakor smo poročali, je že zadnje dni delalo kakih 250 delavcev. V sredo zvečer to pa imeli delavci, ki so šs bili v tovarni, kratko posvetovanje, na katerem je g. Jezernik poročal zbranemu delavstvu o položaju Ob koncu svojega poročila je t Jezernik pozval navzoče delavce in delavke, naj mirno oapusle tovarno. Delavstvo se jc rtjegovemu pozivu res odzvalo in je še isti večer okrog četrt na 10 mirno zapustilo tovarno. S tem se zopet vrača Westnova tovarna v prajšnjc normalno stanje. Ko bodo očiščeni generatorji in stavljeni v pogon, kar se bo zgodilo prve dni prihodnjega tedna, bo Westnova tovarna zopet obratovala v polnem obsegu. 0 Redni letal občni zbor Katoliškega proavet-nega iruštva v Celju bo v ponedeljek, dne 14. septembra ob 8 zvečer v Domu. & Na okoliški deški narodni šoti v Celju se je v tekočem šolskem letu vpisalo 747 učencev in sicer v osnovno narodno šola 490, v višjo narodno šolo 221, v pomožna razredi 36, v otroški vrtec v Gaberju pa 28 dečkov in 31 deklic. £r Gledališka predstava Katoliškega prosvetnega društva v Prekorju. Mlado in agilno Katoliško prosvetno društvo v Prekorju bo vprizorilo v nedeljo, dne 13. septembra ob 4 popoldne v sušilnici g. Okorna v Smurjeti burko »Poslednji mož«. (f Primarii dr. Emil Watzke nc ordinira do 25. septembra. 0 Kino »Metropol«. Danes »Ana Karenina» z Greto Garbo. Predstave ob 18. 15, 20.30. G) Cvetoča jablana v septembru. V celjsko • Slovenčevo« podružnico je prinesla gospa Helena Klun cvet jablane, ki je vzcvetel v Ćrnolici pri Sv. Juriju ob iuž. žel, dr Sorodniki pokojnega kleparskega pomočnika Franca Belcla se v imenu njegovih otrok naj-uikreneje zahvaljujejo kleparskim mojstrom in pomočnikom, ki so nabrali 530 Din za venec in prvo pomoč osirotelim otročičem. Prav tako se zahvaljujejo upraviteij&tvu Marijine cerkve in posebej ie g. katehetu Lukmanu za vso izkazano naklonjenost ob tragični smrti pokojnika. Potom »Slo-venčeve« podružnice so razni dobrotniki darovali dosedaj za Bclclove sirote Din 550. ti Gospejnemu društvu dobrodelnosti v Celju je darovala družina g. Zsbukošek v Zsvodni 150 Din kot zahvalo, ker so se članice Gospejnega društva udeležile pogreba svoje pokojne tovariijce ge. Franje Zabukoškovc. Rajhenburg Cerkveni pevski zbor uprizori v soboto, dne 12. septembra ob 8 zvečer v dvorani Slomškovega doma Sherriffovo vojaško dramo >Konec poti« v 6. slikah. Drлта, ki jo je mofstrsko prevedel v slovenščino Oton Zupančič, nam prikazuje poleg telesnega trpljenja ludi ono drugo duševno trpljenje in duševno razrvanost, ki vodita cesto do prav nenavadnih prizorov. In tem prizorom je bd Sher-rlff. kot angleški čaetnik, dnevno priča; zato j* *wa ta drama kol življenje samo, pristna in ncjvolvor-jena slika grozot svetovne vojne. — Drama «c odigrava v angleških zakopih leta 1918. — Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo opalografa, se priporočajo za polnoitevilno udeležbo rajhcnbur-ški cerkveni pevci. Naznanila Liubljana I .Vojno Wm*6o imajo Irkarnt: nir. T^-iMlek. П<ч. IJeva eenta lj nir, llabovei', Kmurrnviii trg JJ; mr. Xo-uiotiir. Vie, J'rüUku cwl>. 1 Рсошко ilruttro «Zrcjr/u« v Mnttnk Ima ivrfer »Ii S »e-liinel: v I.Jn1 S njirral litin .hLrnljiru UulmiUi'. Drugi hrail JeSlro Kat. ркмтНпл ■Irnilvo prlrtsll v nnlrlj» 1J- t m nolo* iMi-ne oerkv« ob Z poftalUHt kvrwAi narodni oltiOuJ 'Stull vali je«, t. J. r.bijieiju «i,ia t na nxlniiii plenom, tvnko lep» iu naviJulciiJn jsilua igra Je to, roore vedeU te Uet!. kl Jc ta 1<ч>1 lil starodavni imroilni nh№nj rl.lel. — Zve*«« pa be oh s n« uro-stem prav lam narodna igra .Miklovn Zalit , Snlelulr umi «mUlisiei »»cb. V •iln-'.ajN hIiUmsiu vrnino'ia 'Aieli-vniiiei u«L|juile, i 1:1 n pil lm oh Istem >'aau v itruifvenrm ilomn. Vse prijatelj« pr<»«vete najvljudneje valiimn. Sllftui. -.Inrl J KoMni- aUrnoHnn -II« V a I.Ju.loku Iura sr ponovi v nctleljd 11 I. ni tr ob pol s po-|H>ldn«. I'll »aiiui ob leperii vroiueuu. Pridite, Stleu« vabit Qubifaiukü t^rüaMle Opera — Začetek ob 20 PeUtk, II sofitPiiilM'«: Zaprto. H'iltoiji, 12. »eeleinlirii: /,»<■/,1 rf; Г.цпчтпмог. Oos tov an j o tiMiorUlu s. Jo«H>s Rijsvca. teven Ziiiisne «•«>• oil :m Din nsvr.lol. XeHolJii. 1-1. avgustui Pori Io aoro reJeno... ОрепЧа. Isvau. Nemška knjiga o koroških Slovencih (Nadaljevanje) Kancler Dollfuss je zatrjeval 22. maja НШ burgeiilandskim llrvatoin, da lahko najdejo vsi, ki lioeejo v Avstriji živeli, v njej svoj pravi dom, čeprav govorijo drugi jezik: kancler Scliusrhnigg je izjavil 8. felir. 1935 zastopnikom Slovencev, da odklanja kot šet vlade vsako namerno germani-zarijo in du se bo ilula Slovencem možnost ostali dobri Slovenci, — Knez .Stiirheinlierg jo 9. dec. 1ЗД v Velikoveii obljubil Slovencem (sdno ravno-pruvuost (str. 154). — Po lolmo je govoril deželni svet. Kar>*l Juvan 8. niujx v Beljaku. Vse le pnragrate in obljube navujn Veiter dobesedno: vprašanje je, kaj so Nemci v resnici storili koroškim Slovencem v prid. Prvi resni poizkus od strun) Nemcev je bila ponudba kulturne avtonomije I. 1927. Avtor obravnava peripelije tozndevnega |>redlogn v VI. pogl. (str. 78). Posebnost lega poizkusu ie bilu v letu, da se »Inienski muiijsiui da knl celoti neke vrste samouprava. Slovenci, ki bi se prostovoljno pri županih vpisali v »stsvenski narodni kataster ali register (slowenisches Volksburh.), bi tvorili slovensko Ijinbko skupnosti (»slowenische Volksgemeinschaft -), ki Id upravljala |ki izvoljenem imrotliiem svetu, »lovenskem šolskem svetu in slovenskih šolskih občinah splošne kulturne nupruve |Nisebej slovenske šole, uslillluvljulu tozadevne zavode in šole in |ib financirala iz prostovoljnih zbirk. |ni tudi naloženih doklud. in javnih državnih nrisoevkov. Pogninnja med netit- škilili in slovenskimi zastopniki glede, tega načrta so trajala do leta 1931 in so brezuspešno končala. Ni lu mesto za meritorno sodbo, ali so Slovenci pravilno ravnali ali ne. Eno temno točko imu ta načrt »slovenski register«. Kdor pozna psihozo koroškega ozračju, upravičeno preplušenosl slovenskega revnega ljudstva, prepoteneo nemških krajevnih mogotcev (tip »Teurer« v Dobrll vesi), ve. kakšen herotaem je potreben, da naj kak |>o-deželski človek zahteva vpis svojega Imenu v črne bukve-. Saj bi v teli črnih htikvuli liberalno in narodno 'zastrupljeni sovražniki Imeli najlepši imenik za rtevldno izrivanje, preganjanje, smešenje, gospodarsko znpostnvljnnje narodnih Slovencev, Vsekakor |e naut avtor podal dragoceni pregled vseh podatkov In besedilo preti logov glede kult. avtonomije, ki jilt drugod ni Inhko dobili. Slovenci so odklonili (98) nufelo, dn je sinilo tisli, ki se sam Javi. ud slovenske ljudske skupnosti (subjektivni krilerij); zahtevali so, da nnj vsi, ki slovensko meri seboj občujejo, veljajo za Slovence, nadalje hi morale |ki njihovi zahtevi utriikvistične šole prenehali ozir. »e spremenili v slovenske šole. Rudi te znhteve se je predlog kulturne avtonomije izjalovil. DA Ii es Nemci no liodo več lake ponudbe stavili. Neprijazno stališče avstrijske vlade se vidi v tem, da ju nutično ministrstvo dne 12. avg. 1930 odklonilo namestitev slovenskega šolskega nadzornika: tudi deželni Šolski svet je dne 24. julija 11131 odklonil tozadevni predlog slovenskih poslancev. Prav tako je ministrstvo zu šuiiir sicer izjavilo, du bi posebna kmetijska šola odgovarjala potrebam Slovencev, a 1020 (19. nvg.) odklonilo usfu-novltev. Nova avtoritarna država, kuteri je veliku vc-člnu koroških Slovencev, kakor avtor priznava, brez pridržku (str. 112) lojulno vdana, še doslej jioložaj Slovenclv ni bistveno izboljšulu. V patri-otični, nadslrunkarskl organizaciji j Vaterlandische front« imajo Slovenci zastopnika v vodstvu, v deželnem zboru dva stanovska znsto|inikH, v 9 ob-činuh so dobili svoje župune, todu zdi se, česur avtor ne pove, da lleiiiiulbund holj in bolj zavedno nastopa proti kulturnim težnjam Slovencev. Kaj pa vlada? Koroška deželna vlada (sir. 139) je izdelala načrt zu pos|ieševanje kulturnih zadev Slovencev, ki jo predvidel |>osel>nt'ga izvedencu, posvetovalen v zadevah slovenskih šol in slovenskega pouka, podeljevanju deželnih pod|sir za vzgojne in dobrodelne namene Slovencev. Na ulrukvistifnih Šolah nnj lil bili sumi slov. učitelji. Vsako leto nuj hi deželni šolski svet določil število slovenskih gojencev zu učiteljišče. Slovensku Prosvetna zveza je 4. maju 1935 deželnemu glnvarjll izročilu spomenico, v kateri je zahtevala slovenskega zuslop-nikii v »Vaterländische front in v dri zboru in |ki enega slovenskegu uradniku pri okrajnih glu-varstvth in davčnih uradih. Glede šolstvu je spomenica zahtevala, da mora bili v prvih štirih letih sloveiiščinu učni jezik, nemšflnu jui učni predmet po 2, 4. 6. 8 ur nn teden. V nuduljnih razredih |ui nemščina učni jezik, slovenščinu pa H ur učni predmet. Vsi otroci. ki tnajo slovenski, nuj polinjujo utrskvistlčne šole. Za le šole naj 1н> Imenovan poseben slov. nadzornik. Vsi šolski vodje in učitelji teh Sol moralo biti izprašani iz slovenščine. V srednjih in ineščuil. šolah nuj se uvede pouk v sluvenScilii, Pri pogajanjih o teli slovenskih zahtevah, ki so se vodilu od 5. juliju 1935 do pozne jeseni Je |K)leg zastopnika koroške vlade stopil vedno bolj v ospredje z.aslopnik Heiinatbunda. Dne 14. sept. je lleimnlbund slavil konkreten predlog, da naj se v 70 utrakvisličnih šolah uvode dvojezičen jk>-uk v tem smislu, ds bi tretjina vsega osmolelnega pouka bilu slovenska, dve tretjini pa nemški: v nuduljnih ti šolali naj se uvede pretežno slov, v 19 Šolah pu preteino nemški pouk. Slovenci sn bili s Io |ioiiudho v glavnem zadovoljni. a nepričakovano so se pogajanja ukinila. — Kdo Je kriv temu? Heitmilbiind ni ituel več volje... — Dunajska vlada je uvidela (str. 152), da se lin Koroškem Nemci ne bodo sporazumeli s Slovenci fn tako je prišel kancler niurcu 1936 osebno nu Koroško ler obiskul Bistrico v Itožu, Bo-rovlje. Vellkovec, Dobrloves in Pllberk. Avtor poroča o leni ponesrečenem obisku kot očividec, ker se je vozil v spremstvu kanclerju Schuschitigga. Po njegovem poročilu so Slovenci vendur mogli povsod razen v Dobrlivesl kanclerju |>o svojih zastopnikih izraziti svoje želje glede šolstvu in za-konilegu zastopstvu svojih slovenskih kulturnih teženj v Javnih korpornrijnh. Zastopniki llcimnt-bundn pa so |ioiidurjali, da Slovenci po veliki večini odklanjajo Prosvetno zvezo it» hočejo |»rl|>u-duti nemškemu kulturnemu krogu, župana Tnirn-r iz Dobrlevesi In Černic Iz Bistrice stn v svojih nugovorih odklonilu slovenske kulturne zahteve, kur avtor gruju. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze mite z.jntraj na prazen želodce kozarec naravno »Franz-Josef grenčlee«.