'BONDS
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
ISKft
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, APRIL 5, 1943
LETO XLVI. - VOL. XLVI.
S"
sPomi ) Ukazal s »SSj ^skim koncer-V S?dv°dstvom Ivana fetoprinstvo ie pevce
■ 2lasrPohvalil0 z akla" S UgaLS0 poslušalcem, h narodne pes-Nic J iz Verdijeve Sf ft?'" katerega je I Ben^^ajno izvajal. 5r'J 6ta ,0San (tenor in pni,- J fugajala v
Sudan' tka (Sopran)
:S ,S]n Je posebno fiu-
F®niilCU'" Duet June ^bi] ,y ^hne (sopran
So n tUen in sta mo" iNsw1 nazaJ na za-
H p
S. '^'Jetno presene-
^ant' Plut' No8*n K' ki sicer ni bil
Nnfc°*rainu- ZaPel
pl^ pesmi in bil bo-Iobčinstva. |?ta<Jbe -1Zn0 pel zlasti (N 'j,-1* pokazal, da Pv^ eUa, pa tudi sj_
K • °Či.
to , Je bili
h Vr H Pnhčno PQl-
hT^otJ smo opazili iblj^rnega pevca To.
^je'fj je Prihitel iz . 3'erni ? pel Pri Metro-zadnji te-fcSu Jo Pel pri ope-
fCN i'
I prihitel tudi
kije dobil za ^	Sam° da je
;	Zvečer je
V garnizijo.
Moški nad 38 let stari morajo na važno delo ali pa v armado
Washington. — Lewis Her-shey direktor za obvezno vojaško službo je ukazal vsem moškim v starosti med 38 in 45 leti da morajo zapustiti delo ki ni važno za vojni napor ali pa bodo klicani v armado. Odredba stopi v veljavo 1. maja.
Isto zadene moške od 18 do 38 leta začenši s 1. aprilom, ki bodo klicani v armado ne glede na to, če imajo kake odvisne osebe ako niso zaposleni pri kakem delu, katerega smatra vlada važnim za vojni napor.
V okraju Cuyahoga je nad 62,000 registrirancev v starosti med 38 in 45 let, ki še vedno opravljajo nevažna dela, ker mislijo da so varni pred armado.
lAmeričani naskakujejo bok osiške armade
Lausche se bori proti znižanju pomoči za civilno obrambo
Clevelandski župan F r a n k Lausche je izjavil, da bo apeliral na guvernerja Brickerja, naj zastavi svoj vpliv v državni zbornici ki namerava znižati denarno podporo za civilno obrambo na polovico.
Dozdaj je dala država za vse okraje v državi na leto $2,000,-000 podpore za civilno obrambo, zdaj pa namerava to znižati za polovico.
župan Lausche je: rekel da je treba prepričati podeželske poslance, da mesta kjer je važna industrija, potrebujejo denar, da se lahko pripravijo za obrambo v slučaju zračnih napadov. Ta mesta in ne podeželski okraji bi bili v prvi vrsti tarča sovražnih napadov, je rekel Mr. Lausche.
Mesto Cleveland zdaj samo plačuje straže pri vodovodnih, električnih in drugih napravah, kot to ukazuje federalna vlada.
l nik priznal umor otroka
ristovski kabini. Oče je name tal posteljino na otroka, da se je zadušil, mater pa je odpe ljal na bližnjo avtobusno postajo. Narednika so prijeli v taborišču, mater pa v Portland, Oregon.
Narednik Lotka je sin druži ne Lotka, ki vodi gostilno na 7402 Harvard Ave. v Cleveland«, mati je iz 3598 E. 74., Cleveland, O.
Berlin je bil močno priza det po bombnih napadih, trdijo poročila
Stockholm. — Priče ki so bile v Berlinu ob času zadnjih angleških napadov na nemško presto-lico, trdijo, da je največ trpel zahodni del mesta, kjer ima rezidence nemška gospoda. Močno je bila tudi poškodovana ogromna tovarna za izdelavo električnih predmetov, Siemens. Bombe so morale napraviti škodo tudi na letališču Tempelhoff ker je bila drugi dan po zračnem napadu ukinjena zrakoplovna postrežba med Berlinom in Stock-holmom.
Kaj natančnega se o škodi ne more zvedeti, ker močni policij ski kordoni ne puste ljudi blizu pogorišč in ruševin. Očividci pripovedujejo o zračnih napadih, zlasti o onem na 27. marca, '.tot o pravem peklu. Ljudje so pričakovali v svojih zakloniščih, in jih bo vsak čas razneslo na drobne kosce.
Mnogo zmešnjave so povzročile krušne karte ki so jih metali angleški letalci v mesto. Vlada preti z ostro kaznijo vsakemu, kdor bi skušal s to karto dobiti živež. Trgovine in jedilnice morajo zdaj Čekirati, katere kar-e so prave in katere so vrgli angleški letalci z namenom, da Povzročijo zmešnjavo v živil-kem programu v Berlinu.
Armada ni zadovoljna z namestnikom
Columbus, O. — Ellis Owens, star 14 let, doma iz Reaver, O., je bil odpuščen iz armade. Kot se je dognalo zdaj, se je 14 let-Ellis odzval klicu naborne komisije in vstopil v armado mesto svojega brata Jamesa, ki e star 27 let.
Mera za eksekucije v Jugoslaviji
London. — General Bader je postavil za eksekucije v Jugoslaviji sledečo lestvico; Za vsakega izvrševal nega uradnika bo ustreljenih 100 talcev, za vsakega župana 10, za vsakega nižjega uradnika 3.
NI MOGEL DOČAKATI SMRTI
Chicago. — Tukaj se je ustrelil Joseph Adams, star 92 let. Pri njem so našli mrtvaško naznanilo, ki ga je sam spisal. Bil je zelo premožen prekupčevalec s živino in lesom.
Ob sredah zaprto
Gloria Beauty Shoppe, 1146 Addison Rd. naznanja, da ima ob sredah podjetje ves dan zaprto.	_
mladi so zašli že na slaba pota
Policija je v soboto popoldne prijela dva pridaniča, eden star 11, drugi 13 let. Ko se je vrnil Robert Smith v svojo hišo na 10602 Lake Shore Blvd., ju je presenetil. Sprejela sta ga s samokresi v roki, mu ukazala vreči listnico na tla, nakar sta ga zaprla v jedilnico in odšla. Toda Smith je poklical policijo, ki .je malopridneža prijela ob železniški progi na 105 cesti.
Na policija sta izpovedala imena še pet drugih maloprid-
nežev, kil so ropali in uničevali pohištvo po praznih hišah na vzhodni strani mesta. Ako so našli hišo prazno, so prevračali pohištvo, trgali svetilke s stro pa in streljali s samrokresi \ velika stenska ogledala in a dragocene vaze. V raznih hišah so napravili do $10,000 škode na pohištvu. Fantiči so izpovedali, da so kupili naboje v neki prodajalni na 9. cesti. Razen enega, je clevelandska policija spravila vse te izprijene poba-line pod ključ.
Trgovci s čevlji morajo poročati o svoji zalogi
Trgovci s čevlji morajo do 17. aprila sporočiti vso zalogo obuvala na urad OPA, urad za kontrolo ceh. Trgovci morajo navesti zalogo, kot jo bodo imeli ob zaključku 10. aprila. Tozadevne listine morajo sami dobiti.
članom HBZ v naznanje
Pokojni Frank Poje ob smrti ni bil član društva sv. Jožefa št. 99 HBZ ampak društva Sloboda št. 235 HBZ, kamor je prišel s prestopnim listom._
Važna seja nocoj
Nocoj ob osmih bo seja društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ v navadnih prostorih. Asesment bo tajnica pobirala že od šestih naprej.
Koledar za racioniranje v tem tednu
Ta teden so veljavne za racioniranje sledeče znamke: SLADKOR — Znamka št. 12, ki kupi 5 funtov sladkorja, je veljavna do 31. maja.
KAVA — Znamka št. 26, ki kupi en funt kave, je veljavna do 25. aprila.
ČEVLJI — Znamka št. 17 kupi en par čevljev do 15. junija.
GAZOLIN — Znamke št. 5 iz A knjige so veljavne do 21. maja. Znamke iz B in C knjig pa so veljavne kot zapisano na platnicah.
KOLESA — Ob tem času so morala biti pregledana že vsa avtna kolesa.
KURIVNO OLJE — Kupon 4. dober za 11 galon olja je veljaven do 12. aprila v zoni B, do 17. aprila v zoni A; veljaven za 10 galon olja do 6. aprila v Zoni C. Kupon 5 mora biti doi 30. septembra in sicer za gretje in vročno vodo.
KONZERVE — Plave znamke D, E in F so veljavne d0 30. aprila.
MESO, sir sirovo maslo, maščobe, ribje konzerve — Rdeče znamke A in B so zdaj veljavne; znamka C bo veljavna 11. aprila, znamka D 18. aprila. Toda vse te so veljavne do 30. aprila, ko poteče njih veljava. Torej z vsemi temi znamkami lahko kupujete do 30. aprila, katerikoli dan hočete. Znamka E pa bo veljavna že od 25. aprila naprej; do kdaj bo veljavna, vlada še ni povedala.
Torej ne smete misliti, da če niste še porabili A rdeče znamke prvi teden, da ni več veljavna. A, B in C rdeče znamke so veljavne vsak dan do 30. aprila.
LEPA JE BILA PRIREDITEV PRI SV. VIDU
Sinočna prireditev pri sV. Vidu v korist cerkve in za naše vojake je sijajno izpadla. Udeležba je bila zelo lepa in vse je bilo zadovoljno. $1,000 nagrad v vojnih bondih so dobili sle-dači:
$500 Joe Peteri in, 7021 Hec-ker Ave.; $100 John T. Foye, 6615 Bliss Ave.;- $50 George Lange, 6710 Bliss Ave.; $50 John Zak, 6220 Carl Ave.; po $25 so dobili sledeči: Agnes KardelJ, 6011 Bonna Ave. Frank Klopčič, 1114 E. 63. St.; H. Maily, 1105 E. 63. St.; Jo Ora-zem, 6326 Carl Ave.; F. Zimm 1315 E. 55. St.; V. Vidmar, 1176 E. 61. St.; A. Kompare, 1000 E. 64. St.; Anton Milavec, 1243 E-61. St.; Rose UrbanŽie, 1172 Norwood; Mr. in Mrs. J. Sterle, 1323 Russell* Joe C. Stefančič, .1060 E. 72. St.; John Udovic. 5332 Homer.
Vse, ki so dobili te nagrade, bo odbor osebno obiskal z nagradami. Zato naj počakajo doma, Uspeh je bil zelo zadovoljiv* zato najlepša hvala vsem, ki so se udeležili in ki so pomagali.
Mornarica ima dozdaj 24,621 žrtev
Washington.—Mornarica, marini in obrežna straža zaznamujejo od 7. decembra 1941 pa do danes 7,013 mrtvih, 4,617 ranjenih in 12,961 pogrešanih, skupaj 24,621. Sorodniki vseh teh so bili o tem obveščeni.
Radijo iz Alžira poroča, da Nemci rušijo pristanišče Sfax, 70 milj severno od fiabesa, predno ga prepustijo zaveznikom.
Zavezniški gl. stan v Afriki. — Ameriška pehota naskakuje osiško obrambno linijo, ki varuje Rommelov' desni bok med ameriško bojno silo in med angleško osmo armado v južni in osrednji Tuniziji. General Patton je ponovil napade na sovražne pozicije vzhodno od E1 Guetara, ki branijo stik ameriških in-ane-l«šWK jw
Američani, ki so si zdaj prido bili že mnogo znanja v boju i sovražnikom, so včeraj nenadne izpadli v smeri proti morju, ho-teč prebiti osiško linijo. Nemšk tanki so vrnili s protinapadom nakar so se ameriške oklepm edinice umaknile in prepustile nadaljno akcijo svoji pehoti, d t razširi vrzel v sovražni liniji.
32 nemških tankov je vodik naskok, toda ameriški 105 in 155 mm topovi so razbili tri tanke ostali so se pa naglo obrnili in zbežali.
Poročila trdijo da imajo ameriške čete pred seboj še par višin, katere ima zasedene sovražnik. Ko vzamejo te bodo imele odprto pot proti Gabesu, kjer se bodo sešle z osmo angleško armado.
Sovražnik uporablja kot svoje glavno orožje mine ,ki jih zakoplje na pota. Toda ameriški inženirji znajo poiskati najbolj skrito mino.
Radijo iz Alžira je včeraj poročal, da so Nemci zdaj na tem, da sistematično porušijo vse važne naprave v pristanišču Sfax, ki leži 70 milj severno od Gabe-sa. Po tem sodeč nameravajo Nemci prepustiti to važno pristanišče zaveznikom brez vsakega boja.
BOJNA FRONTA
LONDON—133 ameriških zračnih trdnjav je včeraj obiskalo predmestje Pariza pri belem dnevu. Amerikanci so bombardirali tovarno za motorna vozila, Renault in povzročili na nji ogromni škodo. Napadla so jih nemška letala, katerih so naši avija-tičarji sklatili 25. Štirje ameriški bombniki se niso,vrnili domov.
NEMČIJA—Nemške oblasti so premestile iz francoskih ječ v Nemčijo sledeče odlične jetnike, bivše francoske voditelje: Deladierja, Bluma, Gamelina, Raynauda in Mandela. Vzrok: strah pred invazijo zaveznikov.
AFRIKA—Radio iz Alžira je svaril francoski narod, da bi znala Nemčija sama vprizo-riti namišljeno invazijo, da bi tako zvedela za prijatelje zaveznikov in jih postrelila. Radio je učil francoske domoljube naj čakajo, da bodo dobili tozadevno sporočilo od zaveznikov, kdaj bo prišla invazija.
PACIFIK — Zavezniška letala so potopila v soboto Japoncem dvoje križark in en ruši-lec ter poškodovala štiri druge rušil ce.
RUSIJA—Ruske čete so strle nemške izpade v sektorju Iz-jum. Nemška ofenziva je bila očividno namenjena proti Vorošilovgradu.
ANGLIJA—Danes z jutra j, kmalu po polnoči, so se oglasili težki topovi na obeh straneh Rokavskega preliva. Angleži in Nemci so streljali preko morske ožine več kot eno uro.
LONDON—Včeraj, v nedeljo, se je vrnil iz obiska v Zecl. državah in Kanadi zunanji minister Eden. Spremljal ga je ameriški ambasador Winant. Eden se je takoj podal k Churchillu, da mu poroča o uspehu svoje misije.
Nemci so zopet ubili 400 Srbov v Požarevcu
Bern, Švica. — Časppis Novo Vreme v Beogradu poroča, da so nemške oblasti ustrelile v Požarevcu 400 vaščanov, ker so se uprli it na prisilno delo v Nemčjo.
_n-
Mladina na plesisču
Šolski odbor je povedal policiji, da se nahaja na 2676 E. 67. plesna dvorana, kamor zahajajo mladoletni fantje in dekleta. Policija je obiskala plesišče in aretirala 18-letno Maggie Jordan, ker ni imela dovoljenja za plesno dvorano. Za vsak ples so plačevali po 10 centov.
Poljaki se ne smejo ženiti pod 25 leti
London. — Nemške okupacijske oblasti na Poljskem so prepovedale domačinom ženitev pod 25 leti za moške in pod 22 leti za ženske. Pa tudi nad to starostjo morajo dobiti Poljaki dovoljenje za ženitev ocl nemških oblasti.
Nov grob	,
Ob 11:30 v soboto ponoči je umrl v bolnišnici Anton Bru-nek. Bil je bolan en mesec. Star je bil 57 let, stanujoč na 6800 Edna Ave. Doma je bil iz vasi Draga, fara Št. Rupert, kjer zapušča brata Franceta in sestro Angelo. V Ameriki je bil od letav1911 in je delal 29 let v Willard Storage Battery. Bil je član društva Doslužencev in sv. Josipa št. 99 HBZ. Tukaj zapušča soprogo Rose, roj. Ko-lič, doma iz vasi Duga gora na Hrvaškem. Pogreb bo v sredo zjutraj ob desetih iz Grdinove-ga pogrebnega zavoda, 1053 E. 62. St. v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Kalvarijo. Naj poči-1 va v miru, preostalim sožalje.
Trgovec lahko zniža število točk za razne vrste mesa
Urad za kontrolo cen je dovolil mesnicam, da smejo znižati zahtevano število točk za tiste vrste mesa katerega odjemalci ne kupujejo in je nevarnost, da se jim spridi. Imeti pa morajo tozadevni napis na prodajalni mizi in morajo o tem obvestiti urad za kontrolo cen.
Poa kampanja za kupovanje ^ bondov začne 12. aprila
> trajala tri tedne in vlada pričakuje, do l prot*ala za 13 bilijonov dolarjev bon-po$lO P 6 na vsa^° osek° najmanj en bond
,0n- — Začenši 12. aprila bo dvignila vlada Zed. dr-Hb° mPan.io za prodajo vojnih bondov. Stric Sam pri-•Toij(j°^dal narodu za najmanj 13 bilijonov dolarjev bon-|S<2ivečja finančna operacija ki jo je še izvedla ameriška vlada v zgodovini.
Vlada pravi, da bo potreba prodati za vsako osebo to je za vsakega moškega, žensko in otroka v Zed. držav najmanj en bond po $100, ako bomo hoteli doseči predpisano jkvoto 13 bilijonov dolarjev.
Vlada potrebuje denar, da financira vojno in drugič, -da s tem posojilom prepreči inflacijo.
Zakladniški oddelek vlade že zdaj priporoča vsaki osebi v Zed. državah da investira v vojne bonde vsak cent, ki ga absolutno ne potrebuje za živež in streho.
Da bomo razumeli, kako dale-kosežna bo ta kampanja za prodajo 13 bilijonov dolarjev vojnih bondov, naj bo povedano, da so jih Amerikanci kupili od maja 1941 pa do zdaj komaj za 14 bilijonov dolarjev. Torej jih mora vlada prodati v treh tednih toliko, kolikor jih je prodala skoro v dveh letih.
r\____
Aprilska kvota za novačenje bo nekoliko manjša
Washington. — Urad za obvezno vojaško službo naznanja, da bodo naborne komisije v aprilu poklicale nekoliko manj nb-vincev v armado kot druge mesece. To se nanaša na naborne komisije po vsej džeeli. Nekatere države bodo poslale v aprilu za 20% manj novincev.
S tem pa še ni rečeno da namerava vlada zmanjšati armado. Kar bodo v aprilu poklicali manj novincev, jih bodo pa nadomestili v prihodnjih mesecih.
Da bodo v aprilu poklicali manj novincev je v prvi vrsti vzrok ta ker jih je armada manj izvrgla od prejšnjih kvot.
Pismo iz domovine
Mrs. Mary Unetič iz 16412 Arcade Ave. je prejela potom Rdečega križa pismo od svoje sestre Ivanke Roje iz Žužemberka. Ivanka piše, da je zdrava in da so zdravi tudi vsi sorodniki ter želijo vsem tukaj vesele praznike. Tudi to pismo je bilo poslano potom Rdečega križa.
Ne bodo še nadlegovani
Državni urad za motorna vozila je poslal clevelandski policiji brzojav, naj nekaj dni še ne nadleguje onih lastnikov avtov, ki niso še dobili nove avtne licence. Policija je obljubila, 'da jih bo pustila še pri miru.
»JTank
iz Moskve K st» Ivan Boki-H a delala v- to.
K *otel7jimi Pri'
Valiti • kupila er A ^ * ustregel nji
i\S n Smela s svo. pSu. fr«nt0 v bo.
PHl*'^edelnice so
K 146 ladij
k ri Arneriške la-t S Josegle, v marcu
!,5>ihia7d" Zgradile sc V	imajo skup-
V V februar-k"-!*30 ^ij.
K^J*' Oregon.
!*l Si	Bernard
% V' aa je zadušil
NHo a n°V stare*a V* .3e Wlamati' TilUe KSndaT nekaj
K C ^ oi da Poroči X> v t 'UZ1 Pri letal-tab°rišču White,
V>nik5,no , .
povec*al, Je !	v neki tu-
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Ave.
J AMIS DEBEVEC. Editor HEnderson 0628
Cleveland, Ohio
Published dali; except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poč ti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti Četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Pos&mema Številka 3o
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $830 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.60 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for S months __________Single copies 3c
Entered as second-class matter January 6th. 1809. at the Post Office at Cleveland, Ohio. under the Act of March 3d. 1878.
No. 80
Mon., April 5, 1943
Še kaj glede ruskih "sto ugank"
(Konec.)
Ali bo Rusija spet postala krščanska? To vprašanje ne odvisi toliko odi dobrih nasvetov, ki jih utegne Rusija dobiti od ostalega sveta, pač pa od zgledov, ki jih bo Rusija imela pred seboj v drugih deželah.
Nobena država se po sedanji vojni ne bo mogla vase zapreti in si zgraditi planke okoli svojih meja. Niti Rusija, ne. Svet bo pos'tal za kaj takega premajhen. Države bodo živele zelo blizu druga ob drugi in bodo brez težav videle vse, kaj se godi pri sosedih. Rusija bo seveda tudi prav dobro videla, kaj bodo počele zapadne demokracije po tej vojni s tistim krščanstvom in njegovo civilizacijo, za katero se sedaj borijo, kakor vsaj zatrjujejo. V preteklosti ni bilo ravno veliko dobrih krščanskih zgledov na polju visoke politike. Le pomislimo na čase, ko so vladali razni "krščanski" carji, kralji in cesarji in so izkoriščali ljudsko stisko v svoje namene. Sklicevali so se na svojo dedno pravico, ki naj bi jim bila dana "od zgoraj." Niso bili redki primeri, ko so jim razni brezglavi ali celo brezvestni cerkvenjaki pri podjarm-ljanju ljudstev pomagali. Take razmere so ustvarile' vse predpogoje za tisto, kar se je pozneje zgodilo, da so namreč razne revolucije, tako francoska, pa tudi ruska, udarile obenem po "tronih in oltarjih." Šlo je torej prav tako zoper svetno kot zoper duhovno oblast.
Kako bi bilo mogoče odpraviti sedanjo rusko gonje proti takozvanemu klerikalizmu oziroma proti veri? Nika kor ne s samim pridigovanjem. Treba je pokazati na uspehe praktičnega krščanstva. Seveda je treba take uspehe prej ustvariti. Krščanski svet naj s praktičnimi ukrepi dokaže da mu ne gre za to, da bi bila država podložna Cerkvi, potem bo tudi lahko zahteval, da. država ne sme podjarmljati Cerkve. Torej neka mera ločitve Cerkve od države je kai potrebna.
To pa seveda še davno ni vse. Ostane še mnogo druge ga. Vprašanje je, če bodo krščanske demokracije stopile resno na. prste najrazličnejšemu dobičkarstvu, profitnemu sistemu, ki je napravil na svetu že foliko zla. Ali bo prišle do kake socialne pravičnosti tudi v dejanju, ali bo ostalo pr samih lepih besedah?' Ali se bo v takozvanih krščanski!-demokracijah 'nadaljevalo z ono lepo molitvijo: Daj NAJV! NAŠ vsakdanji kruh — pa brez misli na to, da je vsak člo_ vek v slučaju potrebe dolžan deliti svoj kruh s sobratom? Ne samo deliti in ne samo v slučaju potrebe, ampak celo bo riti se za kruh vseh in vedno misliti tudi na druge, ko dela mo za svoj kruh in ga uživamo.
Ali bo prišlo do tega, da bo javna poštenost uravnavah svoja pota po božjih zapovedih in da se ne bo po cerkvah oznanjalo neko drugo krščanstvo od onega, ki se prakticirf izven cerkva? Ali bo prišlo zares kdaj do tiste ljubezni, ki je "potrpežljiva, dobrotljiva, ki se ne napihuje, ki ne izziva ki ne misli nič hudega, ki vse prenese, vse pretrpi, vse upe in zna dolgo čakati"?
To so vprašanja, ki čakajo odgovora. Rusija, iz katere sta izšla poleg drugih velikih mož Tolstoj in Dostojevski, b< pazila na to, kako bo svet odgovarjal na taka vprašanja. I to ne z besedo, femveč z zgledom. Če bo odgovor zadovoljiv, ji bo šel do srca, ako ne, se tudi na samo lepo govoriče nje ne bo ozirala. '
Mislite, da bo povojni svet uravnaval svoje korake pc raznih pogodbah, dogovorih in vnaprej zamišljenih načrtih: Vse to bo kmalu spet vrgel med staro šaro, ako ne bo zavladal krščanski duh med narodi v dejanskem življenju. Priti mora do tega, na kar je opozarjalo vatikansko glasilo "Os-servatore Romano": Treba je ustvariti nekak "nov red, treba je ustvariti "višji red." Povedano je preprosto, p? povsem razumljivo. Le tak VIŠJI RED v novem svetu po vojni bo vplival tudi na Rusijo in jo pritegnil k tesnejšemu sodelovanju z demokracijami, s krščanskimi državami. Po tem šele smemo imeti upanje, da se bo velika Rusija polagoma odpovedala vojemu brezboštvu.
Ako bo pa beseda "demokracija" ostala samo brerfčeč bron in bo služila samo za plašč vsega starega materijalizma m skrajne sebičnosti, potem se le zanesimo, da bo ostalo vse pri starem in da bo ostalo še vse pri starem tudi po — TRETJI svetovni vojni .. .
TO IN ONO
V Washingtonu so strašno modri možje. Ko so odločili, da mora mož k vojakom, ako žena dela, so ostale.žene doma in vojna industrija je izgubila mnogo pridnih rok. Zdaj so to svojo modrost popravili v toliko, da bodo klicali v armado oženjene moške brez otrok, pa če žena dela ali ne.
* <h *
Obnašanje naših mestnih očetov je postalo že otročje. Ne morejo pa ne morejo priti do sporazuma za spremembo vard, da bi imela vsaka varda približno enako število meščanstva. Vzrok temu žongliranju je to, ker koncilmani smatrajo varde kot svojo osebno lastnino in ne del mesta. Volivci bodo morali jeseni vzeti veliko metlo v roke.' •
Spomini iz Clevelanda
Hubbard, Rd. — Po dolgem času sem bil zopet v Clevelan-du, potegnila me je bila naša dobra šoferka, katera se je bila pripeljala nalašč zato sem gori, da je bilo meni ustreženo. Saj veste, da je to že moja navada, da kadar se namenim v Cleveland, moram imeti vedno voznika, dasi sem sam izvrsten voznik, pa tukaj se gre zato, da se v Clevelandu bolj postavim, ko me šofer vozi po mestu. No ja, to se pravi, da ne boste mislili, da sem tako slabih živcev, da bi ne mogel sam "ronat" avta. Seveda gre tej moji šofer-ki najlepša zahvala, ker drugače bi ne bil videl Clevelanda in prijaznih Clevelandčanov.
Nisem pa opazil tam nobene novosti, vse je bilo približno tako, kot je bilo pred nekaj meseci. Ljudje se počasi starajo in nekateri postajajo tudi debelejši, prav kot mi tukaj, dasi so mi hiteli pripovedovat, da sedaj izgledam mlajši in lepši kot tedaj, ko sem imel tam štacu-no, morda imajo tudi prav, zdi se mi, da sem tedaj prenašal večji "front porch" kot sedaj. To je bilo pa menda zato, ker sem se takrat vedno držal bolj pokonci, ko sem stregel dekletom. No, sedaj se pa vedno bolj priklanjam, ko pobiram jajca iz gnezd. Druge posebne razlike pa ni. Tam nisem dosti delal, kot tudi tukaj ne. Zato pa ni nobenega vzroka, zakaj bi se navidezno staral.
Kakor sem že rekel, tam nisem opazil nobene spremembe. Vse je še bolj po starem. Obiskal sem kar največ sem mogel mojih starih znancev in prijateljev in še več bi jih bil rad, pa mi ni čas dopuščal. Te cle-velandske ulice so tako naza-rensko dolge, da jih kar ni mogoče prehodit. Posebno pa je to nadležno zame, ker v naših krajih sem se že odvadil hoje, ker ne capljamo dosti peš. Pri nas se za vsako pot lepo use-demo v avto in se peljemo, kamor je treba. V Clevelandu pa tožijo, da jim ne dajo dovolj gazolina. To pa menda zato, ker se boje, da jo ne bi odkurili na deželo in bi ne imel kdo delat v tovarnah.
Meni se zdi, da bi jo ljudje mahnili na farme zato, ker pravijo, da v mestu ne bo kaj jesti, seveda, radi denarja bi ne šli na farme, kajti kakor sem videl, tistega jim ravno ne manjka v mestih in ga je kot listja in trave, se reče ne pozimi. Po trgovinah sem videl vse polno ljudi, ki so potrpežljivo čakali, da pridejo na vrsto. Ko sem opazoval tak naval na trgovine, sem si že mislil, da dobivajo tam kar brezplačno, ko pa so prihajale ženske iz trgovin, sem pa slišal, da so se pritoževale, kako strašansko je vse drago.
Mislil sem obiskati več mojih prijaznih deklet, ki so bolj mojih let, pa kamor sem prišel kot nekdaj po moji stari navadi in sem potrkal na vrata, se ni odprlo. Povedali so mi sosedje ali kdo, da so v trgovinah in da druge zopet čakajo v mesnici za meso itd. Radi tega pa sem napravil veliko pota in le malo rhojih prijateljic obiskal. O, te uboge gospodinje! Saj ne bodo imele kmalu časa pospraviti po hiši in dejati v red predno bo možiček prišel z dela. Potem pa veste kako na-zarensko pregovarjanje in godrnjanje je, nobenega pravega miru in pa božjega blagoslova ni pri hiši. Možje si bodo v takih slučajih gotovo mislili, da se je ljuba ženička ves dan po likala okrog in klepetala ter tratila čas.
Zlato pa se mi zdi, da ni vredno dosti hoditi na obiske v Cleveland. V uradih so go-
spodje tako zaposleni, da se ne izplača tam ustavljat, ker itak nimajo dosti časa za razgovar-janje, zato pa menda vidijo raje, da se obiskovalci tam sploh ne ustavljajo. To se tudi vidi, ko jih obiščem jaz kot slavni poročevalec iz tega lepega Hub-barda, pa se niti ne obregnejo obrne, da sem jih obiskal. He, he, he.
V gostilni se človek počuti še nekaj najbolj domačega, dasi so gostilne tudi vedno precej napolnjene s pivci, pa se vseeno že nekako pririneš do jasli, se tam nasloniš na baro in dobiš postrežbo prav hitro. Tako se človek takoj počuti bolj domačega. Da imajo ljudje res precej denarja, se vidi tudi po tem, ko greš po ulicah, pa vidiš povsod nastlano. Nekateri cigareto komaj prižgo, pa jo že treščijo stran. Iz tega bi se dalo sklepati, da taki imajo že nekaj več pod palcem. Mislil sem si že, da če bi tudi jaz kadil t pa bi se mi izplačalo iti večkrat v mesto in s seboj uzeti kakšno torbico, da bi vanjo metal cigarete, ki bi jih tam nabral, pa bi imel vedno dovolj tobaka.
Splošno pa so ljudje zelo prijazni, eni se pa tudi samo prijazno namuznejo, rečejo pa nobene. Obgovoril sem bil, kakor se spodobi, nekega uradnika, ki je nekaj več ali največji, pa ni črhnil ne bele ne črne, samo malo pomuzal se je. Sicer so pa ostali uradniki bili zelo prijazni, to pa moram priznat, pogovoril sem se ž njimi prav lepo po naši stari "kranjski" navadi. Lepa jim hvala, ker so mi bili tako naklonjeni, še bolj kot sem sploh pričakoval, da bodo.
Sicer bi f ilo pa lepo kaj večkrat iti v Cleveland, čeprav so tam ljudje le bolj v delo zamišljeni in pa menda tudi v denar in radi tega nimajo časa za raz-govarjanje. Jaz pa, ki nimam takih misli, imam pa vedno dovolj časa za pogovore. Kadar grem v Cleveland, se vselej ustavim pri Virantovih na Norwood Rd. Rečem vam, da tam me pa že tako prijazno postrežejo, da je kaj. Ves dan so mi stregli, potem so mi dali pa še za popotnico. Naj jim bo na tem mestu izrečena najlepša hvala. Torej tu sem vam napisal nekaj spominov iz mojega obiska v Clevelandu. Hvala Clevelandčanom za vso prijazno postrežbo in naklonjenost in pozdravljeni do prihodnjič, Frank Leskovic.
-o-
Govor kralja Petra II. o priliki obletnice 27. marca
Prinašamo govor kralja Petra II. kakor ga je ob neugodnih atmosferskih prilikah zabeležila naša radio prejemna služba, s pridržkom glede detailne točnosti besedila:
Dragi moji Srbi, Hrvati in Slovenci !
Dve leti sta pretekli od onega usodepolnega trenotka, k0 sem po volji svojega naroda prevzel izvrševanje kraljeve oblasti. Akoravno smo vojaško podlegli še predno smo začeli pravo borbo, je vendar naša vojska pokazala brezprimerno junaštvo, ob katerem so se razbili valovi jeklenega besa, ki so se zrušili na nas iz vseh strani.
Ti pretekli dve leti predstavljata za naš narod eno najtežjih preizkušenj. Ne mislim na izgubo in razkosanje našega ozemlja, temveč na težki udarec zadan našemu narodnemu telesu, mislim na bratomorno vojno, v kateri jih je toliko poginilo od bratske roke, one množice sirot, ki so ostale brez staršev; mislim na matere, katerih srca krvave,
na črno oblečene vdove, na tabore polne ujetnikov, ki čakajo na osvobojenje, na pogorišča krajev in vasi in na naša ugasla ognjišča.
Povem vam, da smo storili mnogo v podporo našim ujetnikom in vam doma, toda naša nesreča je, da je težko pošiljati pomoč v zasedena ozemlja. Toda pri vsem tem nas teši misel in zavest, da ste ohranili neokrnjene svoje moči, da jih uporabite, kadar pridejo boljši dnevi in ugodnejše razmere. Vaša odločnost je za nas neprecenljive važnosti.
Let.ošnje leto se je pričelo v znamenju uspehov. Britanske, ameriške in francoske čete so očistile večji del Severne Afrike od sovražnika in zdaj že divjajo odločilni boji za Tuniz. Sovražnik se nahaja v položaju človeka, ki čaka na neizogibni smrtni udarec.
Na vzhodnem bojišču divjajo epične borbe. Z občudovanjem zremo mi in ves široki svet na junaštvo in požrtvovalnost ruske vojske. Rusi čistijo svojo zemljo od Nemcev in njihovih najemnikov. Z zaupanjem se moremo nadati, da se bo v teku prihodnjih mesecev začela odločilna bitka za Evropo. Ni treba, da na lastno roko začnete akcijo predno ne pride odločilna ura. Zbirajte se okoli vrhovnega poveljnika, generala Draža Mihaj-loviča, ki dobro ve kam in koliko sil uporabiti. Vi morete imeti različne ideologije, toda danes jo treba posvetiti vse misli le borbi proti okupatorju. Vsa druga vprašanja bo narod odločil pozneje, ko bo izpregovoril svojo suvereno besedo. Prehod iz suženjstva v svobodno narodno življenje, je mogoč le v složno-sti, zato je potrebno, da se zberemo složno okoli centralne točke, katero predstavlja general Mihajlovič s svojimi oddelki. S potrpežljivostjo čakajte na pravo uro. .
To je, moji Srbi, Hrvati in Slovenci, moja poslanica in poslanica moje vlade za današnji dan. Zaupajmo v Boga in v srečo junačko in vstali bomo kakor bolnik po težki bolezni. Poduče-ni od novih skušenj, bomo šli na delo v naši prerojeni Jugoslaviji, za obnovo našega narodnega življenja.
živela Jugoslavija!
(J.I.C.)
Kosilo na torpedu
Skozi mrak nastopajočega večera in skozi debelo zaveso dežja je smuknila majhna podmornica v pristanišče. Čistilci min so se jim peljali nasproti ter jo varno privedli na obrežje. Ko so se zadnji spremljevalci oddaljili, je bila podmornica že dobro skrita v svojem zavetišču.
Ko smo prihodnje jutro Obiskali podmornico, so bili obrazi posadke že bolj spočiti kakor prejšnji večer. Saj so se zopet enkrat naspali in divja brada ni več obdajala njihovih obrazov. Skozi ozek predor na stolpiču smo se spustili v notranjost ladj$. To pot smo opravili v sekundni brzini, kar že spada k vaji za primer nastopa resne boi'be. Stali smo prvič v eni naših najmanjših podmornic. Na prvi pogled se ti zdi, da sestoji podmornica le iz samih strojev in stikal. Povsod po stenah in po stropu so napeljane cevi in vodi, ki se po-raizgubljajo Iv raznih smereh, med njimi pa so nameščeni manometri in voltametri raznih velikosti in vrst. To srce ladjice — centrala imenovano — je tako ozko, da se zdaj, ko ladja popolnoma miruje, komaj srečaš s človekom. Ob centrali je spalnica za oficirje in moštvo to se pravi, pregrajena ležišča levo in desno, drugo poleg drugega; ta edini prostor, ki je moštvu na razpolago, mu služi tudi za obednico, za zabavo in za delo. Vojaki kosijo leže naslo-
so odgovorni vsi, d ^ je, da ga zavaruj^ odgovornost bod " Anglija, Rusija i" ^ tri velesile mrajo^, politiko, ako žele, diti zasužnjene ntfjj tudi pregnat v za dogleden čas, s svetovnih požarov.
Dr. Krek ^' J Churchillove be«" i organizaciji Allg,r^j Amerike in vseh M jenih narodov po^ "ji
zave in vsi narod' J skrbeti za daleko- J in ekonomske ref° J riti med narodi o* J ne stike, da si bodočnost.
Električna bateJ mornico vsebuje kot se ga rabi ^
avtomobilskih bat j
tev pa porabi t<# ^ za 3,600 avto\š skupno krog svinca na eni p .1
Mnogo je stv^J na veljavi s ^ A
vera- starT„ddf <i ocanci. tucu,
čim starejši ^'^A glasom je P» t0 „e 1 Se reče, saj te« jjfl za druge," p*1 ^.fl Pa nisem tega v /j znati nisem h0\]r>1 tega povedala P
ovinkov naša	q
Bilo je oni v kel iz radija n« ^ bojne fronte. poročal same M predovanje v fronti, na viči Japonce * M
mile vi že m * 1
in naprej. ^o j Za nas, Ki _JW kov, so take ve , 1 trobenta. /J .. rfj mislil, da Vf M
javnega 0 ,1 J jaz ga bom d* • M
Slovenec
srčnim čutilo* čajih: če je rtl vesel. Torej i* J brez kompi01 slučaju koln^lj krešejo, v 01 J pa vriska. . -e $ M
' Moj slula.J petimi izmed obeh- far M
skanje.
da bom pel- y |
radijo nehal- evm
pel. Se reče-J
sem zapel, * p1 f
takrat, ko JPj
krave na ^
caj bi se bil0'/l fca.i di stp» «
če bi se ne " ^ J
ga operne^ P ^J
« od sebe ^ Ji
Odprl sem \WM kot pravi iva j/',! orglam pri ^Jj bil šel v naJv. je /1 naša be bika, ^iJM čo nalogo P1 flj, I prihitela k ma bela žena; . t M "Kaj pa !tM A vprašala, '4 ^ r § ko vpiješ? kličem?"	A
"Avša, kaJ>/I jem?" sem J0,!, s«■/&
me nekam L ^oVjjk šla nazaj K 0pCj%
kraju tisti f ^ A in sklenil, <** jfljk| mo "tam ^ SF fk
ip k" /1 dar me ne ^it"' V«
fižol, solata,^ ^ ,.1. renje in	dVji
mada imela ^ ^ to pa rečem^jeiiJ" šil otroku ^ zavriskal.
BESEDA IZ NARODA
• njeni na komolce, ker je nad ' njimi in za njimi že nameščena naprava za spanje. Kot miza jim često služi torpedo, ki še čaka na svoje pravo mesto. Ni se ti treba voziti s to podmornico, pa že prav dobro čutiš, da tu ni mesta za ljudi, ki so navajeni udobnosti. Tu more izpolnjevati svojo dolžnost le tako moštvo, ki je svoj lastni jaz popolnoma odvrglo in se čuti kot sestavni del podmornice.
Možje, ki v tem prostoru skupno žive in se skupno bore, so postali že neobčutljivi za pomanjkanje v tem stanju. To stanje jim dovoljuje, da si privoščijo le samo to, kar je res neobhodno potrebno. In to so tudi storili. Vsak dan se umivati? Vode je malo in treba je zelo varčevati z njo. Sicer pa jo bolj potrebujejo za pitje. Zato zadošča, če se vsake tri dni enkrat umi ješ, in se.'vsak teden enkrat malo očistiš. Britje? Često zaradi nemirne vode na morju sploh ni možno. In čemu tudi? Tu pač ni nobene potrebe in tudi nobenih predpisov za obleko. Tu je sploh vse življenje popolnoma drugo. Tu ni dneva ne noči, ne jutra ne večera, kajti uvedba štiriurne straže je zabrisala vse te pojme za nas.
Življenje ljudstva na taki podmornici pa se odigrava tudi v posebnih okolnostih in merah, ki vse služijo — enemu — previdnosti. Prisluškovalne in vodoka-zne naprave na velikih modernih vojnih ladjah so danes tako točno izdelane, da morejo na kilometrske daljave točno zaznamovati vsako glasno izgovorjeno besedo ali vsak ropot. Zato se giblje vse moštvo po ladji skoro brez glasu. Edina beseda, ki je glasno izgovorjena, je klic "Alarm!"
Takoj beži vsak na svoje mesto in opravlja svojo nalogo, ki se je tisočkrat učil in bi jo tudi v spanju izpolnil. Straža s po-velniškega mostišča skoči v notranjščino čolna, zadnja odprtina se zapre in naslednjo sekundo se spusti podmornica v globino. Začne se vožnja pod vodo. ki zahteva od oficirja in moštva že večjo napetost kakor vožnja na površini. Zdaj je treba imeti ušesa odprta, kajti opaziti je treba vsak sumljivi šum izven podmornice.
Vožnja iz katere se je povrnila naša podmornica, je potekla pod izredno srečno zvezdo. Najprej je potopila sovražno deset-tisoč tonsko tovorno ladjo. Naslednje dni! so jo zasledovali sovražni rušilci in jo obmetavali z vodnimi bombami, tako da se je morala umakniti v velike globine in čakati, dokler ples na površju ni bil končan. Ko je naša podmornica vzplavala na površje, je zagledal njen komandant skozi perioskop veliko sovražno petrolejsko ladjo. Povelje za potop, za namestitev torpedne cevi in za iztrelek torpeda je padlo hkrati. Nekaj trenutkov pozneje je stresel podmornico težek vodni sunek. Torpedo 'je zadel. Ko je padlo povelje za splavanje na površje, smo zagledali na morski površini samo centimeter debelo plast petroleja in dele razbite ladje, raztresene daleč naokrog.
Dr. Krek o povojni ureditvi
London, 28. marca (Radio prejemna služba) — V slovenski oddaji londonskega radia, je dr. Miha Krek razpravljal o zadnjem Churchllovem govoru in o vojnih ciljih zaveznikov.
Kakor Churchillov govor, tako sta tudi Edenov obisk v Ameriki fin izjava, državnega sekretarja Cordell Hulla v neposredni zvezi s proučevanjem povojne ureditve sveta, ki je zdaj predmet vseh medzavez-niških razgovorov.
Po zaključku prve svetovne vojne je bil sklenjen mir brez Rusije in ne glede nanjo. Toda mir na svetu je nedeljiv — zanj
ŽALOST IN VESELJE
Spisi Andrejčkovega Jožeta.
^ Me H i ' ** * v
^ Niii h so bili ond
al«* kdo >r ša> ™isli si lahke fcje,'8'111 so za gotovo [Jf	tiger, ker je
>»; !^aPndirial domu ter so
fc ie»Cem mestu'kjer se
ti?] in|0vs, .Zzverjo, našli pu-
Kako n°ž' tla pa krva" ^ iie se zavzeli, ko se
si: i je en	Aleš ž
moral iŠ- Povedati <r »ij p 'vso to čudno do-
$ ialova, dmand, ki je naj-; »^i l!edel ni sedaj sa-
- S'ičtknaj.?očeti-
|9 treba , P"sel čas, ko Je P feiubn0 .PUstiti Londinovo
1 Pust' ° ter se vrniti >ir,v lm.° sedaj jadrati
. "]egovo tovariši j o
». C '' škem morji pro-mi pa se
I ^sih ze Pred »iim jfl| 0 Prej prenehali.
JN2?0 viljema in
T koči 5 zeno ,v onej
|if'i, u 1,a amerikanskej
Ji'%„rvSmo Ju bili za-Uoyem OC.
•o sedaj ku v velikej pa-5:1 Vilj^^vali, kjer je , p°čakati, da se Sena\dija- Tomaž in Nsta • bila ubožna, HlagJ/mela, ali Viljem
?f4u ,°Vek- Wwo sr-H ne ! ne le lastno, te-Me I i 00 svoieSa bliž-
01 blla v svojej Ni] ^ Pomanjkanja ju 4	m tudi da
Hdn 6Va žena
^ dela, kakor je jjjf'%. Samo po hiši je f*J toljT Vil3em je skle-.4'' "e * ^asa ostati, do-IJjul ^e "Lastavica,"
K Da Val od dne do a! T Je mislil vrni-.f" dr^'tko in tudi To-jfcpj® Prepeljati tje,
k*terej je že tako
\a a
!i! Hie v
kHag' 0 So ravno ju-JUlaw'. se v sobo mož v h H'lavj S šir°cim klobu-
!n Palico v roki. | odi Jezus Krila' 0{.e j navzoče.
^Vef0nZ0!'' ^klikne a. Tomaževa že-
5	pozabivši od.
me veseli, L. ^ Vn ' menili smo že
fKr je kaj-hudega
V^ni >. as ni bilo od no-
6	in '
' Varite - ,
|,%1 e> odvrne duho-
ZaLdf.8cni bilo moč »J* , lleke konjske l>r ■ dl med njimi ta-
'toNrn \bi bil kmalu še
Prišel, ko sem v mojem ok-O bil ffdjubni in ve-p^^voljen ž nji-\ r**tih t6 je Pokazal na hi	Pijanskih ple-
Hoifejec ter ie hotel
HS^ IndiJanom ce-
in h koni- Nastal
•C ttl6Sar1°tOVo bi se bili Xi^iri! ,ko ne bi jih
S ' tlu so prizane-
s 6|j C
na-
S; L- f v predrzen S> «k5ere«a Indijani
elf" 0dpeljal tie 80 J .ko kon.i in tu-
pJf;inii plh nečloveških
l\ ^ju« avij'°. da se je
1st Pa držav tu sem,
je ** ne ve nič o
j v tem zdaj
- Vče-
Pk .^r ' ono Posestvo, da slu"
Ph.Je 0,1 1 več ondi, te-ivn ni?rinila « svojim drugim Evro-'torek. Odpravil
sem se zvečer dalje, da bi prišel o pravem času sem, ker drevi moram zopet nazaj k svojim Indijanom, ker so po nekaterih vaseh jeli nagloma bolehati.
Vsem je bilo jako žal, da jih hoče Alfonzo tako naglo zapustiti, posebno pa Marjet^ kate-rej je bil edina tolažba v suž-nosti, ter jo je rešil grdega ravnanja, Tomažu pa, ker mu je Aleš toliko lepega pripovedoval o njem na svojem begu iz Sardinije. Ko je Tomaž razložil življenje svojega sina Aleša, ni se mogel Alfonzo dovelj prečuditi. Oni, katerega je za gotovomi slil, da je utonil v morji, za katerega je že maševal, in še pozneje večkrat molil za njegovo dušo, oni še živi. "Čudna so božja pota," djal je, "kar on stori, je prav storjeno. Na veke bodi hvaljeno njegovo ime!"
"Amen," odvrnejo vsi in solze hvaležnosti so jim igrale v očeh.
Popoldne je minulo, prej nego so pričakovali, in prišel je čas, ko se je bilo treba Alfonzu odpraviti k svojim ovčicam. Poslovil se je ter obljubil, da pride v nekaterih tednih zopet jih obiskat, ako bo le mogoče.
Viljem je dobro vedel, da je pot po samotnih gozdih, kakor-šni so v Ameriki, zelo težavna in posameznemu človeku nevarna, zatorej pravi Tomažu, da bi častitega moža spremila, kar je ta takoj pritrdil. Preskrbeli so si konje in nekaj služabnikov ter se napotili vsi skupaj proti Alfonzovemu misijonu, čeravno se je ta branil spremstva rekoč: da se mu ni nič bati, da je povsod v božjih rokah, bodisi v mestu ali na planem.
Pot je peljala skozi velik, temen gozd in popotniki so morali večkrat razsesti konje, da so prelazili skozi goščavo. Blizo Alfonzovega stanovanja že, zaslišijo po noči kraj ppta v ho-sti milo ječanje. Vsi obstanejo in poslušajo, kaj bi to bilo. Stok je prihajal iz človeških prsi, moral je biti ond kakov nesrečnik. Alfonzo stopi prvi raz konja in hiti proti omenjenemu kraju, za njim pa Tomaž in Viljem. Mesec je posvetil skozi drevje in borno razsvetljeval okolico. Strašen prizor se pokaže našim popotnikom. Koj pri poti le ležal mrtev človek na pol gol, roko je tiščal na prša, iz katerih se mu je še vedno cedila kri, koža z lasmi vred pa mu je bila sneta razglave — bil je škalpiran. — "To je Indijansko delo," zamrmra Alfonzo, in vsi hite proti kraju, odkoder je prihajal stok. Tu je bilo še grozovitnejše. Med dvema drevesoma je stal konj, na njem pa je sedel jezdec, ki je imel na hi;btu roke zvezane ter je bil zadrgnjen za vrat in obešen na drevesno vejo. Tudi temu je bila koža posneta z glave. V kake j strašne j stiski je bil, misli si lahko vsak; ko bi bil konj spod njega oddirjal, obvisel bi bil na veji. Oklenil se je tako trdno svojega konja, da so ga komaj stran spravili, ko so ga osvobodili njegovih vezi. Položijo ga na tla, in luna mu je sijala ravno v obraz. "Rdečeglavec! moj Bog!" zamrmra Alfonzo. Sedaj tudi Tomaž pogleda nesrečniku, ki je^ skoraj v nezavednosti ležal na tleh, bolj natanko v obraz. Stresa se, stopi nekaj korakov nazaj, pokrije z rokama obraz ter vzklikne: "O groza!—moj stri-čnik Matevž! tako daleč si sedaj prišel!" Ob kratkem razodene Alfonzu, kaj se je nekdaj godilo ž njim in njegovim strični-kom Matevžem.
"Treba je hiteti," pravi Alfonzo, "da spravimo tega ranjenca pod streho ter ga previ-dimo.v
(Dalje prihodnjič.)
KOLEDAR
društvenih prireditev
APRIL
18. (Cvetna nedelja) — Jugoslovanska pomožna akcija, slovenska sekcija št. 2, priredi dobrodelno predstavo, katere ves preostanek bo šel za pomoč našim v stari domovini.
26.—Skupni krožki Slovenske ženske zveze, ples v SND.
MAJ
1.—Dr.	Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ, ples v SND.
2.—Najnovejše	vojne slike v cerkveni dvorani sv. Kristine pod avspicijo dr. Najsvetejšega Imena.
2.—Mlad. pevski zbor SDD, Waterloo Rd. priredi koncert v avditoriju SDD »a Waterloo Rd.
i 2.—Jugoslovanski vojni veterani, predstava v SND.
8—Prisland Cadets, št. 50 SŽZ, ples v SND.
9.—Pomladanski koncert pevskega zbora Zvon v SND na 80. cesti.
9.—Duquesne universa, tam-buraški koncert v SND.
15.—Častna straža SDZ, ples v SND.
,16.—Skupni pevski zbori, koncert za ruski relif v SND.
22.—Federacija ZSZ, ples v i SND.
30.—Katoliški dan in program v cerkveni dvorani sv. | Lovrenca priredi Zveza društev Najsvetejšega Imena.
Govor ministra G. Grola
London, 27. marca (Radio; prejemna služba) — V teku srbohrvaške oddaje londonskega radia, je naslovil g. minister Grol narodu v domovini govor, katerega prinašamo s pridržkom, kakor ga je zabeležila naša radio prejemna služba. (Atmosferske prilike so bile neugodne) :
"Dve leti sta pretekli po 27. marcu 1941, dve leti izpolnjeni s težkimi izkušnjami našega naroda in vsega človeštva, dve leti, v katerih je bila usoda našega naroda zvezana z usodo vsega človeštva. Oni, ki so leta 1941 še dvomili, so danes prepričani. Naš narod se takrat ni motil. Jasno je videl, da so bile ogrožene vse njegove pretekle žrtve, vse v teku težkga poldrugega stoletja s krvavimi žrtvami pridobljene vrednote Narod se je zavedal, da so mu
hotele sile osišča utisniti pečat večne sramote.
"Jugoslavije ne bi bilo, ako bi ne bila mala predvojna Srbija živela v stalni ideji, da sta narod in država nedeljiva enota. Po zedinjenju sta se na žalost ta dva pojma začela deliti, plemenski spori so nam prizadeli mnogo zla, a še več nam jih je prinesla samolastnost ki je zlorabljala narodovo polno-moč.
"Razkosanje Jugoslavije in iztrebljavanje Srbov in Slovencev, sta del peklenskega načrta laših večnih sovražnikov. Peščica plačanih izdajalcev je hotela skleniti pakt s sovražnikom. Toda.naš narod se je dvignil in uprl proti njim, izgubil je svojo zemljo, toda rešil je svojo čast.
"Žalostni dogodki, ki so se odigrali v Bosni in na Hrva-ikem, so namešah oclnošaje, vane za ureditev bodoče Jugosla-/ije. Toda edinost Srbov, Hr-
vatov in Slovencev je neizogibna zgodovinska potreba.
Naš narod je zvezal svojo usodo zedinjenih narodov in mora za jutri računati z mednarodnim pokretom v smeri federacije. Kako bi se mogel naš narod zediniti v trdno regionalno skupnost, ako se Srbi, Hrvati in Slovenci ne sporazumejo, kako bodo to svojo skupnost uredili? Narod bo sam povedal, kakšno ureditev si želi in to bo zagotovo na bazi federacije. Reforme političnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega značaja, bodo v tem novem redu bistveno predrugačile Oves naš dosedanji način življenja. Vse se bo vršilo v geslu bodočnosti. Autarhija se bo morala umakniti sodelovanju vseh, z vsemi, kajti sodelovanje bo brez dvoma vrhovno načelo pri obnovi našega sveta.
"Dne 27. marca 1941 se je naš narod postavil v vrsto zedinjenih narodov in z njimi krenil na pot v skupno bodočnost. Po dobljeni zmagi bo ostal tudi po vojni v njihovih vrstah in napel svoje sile v prid načelu, ki bo zmagalo v miru: sodelovanje vseh z vsemi! (JIC).
BLAGOVESTNIKA
Povest iz pokristjanjevanja Slovencev. Spisal Ivo, Pregelj Tujec.
glavi težkočo in mraz ga je stre-' sal.
Nepokor in Stojan in Rado-slava so bili vstopili in ko so ugledali vdrte in plahe oči Vla-hove in bledo lice Stregomilovo, so se prestrašili.
"Mrzlico ima," šepnil je Nepokor sestri, Radoslava se je stresla in prebledela in rekla:
"Ali je nevarno?"
"Kakor je," odvrnil je brat, "mnogokrat je, mnogokrat ni!"
Dekle je pristopilo k ležečemu Stregomilu in mu voščilo lepo jutro. Mladenič se je nasmehnil in njegove oči so z ljubeznijo počivale na nji.
"Hvala ti, a glej, ponoči se me je dotaknila bolezen."
"Vsi ti bomo stregli, da ozdraviš," odvrnilo je dekle, in kakor da jo je sram svojih besed, obrnila se je v stran in odšla. {'Odšla je k S'vitoizori in tam se je začela deklica jokati, a sama ni vedela zakaj.
Potem pa sta odšli deklici k materi Veri in jo prosili naj jima pove pravljic. Mati Vera ju je š solzami v očeh sprejela, vselej je jokala, ker stara je bila in v nogah jo je trgalo. Deklici sta jo tolažili in ji delali družbo.
Iiolnik.
IN WAR BONDS
DELO DOBIJO
ŽENSKE
se potrebuje
"Ognjevit je umrl," odvrnil je mirno Krutiboj, "Ognjevit je umrl, prisegam, ti pa ne govori, kdo sem."
"Ne bom, ne bom!" dejal je Vlah in ves se je tresel, ko je prihitel zopet k Stregonilu. Groza ga je bila pred Krutibo-jem in sklenil je, da bo pazil na svojega gospoda. Da bi mu po-yedal, kar je bil izvedel, si ni upal.
Stregomil se je bil prebudil ali bolje zavedel in čutil je v
Žalost in strah je bilo v Ra-doslavovi hiši, med smrtjo in življenjem je visel gost; zvesti sluga se ni odmaknil od njegove strani. Prihajal je tudi Krutiboj k bolniku in njegova izurjenost v zdravilstvu je mladeniču kmalu pomogla.
"Tvoj učenec sem bil, a tebe ne doseže nihče, Vragočrt," dejal je Vlah nekega dne; toda isti hip je bil odprl oči ranjenec in začudeno pogledal slugo. Krutiboj je zakašljal.
"Na tvojega strica, gospod, sem se bil spomnil, pri Bogu, gotovo ozdraviš, če te on zdravi!"
"Saj mi je že bolje, a vama hvala za vajino skrb in potrpljenje." Mladenič je podal roko slugi in starcu, kateri je pa ni vzel in se obrnil v stran, kakor da ne more prenesti mlade-ničevega pogleda.
"Ali meniš, da sva midva sama skrbela za te, gospod. Kaj še; ti niti ne veš ne, kaki angeli so ti stregli; glej, eden ravnokar prihaja," dejal je Vlah in pokazal na vstopivšo Radoslavo.
Mladeniču se- je razveselil obraz in oko mu je živo zasijalo, a nič ni vedel, kaj naj stori. Deklica je stopila k njemu in položivši okusne in močne jedi pred Vlaha, lahko' zardela in dejala:
"Jej!" Njene oči' so se odmaknile Stregomilu.
"Tudi jaz bi jedel," dejal je mladenič, "bolje mi je!" [ "Takoj dobiš, toda ali ti ne bo škodilo?"
Krutiboj je zmajal z glavo in dejal: "Prinesi!"
Deklica je odšla.
Za hip se je vrnila in položila posodo k mladeniču. Ker pa je bila njegova desna roka v ovojih in si z levico ni mogel veliko pomagati, pokleknila je deklica k njemu in ga pitala. Njune oči so se srečavale in deklici se je tresla posoda v rokah.
V tem so bili prišli v sobo Nepokor in Svetovit, za njimi je zvedavo pogledala Krutibo-jeva hčerka.
"Kaj je s teboj, sestra," vik-nil je Stojan, "ali imaš tudi ti mrzlico, da se\treses?"
"Kaj še," odvrnilo je dekle, "kdo se trese?" A nesreča je hotela, da se je isti hip stresla roka in griži jej namenjen Stregomilu je padel na tla.
MDjilje prihodnjič)
___a__
Na sliki .vidimo slcvjrino deklet, ki so dodeljena vojnemu zrako plovne mu oddelku t Ingle-wood, Cal. Ta'dekleta morajo biti tudi fizično utrjena in zato pa imajo razlčne te. lesne vaje vsak dan.
za
VOJNO DELO
ENGINE LATHE HAND SCREW MILLING MACHINE
Plača od ure Tudi druga dela na stroje za one, ki so sposobne. Prednost se da onim, ki imajo v tem izkušnje.
STEEL
IMPROVEMENT
& FORGE CO.
970 E. 64. St.
severno od St. Clairja.
(80)
Drva naprodaj
Naprodaj so drva za kurjavo, i;: tovarne. Velik lot samo $4.00. Pokličite Liberty 2067. (82)
Mali vojaški avtomobilif ki so znani pod imenom "jeep" so uporabni tako na suha)), kot rut codi. Nekaj teh >vidimo na gornji sliki, ki je bila posneta v bližini Dearborn, Mich. Fordove tovarne izdelujejo le vrste avtomobile v velikanskih množinah. Ista pogonska sila in stroji se uporablja za pogon na suhem ali na vodi.
MAJU
Kvunr
PAY DAT
X* BOND DAY
Kupimo avto
Ako imate avtomobil naprodaj, pokličite HE-5840, ali se osebno zglasite na 1054 E. 72. St.	(83)
POZOR!
Članstvo društva Cleveland, št. 23 ZSZ se opozarja, da se gotovo udeleži pogreba našega člana Frank Pojeta. Jutri zju-ob osmih se zbiramo pred Grdi-novim pogrebnim zavodom, potem se pa odpeljemo v Collin-wood k Svetkovemu pogrebnemu zavodu, odkoder se vrši pogreb ob 8:45 v cerkev sv. Kristine.
V imenu članstva društva Cleveland št. 23 ZSZ izrekam sožalje soprogi in otrokom našega zvestega člana Frank Po-peta.
John Kadune, predsednik.
1943		APRIL			1943	
|Sn	Mo	Tu	WeTli		Fr 1	s.|
	r			UJ	[2j	L3J
14	5	S	7	18	9	10!
HM		!13	14	115	1611121	
18J19 f25li26		I20| 27	|21 28	122 {29	Mm 30O	
IZUČENI OPERATORJI BORING MILLS (Horizontal in vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL
Plača na uro, vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite.
WELLMAN ENGINEERING
7000 CENTRAL
(81)
Strežkinja se sprejme
Takoj se sprejme strežkinja; nobeno predznanje ni potrebno. Nočno delo in sicer od 10 zvečer do 6. zjutraj. Tri ali šest dni v tednu pri železniški YMCA, 615 E. 152. St.	(85)
Prodajalka se sprejme
Dekle dobi delo kot prodajalka v 5 in 10c trgovini; nobeno predznanje potrebno; stalno delo s plačo.
Taylor Variety
6714-16 St. Clair Ave. HE 4161.	(85)
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
Prvič je naprodaj od lastnika hiša za eno družino, 5 velikih sob; izgleda kot nova. Jako poceni in pripravna za veliko družino. Nahaja se na 11318 Greenvich Ave., nasproti Cor-lett Ave., v bližini Union uličnp železnice. Zglasite se istotam za podrobnosti.	(80)
materinskem PoK1 , J jo navdihuje. St1"^18 J ko so za njo Priha,aJ bratci in sestrice, '" J la oči. Toda kljubuj ne oči še vedno an^JJ no srce 'je čisto polju, — in devica bo ostala."
Ertelij je v pomladno pokraJ" | kel: "Bog bo poW' j prav, ti ali jaz." J
"Veruj mi, Bog J' J —!" je rekel A^j in prepirljivo, angJ prepričevalno: ^
četka nisem bil n&JJ de Štefane in sem J' ^ kel, da jo morda > j Bog v zakonski sty( se je sicer SP° , 'Jijij odločnostjo uprla ^ dam. Prišel je d«|\ ,., ob sramotnem ste , bertu se je tresel sliš, da bi bila vse če bi ne bila n^ , va?
je življenje in oprostil Štefano sramotnega kola, da ni pustil bobnati, ko so obešali one štiri nesrečneže, da je pozneje kljub očetovi jezi/vzel mrliče z odra, da ni hotel poslušati pridige tujega pridigarja, ko je ta psoval katoličane."
"Veš li, zakaj je vse to storil? Ga li poznaš?" je vprašal Albert s trdim glasom. "Ne pozabi, da je Hendel! —» Spomni se, kako lepo in pravično je začel njegov oče, da bi nas, ki smo se obotavljali in smo sumili, zazibal v brezskrbnost? — Henrik je sin Joahimov! — Z osata se ne trga. grozdje, in fige ne s trnja."
"Ga 1 i res tako d.obro poznaš, da ga tako hudo sodiš? Ravnokar sem dolgo ž njim govoril v shrambi za paramente."
Albert je vtaknil svoje vele roke v rokav svoje kute.
"Kaj je imel ondi opraviti?"
"Pri Štefani, ki tam dela, je naročil zase neko vezenje."
"Tako. In ona da mu bo ustregla? To se pravi čas tratiti, drugega nič. Da bo krivo-verec piasel nečimernost!" je osorno vzkliknil Albert.
"Brat,-privošči ji lepi zaslužek, saj pri nas tako skoraj nič ne zasluži, pa je tako uboga. — To se ne pravi tratiti čas če obenem izkazuje dobrote tudi njegovi duši; toliko lepih reči mu je pravila, ti bi bil moral le videti, kako, pazno je poslušal. Štefana bi morala postati pridigar."
Albert je zmajal z glavo.
"Pojdi no! Ta se bo pa res dal poučiti!" je kratko opomnil.
"Dal se bo, dal!" urno odgovori stari p t. ter. "Njegovo srce je sprejemljivo za božje seme, vem zakaj. Tam nama je zgoraj v sobi razodel: Ljubi katoliško deklico. .Brat moj! Ako Hendelnov sin vzame v zakon; katoličanko — pobožno in čisto j . . . kakor je naša Štefanu,'ve-! ruj mi, bo ščitil sovernike svo-1 je soproge, in konec bo preganjanja, naj stari Hendel hoče ali ne. Prav si rekel, brat. Hen-: delnovi časi so minuli. Že sedaj j so Štajerci bolj za mladega kali or za starega.' Stari se bo moral umakniti mlademu."
■"Oprostite, gospod," mirno j in suhoparno' zavrne Albert,! "ne morem slediti vašemu raz- ■ mišljevanju. Mislite li, da bo'
peneče, — takrat sem se spomnil na svoja mlada leta — brat, jaz, stara kost, sem takrat prav tako gledal svojo Elizabeto — Bog ji daj dobro! — in takoj sem vedel, katera papežnica leži Henriku v srcu — nobena druga kakor naša Štefana. O brat, saj ni slab človek, dober fant je, in koliko dobrega bi vse vzklilo iz tega srca, ako bi ga naša Štefka kot njegova ženica popolnoma imela v oblasti!"
Albert je stegnil svojo koščeno roko: "Jenjaj! Tako ne smeš govoriti o Štefani; Boga žališ, ako Štefano v eni sapi imenuješ z zemeljskim človekom — o krivovercu niti ne govorim— Štefana je Gospodova."
"Ne žalim Boga! Mi vsi smo božji, tudi zakonski ljudje!" je goreče vzkliknil stari menih. "Kar se pa tiče devištva, se pa pri tako mladem dekletu ne more ničesar reči, toda vedi: Bog ni prepovedal ljubezni, ampak ustvaril jo je, v raju pa je rekel: 'Rastite in množite se,' Adam in Eva pa sta bila oba božja, kakor v rodovniku Jezusovem Sveti Duh naravnost pove."
"In nato je prišla Marija," kliče Albert, "in je bila tudi božja in še bolje in je bila in je ostala devica . . . kar je največje na svetu. Pater, jo li tako slabo poznate?"
"Dobro jo poznam!" je rekel starec, ki so se mu oči bliskale v mladostnem ognju. "Brat, ti
si se zaletel v svojem razmišlje-vanju! Da bi jo bil ti slšal zgoraj v sobi, kako nežno, kako prisrčno je govorila o materni časti — fant je bil ves očaran in je debelo gledal — Albert, dekle, ki nima poklica za zakon, ne govori tako o skrivnosti in lepoti matere!"
"Ertelij, veš li, kako v brevi-rju, 21. prosinca, sveta devica Neža govori o svojem ljubem? Kaj govori trinajstletna deklica? Pravi, da si .je izbrala onega, čegar mati je devica, čegar Oče ne pozna lžene. Nadalje pravi: Njemu ostanem zvesta, če njega ljubim, sem čista, če njega objamem, sem devica. — Li ni bila sveta Neža, ki je tako govorila, nedolžna deklica? Odkod je imela te besede? Sveti Duh jo je razsvetljeval, da je mnogo umela, ne da bi bila izgubila svojo nedolžnost. Prav tako je s Štefano. Ti, ubožec, pa misliš, da ima poklic za mater, ker tako čudovito govori o
Razstrelila, kateri je sledil požar v oljni čistilnici v West Tulsa, Oklahoma, je napravil na $100,000 škode. Uredniki FBI serf«,/ preiskujejo vzroke razstrelbe.
Gornja slika je posneta na severni rusk*-j,^, j ^ predstavlja ruske vojake v posebnih belih 0 ^ ? ^ ^ Nemci ne morejo tako hitro opaziti v snej. snegu čakajo ti vojaki na nemške čete> kaWe > dajo nepričakovano iz zasede.	______—
tf>	t L
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
IP t-
IP':
pošteno katoliško dekle stopilo v zakon s krivovercem, ki sovraži njeno vero ? Tak zakon bi bil gnusoba pred Bogom. Zares, to bi bila lepa katoličanka! Taka naj bi Štajru prinesla rešenje, pojdite no!"
"Pretiravaš, saj ni vse tako!" živahno ugovarja Ertelij. "Pri nas ni razglašen tridentinski zbor in imamo že dokaj mešanih zakonov. Sveta Monika je bila poročena s poganom, pa je Bog blagoslovil njun zakon ter jima je dal sina, ki je največji med cerkvenimi učeniki,"
Albert je rekel: "Ne vem, zakaj vedno o Štefani govoriš, pa v taki zvezi. . . . No, lepo se ti bo zahvalila."
Tediaj je odgovoril starec: "Brat, povem ti, zakaj govorim o Štefani, med nama naj ne bo skrivnosti. Brat, jaz poznam ljubezen, ti je pa ne'. O da, poznaš božjo ljubezen, toda posvetna ljubezen ti je pa tuja. Vedi, tudi ,jaz sem nekdaj bil mlad, in neumen—dokler me ni božja milost poklicala v samo-, stan. Vedi, in prav zato, ker sem bil nekdaj sam zaljubljen, zato prav dobro poznam zaljubljence. Brat — starcu postane glas močan in ognjevit, in od posta obledeli obraz mu je zardel — ko sem ta dva otroka, lepa, kakor jih več nima svet, videl stati drug poleg drugega— ona je vedno v svoje delo povedala oči — cn pa jo je dolgo, dolgo, dolg gledal, sedaj klju-buječ, sedaj globoko, sedaj hre-
Moški in ženske romajo po poti semintja, rožni venci se jim bleste v rokah, pobožne molitve odmevajo; ti prihajajo, drugi odhajajo od božjega groba; vsi lahko na dan trpljenja in smrti Gospodove obiščejo božji grob, samo on tega ne sme.
Truden korak se plazi zunaj po trhlih stopnicah. Ujeti menih se vzbudi iz svojih žalostnih misli. Kaj je? Kdo je?
Zaškripala so železna vrata v zarjevalih tečajih in so se odprla. Vstopil je stari pater Ertelij, ki je imel v rčkah cinasto .skledo liki mahovo gnezdo; stari, gubašti obraz se je prijazno smehljal jetniku, ko ga je pozdravil: "Zdravstvuj, brat!"
"Bodi. zdrav," se je zahvalil Albert in mu je pomolil nasproti svojo suho desnico. "Mislil sem, da pride Malh us, da mi odseka glavo."
"Kaj govoriš, brat," ga je tolažil starec in je postavil skledo z gnezdom na črvojedno mizo. "Glej, kaj ti prinašam. Tukaj imaš nekaj za prigrizek, po-j zneje dobiš še vina, da- se ne-j koliko okrepčaš."
"Nočem vina, pijem kolin napolnjen z žločem in je: ihom, da postanem poclobnejši svoje-j mu Zveličarjai," je rekel Al-j bert.
"Nočeš vina," je majal z glavo stari pater. "No, nekaj drugega boš pa vendarle vzel. No, poglej, par jajce je .tu, ki sem jih že zjutraj blagoslovil, čeprav bi bil čas zato šele jutri na veHko soboto," Pomaknil je j gnezdo bliže k redovnemu bra-i tu; "Niti ne pogledaš ne f Veš 11. | kdo ti pošilja, te piruhe -— S: v; fina. Sama jih je obroči!a in j poslikala."
Sedaj se je Albert nekoliko; okrenil proti staremu patru,j svoje globoko, udrte oči upre v j mahovo gnezdo, v katerem so; bili lepo skriti štirje piruhi. I
"Štefana — ima li čas k a j take stvari " je vprašal in je; vzel en piruh v roke. Droban, j dolgorepat, maslenorumen ptiček je sedel na nezabodki in je pel. "To je slikarija!" se je nekako prezirljivo smejal, vendar
Prijateis Pharmacy
SLOVENS}*A I.RKARNA Prescription Speci al ista Vogal St. Clair Ave., in E. fiSti ENdicott 4212
WIDGOY'S PHOTO STUDIO
485 East 152ncl St.
Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah
Preizkušena zdravila proti glavobolu i
Mandel's Headache Tabs
1.	Ustavi glavobol
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 50č
MANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O.
Pošiljamo tudi po pošti
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA
PREVEL DR. J08. JERŠE
pa ga veseli, da se ga pobožna, nežna deklica spominja v njegovi stiski.
"Zakaj ise ji posmehu ješ?" užaljeno vpraša stari mož.
"Saj se ji ne posmeh ujem," je resno odgovoril Albert, "pa to so igrače, ki niso zanjo."
Stari je rekel: "Vedno in vselej pa tudi ne more biti zamaknjena, brat, četudi je napol angel. Li ne veš, da se je apostol Janez igral z jerebico, kadar se je utrudil v premišljevanju božjih skrivnosti?"
"To je izmišljena bajka," je zavrnil Albert starega meniha, nato se je malo nasmehljal, pa je takoj zopet postal resen in je s svojimi udrtimi, žgočimi očmi motril starčev obraz. "Si mi. li prinesel samo piruhe, pa ničesar nimaš za mojo ubogo dušo?"
"O, pač, moj ljubi brat," je sočutno odgovoril Ertelij, "če hočeš opraviti sveto Izpoved, sem pripravljen." Vzel je štolo iz meniške kute, sedel je'na edini stol, ki je bil v ječi, in je za-kril svoj obraz s tresočo se, staro roko, Albert pa je pokleknil predenj, izpovedal se je svojih grehov. . . . Netopirji so praskali in kričali v tramov ju, železne verige so se svetile nad posteljo, mrtvaška glava se je režala iz stenske votline. Molče je Albert sklonil svojo glavo, ki se je že dolgo niso doteknile »karje 'in - je bila \sled tega mesto 55 meniško tonzuro pokrita z gostimi, črnimi lasmi, in se je up ognil pred blagoslavljajoče in od pušča j očo roko starčevo.
Albert je vstal in je rekel• "Menda me kmalu odpeljejo pred pasavsko sodišče, gospod Ertelij. Preden me odpeljejo, prosim za cel redovni plašč. Moj je ves raztrgan, ker tu vse segnije vsled gobe v zidu. Ne bom se zagovarjal, pred. pasav-skim sodiščem, povedal boni zgolj dejstva; naj storijo z menoj, kar hočejo, meni je vseeno. Naj. Hendel vse cerkve oskruni s krivoversko službo božjo, naj zapre vse katoliške šole, naj obesi še več katoliških mož, kakor jih je že, naj da v zlato vliti svojo podobo, naj jo izpostavi na javnem trgu, da jo molijo ljudje, njegov* čas gre h koncu! Naj me pusti strohneti v ječi, ali pa umreti na vrvi, kakor je umrl Zeler — konec je, Cerkev bo zmagala — po oni svetnci, po Štefani, o tem sem prepričan."
"Zmagala bo, brat." Ertelij je položil svojo roko na ramo Albertu, ki se je od vznemirjenja ves tresel. "Pride boljši čas, moje upanje je Štefana, pa še nekdo drugi ..."
"Glej, Albert!" je rekel starec in je mladega meniha mi-lahno za roko obrnil proti oknu, "tam zunaj se dviga dim, tam sedaj Henrik Hendel bije pasavsko roparsko tolpo, ki je hotela obiskati naše mesto. To je junak, plemenit in odkritosrčen; nič manj ne stavim vanj svoje upanje kakor v Štefano."
Albert se je kratko in trdo nasmejal. "Junak, plemenit in odkritosrčen, to je veliko reče-io. Mislim, noge onih, ki bodo pokopali vaše lepe nade, stoje se zunaj pred vrati. Res, junak ie, izkazal se je junaka, ko je lapadel neoborožene romarje n je z mečem grozil" enemu iz-ned njih, ki bi sedaj počival v rrobu, če bi ne bilo Štefane; tuli takrat je bil1 junak, ko je ired sodiščem psoval Štefano. Saj se še spominjate?"
"Da, spominjam se," je rekel Srtelij, "toda vem še kaj drugega : namreč, da je tvegal svo-
Ali iščete delo'
ŽENINI IN NEVES^'
Naša slovenska unijaka tiskarna vam tiska krasna poroŽn* vabila po jako zmerni ceni. Pr*' dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovin*/
6117 St. Clair Ave.	Ji
A MESSAGE FROM EDDSE R8CKENBACKEB
s
EASTERN AIR" LINES
INCORPORATED
EASTERN AIB LINES BUILDINO . IO BOCSEPSfcUB	v _
NEW TOW
o met or	„»i'«»"" ;
»HC PHeetDCNt .
r As. I have had the privilege of	1
talking to our boys in the combat zones in * d . world and throughout the Pacific, X am =onv?;"t	|
that if our people on the hone front knewwn 0f these boys are going through in the hell-"0 ta?8s the world for us, they would not worry about and war bonds.
The least we can do is to accept the lege of paying taxes and buying more and mor bonds to finance and win this war in the ®n°] ou5»i»s i possible time, therety saving the lives ot afl4 , upon thousands of the cream of our young it, additional billions of dollars for the cost oi
V. idckenbacker