Tf
Kupujte
VOJNE BONDE!
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
VOJNE BOND
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
LUME XXV. — LETO XXV.
- CI.EVELAND. OHIO. THURSDAY (ČETRTEK), DECEMBER 24, 1942.
ŠTEVILKA (NUMBER) 301
IISKE (ETE SO VDRIE
V ZASEDENO UKRAJINO
faj za krajem pada v rusko oblast. - Nemci se predajejo s častniki in orožjem vred.
MESTO ROSTOV PRED NEPOSREDNO NEVARNOSTJO
fOSKVA, 23, decembra. — pke čete, ki se v svojem po-proti Rostovu razlivajo 'o donskih step, so zavzele tucatov nadaljnih krajev [dvignile število nemških žr-svojih sedemdnevnih nana 55,000 mrtvih in uje-I Nacistov.
ke čete vdrle v Ukrajino ^sebni ruski komunike jav-Ijla so med zavojevanimi F'l ki so padli v rusko oblast, ^Kamenski, Popovka, Moro-in Nikolski, in da se Nem-vedno v neredu umikajo. ^ Nikolskiju so ruske čete že več milj globoko v U-(fao,
preti velika nevarnost
ruska ofenziva se razvi-^oti Ukrajini, druga pa pro-ostovu. Z zavzetjem Rosto-U' bil odrezan nacijskim ar-na Kavkazu, in v okrož-Ptalingrada vsak umik, ra-iPo morju.
MOSKVA, 23. decembra. — Ruske čete, ki so vdrle v Ukrajino, so tekom nočnih operacij zajele 2,370 Nemcev ter nadaljujejo z gonjo demoraližirane-ga sovražnika, kakor naznanja zadnji ruski komunike.
Vdor ruskih tankov Ruski tanki šo na nekaterih mestih prebili nemške črte ter naredili vanje široke vrzeli, skozi katere se sedaj izlivajo nemške čete proti jugu in jugozapa-du.
V Ukrajino so vdrli Rusi 150 milj vzhodno ,od Harkova.
Kapitulacija Nemcev Poročila s fronte naznanjajo, ida se na nekaterih odsekih Nemci vdajajo s svojimi častniki in z orožjem vred, kakor hitro pridejo v stik z ruskimi četami.
Rusi so v ofenzivi tudi sever-nozapadno in južnozapadno od Stalingrada, kakor tudi v mestu samem.
Zmaga okrajne, poraz mestne davčne predloge
župan Lausche je odredil pregled vseh departmen-tov, da se znižajo izdatki.
Volitve za okrajne in mestne dav^ke, ki so se vršile v torek, so izpadle sledeče: Za okrajne davke 35,288 glasov, proti pa 16,222 glasov. Za mestne davke: 25,061, proti pa 15,428 glasov. Predloga za okrajne davke je torej zmagala, d očim je bila predloga za mestne davke poražena.
V mestni hiši je bilo naznanjeno, da bo mesto obdržalo v normalnem stanju vso svojo po-slugo in ustanove, in to kljub porazu predlaganih davkov, župan Lausche je izjavil, da bo storil vse, kar mu bo mogoče, z razpoložljivimi f in a n č n i m i sredstvi, župan je odredil takojšen pregled vseh mestnih departmentov, da se ugotovi, s katerimi poslugami bi se lahko prenehalo oziroma jih omejilo, da se znižajo izdatki.
Mestni davek, ki bi moral dobiti za sprejem 65 odstotkov večine, je bil poražen z nekoliko več kot tremi odstotki, ker je dobil samo 62 odstotkov večine.
fuis Adamič pojasnjuje ameriškemu
uredniku položaj v Jugoslaviji
'•ftič pravi, da morejo rešiti situacijo samo trije možje: predsednik Roosevelt, Winston Churchill in Josip Stalin. — Toda zadeva ne trpi nobenega odlašanja Več.
ZADNJE VESTI
Plaz skal in zemlje je zasul avtobus
Pri nesreči je izgubilo življenje 22 oseb. Ponesrečenci so bili večinoma delavci.
William Philip Simms,* ^•ije-politični ured. Scripps-jstdovega časopisja, je imel ji s pisateljem Louisom A-dolg razgovor, o ka-poroča V "Pressu" slede-
"**nost tretje svetovne vojne
Adamič mi je dejal, da predsednik Roosevelt, Jo-l^talin in Winston Churchill |Walu ne sporazumejo in ne ^■jo političnega trenja v Pi, tedaj nam skoraj goto-^02i tretja svetovna vojna zaulo civilizacije.
iČ — najbolje znana o-sebnost
je najbolje znana ne-%na osebnost jugoslovan-porekla, v Zedinjenih dr-Rojen je bil v Sloveniji J® še skoro kot deček pri-V to deželo. On je avtor ve-števila knjig, tako zva-"best-sellers," med njimi America" in "The Native's
^ je liberalnih nazorov, ki .^gibljejo znatno na levico, ^ova ■ mati in njegovih de-^^atov in sestra so, če so še J'Vljenju, še vedno v Jugo-
^Voje nasprotnih si sil
f^oiič pravi, da je v Jugo-j Ji dvoje sil, ki sta aktualno I^Jni druga z drugo. Eno iz-, teh sil kqntrolira Velika ■ ^ija in ta sila je deležna ^aše podpore. Drugo silo J^Utrolira Moskva ter ji za-smernice komunisti. Detelja, za katero se mi bo-pa je bila zalotena sredi t®ina silama ter ji preti po-^ko mi brez odlašanja česa f^orimo, da to preprečimo. ^'Tadal^evanje na 2. strani)
SAMOMOR PREMIERJA LUTKE
ČUNKING, 22. decembra. — General Čang Čing Hui, premier po Japoncih kontrolirane Mančukuo države, je zastrupil vso svojo rodbino, ustrelil svojega japonskega svetovalca in petero nadaljnih visokih uradnikov vlade, nakar je izvršil samomor.
SUROVO MASLO NA VRSTI
WASHINGTON, 23. decembra.— Poljedelski department naznanja, da bo v letu 1943 najbrže potrebno racionirati tudi surovo maslo, mast in druge tolšče kakor tudi olje.
Asesment
Sporoča se, da bodo tajniki društev, ,ki zborujejo v Slov. društvenem domu na Recher Ave., pobirali asesment za tekoči mesec, v soboto večer, dne 26. decembra, kar naj članstvo upošteva.
Zaprte trgovine
ALIQUIPPA, Pa., 23. dec. — Nad neko cesto tukaj se je utrgala skala, ki je visela na pot, in to v trenutku, ko je na do-tično mesto privozil avtobus, natrpan s potniki. V avtobusu, na katerega se je vsula plast kamenja in zemlje, je bilo 22 smrtnih žrtev.
Po osem-urnem kopanju so spravili reševalci zadnje truplo iz zasutega avtobusa. Na avtobus se je vsul o 260 ton skal in zemlje. Vozilo je bilo natrpano z domov se vračajočimi delavci iz jeklarne in z ljudmi, ki so se vračali iz prodajaln, kjer so kupovali za božič.
Avtobus je ležal pod skalami in zemljo, ki je bila nagrmadena deset do dvanajst čevljev visoko na vozilu. Rešene so bile štiri osebe, med katerimi se piše ena Joseph Manko ter je iz Pittsburgha. (Po imenu sodeč, ni izključeno, da je Manko Slovenec.)
AMERIKANCI V DAKARU
DAKAR, Francos}^ zapadna Afrika, 23. decembr^. — Ameriške čete so dospel^ v Dakar, živčni center francos]ce zapadne Afrike in pristanišče, ki je v septembru 1940 odbilo fr^nco-sko-angleški napad, i FINCI SLAVIJO JAPONCE WASHINGTON, 22. decembra. — Tukaj poročajo danes o proslavi, ki se je vrnila na japonskem poslaništvu v Helsinkih na Finskem, kjer so proslavljali obletnico Zahrbtnega napada Japoncev na Pearl Harbor. Proslave so se pbleg Nemcev udeležili tudi visoki finski vladni uradniki, rtied njimi premier Juho Rangell.
RUSKA OFENZIVA MOSKVA, 24. decembra. — Sovjetska armada je prodrla v osmih dneh od 72 do 103 milje daleč na donskih planjavah v svoji neprestani in masivni ofenzivi, v kateri so imeli Nemci samo v tem odseku; 80,000 izgub na mrtvih in ranjenih.
Včeraj so napredovale ruske armade od 12 do 18 milj in samo v torek je bilo pobitih 8,-000 Nemcev.
PREKLIC NEMŠKIH DOPUSTOV LONDON, 24. decembra. — London Daily Mail poroča po brzojavki z nemške meje, da je položaj v Rusiji za Nemce tako nevaren, da je armadno poveljstvo ukazalo, da se morajo vsi nemški vojaki, ki ae nahajajo na dopustu v Nemčiji, kamer so prišli z ruske &0nte, nemudoma javiti na vojaškem glavnem stanu v Strassbourgu. Vsi ti vojaki bodo poslani nazaj na rusko fronto.
OKRNITEV PLAČ župan Frank Lausche namerava apelirati na, mestne odbornike, da znižajo plače oziroma da prekliče jo povišanja plač, ki so jih dovolili policistom in gasilcem. — Vzrok: težak finančni položaj mesta. POPOLNA ZMAGA NAD
JAPONCI Glavni stan generala Mac-Arthur j a, Avstralija, 24. decembra. — Tukftj naznanjajo, da ni več daleč popolna zmaga zaveznikov nad Japonci pri Buni, kjer je položaj Japoncev obupen.
Laval obljubil Hitlerju vojaštvo za Poljsko
Francozi bodo nadzorovali Poljsko, dočim bo Hitler poslal svoje ondotno vojaštvo v Rusijo.
LONDON, 23. decembra. — Tukaj se sodi, da je Pierre Laval obljubil Hitlerju, da bo poslal v Poljsko francoske vojaške Čete, ki bodo skrbele tam 'za mir in red, da bo Hitler lahko poslal &voje vojaštvo v Rusijo, kjer bi bilo to vojaštvo krvavo potrebno.
Laval se je vrnil danes v Vichy iz Pariza, kjer je konfe-riral s Hitlerjem in Grofom C i a n o m, italijanskim ministrom za zunanje zadeve. Takoj po svojem povratku je sklical ministrski svet, katerega se je udeležil tudi maršal Petain.
Iz Švice naznanjajo, da bodo dne 5. januarja odpoklicani vsi nemški vojaki, ki se nahajajo sedaj v Haute-Savoie de-partmentu v vzhodni Franciji, kjer bodo Nemce nadomestili Italijani.
Ne bo lista
V soboto, to je med božičnim dnevom in nedeljo, naš list ne bo izšel, kar naj vzamejo naši naročniki v blagohotno na-znanje.
ANGLEŠKA OFENZIVA PROTI HOLANDSKIZAPADNI INDIJI
Zavezniki potapljajo parnike med Sicilijo ^ in Tunisijo. - Angleška osma armada napreduje v Libiji.
ANGLEŠKI BOMBNIKI BOMBARDIRALI BELGIJO
IN FRANCIJO
Federacijska seja
Poroča se vsem društvenim zastopnikom in zastopnica, da se seja federacije SNPJ vrši v soboto, 26. decembra ob 7.30 i uri zvečer v dvorani št. 2 Slov.
nar. doma. Ker se ni poslalo Kot se nam sporoča bo veliko | običajnih dopisnic v opomin na ti'govin v.soboto, 26. dec. za-lg^jo^ so zastopniki prošeni, da prtih. Med temi so tudi: A. Gr-| upoštevajo to obvestilo.
k) i
L
dina in sinovi, obe trgovini, Gr-dina Hardware, Grdina Shoppe in Norwood Appliance & Furniture (obe trgovini).
Veselica veteranov Veterani prve svetovne vojne, ki so člani American Yugo-s1j\v Legion, priredijo veselico in domačo zabavo v nedeljo večer, 27. decembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Fantje v uniformah bodo imeli prost vstop in vabljeni so, da se udeležijo, ker se bo vršil zanimiv prizor uniformiranih vojakov. Občinstvo je vabljeno na udeležbo.
Na dopustu
Včeraj zjutraj je prišel na dopust Ffc Frank Ivančič, sin družine Mr. in Mrs. Frank Ivančič, 1241 E. 61 St. Tu bo ostal do 3. januarja, nakar se bo povrnil v Fort Bragg, N. C. Želimo mu obilo zabave in raz vedrila v krogu svojih domačih in prijateljev!
Ples
Klub št. 49 J. Š. Z.'priredi ples jutri zvečer v Slov. del domu na Waterloo Rdi Občinstvo je vabljeno k veseli zabavi. Igral bo Vadnalov orkester.
Grotto cirkus
Zima ne bo prekinila cirkuških predstav v Clevelandu, zato bo Sirat Grotto cirkus zopet nastopil kakor običajno s svojimi predstavami.
Predstave tega cirkusa, ki ima razne divje živali, k^nje, klovne, artiste in druge posebnosti, se bodo vršile v Areni od 10. do 24. januarja.
Vstopnice za cirkus so v pred-prodaji v Areni in v dolenjem delu mesta v Bond's uradu. Rezervirani sedeži stanejo: $2.20, $1.85, in 95c, splošna vstopnina pa je 55c. Drugi rezervirani sedeži (ne za matinee predstave) $1.50, $2.00, 75c in splošna vstopnina 55c. Ob sobotah nd bo predstav.
Rekordi Ohio Bell Telephone Co.
število uslužbencev pri The Ohio Bell Telephone Co., ki so člani oboroženih sil Zedin j enih držav, znaša 1,000. V signalnem zboru je 40 odstotkov teh uslužbencev, pri Aiornarici jih je 20 odstotkov, ostali pa so pri drugih branžah ameriške armade.
Sedaj ima Ohio Bell Telephone kompanija v državi 12,-000 uslužbencev, od katerih jih je približno 4,000 moških.
Vojaki na dopustu
Korporal Tom Telismin, 42S E. 158 St., je prišel na dopust za tri dni s svojo soprogo, ki je bila pri njemu na obisku. Nastanjena bosta na 1153 E. 78 St., kjer ga pHjatelji lahko obiščejo.
*
Pvt. Stanley Unetic, ki se nahaja pri marinih, je prišel na pet-dnevni dopust. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu staršev Mr. in Mrs. Unetič, 1134 E. 76 St. Vrnil se bo v nedeljo popoldne. Njegov naslov je: Avt. Eng. Sq. 12, Brown Field, Quantico, Va.
*
Zadnjo nedeljo je prišel na dopust za dva tedna Frank Šorc, bratranec dobro poznanega Johna Šorca. Nahaja se pri sestri na Arcade Ave. Svoje do--mače je presenetil, ko je avan-ziral za korporala in tako pravi, da bo kmalu kaj več. Prijatelji mu želijo vesele praznike ter da bi se srečno vrnil v
-V
njih sredo.
LONDON, 23. decembra. —" Letala angleške pomorske sile 30 pričela z ofenzivnimi operacijami na zapadnem , koncu Ho-landske Indije, 600 milj od Sin-gapora, ter so silno poškodovale japonsko pomorško bazo v Sabangu, na severnozapadnem koncu Sumatre.
Požari v pristanišču V pristanišču in med gasolin-skimi tanki so nastale silne eksplozije, katerim so sledili veliki ognji. Vsa letala so se srečno vrnila na svoje baze. •
NEW DELHI, Indija, 23. decembra. — Japonski bombniki KO snoči napadli Kalkuto, tretje največje mesto v Indiji. To je bil v treh dneh že tretji japonski napadi Povzročena škoda ni bila velika.,
Akcija angleške zračne sile.» LONDON, 23. decebra — Angleški bombniki so snoči napadli Evropo, in sicer vse od Ghenta v Belgiji, pa do St. Lo v Franciji. Glavni predmet napadov teh bombnikov so bile železnice. V bližini Ghenta je bil uničen ' nek tovbrtii vlak. Pogrezanje pamikov osišča LONDON, 23. decembra. — Zavezniške in zračne sile, ki napadajo komunikacijske črte o-sišča s Tunisijo, so pogreznile najmanj šest in mogoče celo deset pamikov osišča.
Angleško prodiranje v Libiji
Tozadevna vest je prišla hkratu z vestjo, da angleška o-sma armada nadaljuje s svojim naglim prodiranjem zapadno skozi Libijo.
Angleška admiraliteta naznanja, da so angleške podmornice pogreznile v bližini Sicilije tri osiščne parnike. Torpedirana pa sta bila dva nadaljna parnika in en rušilec; vsi ti trije parniki so se najbrže pogreznili.
O pokojnem Fred Jazbecu
Kratek obisk
Korporal Henry Nagode je prišel na 14-dnevni dopust ter se nahaja na domu svojih staršev, na 13610 Chatauqua Ave. Nastanjen je v Camp Blanding, Fla. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo.
DEVET MILIJONOV BONUSOV
DETROIT, 23. decembra. • Dan pred božičem bo pričela Ford Motor kompanija razdeljevati tako zvani počitniški bonus, in sicer v skupni vsoti 9 milijonov dolarjev.
Danes zjutraj je pnšel na kratek obisk k svojim staršem poročnik Stanley F. Žagar, ki se nahaja pri oddelku Staff and Commanding Corps, C. W., Edgevyood Arsenal, Md. V svo-Ijo službo se bo povrnil v soboto. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu starišev, Mr. in Mrs. Jacob Žagar, 9306 Parmalee Ave.
Vile rojenice
Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Rudolph J. Matko, 19404 Mohican Ave., ter pustile krepkega sinčka prvorojenca. Tako je postala Mrs. Elizabeth Matko stara mama. Brat mladega očeta Milan C. Matko pa bo odšel k vojakom 5. januarja.
Globoko je pretresla ves slovenski Cleveland in Euclid včeraj vest, da Fred Jazbeca ni več. Podlegel je zavratni kruti bolezni, ki ga je neznansko trpinčila več mesecev. Iskal je pomoči pri zdravnikih in v bolnišnicah, podvrgel se je operacijam, pa vse ni nič pomagalo. V najlepši moški dobi je moral zapustiti, svojo ljubljeno družinico in svoje številne prijatelje.
Pokojni Fred je bil rojen pred 51 leti v Sv. Petru pod Sv. Gorami na Štajerskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 29 leti. Leta 1920 sta odprla trgovino s Frank Kramerjem na St. Clair Ave. in 39. cesta. Potem je imel pa tri leta trgpvino na Thames Ave., zatem je bil nekaj let na 49. cesti med Superior in Payne in pred nekaj leti je kupil lepo stavbo na 821 E. 222 St. v Eu-,^-jjclidU(_kjer je A>odi} dobi^P Jdačo'^ grocerijo in mesnico. Za časa njegove bolezni je trgovino spretno vodila njegova pridna soproga z ostalo družino.
Tukaj zapušča poleg žalujoče sc^roge Agnes, rojena Jur-kas, hčerko Ireno, znano odlično sopranistko, sinova Freda in Stanleyja, v starem kraju pa brata in sestro. Pri hiši se je reklo po domače pri Sokolu. Poleg naštetih zapušča tudi mnogo drugih sorodnikov.
Bil je član društva Naprej, št. 5 SNPJ, podružnice št. 8 SMZ, Kluba Ljubljana, kluba Slovenskih groceri^tov in mesarjev ter Euclid Rifle kluba, katerega je bil več let agilni tajnik.
Pokojni Fred Jazbec je bil delničar North American Bank Co., Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., SND na St. Cl^ir Ave. in Slovenskega društvenega doma v Euclidu.
Pogreb bo Iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St. v ponedeljek zjutraj ob 8:15 v cerkev sv. Kristine ob desetih in potenf na Kal vari jo.
Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje.
Denar bo razdeljen med 140,-000 delavcev, ki so se odločili, da ostanejo rajši pri svojih delih, kakor da bi vzeli počitnice v letu 1942.
K vojakom
K vojakom je odšel Anthony C. Tomsic, 884 E. 230 St. Dodeljen je k mornarnici. Nahaja se v Great Lakes Training šoli v Illinois.
i , t
K vojakom
V torek je odšel v službo Strica Sama Alex Terpin, edini sin Mr. in Mrs. Ernest Terpin, 843 London Rd. in sicer je bil poslan v Columbus, O. kot tudi veliko drugih slovenskih mla-deničev. Alex je nečak Mr. in Mrs. Louis Mrmolya, Mr. in Mrs. Joseph Durn in Molly Durn. želimo mu mnogo sreče v borbi za zmago demokracije ter zdrav povratek!
Letna seja "Zvona"
V nedeljo, dne 27. decembra, ob 10. uri dopoldne se vrši važna letna seja pevskega društva "Zvon." Seja je važnega pomena in naj se je udeleži sleherni član. Sklepati je treba o mnogih nujnih zadevah.
I
Pri vojakih
že leto in pol se nahaja pri vojakih Jacob Samsa, sin Mr. in Mrs. Jacob Samsa, 572 E. 128 St. že skoro eno leto pa se nahaja v vojni zoni nekje na otokih na Pacifiku, želimo mu srečen povratek! '
Prenovljeni prostori
Mr. in Mrs. Joseph Tekavčič, ki imata svojo gostilno na 882 E. 185 St., se priporočata znancem in prijateljem za obisk. Prostori so bili nanovo dekori-rani. Vedno bosta najbolje postregla svojim gostom.
STRAN 2.
24. decembra, 1942'
R AV N O ST
UREDNIŠKA STRAN
=J
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVfeNUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
iJy Carrier In Cleveland .and by Mall Out of Town:
(Po raznaSalcu v Cleveland In po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto) ------------------------------------------------------------------------------$6.50
Por Jialf Year — (Za pol leta) .............................................................................. 3.50
Por 3 Months — (Za 3 mesece) ......................................................................................2.00
8y Mail In Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto) __________________________________________________________________-.......$7.50
Por Half Year — (Za pol leta) ------------------------------1..........................................4 00
Por 3 Months — (Za 3 mesece) ---------------------------------------------------------------------------- 2.25
REV. K. ZAKRAJŠEK:
Moje misli po kongresu
Por Europe, South America anU Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in dnige inozemske države):
Poi" One Year — (Za celo leto) ------------------------------------------------------------.....$8.00
Por Half Year — (Za pol leta) ......................................................................................4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Offipe at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 187b.

IV,
Edini neprijeten in razburljiv trenutek med kongresom je bila demonstracija proti jugoslovanskemu ambasadorju g. Foti-ču.
Odbor ga je povabil, da pride pozdravit kongres. Prišel je drugi dan kongresa in ga tudi s kratkim brezpomembnim nagovorom pozdravil. Že med njegovim govorom se je slišalo o-pazke proti njemu, kakor "fašist!" "buuuu". Ko je pa po govoru g. ambasadorja govoril Mr. Rude Trošt in ga imenoval, je izbruhnilo. Toda predsednik je hitro udaril s kladivom in bil red in zbornica je ploskala.
Kakor je bil cel dogodek malenkosten in ga vsi obsojamo, vendar pa ima svoj veUk pomeri, ki ga omenjam zato, da se tega ne bo več ponavljalo. . Kdo je kriv teh demonstra-
cij? Po mojem kongres ne!
JUGOSLOVANSKA ZAGONETKA
Članek priobčen v New York World Telegramu od 17. decembra, izpod peresa washingtonskega časnikarja,
Wm. Philip Simmsa, ki velja za dobrega poznavalca razmer na Balkanu in v jugovzhodni Evropi.
Resnica, zastrta v notranjosti Jugoslavije, je začela pronicati in razkrivati težko verjetne razmere v tej zemlji. In ta resnica polagoma zavzema podobe tragedije, ki nikakor ni prikljenjena na Balkan, temveč bi se mogla razprostreti na vso Evropo.
V	Jugoslaviji se nahajati dve vojski, ki vsaka zase bije gerilske boje proti zasedbenim četam osišča. Obenem in istočasno, pa bijeti tudi med seboj krvave boje.
A ena izmed njih, ona katero p'odpira Moskva, očita drugi, da je naklonjena osišcu in da ji ni zaupati.
Najbolj presenetljiv del te zgodbe pa je najbrže dejstvo, da je obtožba sodelovanje z osiščem naperjena proti generalu Draži Mihajloviču, katerega slave vlade zedinjenih narodov kot enega najbolj izvanredniK junakov in patriotov, ki so se pojavili v tej vojni. On je bil oni, ki se -je takrat, ko so leta 1941. nacisti pregazili njegovo domovino, takoj zatekel v gore in začel proti tlači-telju svoj junaški boj na življenje in smrt.
V	jugoslovanski ambasadi sem se razgovarjal s podpolkovnikom Živo jem Radojčičem, ki je častnik letalskih odredov. Njegova izredno nevarna naloga je bila, z letali dobavljati oskrbo generalu Mihajloviču iz neke zavezniške baze v Egiptu v Jugoslavijo. On ga dobro pozna.
"Trditi, da bi bil general Mihajlovič osišču naklonjen," je izjavil z ogorčenjem, "je popolnoma napačno in krivično. -Najbolje to sam vem. Kdor njega napada, žali ves jugoslovanski narod, kajti on je njegova živa podoba.
"General Mihajlovič," je nadaljeval podpolkovnik, "ima piibližno 100,000 mož in bi mogel dvigniti v trenotku udarca še 350,000 mož. Pravi trenotek bi prišel, ako b|
bili zavezniki na tem, da vdm v južno Evropo. Povzročiti pa že zdaj odločilni spopad z zasedbenimi četami, ki imajo za enkrat še v vseh pogledih ogromno premoč moštva in materijala, bi bila z njegove strani žalostna tak-Uka."
Drugi element, o katerem se je zdaj zvedelo, pa so partizani. Njihova vojska stoji ponajveč pod vodstvom komunističnih častnikov in' deluje v zapadni Bosni in Sloveniji. Nekateri njihovih voditeljev so si nabrali izkušenj v brigadah, katere je Moskva podprla v španski vojski in uživajo tudi zdaj njeno podporo.
Pravijo, da partizani šli tako daleč, da so ustanovili novo državo, ki ima tudi svoj urad za zunanje zadeve. Moskva ima tam svojega poslanca, oziroma po-bočhika, po imenu Ivana Lebjedeva, ki je bil prej ataše na sovjetskem poslanst\^u v Beogradu.
Moštvo partizanskih edinic ni vseskozi komunistič-no. Najbrže niti večina ni komunistična. Dozdevno se dogaja naslednje: akoravno general Mihajlovič nikdar ni prenehal svojega boja proti osišču, je bila njegova politika nezadovoljiva, posebno v zadnjem času, da ohrani svoje sile za cmi neizbežno bližajoči se dan, ko bodo zavezniki vdrli na evropska tla in bo njegov napor zadobil |	njegovem mestu, zares velik pomen. Toda v tem razdobju so marsikateri pnhko izrabil, da bi bil
To je bil SLOVENSKI kongres. Ko bi bil to srbski kongres, pa bi bil ambasador Slovenec, stavim glavo, da bi na i pike ne naredil v slovenščini, temveč pozdravil Srbe v srbskem jeziku, ker bi se sm&tral tudi za ambasadorja Srbskega dela Ju goslovanov. In vsi Slovenci bi mu ploskali. Ali ni mogel g. am basador povedati svoj pozdrav v slovenščini, da bi bili navzoči začutili, da se čuti tudi slovenskega ambasadorja? Malenkost, ki bi mu bila takoj pridobila srca in preprečila vsak izbruh proti njemu. Časi, ko so se Slovenci mirno pustili se potiskati v kot, so minuli. To se bo jasno pokazalo po vojni.
Vsi vemo, da je sedanja jugoslovanska vlada v Londonu za Veliko Srbijo, saj v večini, torej proti Jugoslaviji, saj^ proti federativno urejeni. Zato pusti glasilo ameriških Srbov pisati na pr. "Jugoslavizem je e-nak antiamerikanizmu", toraj, vsi ki smo za Jugoslavijo, smo izdajalci Amerike, kar je nekaj strašnega. Ta list dela z vso silo proti Hrvatom. Brez Hrvatov pa kako naj bomo Slovenci del Jugoslavije? Mostu črez Hrvatsko ne moremo narediti!
P)tem vsi vemo, da je ministrski predsednik sedanje Jugoslovanske vlade velik prijatelj Italije, največjega sovražnika Slovencev danes. Ko je bil letos y Ameriki, se je zakotno sestal s Sforzom. To ve vsa slovenska Amerika. In vendar g. Ninčič slovenske javnosti ni smatral za vredno, da bi bil izdal saj kratko izjavo o tem sestanku, da bi pomiril razburjene duhove^ In g. ambasador enako ni storil koraka, da bi bil saj on dal kako pojasnilo.
Tu so Primorci, katere ta sestanek žge in peče naravno! Saj je g. Ninčič bil tisti, ki je podpisal Rapalsko pogodbo, katere bi nikdar ne bil smel podpisati, ker je slovenski narod ni nikdar sprejel, pa če so jo stokrat s,'prejeli tudi slovenski ministri in poslanci. Po mojem, ko
Tavno Primorska kri zavrela. Naši Primorci gredo skozi strašno Kalvarijo že od Rapalske pogodbe. Kri pa ni voda. Oni % in mi vsi Slovenci ljubimo svoj narod tako kakor Srbi svojega. In mi ameriški Slovenci moramo že danes vedeti, kako je z narodom doma, kako z bodočo Jugoslavijo, da vemo usmeriti svoje korake z našim Slovenskim' narodnim svetom. Za nas je to velika reč. Slovenski delegati so se pa zbrali, da bi vse to izvedeli.
Zato rečem, demonstracij je bil kriv samo mrzel in' hladen nastop g. ambasadorja samega.
To naj bo pa nauk za vse vladne zastopnike za bodoče. Nič več kake "sladkorne vode" obljub in lepih fraz. Teh je danes dovolj. Danes hččemo dejanj in zagotovil za svoj narod doma, da mu lahko povemo, zakaj se bori in umira.
Že več kot eno leto se nam o-beta in obeta, da bo bolje v jugoslovanski vladi, da se bo spremenila itd. ^
Nato ameriški Slovenci danes ne damo nič več. Mi sumimo, da se nalašč zavlačuje izjava o združeni Sloveniji in federativni Jugoslaviji, da bo preje vojne konec, potem se bo pa reklo Slovencem, kakor je rekel Pašič Trumbiču, ko je 1918 kabel Jugoslovanskega narodnega sveta skrival v žepu pet mesecev. "Tu imate telegram, pa je prepo-
I
Urednikova pošta
"Berner Tagblatt" naslednji I je jugoslovanska zamejna komentar:	v Londonu "ujetnica
"Nemške in madžarske oblasti žev", kakor ne more biti n" so odklonile gostoljubnost pod- nega dvoma, da partizane k®"
Pridite na plesno veselico
Cleveland, Ohio. — Soc. klub št. 49 J. S. Z. priredi na božični dan plesno veselico v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 7. uri zvečer in igrala bo Vadnalova godba, ki zadovolji stare in mlade.
Za želodec in suha grla bo prav dobro preskrbljeno, sploh pa bo v vseh ozirih izvrstna postrežba. Pridite torej, vsi so-drugi in vsi delavsko zavedni rojaki in rojakinje, da se za nekaj ur med seboj zabavamo. Saj skrbi in žalosti je itak povsod preveč, ker vojna je vojna. Na božični dan zvečer naj vas pot vodi v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd.
Bodite delavsko pozdravljeni!
Anton Jankovich
vzjetju I. I. A. na Dunaju in v Budimpešti. Vprašanje je, ali bo hrvaška vlada enako postopala napram temu škodljivemu rovarjenju. Emigrant Bur-ris in njegova mednarodna agentura ne bi smela dobiti zaščite v Zagrebu, ker nastopata z grožnjami napram svoji bivši domovini."
*
"Novo Vreme" poroča o raz ličnih konferencah, ki so jih
trolira Moskva. In ako se teS ne bo ustavilo, se bodo ta spopadi razširili in povzroCJ tragedijo po vsej Evropi.
Kakor je vsa, ta stvar na, pa ni brezupna, razen s stvarjo predolgo, ne odlas^ pravi Adamič.
Božična vigllijo
z neštetimi srebrnimi
imeli med 15. in 20. oktobrom \ od spretnih rok na strop
fioB
načelniki policije z Nedičem. Iz teh vesti je videti z vso jasnostjo, da nemirov tudi na starem skrbskem ozemlju še ni konec in da je kvizlinška vlada še vedno v skrbeh zaradi ne-ukročenega uporniškega gibanja. Nedič je govoril o potrebi, da se uvede primerne protiukrepe proti angleški propagandi Mi ha j lovi ča in njegovih ljudi.
stop

Toda
lojalni Srbi v svoji nestrpnosti, željni takojšnjih spopadov s sovražnikom, prešli na stran bolj aktivnih partizanov.
Louis Adamič, najbolj sloviti Amerikanec slovenskega pokoljenja, avtor Best Sellerjev "The Native's Return,"
"My America" in drugih, precej mračno gleda na možne posledice teh zapletljajev.
Kakšni so cilji Sovjetov, se vprašuje Adamič? Morda, premišljuje on, hočejo, da bi Jugoslovani marljivo pobijali Nemce in .da bi jih pobijali ravno zdaj, ter s temjdcug tujec. Narod je pa priča-zadrževali čimvečje število nemških divizij daleč odl^o^al da bo tudi Slovenski Am-ruske fronte. Morda pa'tudi hočejo načelniki sovjetske I	povedal, kako dela nje-
tretje internacionale zadobiti pr^ko partizanov odločilno I	i^^lno'^^Bla^I
besedo v Jugoslaviji. Ako bi temu bilo tako, ali ne bodo koliko tudi on dela za vse to v morda ti dogodki v svojem razvoju požrli tudi Francijo?'
Nemčijo? In morda vso ostalo Evropo?
pomiril , slovenski narod doma, dal izjave, ki bi povedala, kar jiarod želi izvedeti. Omenil sem zgoraj, kaj zahtevajo naši hrabri borci po slovenskih gorah in gozdovih.
In vendar je bil nagovor) g. ambasadorja i>a kongresu tak, kakoršnega bi prav tako lahko govoril sam Sforza, ali kak
zno! " Če se doma širi res komunizem, dolžim jaz samo to nekorektno in nejugoslovansko zadržanje jugoslovanske vlade v Londonu. Samo na lepe besede slovenskega zastopnika v vladi v Londonu narod doma očividno ne da nič več.
Zfeto gre in mora iti prisiljen svoja pota. Za me je to jasno in jasno tudi za ameriške Slovence. Vsi vemo, da bi bilo slovensko vprašanje popolnoma varno, ko bi se jugoslovanska vlada, plačana ttidi 35 odst. s slovenskimi žulji, čutila tudi Slovensko vlado. In ker se ne, potem pa demonstracije.
Mi ameriški Slovenci vemo, da je jugoslovanski ambasador g. Fotič najspretnejši diplomat, kar jih ima danes Jugoslavija v zamejstvu. Zato upamo, da bo tudi slovenski ^ambasador, ne kakor je pisal Srbobran, da je samo srbski, in se bo zavzel z vso energijo in z vsemi svojimi lepimi zmožnostmi diplomata tudi za slovenske zahteve tako, da bomo to videli in tudi čutili, pa bo na /vsakem našem zborovanju dobil ne več "buuu" temveč navdušeni "Živio!" Naš je tisti, ki dela za nas!
Ko bi bil to • srbski kongres, kaj vse bi se storilo od strani vlade v tondonu in od strani ambasade v Washingtonu zanj. To vsi vemo in to smo tudi zelo bridko čutili na kongresu.
Predsednik Roosevelt je rekel na konferenci, ki jo je imel v Beli hiši; skupaj s Churchillom, kraljem Petrom II., C. Hullom i in g. Ninčičem odločno: ' .... "Vlada Združenih držav se prav nič ne zanima za kako veliko Srbijo, tudi ne za kako veliko Hrvatsko, temveč za veliko in močno Jugoslavijo!"
Za nas, ameriške državljane slovenskega rodu se te besede našega predsednika program slovenskega naroda, ker vemo, da je ravno to, kar narod doma hoče!
Dokler pa bo ob&iojala situacija v jugoslovanski v\idi, ka-
Božič V Halozah
Anica černej
Z gričev se tr epe tan je Imlc utrinja v dolino.
Trdi koraki in vzdihi-trgajo sveto tišino.
Kdor je ohut in oblečen, stopa k polnočnicam k fari.
V	hramih se stiskajo k peči hosi in goli in stari.
Jaslice v kotu so mračne: hlevček brez lučke rdeče, v mraku pastir ji in ovčke. Saj ni za olje in sveče.
V	kotu ob peči so mati: Molek drsi jim med prsti: "Jezus, njega je vzelo,
zdaj sem pa jaz Aa vrsti..
Plašno molčijo otroci,
tipi je jo v čudežne sence: tleča treska jih riše v stene med smrečje in vence.
V	haloških kočah je Božič
v molku, v smrečju in mahu. v tihi molitvi starčkov, v drobnem otročjem strahu:
"Kaj, če ne bo gospodarja s kruhom, s koščkom potice? Kaj če v dolini pozabi blatne in prazne gorice?"
Vesti iz Jugoslavije
"Zora" prinaša poročilo o nekem predavanju izc^ajalskega časnikarja, Vasila Seizov-a v Skopi ju, v katerem je pripo-znal, da vlada v Srbiji strahovita beda. O komunistih je izjavil, da se v svoji propagandi poslužujejo n a c i onalističnih načel. Glede cen na živilskem trgu je povedal, da se prodaja kilogram moke za sto dinarjev, kg sladkorja za 200, a kg riža za 200 dinarjev.
Louis Adamič pojasnjuje ameriškemu uredniku položaj v Jugoslaviji
(Nadaljevanje s 1. strani)
Trije možje morejo rešiti situacijo
Adamič pravi, da so samo trije možje na svetu, ki morejo tozadevno kaj ukreniti, in ti so predsednik Roosevelt, angleški premier Churchill in ruski vodja Stalin. Med temi tremi pa je naš predsednik tisti, ki mora zavzeti iniciativo.
Nihče od ostalih dveh ne bo najbrže tega storil. Churchill in Stalin sta momentalno prezaposlena z drugimi zadevami.
Nevarnost odlašanja .Po Adamičevem mnenju mora predsednik nemudoma poseči! v zadeve v Jugoslaviji ne samo zaradi Jugoslavije same, temveč tudi zaradi Evrope in sveta.
Spopad ideologij
Ako se dovoli revoluciji in krvolitju v Jugoslaviji prost potek, se bo v nasprotnih si ideologijah vnela Evropa in morda tudi Amerika. Za časa mandžur-ske epizode leta 1932 so Žedi-njene države izjavile, da ne bodo več priznavale lastnine teritorija, ki je bi) pridobljen z a-gresivnostjo, kateri doktrini so se pridružile tudi ostale velike (^ržave.
Politika združenih narodov
Danes si je večma državnikov edina v tem, da morajo združeni narodi proklamirati enako politiko, to je, da se ne bo pri mirovni mizi priznalo nobene u-zurpatorske vlade ali režima, ki je bil z nasiljem uveljavljen. Kot veljavne bodo sprejete samo odločitve ljudstva, izražene potom javnih m svobodnih plebiscitov.
pribite krog odra tihega sveta kulise zimskega neba v tem^-'
Polnočno sonce, zdaj sC w**'" užgi!
Fanfare ,kerubov, zda,j Sijoče tnime, kje se še MM' O gora Sezam, zdaj se odpri!
Zaman iz mehkih postelji prišli smo čakat svetlego- P
da bi nas vrgel v tla
oghiMl hrup nebeškega
prešel je čas in niste se kulise, da bi vero potrdila-
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli Na podlagi katerekoli
Obi&j naše organizacij® j® nuditi popolno podlagi katerekoli cene-česar važnega se ne —sleherna posluga j G i ' ničen in pravičen doka^' Mi ne diktiramo ne ne obliko pogreba. To ® loči pokojnikova družio^'^^ Naša naloga je izvršiti^ Ije družine in nuditi bolj popolno postrežbo-
oAugust F.
POGREBNI ZAVOD 478 E. 152 St. IVanhoe CLEVELAND, OS^
tek
20t^
LEIO GI
Švičarsko časopisje
Sporazum med velesilami
Vprašal sem Adamiča, če misli, da bi ta rešitev soglašala s poroča!v Jugoslaviji. Adamič
Koledarji na steni so pridite po nove in lep®
ga
1943. Ti koledarji so našo 40. letnico. ToU ^ let že izdajamo koleo^
in
Waehingtonu. ] In ker tega
ni storil, je na-
iz Moskve, da so jugoslovanski partizani zavzeli mesto Ključ in prizadeli zasedbenim četam osišča hude izgube. Neka italijanska motorizirana kolona je imela 120 mrtvih.
e
"Berner Tagblatt" in tudi nekateri drugi švicarski listi so nedavBO objavili, da je v Zagrebu začel izdajati nek švicarski državljan, po imenu Franc Burris, časopisni vestnjk pod imenom "Mednarddni Bilten štampe I. P. O." Ta list Je objavil v svojeln izvodu od 20. okto'>v. naslednjo pretnjo:
"Niij vsakdo ve, da bomo za vsako osebnost, ki bi bila v Švi-koršne je danes, bo pa vsak | d iz političnih razlogov obso-njen zastopnik dobil pri vseh j jena na smrt, prej ali slej ubili predstavnike sedanjega poli-
je odvrnil, da ne vidi vzroka, zakaj ne. Glavno je, da se Velika Britanija, Zedin jene države in Sovjetska Rusija čim prej tozadevno sporazumejo.
Rusko mnenje o jugoslovanski vladi
Zdi se, da Rusija smatra, da
je, dovažamo p o vozimo z ambulanco ^
odpremljamo pogre _
Vse to v zadovoljstvo t®
ki sodeluj ej o '•z Hvaležni za preteklo^' se priporočamo za bodoče^
Ao Grdina in 50^
v
HEnderson 2088 AMBULANČNI POM 1053 E. 62 St.
slovenskih zborovanjih samo "buuuu", in sicer vedno glasnejši.
tičnega sistema v Švici." Povodom te grožnje prinaša
NAŠIM PRIJATELJEM prav
vesele božične praznike

srečno novo leto
THE
TELLING BELLE-VERNON CO.
t!k
24. decembra, 1942,

STRAN 3.
Božič med topovi
Beseda srca je bila zmrznila spričo uničujoče slane sovraštva v človeških dušah; hrumenje in treskanje topovskih žrel je postala govorica med narodi. Med sovražnimi deželami se je vzpenjala smrtonosna pošast vojne in se je režala v mrtvaško rezko frfotanje plamenom s pogorišč.
S snegom pokriti vrhunci gora so se zajedali v umazano vijoličasto barvo oblakov. Vse obdano z belimi snežinkami je pojemajoče leto sklanjalo svojo osivelo glavo in' se je ugaslo plazilo k svojemu neveselemu koncu. Polagoma, kakor poslednja kaplja radosti v morju brezupne groze je dozorel božič iz sivine src in neba. Vsa jasna in polna zvezd se je dvigala sveta noč polna upanja iznad trpinčene zemlje in se je boČila kakor visok,-sinji zvon, ki bo nanj sveta polnočna ura skoraj udarila s srebrnim tolkačem.
To je bilo v najbolj severnih vrstah bojišča. Poročnik Simon je imel to noč nadzorstvo nad jarki in je bil že obšel zunanje straže. Skozi spolzke jarke, mimo žičnatih ovir, volčjih jam in pasti za tanke je bil že zašel v območje sovražnikovih zadetkov. V mesečini so se povsod blestela raztreščena in razseka-na debla in v nebo so štrlele zlomljene veje, ki so visele iz krošenj. V tleh so zijale jame in so se črno odražale od nežno blesteče se beline snega. Mrko zavite, s čeladami pokrite postave so se naslanjale kakor okamenele, kakor bi bile vdelane v jantar te noči. Nedaleč so pogrmevali zategU, dvojnati streli granat, da si to grmenje občutil kar na koži.
Toda, kaj bi, sčasoma se človek privadi tudi na smrtno koso!
Krog enajstih je prispel Si-nion do bunkerja, ki je bil varen spričo bomb in nad čigar "Vhodom je eden njegovih fantov načečkal z rdečim svinčnikom in v zdravi šegavosti naslov "tvrdke" z besedami: "Pri
^operlstavljati mičnemu vabilu, ki mu je po njem telo kar drhtelo.
Simon je spet čofotal po jarkih, zdaj pa zdaj se je pogrez-nil v ilovico in njegovi škornji so se smokaje vlekli iz nje. Tu zunaj je bilo to noč precej nevarno in razgibano. Težko topništvo je brundalo iz nove, odlično zakrite postojanke in bljuvalo v nasprotnikove vrste svoj ogenj. Nasprotnik še ni bil utegnil dognati kraja baterije in tipal je s svojimi lahkimi topovi za njo — zdaj tu, zdaj tam po bojišču.
Senafor-le+alec
"J V''



Neki strelski jarek se je vlekel počez skozi smrekov gozdič,
tik roba so ležala pravkar posekana drevesa. Simon si je izbral pripravno smrečico. Ob strani mu ie visel zavojček samih okraskov za na božično:	Bryan Darn, Greenwood, drevesce: svečke, kroglice, zla-| MajmZajši senator v tej te niti. Krištof, njegov do smrti I zdaj letalski kadet vdani sluga, mu je bil vse to j avijatike.
priskrbel iz dve uri oddaljene

Fant na desni je 2Jf-letni Wil-
vasi, kamw se je bil peljal s	potem ko si je prejšnji
kolesom. Tudi	kljuc -	nabavil novega.
saj je bil Krištof ključavničar
po poklicu — mu je bil po Si-
Spet je vzel žepno svetilko v
monovem opisu naredil zanj iz: roko in je šel po vegastih in tr-debelega žeblja.	^jhlih stopnicah iz zakristije na-
Začudeni in brez besed so ob-,vzgor. Pošastno je stalo nad stali strašni vojaki, ko so na "i™ tramovje z zvonovi. Res-čarobno besedo geslo spustili nično: tu je bil stari Jezušček. svojega poročnika mimo. Ta jei"^®« kako je Bog ves preperel z dreveščekom na rami odločno prašen in odveč", si je mi-korakal dalje v deželo od ni-, ^hl, "in prav takšen je zunaj kogar.	svet!"
Simon §e je napotil navkre- g svojim robcem je obrisal ber na grič. Ali ni na oni strani prah s kipa; leva rokica je bila opazil modrosive postave s če- odlomi jena.
lado na glan ? A kaj bi se zdaj zmenil za to!
Previdno je vtaknil vitrih v ključavnico in se je ravnal na- . ,.v , tančno po Krištofovih navodi- j ^2 lih: brado "ključa
Potem pa je varno spravil navzdol in ga dal pod drevesce. Z nekega oddaljenega rotovža biti dvanajsto \jro,
žilah, brž je segel tujcu v roko in jo dolgo molče stiskal. To je bilo torej tista navidezna grozota, ki je ogražala njegov dom, ki pa je bila tako polna človeške miline in prikupljive duše! Simon je oberoč zgrabil nasprotnika za pleča, prižel si ga je na prsi, da je začutil toploto tujega telesa, in je kriknil: — "Človek, brat moj, Bog nas neskončno ljubi! Gorje mu, kdor zavrže njegov mir!"
Tedaj pa so začeli zunaj zamolklo grmeti topovi velikega kalibra in zračni pritisk ju je plosknil po obrazu. Brez dvoma je sovražnik odkril novo sovražnikovo postojanko, zdaj pa je u-drihal s svojimi težkimi topovi po njej. Simon je upihnil svečke svojega božičnega drevesca, tujec pa si je posadil čelado na glavo in je vzel puško.
Cerkvica je bila spet v, teipo zavita, bledi odsevi mesečine so kakor strahovi prihajali skozi okna na kamniti tlak cerkve. Ko je nasprotnik odhajal, je kakor v navdihu zaklical: "Prekletstvo je prišlo na zemljo. Ali vidiš te požare? Ali slišiš bobnenje tankov? Kdor se zavrže, bo pohojen in pomandran!"
Simon je spet skrbno zaklenil vrata za seboj. Pri povrat-ku je moral »zaradi hudega streljanja, ki je bila njegova pot v njem, napraviti vehk ovinek. Prišel je prav do tja, kjer so se začele nasprotnikove postojanke. Od ondod so se razlegali glasovi orglic, ki so Izvajale božično pesem.
Žarometi so z bledimi tipalkami tipali po obzorju. V dalji je regijala mrtvaška raglja.
plesečem srčku." V bunkerju je I praznem prostoru. Snel si je odpravil predpisane pripombe vj čelado z glave in jo položil na polkovhi dnevnik. Nato se je j klop pri vratih.
Udobno razkoračil med majceno Hliputansko pečiso in zastrtim okencem skrivišča. Oddahnil se
ie obrnil	je vse lučke
navzgor, porinil jezlevimpal-:''^.^^''^^^"' J« ^
cem ključ, kolikor je	stare-
kvišku, in je obrnil. A brada jeiT	odprt, je
zdrsnilamimozapaha.Vdrugor^^''^.'^^!'/^:'!^ pokrov ze je poskusil - uspeh j6 bil isti.	zaklepati.
Pri tretjem poskusu pa je imel srečo, ključavnica je škrtula,
vrata so se odprla. Votlo so odmevale njegove trde stopinje po
Simon je začel s svojo najljubšo božično pesmijo. Škripajoči harmonij je le s težavo izražal' plamteči izliv napeva, ki so mu ga Simonove izurjene roke skušale izvabiti. "Sveta noč, blažena noč ..." v najhujši
3e, si prižgal pipo in se iznebil nasilja ovojnic. Človek v njem Se je povzpenjal kvišku in je za ostanek noči potlačil vojaka v ozadje.
Obševnost tega večera je nenadoma segla Simonu v dno srca. Njegov službeni pohod ga je bil privedel na sto korakov razdalje mimo cerkvice, njegove Cerkvic^ iz otroških let, ki je bila prišla, med sovražnimi pred-stražami v "deželo od nikogar." Njegova vasica, ki je imela Osem do deset hiš, je bila eva-' kuirana. Ondi je bil oče nekoč ; ftiizar, dokler se niso bili izselili v veliko mesto. Ko je hodil še na gimnazijo, je bil Simon nekoč še enkrat v tej skromni yasici; toda odtlej ga njegova Življenjska pot ni nikoli več Privedla tjakaj. Zdaj je bil organist v velemestni cerkvi sv. Martina^
Sveti večer.mu je bila prisrčna krona v^eh praznikov v letu. Kakor izklesan iz smaragda in Rubina se mu je blestel v duši. ^ri nobeni drugi slovesnosti se ni njegova tenkočutna duša ta-1^0 rad oval a in vzklikala v nje-^ovenv orglanju. Kakor kak JJlasnik z govorečo pozvano je ^ duhu stopal na čelu sprevodov; kakor besednik množic je Pfosil Gospoda pomoči in var-'^tva. Zdaj pa že več mesecev ni ^niel prilike, da bi se bil v valovanju glasov razraščal in se-dvigal in da bi bil svojo dušo spravil v ravnotežje. To mu je l^ilo najbolj bridko pomanjkanje.
Še vselej ga je bila cerkvica ^a njegovem pohodu'krog štraž Gabila, nocoj pa se ni mogel več
Kako se je prebudilo na tiso- ■ stiski je ječalo človeštvo. Kače spominov v njem! Tako živo,' kor že tolikikrat v zgodovini, je da bi ga prijel, je v duhu zapla-1 spet stopila tista sveta ura v val minuli čas pred njim. S pre-j ospredje in človeštvo je ležalo daj, pri stranskem oltarju, je pred' Stvarnikom v prahu in je zagledal božično drevesce v luč-j koprneče pričakovalo dobrote kah, kako se je dvigalo nad jas-j Vsemogočnega. Žival je svojo licami. Plavolase glavice šolar- kačasto glavo dvignila kvišku iz jev so se sklanjale nad notami;'zasmrajenih tal. Zemlja je le-vsi so bili prešinjeni s sveto j žala tu vsa razgrebena in raz-nočjo in ožarjeni z njo. Potem-trta, iz njenih vrtov ljubezni so so vsi pogini poiskali starega' grmeli topovi bratovske neslo-učitelja redkih las in s pozlače-jge in njih hrumenje se je razle-nim ščipalnikom pod vzbočenim' galo v zvoke angelske noči. čelom, kako je dvignil roko in dal znamenje za petje božičnih pesmi. Spredaj je v svoji klop^
na levi sedela mati, ki sta jo Simon in oče že več let pogrešala. Videl je blesketanje zlate obreze njenih mašnih bukvic,
pr^v tako kot časih, in moral se je oprijeti klopi, da ni omahnil spričo živih vtisov iz otroških dni. Ves poln božiča je spet enkrat začutil, kako so vsi prhali njegove duše odprti.
Simon je vzel iz žepa električno svetilko in si je posvetil v zakristijo. Ondi so stale v kotu božične jaslice, a teh vzeti iz njih
RESNOST POLOŽAJA V JUGOSLAVIJI
Zadnje dni komentirajo o položaju v Jugoslaviji najbolj znani ameriški radio-komenta-torji kar je dokaz, da je položaj poln dinamita. Vse analize teh komentatorjev so slične analizi, ki jo je že pred tedni podal naš ameriški pisatelj Louis Adamič. Iz vseh teh komentarjev je razvidno, da je tudi državni department^ poučen o resničnem stanju stvari in da bodo temu primerni tudi njegovi zSključki. Vsi komentatorji se z Adamičein vred strinjajo v tem, da mora Anie-rika poseči v zadevo, in siqer brez odlašanja, ako želi, da vsa Evropa ne eksplodira v eksploziji ideoloških razlik.
Simon je zaigral druge znane božične pesmi in slednjič so mu izpod prstov začeli vreti glasovi njegove duše. Ubožni vaški harmonij se mu je nenadoma spremenil v mogočne velemestne orgle. V duhu je stopal s harfo pred narodi kakor David Tn je raznetil žerjavico v njih srcih za sprejem 'Gospoda.
Pošast vojske bo premagana, pa ne z napadi in ubijanjep, marveč z ljubeznijo.
Simon je zaprl harmonij, in je m h(^i I stopal po ozkih, hreščečih stop-prostora.	^ratacerkviceso
stojalo za božično drevesce si	veter butnil
ADAMIČ ZABELEŽEN V REKORDIH KONGRESA
Adamičev članek "After Victory—What?" ki ga je priobčil pred dvema tednoma v magazi-nu "This Week," ki gre kot nedeljska priloga tridesetim velikem ameriškim dnevnikom, je bil ponatisnjen v "Congressional Recordu," kjer so zabeležene vse važne.državne in druge zunanje politične zadeve.
lIBERtV LIMERICKS
vzel. Na sWanskem oltarju je	Nenadoma ^e v nejasni
I plapolajoči svetlobi' svec zagle-
prižgal svečo in postavil drevesce. Kako je bil srečen! Otrok v j njem je dvignil svojo glavo polno' sonca in se mu je nasmeh- { nil. Že so bile kroglice in sveč-i
dal puško z nasajenim bajone-tem, ki je slonela na klopi, in čelada je ležala poleg njegove. Organist, ki je bil še ves v
1 ..... f'r" i*"i. -T- i onstranstvu, se je ko blisk povr-ke. pritrjene m so bile zlate niti i ,,	" 7 . ^
ml v resničnost. Brž je imel samokres v roki. Spredaj je pri
razprostrte.
Manjkalo je še Dete v jasli-' njegovem drevescu klečala tem-cah. Brez dvoma je bilo zakle-.na postava. Zdaj je vstala; bil njeno v stenski omari v zakri- je vojak iz Sovražnikovih' vrst. stiji, mogoče pa je bilo tudi e-l Poročnik je za hip osupnil, vakuirano ?vToda v omaro ni ho-, Tujec je pristopil k njemu, po-tel vdreti. A, zgoraj v zvoniku' nudil mu roko in dejal: "Blago-je bil bržčas še stari Jezušček, slovljene praznike, tovariš!" saj ga je bil sam pomagal dati' Simonu je toplo zaplalo po
A carpenter named Mr. Jedd
Hit the nail on the head when he said "The Bonds 1 am buying Will help 'em keep flyin' And bomb all the Axis guys dead!"
Holp your oounty' reach It* f Wair Bond quotA and give ^Am«riea the "tooW" tor Vio-1^- tory. Invest 10% of your' ; inoome in War Bond# ewvrf payday.
Tista ekstra nekaj!
. . . Vi jo lahko takoj opazite
V-AS PRODAJALEC ima tisto "ekstr-a- nekaj," pridobljeno po izkušnji,
da vam spretno postreže pri nakupovanju.
Večina prodajalcev, če jih vprašate', vam priporoča Coca-Cola kot naj V bolj priljubljeno mehko pijačo. Kadar je ne morete dobiti, vsled vojne omejehe zaloge, pomnite; Coca-Cola ima prednost, zato se je najprvo razproda. Vedno vprašajte po njej. Ničesar ne more nadoniestiti Coca-Cola!
f 1
r. ' +


Cleveland Coca-Cola Bottling Company PRospeet 0333
Kupujte vojne honde! *
at3oaaaBria6«xsta(aičKit36xxK3čK38XKX3txx8«attiaa^^
AVTOMOBILSKA POSTREŽBA
8yX!ia0a6XSatKX3gatXK3g8«SK30B«tX8aftW30M00(i«C^^
ELYRIA AUTO REPAIR AND WELDING
Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders
6815—31 SUPERIOR AVE.
ENdicott 9361
Modema slovenska popravljalnica PRODAJAMO TUDI NOVE WILLTS AVTOMOBILE IN TRUKE
RE NU AUTO BODY CO.
982 East 152nd St.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fender-]6. — Welding!
J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830
CVETLIČARNE
Slovenski cvetličarna
3felercic lortsts
15302 Waterloo Rd.
IVanhoe 0195
GASOLIN MIKE POKLAR
E. IfS St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181
Gulf Refining Gas Station
Ivsvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih.
E. 61st St. Garage
Frank Ričh, lastnik.
Se priporočamo za popravilo In barvanje vaSega avtomobila. Delo toCnr In dobro.
GOSTILNA
Frank Mihcič Cafe
7114 St. Clair Ave.
DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359
KO ZAZELIXE KOZAREC dobre pive, vina ali žganja, obiščite
Louk Seme Cafe
6507 St. Clair Ave.,
Za privaiiic zabave pokličite EN. 9026 OdiTrto do 2:30 ure zjutraj
HECKER TAVERN John Sustaršič iii Frtink Hribar 1194 E. 71 St.
Pri nas dobite vednp dobro pivo, vino in žganje ter' Okusen prigrizek.
Odprto do 2j30 ure zjdtriij.
STOPAR'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St.
Official OP A Tire Inspection
■ MI imamo avto-fack; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov. Dčlo garantirano. Se priporočamo.
J. SIMCIC in J. MARN
priporočata svoj
GAY INN
6933 St. Clair Ave. Odprto do 2:30. — Mize za več; je družbe ENdicott 8 8 11
Mali oglasi
Izurjeni operatorji
na
BORING MILLS
(Horizontal in Vertical)
VELIKIH STRUGALNIKIH
Plača na uro, poleg "overtime." Ce ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite.
Wellman Engineering
7000 CENTRAL
Moderno urejeno
sobo se odda v najem poštenemu fantu. Prost vhod in parna gorkota ter vse najbolje urejeno. — Pokličite ENdicott. 1215.
I
REVMATIČNE BOLEČINE?
Uobite dolgotrajno, prijetno toploto s Pain-Expcllerjcm — čudovitim mazilom. N4d H miljonov prodanih steklenic je dokaz njegove dobrodelnosti. Zahtevajte pravi Pain-Expeller s Sidrom na žkatijici.
P Al N - E X P E L L E R
PLOŠČE KUŠAR , TRIO
8-404—Pod mojim okencem (valček)
Nebo je čisto jasno (valček) S-405—Collinwood polka Dolinca (valček)
Imamo polno zalogo gramofon' skih plošč
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Ave. 819 E. 185 St.
SAMOSTOJNO DRUŠTVO
LOŽKA DOLINA
Uradniki za leto 19-11 so sledeči: predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Jernej Krasovec; tajnik Frank Bavec, 1097 East 66 St^ Henderson. 9183; blagajnik in zapisnikar John Leskovec, 13716 Darley Av&; nadzorniki John Lokan John Sterle in Charles Koman.
Seje se vršijo vsako tretjo scedo v mesecu v S. N. Domu, št. 4 staro poslopje. 'Društvo sprejme nove člane od 16 leta do 45 leta s prosto pristopnino ter zdravniško preiskavo.
Društvo plača $200.00 smrt-nine in $7.00 na teden bolniške podpore za $1 mesečnine. Za sprejem ali pregled novih članov GO vsi slovenski zdravniki.
Za nadaljne informacije se obrnite na društvene odbornike.
WM BO WHS
* *
AUliuugh most of our ships arc running "dark" those'days, searchlights are still essential. They arc used in various and multiple capacities. Tliey vary in size from a few candlepowcr up to powerful lights of many thpusand candlepower.
>taoi
^gi
RE
RAZNO
lOE
POZOR,
HIŠNI GOSI^OPARJI!
Kadar potrebujete popravila pri vaših pošlopjlh-, pri strehi, žlebovih ali fornezib, zglasite se pri
LEO LADIHA 1336 E. 55th St. IIEndcrson 7740
MARIO'S CAFE
6220 St. Clair Ave.
ENdicott 9138 V vročem času se prileže Jkozarec dobre pive. — Pri nas dobite tudi žganjo in vino ter dober prigrizek:. Se priporočamo za naklonjenost.
KRfiMZAR FURNITURE
Trjrbvina's pohiitvotn in vsemi potrebšoiiiahii za dom 6405 ST, CLAIR AVE.
ENdicott , Cleveliind, Ohio 3063 PEARL ^VE. ^
LOriiiii 7117 — Loraln, Ohio
RUDY BOŽEGLAV
WINERY
6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarec ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrižkom. Se priporočamo!
Oglašajte v Enakopravnosti

77
PrincipaJ difference is in the
lamps used. Small lights use the iiK-aiidescent lamp while the higher powered use the open carbon arc or sun;e modificaTtOn of it. Price ranges into the thousands of dollars. Your purchase of War Bonds will help buy these searchlights far equipment of our ships at sea for oacli sliip uses several of them. INVEST AT LEAST TEN PERCENT of your income in War Bonds every payday. Become a member of the patriotic Ten Percent Club.
V, S. Treasury Dcfiirimciil
Oglašajte v - -Enakopravnosti

- •v.dl
A.LOJZ KRAIGHER
MLADA UUBEZEN
"Zakaj pa moja? Kdo to pravi?" — se razvname Bogdan in se umazano za'smeje — kot bi hotel reči: — jaz, ki sem že toliko preljubil!
"Sla je in nagon, nic'druze-ga," nadaljuje Tomo. "Potreba! In če dobim priložnost, ji 'zadostim."
"če je ne dobim, pa —." ,— Košan požre besedo in samo" pomežikne s pogledom na Zrim-ška, ki je najmlajši v družbi, žitnik sklene:
"Samec in samica si poiščeta priložnosti in se je okleneta. Ljubezen je — organizirana priložnost."
"Hahaha ..." — se zakroho-če Košan. "Ta je imenitna! In kaj sledi naprej ? — Uzakonjena priložnost — to je zakon. — Pameno jo je izpeljal."
Bogdan izprska v krčevitem smehu:
"In štacuna za priložnost —■ to je . . ."
Edini doktor Breznik se ne smeje. Mirno in počasi izprego-vori:
"Mladi ste, gospodje, mladi! In mlada je vaša ljubezen, strašno mlada!"
Javornik pa ga zavrne: "Hvaljen bodi Jezus Kristus, če smo mladi! Ne delaj nam poklonov v tonu očitanja!"
"Mlada ljubezen — kot zeleno drevce. šibko in negodno, polno solnca in viharjev. Polno sedanjosti, morda tudi upanja. Bodočnost je zakopana v njem, — včasih pokopana."
"Kakšna elegičnost!" — vzklikne sodnik Košan.
"In bogvd, če se drevce razkosati kdaj v drevo?! ... če mu cvetja slana ne popari ... če mu črv korenin ne izpod je . . . če mu rak ne zgrize stel^lca ... Če ga smrt ne zlomi v ranem jutru . .
"O jerum, jerum,. . . Jeremija na jeruzalemskih razvalinah!"	)
"Mi-i-iaeree ..." — zapoje Bogdan.
Nenadoma je vsa družba v petju. Tudi Andrej Praznik poje, ki se sploh ni bil udeleževal pogovora. —
Tomo je bil za trenotek zunaj. Na povratku zaide v stransko sobo. Skozi druga vrata po gleda natakarica Francka. Ljubeznivo se nasmehlja in stopi k njemu:
"Kaj pa tukaj iščete?"
V sobi ni nikogar drugega. Iz točilnice je slišati bučno govorjenje pivcev in kartaČev.
Tomo iztegne roko: , "Daj mi poljubček, Francka!"
Ona se mu sramežljivo brani, a ne odtegne ustnic, ko jih Tomo ujame s svojimi . . . Nenadoma mu zapoje strast po žilah. Poljublja jo in grize prižema k sebi, tiplje, grabi . . .
Zanjo je vse le šala. S prisrčnim smehom se oteplje in se mu umika ... On pa jo zdajci zopet izpusti, sunkoma, da skoraj pade. Zasopljen je in poten . . . Stud ga obide . . .
Francka zbeži od njega. Pri vratih se mu nasmehne- preko rame, v zadregi, skoraj obžalujoče ...
Tomo stopi na dvorišče v temno senco poleg zida. Z gostilniškega vrta je slišati glasove gostov, par žarkov luči sveti skozi grmovje. Nebo miglja od neštevilnih zvezd, v zraku veje hladna sapica.
žitniku je neprijetno. Gnus ga ima do lastnega mesa, do lastne razdejanosti . . . Kot žival je človek! Ali nima duše v sebi? — vodnice in gospodarice? — Ali je samo sebi prepuščeno to lakotno meso? — da vstaja in smrdi v pohoti? — da razsiplje svojo mlado moč? — in da razpada v gnoju in gnilobi? . . . Ali nimaš duše v sebi? — svojih višjih ciljev? — svojega boga?
Ogaben prizor se mu vzbudi v spominu ... V schonbrunn-skem parku. Na vrtu za živali Kletka z opicami. — Krmežljavi, oguljeni nestvori. Smrad okoli njih. Hlastanje za bonboni, za koščki kruha. Tik za mrežo si matoro zverče obira bolhe. Na suhi rogovili sedi priskuten samec in streže s prekljastimi prsti goloti. Nedolžen je pri tem njego^v pogled, brezbrižen in vsakdanji , . .
Tomu se zagnusijo lepa noč in svetle zvezde — in vse na svetu... Bljuval bi, da bi samega sebe izbljuval . . .
Kakor opica je.človek, če ga duša zapusti, — če zakolovrati brez vodnice in gospodarice po blodni zemlji v greh in blato ...
—' Ko se žitnik vrne v družbo, mu pride nov gost naproti:
"Bog te živi, Tomo! Tebe sem prišel iskat. Slučajno sem izvedel, da si tu. Albin je slišal od svojih sester, ki sta te z Vero srečali. Saperment, je to slučaj ! Ves, da sem ti bil že pisal na univerzo Ti seveda pisma nisi dobil, če bi že štirinajst dni v Ljubljani. Termin imam za izpit, razumeš! V Gradec moram. Pa si iščem substituta. S Cedilnikom sem se dogovarjal; ampak tebe bo tudi notar veliko bolj vesel. Ti si že bil pri njem,. poznaš pisarno in tako naprej ..."	'
Tomo je kot po glavi udarjen ... V tem hipu samoobtožb in samozaničevanja — ponudba, naj se zopet vrne v bližino Vere! Po vseh teh blodnjah in oskrunbah, po vseh velikomest-nih grehih — nazaj k otoku blaženih ? — Od natakarice Francke — zopet k Veri!--Pa kaj
ga briga Vera in otok blaženih, ki je itak že zaseden? — Po oni
ZAVESE
1
Tu si lahko izberete kakor-šnekoli vrste zaves, katerih imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev.
ZA POPRAVILA NE RAČUNAMO
Odprto ob večerih do 9. ure
Parkwood Home Furnishings
7110 St. Clair Ave. ENdicott 0511
Vprašajte za Jennie Hrovat	1
Ustanovljeno 1908
ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO
PRESKRBI
Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave.
brezobzirni surovosti, s katero je bil takrat končal... Ali ima le trohico pravičice, misliti na Vero kot na staro znanko, mogoče celo na obnovitev prijateljstva? — Tomo, Tomo, — misliš da so ženske brez ponosa? — Trezno preudari stvar: — ponudba za substitucijo je jako lepa! Ti prideš v tujo hišo, — vsaj v kolikor se tiče Vere. Nič si ne domišljuj, da bi ji mogla ^ biti tvoja navzočnost morda kaj nadležna! ženska, ki si jo tako zavrgel, — te niti ne sovraži več! . . .
Martin Jazbinšek ga obsipa s ploho besedi. Srednje velik fant je, rečelas in pegast, s kratkovidnimi očmi in nerodnimi rokami. Jezik se mu-nekoliko zapleta, da mu sline brizgajo iz ust. — .Poleg njega stoji Albin Zorko, notarjev sin. Bled mladenič v Zrimškovih letih, svetlolas in s plavimi očmi. Tih in nežen, zelo simpatičen. Pravijo, da ni posebno zdrav, da ga meče tupatam božj^st.
Tomo gleda skoraj ves čas Albinu v oči. In ravno njegov prijazni in topli nasmehlja j za vzpodbudi, da se z Jazbinškom kai,* pogodi. —
Omizje je že pri vinu. Zlasti Javornik je postal živahnejši. Ko žitnik spet prisede, se nagne k njemu:
"Pismo sem že izročil, Tomo!"
Ta se začudi;
"Kje? Kedaj? Saj smo se bili komaj ločili . . , Ali je prišla sama ponj?"
Kri mu buši v lica. Skrajno mučno čustvo ga obide ob pre-miselku, da je bila morda Mira pri Javorniku v sobi. Ali je sploh že v ožjem stiku ž njim? . . . Nadporočnik zmiglje zagonetno s pleči, a vzdrži pogled. Nato se mu prijateljsko nasmehne, zamahne z roko in se obrne k družbi.
Pogovor je zopet splošnejši. Debata se je razvila iznova. Celo poročnik Praznik je posegel vmes. Lica so mu rdeča, oči raz-paljene. Kakor je sicer naiven in nedolžen, uslužen in ljubezniv, tako je ob resni stvari mahoma čez mero resen, ves vznemirjen in ognjevit.
"Spolnost sploh vsi skupaj precenjujete. To ni res, da je kakor hudournik, ki mora kjer-sibodi in na vsak način v dolino...
"A če je reka, potem je vele-reka," — pravi Javornik.
"Ah . . . primera vsaka še-pa. Glavno je, da ni nagon moj gospodar. Moj hlapec je in moj pokorni sluga. Če si ga nisem znal zasužnjiti, je moja vzgoja slaba ... in zlasti moja samo-vzgoja — od muh."
"Moj hlapec je, seveda," ■ se heheče Bogdan.
"In ti njegov," — dostavi sodnik Košan.
"On služi meni."
"Ti pa njemu."
"Hehehe..."
"Brez samozatajevanja ne gre nikjer, najmanj pa v teh rečeh. Brzdanje je potrebno, vzdržnost je potrebna — vsaj do takrat, ko srečaš žensko, ki ti je že od vekomaj zapisana."
Bogdan zaprska skozi nos in dregne Javornika v bok: "Koliko jih imaš zapisanih?" Praznik p^ se razsrdi: "Otroci naj molčijo, kadar govore možje!"
"Na, na, na ..." — napravi nadporočnik malo porogljivo. Doktor Breznik pripoveduje: "Prišla je k meni mlada ženska. Lepa, bujna, v polnem cvetu dozorelosti. Ves njen ženski čar, vse njene kretnje, napol vabljive, napol sramežljive, — vse je izpovedovalo: čemu bi naj tajila? Vem, da sem lepa in poželjenja vredna, in tudi sama zaželim in poželim ljubezni, dopolnitve hrepenenju. Kod se obotavljaš, ki me popadeš in me potegneš k sebi, da me napotiš, kakor je žapisano?" • "Od vekomaj!" — pravi Košan.
"Od vekomaj!" — ponovi Breznik. "Taka ženska je kakor cvet. Samo zato je na svetu, da ga poduhaš in ga poljubiš . . "— da ga utrgaš." "Ne: utrgaš! Cvet naj bo oplojen, da zai-odi — kakor je zapisano."
"Od vekomaj!" "Od vekomaj!"
"Torej si jo oplodil?" — ga pogleda Javornik nesramno.
"Užival jo je samo estetič-no!" — se zasmeje sodnik'Košan.
"Cvet uvene," — pravi Jazbinšek.
"ženska je večkraten cvet. Vzcvete in zarodi — in zopet vzcvete, da zarodi . . . Končno uvene, kakor vse na svetu. Sicer pa je dognal gospod poročnik, da primere šepajo."
"Ti govoriš, za nas," —■ po udari Javornik. "Taka ženska je poosebljenpst nagona. Sama čista spolnost.",
"Spolnost ji je pot, moj ljubi; njen cilj je materinstvo. Kakor sem jo imel pred sabo, sem slutil in sem vedel, da bi je ne mogel ugrabiti ne ti ne Bog dan — niti jaz, če si že ravno take volje —, marveč samo oni, ki ji je zapisan .. "— od vekomaj!" "Od vekomaj! ... In ki ji ustvari gnezdo — zanjo in zase in za njen zarod."
"Tako je!" pravi Dreja. "To sem bil tudi jaz trdil."
Sodnik pa ugovarja: "O — zlati vek, to bi bilo pre-imenitno urejeno! Ko bi bilo vse od vekomaj zapisano, — čemu uprava in oblasti in zago-vorništvo in sodstvo?"
"Sama nepotrebna šara! — Oblasti delajo nered," — pravi doktor Breznik.
"Proč s paragrafom!" — zavpije Bodgan.
"Tudi paragrafi so zapisani!" — meni Jazbinšek modro.
"Pa ne od vekomaj?" se nasmeje Javornik.
"Od vekomaj!" — poudari Dreja.
"Potem smo tudi mi prešušt-niki zapisani od vekomaj!"
"Od vekomaj ! In progresivna paraliza vam je zapisana."
"To si prepovedujem!" — plane nadporočnik nepričakovano. Lica so mu rdeča, oči mu bliskajo, roka bi rada udarila; komaj premaguje svojo jezo.
"Kaj pa je s tabo, Javor?" — se začudi doktor Breznik.
"Oprosti, prosim!" — pravi Dreja. "Jaz te nisem hotel žaliti. Brez premiselka sem rekel — kakor mi je na jezik prišlo. Saj vendar . . . Oprosti!"
Poročnik vstane in ponudi nadporočniku roko. Ta se malo obotavlja, pa se nasmehne prisiljeno in mu seže v desnice.
Po kratkem, skoraj mučnem molku se obrne Košan k zdravniku:
"Ampak tvoja ženska je izjema, dragi doktor?"
"Ona je pravilo, druge so izjeme."
"Potem so pač izjeme že v večini."
^'Izjema bo pravilo in pravilo bo izjema — stoji zapisano," -r-modruje Jazbinšek.
"ženske nam kvari naša vzgoja."
"Svetohlinstvo, katoliška mo-
rala," šan.
— pritrjuje sodnik (Dalje prihodnjič)
Ko-
PrijateFs Lekarna
ST. CLAIR AVE. VOGAL E. 68 ST.
PRESCRIPTION SPECIALISTS ENdicott 4212 Zastonj pripeljemo na dom
POPRAVLJANJE UR Vse delo je jamčeno -48-urna posluga Popolna zaloga kovlnastlh in drugih zapestnic za ure. SHRIVER'S—60 Old Arcade OH. 2135—pod Euclid stopnicami
ZAVAROVALNINO
za hiše, pohištva in avtomobile vam preskrbi MIHALJEVIC BROS. 6424 St. Clair Ave. Zavarovalnina na pohištvu za violo $1000 vas stane la $5.00 za tri lata.
Zavarovalnino
jjrotl Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam
itd.
preskrbi
JANKO N. ROGELJ
6208 SCHADE AVE. POKLIČITE:
ENdicott 0718
iUiiiDiinnnaiiauniiiuuiailiuiiMiiaiiuniiuuBmuuuiiiEiimi
V - •
Enakopravnosti
mmmwrniomwmaimmmmiiiiiwimammmmainiim
Vesele božične'graznike in srečno Novo leto
vam
Želi
DIREKTORIJ SLOVENSKE ZADRUŽNE ZVEZE
ZA BOŽIČ IN NOVO LETO SMO NABAVILI VSE, KAR JE BILO MOGOČE za naše lojalne odjemalce in delničarje. Marsikaj, kar se ne dobi drugod—dobi se v
ZADRUGI
Poslužite se je, posebno za sveže meso, perutnino, suhe klobase ter domače kislo zelje in repo.	^
ODJEMALCI POZOR!
V soboto 26. decembra in v soboto 2. januarja bodo trgovine odprte fod 8. do 10. ure zjutraj!
NAZNANILO DELNIČARJEM
Letna delniška seja Slov. Zadr. Zveze se vrši v nedeljo 81. januarja 1943 v Slovenskem Domu na Holmes Avenue ob 1. uri popoldne. Društva-delničarji naj blagovolijo izvoliti in poslati
svoje zastopnike.
Ob prihodu božičnih praznikov in novega leta
se v prvi vrsti zahvaljujem vsem mojim stoterim odjemalkam za zaupanje in na-, Monjenost napram meni in dobrem tla' gu, katerega prodajam, in se vam priporočam za isto zaupanje tudi za naprej.
Ob tej priliki želim vsem mojim odjemalkam, prijateljem in znancem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOyO LETO 1943!
BENNO B. LEUSTiG
ENdicott 3426
1034 Addison Rd.
Mi ne želimo, da bi greli vašo kuhinjo z vašo plinsko pečjo ob
HLADNIH DNEVIH, ko plin potrebujejo VOJNE INDUSTRIJE.
ŠTEVILO plinskih peči v našem sistemu Je, ki dela sitnosti v tistih, nenadno mrzlih zimskih jutrih, ko obrnejo mnogo tisoč kuhinjskih peči naenkrat, da pomagajo počasnemu furnezu.	'
Morda smo komaj mogli zadostiti vso dolgo noč, velikim zahtevam naših odjemalcev, kakor smo pač mogli, pa da smo obenem mogli nositi breme vitalno važnih vojnih industrij.	'
Toda nenadne, velike zahteve, za gretje kuhinj so pod takimi pogoji preveč.
Za hiše, katere grejejo vse s plinom, naj veljajo ob izjemno mrzlih dneh in nočeh sledeča pravila:
Imejte gorkoto v vaši hiši za najmanj 5 stopinj nižjo, kot normalno, dokler ne bo postalo gorkeje.
Zaprite sobo in jo ne grejte, ki je ne rabite.
Rabite svoj kamin za dodatno gorkoto, ako ne kuri plina, toda privijte za toliko svoj FURNEZ na plin.
Storite to, da boste dali vojnim industrijam toliko potreben plin v časih, ko vlada izjemno mrzlo vreme,
THE EAST OHIO GAS CO.
Vbla^pomin
oh prvi obletnici kar je umrl naš ljubljeni soprog in dragi oče
Joseph Miheli
Zatisnil je svoje blage oči dne 19. dec. 1941
SreŽMo smo živeli skupaj apaj 00 vedno ločeni.
Kruta smrt, zakaj naredila si nas tako žalostne.
Težko smo se od Tehe ločili,
žalostni se tolažili, da za Teboj pridemo.
Do takrat pa mimo spavaj v kraju večnega miru! Žalujoči ostali:
ANTONI A, soproga
STANLEY, JOSEPH, EDWARD, sinovi
ANN in PAULINE, hčeri.
Cleveland, Ohio, 24. decembra, 1942