28. Oktober 2004 Vinotok mrnm kgffjSj RETROSPEKTIVA PRIREDITVE PTUJSKI ŠPORTNI VIKEND Aktivno življenje - zdravo življenje Ste se morda kdaj vprašali: "Se gibljem dovolj? Ali naredim dovolj za svoje zdravje, telo in dobro počutje?" Ponavadi temu ne moremo odgovoriti pritrdilno, saj nas vsakdanje življenje vse prevečkrat potegne v svoj tok delovnih obveznosti, katerih značilnost je poleg psihičnih obremenitev tudi dolgotrajna sedeča, stoječa ali druga prisiljena drža telesa, kar pa se kmalu odraža v posledicah, kot so utrujenost, slabo telesno počutje, nezadovoljstvo, stres in bolezen. Tradicionalni Ptujski športni vikend, ki ga na začetku jeseni organizira Športni zavod Ptuj, nas vseskozi prepričuje, da sta telesna aktivnost in športno rekreiranje dejavnosti, ki smo jih voljni in vse bolj zaradi številnih škodljivih vplivov tudi dolžni početi v svojem prostem času. Letos je potekal pod sloganom Aktivno življenje - zdravo življenje in je v mesto ter na obrobje privabil množico gibanja in zabave željnih ljudi. V sodelovanju s številnimi športnimi društvi, klubi, s šolo in vrtcem ter ostalimi ponudniki je bilo na izbiro preko 30 športnih panog. Dostopnost so dosegli tudi s tem, da so vse športne aktivnosti ponudili brezplačno. Projekt sta podprla Mestna občina Ptuj in Fundacija za financiranje športnih organizacij RS. "Vpestrem izboru športno rekreativnih programov smo se želeli "dotakniti"predvsem tistih, ki so v glavnem odmaknjeni od različnih športnih aktivnostih. Ti so gibanja, še prej pa seveda spodbude, najbolj potrebni, " poudarja Simon Starček, direktor Športnega zavoda Ptuj. Osnovni namen Ptujskega športnega vikenda je najširšemu Tudi najmlajši so se vključili v športni vikend. Aerobika sprošča dnevne obremenitve. Fotodokumentacija Športnega zavoda Ftuj krogu ljudi ponuditi informacije o programih športne rekreacije v njihovem okolju, povečati število športno aktivnih ljudi v MO Ptuj in število izvajalcev športno-rekreativnih programov, motivirati izvajalce k dvigu kvalitete programov. Način razgibavanja je bil sodoben in naravnan v rekreacijo. Žal je tokrat športni vikend oviralo deževno vreme, kar se je odražalo zlasti pri športih na prostem. Veliko zanimanja je bilo za aerobiko, borilne športe (boks, karate, judo, aikido, kik-boks), streljanje, planinstvo, ribolov, odbojko, badminton, namizni tenis, balinanje, karting, konjeništvo, tenis, športno plezanje, fitnes in aktivnosti na športnem letališču v Moškanj-cih. "Ker prav telesna neaktivnost dvakraj bolj poveča tveganje za nastanek in napredovanje žilno-srčnih bolezni, je Ptujski športni vikend zagotovo dobrodošel vsem tistim,, ki želijo zdravo živeti, " zaključuje strokovni delavec Športnega zavoda Ptuj Marjan Lenartič. Ivo Kornik Povabilo na Martinovanje 2004 na Ptuju Vino in vinska kultura predstavljata pomemben del turistične ponudbe Ptuja in ptujskega območja. Martinovanje na Ptuju ima bogato tradicijo praznovanj, zato bo Lokalna turistična organizacija Ptuj pod pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj tudi letos pripravila Martinovanje in izvolitev princa pustnega karnevala za leto 2005. Četrtek 11. 11. (10.00 - 14.00) MESTNI TRG - 9.00: mehanska glasba - 11.11: imenovanje princa pustnega karnevala - 11.30: kulturni program - 16.00: tamburaši iz Cirkovc - 17.30: predstavitev vinskega letnika v Vinski kleti Ptuj - 17.40: Zdravljica župana Mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana - 18.00: glasbena skupina "Ptujski instrumentalni" CERKEV SV. JURIJA - 16.00: maša in blagoslov vina v cerkvi Sv. Jurija - 15.30: mimohod pred Mestno hišo; kopjaši in voz z moštom Na Mestnem trgu se bodo predstavljali vinogradniki ptujskega območja. Nedelja, 14. 11. DAN ODPRTIH VRAT NA VINSKO Tl RISTIČ CESTI 13 Dan odprtih vrat vinskih kleti na VTC 13 - Mestni Vrh, Grajenščak, Krčevina pri Vurbergu, Drstelja, Jiršovci, Vintarovči, Janežovski Vrh in Desternik. Vljudno vabljeni I V pritličju Mestne hiše (v prostorih nekdanje davčne uprave) bo od srede, 10. novembra, postavljen filatelistična razstava na temo Od trte do vina. Zbirka znamk, razstavlje- Is na v 20. vitrinah, bo na ogled teden dni. Razstavo pripravljata LTO in Filatelistično društvo Ptuj. Ob tej priložnosti bo izdana tudi priložnostna pisemska ovojnica na temo Martinovanje 2004 na Ptuju, na Pošti Ptuj pa bodo v tem času uporabljali priložnostni žig. Tadej Bojnec MISLI UREDNICE/ SPREHOD PO VSEBINI Turizem naš vsakdanji Pred kratkim sem imela spet enkrat priložnost potovati k našim severnim sosedom, a ne po nakupih, ampak turistično. In sem opazovala, s kakšno subtilnostjo se gredo Avstrijci tega vseobsežnega posla, imenovanega turizem. Kot že večkrat prej sem jih spet očarana občudovala, kako znajo turista na vsakem koraku nevsiljivo in lahkotno opozarjati na svojo tradicijo, ljudsko izročilo, zgodovino ter oznanjati svojo identiteto. Morda pri nas vzbujajo irhaste hlače na naramnice, pa "dinderli" in avstrijska domača zabavna glasba, podobna naši, posmeh. Morda smo se mi že naveličali njihovih porcelanastih punčk z lesenimi vozički, ur, ki napovedujejo vreme, planinskih klobukov, nožkov, razglednic s cesarico Sissy. A Avstrijci se niso in jim niso smešne, kaj šele, da bi jih dajali v nič, kot s podobnimi stvarmi pri nas počne marsikateri "izobražen" Slovenec. Predstavljajte si japonskega turista, ki ni še nikoli videl te eksotike. Najprej jo bo poslikal, nato nekaj kupil in, najbistvenejše, za vedno odnesel vtis o posebnostih dežele, kjer je bil. Naši sosedje se globoko zavedajo pomembnosti pričevalcev svoje bogate preteklosti. V letoviških krajih jih na vsakem vogalu nadvse ustrežljivo ponujajo v mikavno urejenih trgovinicah. S prav takšno občutljivostjo in premišljenostjo kot ohranjajo in tržijo spominke, ravnajo s stavbarsko dediščino, z nošo, s hrano, z naravnimi znamenitostmi in danostmi, kot so jezera, gore, ter s športi, ki tja sodijo. Si lahko v naših turističnih krajih zamislite hotelsko receptorko v narodni noši naše pokrajine? Ne v kostimu in ne v vsakdanji obleki, niti ne v nemški meščanski noši predpreteklega stoletja, ampak v slovenski ljudski noši? V avstrijskih turističnih krajih je noša pravilo. Tudi ostalo osebje v hotelu, ki je v stiku z gosti, kakor informatorji v turističnih agencijah, imajo na sebi vsaj en kos takega oblačila. Še več. Predstavljajte si odziv, če gosta ob slovesu iz hotela pospremi tako opravljena lastnica ali lastnik in mu v roke položi prospekt, v katerem je fotografija njune družine in na kratko v sliki in besedi opisana petstoletna zgodovina hotela. Veliko, veliko več kot na kakem seminarju za turistične delavce bi se lahko naučili že na enodnevnem izletu v enega bližnjih objezerskih ali gorskih avstrijskih krajev. In to ne le o hotelirstvu, o prodaji spominkov, o ponosu na svojo preteklost, o oznanjanju narodovih korenin .... ampak predvsem o nas samih in o našem odnosu do omenjenih vrednot. Presenetila pa me je pri sosedih ena pomankljivost. Ta, da jedilni listi, ki jih gostom dajo v roke, niso napisani večjezično, ampak le v nemščini. Enako je z napisi ob eksponatih v muzeju. A majhna Avstrija je v svetovnem vrhu po obisku turistov, pa nima niti morja. Poglejmo še k drugim obmorskim deželam. Z nenavadno hitrostjo se turistično razvijajo države na vzhodu, ki so bile do nedavnega na zemljevidu dopustovanj popolne neznanke, kot recimo Romunija ali Bolgarija. Tam so ob črnomorski obali v zadnjih petih letih postavili na kilometre hotelov in tjakaj prenesli skoraj vse drugje po svetu preverjene načine, kako turistom ponuditi in izpuliti čim več. Na bolgarski obali zlatega peska se tare verjetno največja mešanica slovanskih in germanskih turistov na svetu. Ker je poceni, ker mnogo ponujajo, ker se prilagodijo različnim okusom, ker se jim preprosto da. Kar se denimo našim sosedom na jugovzhodu najbolj več ne da. Res pa je, da o življenju in kulturi domačinov, razen o njihovi valuti, v teh za turiste zgrajenih letoviščih ne izveš skoraj nič. Treba se je odpeljati na izlet v bližnje mesto ali vasi. Na hitro sestavljen mozaik ponudbe v prvi petletki bodo morali tudi oni dopolniti še z detajli in odpraviti nekaj črnih pik. Za to pa je potrebno zavedanje o lastni kreativnosti in narodovi identiteti ter še nekaj več časa oz. naslednje obdobje. Ampak mi na Ptuju smo res že predolgo v začetnem obdobju turističnega razvoja. Milena I\irk MODROST MESECA Močan, uspešen človek ni žrtev svojega okolja. On sam ustvari ugodne pogoje. SPREHOD PO VSEBINI Uradne ure in delo Občinske uprave 4 Obisk državnega sekretarja Elida Bandlja v Mestni hiši in ŠC Ptuj 4 Ptuj srebrn v Kanadi 4 Obisk gasilcev v Arandželovcu 5 Sprejem Tatjane Majcen pri županu dr. Stefanu Čelanu 5 Mednarodna okoljska zavest mladih 5 Z 22. redne seje Mestnega sveta 6 Odgovori na pobude in vprašanja svetnikov 6 Stranke mestnega sveta sporočajo 7 Osnovne šole v Mestni občini Ptuj včeraj, danes, jutri - lil. 8 Jaz in Švedska 9 Jesenski glasbeni živ-žav 9 Mladi in mladinska problematika na Ptuju 9 Pogovor z dr. Viljemom Ščuko 10-11 Termalni park Term Ptuj “Slovensko naj kopališče 2004" 11 Iz Mestnega gledališča Ptuj 12 Razstava Vrezano v les 12 Razstava "Okoli hišice so same rožice..." 13 Inkunabule - prvotiski 13 Nasveti za zdravljenje tuberkuloze nekoč - II. 14 Brigadirji ne mirujejo 14 ŠKL postala že pravo gibanje 15 Kikboks - Ptujčani najuspešnejši 16 Atletika - Trije v reprezentanci 16 Športne prireditve na Ptuju 17 Rok za oddaja vlog za znižano plačilo vrtca v letu 2005 17 Obiščite Center za informiranje in poklicno svetovanje 17 Prost vstop v Miheličevo galerijo 17 CID - spremembe v oktobru in novembru 18 Jesenski kros v Vidmu pri Ptuju 19 Hura jesenske počitnice 19 Naslovnica: Odsev poletja v jeseni. Foto: Liljana Vogrinec Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Liljana Vogrinec, telefon: 031 481-673, 040 218-895, elektronska pošta: lotos.ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektronska pošta: vejica03@siol.net. Naslovnica: Repro studio Lesjak. Tisk: Grafts, Rače, Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, E-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Metka Jurešič -SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Dejan Klasinc -SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentaije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Uradne ure in delo Občinske uprave Od 4. oktobra 2004 veljajo v Občinski upravi Mestne občine Ptuj pri delu s strankami uradne ure. Te so v ponedeljek, sredo in petek med 8. in 12. uro ter v sredo med 14. in 16. uro. To je za nekatere novost, vendar je podoben delovni čas v večini državnih služb in tudi v večini večjih občin. Cilj te spremembe je okrepitev strokovnega dela in dvig kvalitete dela uprave. Uslužbenci uprave razen dela s strankami opravljajo še vrsto strokovnih, administrativnih in drugih nalog za potrebe občinskih organov in občanov. Zavedamo se, da je občinska uprava namenjena predvsem občanom, vendar vseh njihovih potreb ni možno zadovoljiti v neposrednem stiku. Za kvalitetne rešitve je potrebno bistveno več časa, ponekod pa tudi delo na terenu. Ker želimo biti pri delu s strankami čim uspešnejši, je sprejemna pisarna odprta ves delovni čas. Mag. Stanko Glažar, direktor Občinske uprave Mestne občine Ptuj Državni sekretar E. Bandelj v Mestni hiši in ŠC Ptuj Višješolski program mehatronike na Ptuju Konec septembra se je državni sekretar Elido Bandelj pred obiskom vodstva Šolskega centra Ptuj oglasil v Mestni hiši, kjer se je o svojih pogledih na višješolsko strokovno izobraževanje na Ptuju pogovarjal tudi z županom dr. Stefanom Čelanom. Nekdanji ravnatelj ene izmed koprskih srednjih šol, sedaj pa sekretar, ki pokriva srednje strokovno in poklicno šolstvo ter izobraževanje odraslih, je v uradu ptujskega župana povedal, da bi višje šolstvo moralo biti naravnano in sestavljeno tako, da bi se višješolsko izobraženi ljudje s pridobljenim znanjem in prakso bili sposobni samozaposliti. Lahko pa bi tudi nadaljevali študij v univerzitetnih programih. Pohvalil je delo vodstva ptujskega Šolskega centra, ki si po njegovem mnenju zasluži nadgradnjo svojega kvalitetnega dela z vsaj enim višješolskim programom. Šolski center je namreč vložil elaborat za višješolski program mehatroni-ke, ki ga je Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje potrdil in je že bil objavljen v Uradnem listu RS. Po Sloveniji se kažejo velike potrebe po tem kadru, do leta 2007 naj bi slovenska podjetja potrebovala približno 1700 mehatronikov, kot kažejo rezul- tati letošnje ankete. Zaposlili se bodo lahko v vseh proizvodnih procesih, kjer so mehanske strojne naprave krmiljene z elektronskimi napravami. Mehatro-nik VI. stopnje načrtuje proizvodne linije, optimizira delovanje linij in izvaja diagnostiko. E. Bandelj je izrazil načelno podporo izvajanju programa mehatronike na Ptuju, od koder so tudi njegovi avtorji. Vendar bo o razmestitvi v teh dneh odločala komisija, v kateri so predstavniki delodajalcev, univerze, višjih šol in ministrstva. V Šolskem centru je z vodstvom nadaljeval pogovore o izobraževanju na Ptuju s poudarkom na višjih in strokovnih programih ter o ustanovitvi višje strokovne šole na Ptuju. Dotaknili so se še višješolskih programov na področju kmetijstva, ekonomije, komunalnega varstva okolja in gospodarskega managementa. Rezultat teh pogovorov in mnogoletnih predhodnih prizadevanj šolskega centra pa je sredi oktobra ustanovljena višja strokovna šola, na kateri nameravajo izvajati redni in izredni program izobraževanja za mehatronike ter izredni program kmetijstva. V Šolskem centru Ptuj je od izselitve Gimnazije spet pet šol; ob štirih srednjih še višja strokovna. Milena T\irk Tekmovanje "Mesta, v katerih je lepo živeti" (v angleščini Liveable communities) je potekalo od 14. do 18. oktobra na Niagarskih slapovih v Kanadi. Gre za nadaljevanje tekmovanj Narodi v razcvetu, na katerih je bilo mesto Ptuj uspešno že v letih 1998, 2000 in 2001. Ptuj je v preteklosti večkrat posegel po najvišjih nagradah in tudi letos je prejel srebrno priznanje. Tekmoval je v kate- Ptuj srebrn v Kanadi goriji B, med mesti, ki imajo od 20 do 75 tisoč prebivalcev. Člani delegacije so bili Simona Kašman, Tanja Ostrman Renault, Albin Pišek in Črtomir Goznik. Dogodka v Kanadi se ne bi mogli udeležiti brez zvestih sponzorjev, zato gre zahvala tudi njim. Kaj več o poteku tekmovanja pa naslednjič. Tanja Ostrman Renault Člani ptujske delegacije (od leve]: Črtomir Goznik, bimona Kasman, Albin Pišek in Tanja Ostrman Renault. Foto: Črtomir Goznik Obisk gasilcev v Arandželovcu Ptujčani so si ogledali 1. festival gasilstva in 15. republiško ter zvezno tekmovanje v Srbiji Sodelovanje med občinami ima bogato zgodovino, ki sega na različna področja delovanja in lahko ima velike zemljepisne razsežnosti. Ptujska občina ima bogato tradicijo v sodelovanju z Občino Arandželo-vac v Republiki Srbiji in Črni gori. Tudi na področju gasilske dejavnosti najdemo korenine povezovanja med gasilci iz ptujskega območja in Arandželovca. V 80. letih je bilo podpisano pobratenje med gasilci iz podjetja Elektroporcelan Arandželovac in med Gasilskim centrom Videm ter med podjetjem Šamot iz Arandželovca in gasilci iz Tovarne glinice in aluminija Kidričevo. Sistemske spremembe v družbi pa so žal povzročile začasno prekinitev tovrstnih sodelovanj. V zadnjih letih se spet vzpostavljajo sodelovanja, ki so med občinama že obstajala. Velik je interes za okrepljeno povezovanje na področju gasilstva. Na povabilo gasilske enote iz Arandželovca smo nekateri predstavniki gasilske organizacije konec septembra obiskali 1. festival gasilstva v Srbiji ter si ogledali 15. republiško in zvezno tekmovanja v Arandželovcu. Že obisk tega mesta je svojevrstno doživetje. Se vedno smo namreč priče izredne gostoljubnosti domačinov. Hkrati pa smo z veliko radovednostjo spremljali organizacijo gasilstva v Srbiji in Črni gori, kot je njih zanimalo stanje v Sloveniji. Težišče gasilske organizacije v Srbiji in Črni gori je na poklicnih gasilcih. V Arandželovcu jih je 18 in so v resorju Ministrstva za notranje zadeve. Obstaja sicer tudi prostovoljna sestava, vendar večina aktivnosti temelji na poklicni sestavi. Gasilske enote, ki so bile nekdaj v Elektroporcelanu in Šamotu, so ukinili. Ob dejstvu, da je prostovoljnih gasilcev zelo malo, saj zgodovinska pot tej obliki ni bila najbolj naklonjena, se nam je porajala vrsta vprašanj o okoliščinah in možnostih operativnega delovanja ob nesrečah in hkrati o možnih posledicah takšnih nesreč. Pohvale vredno je ravnanje poveljnika poklicne gasilske enote iz Arandželovca Dragana Adamoviča, ki nas je na festival povabil in poskrbel, da smo bili ves čas obiska dobro vodeni in smo si lahko ogledali nekatere gasilske aktivnosti, hkrati pa imeli možnost videti nekaj zgodovinskih in turističnih destinacij v Arandželovcu ter okolici. Še posebej navdušujoč je bil vtis ob ogledu Oplenca z grobnicami njihovih velikih vodij Karadžordževičev. Glede na to, da ima vsaka oblika organiziranosti prednosti in slabosti, nam spoznavanje drugačne organiziranosti v drugih državah brez dvoma koristi pri oblikovanju naše. Opremljenost z vozili je ostala na nekdanjem nivoju, novih vozil skorajda nimajo. Financiranje je neurejeno. Osnovni vozni park je na nivoju gasilskih vozil, ki jih pri nas izločamo iz gasilske rabe. Torej so tveganja in stroški, ki se ob tem pojavljajo, veliki. Festival gasilstva ponuja hkrati priložnost za medsebojno izmenjavo mnenj, izkušenj in potreb gasilcev v širšem prostoru Srbije in Črne gore. V prihodnosti bomo iskali možnosti za poglobitev sodelovanja in nadaljevanje tistega, za kar so nekateri že v preteklosti ugotovili, da je v redu. Takšno sodelovanje nam ponuja celovitejši pogled nad našo organiziranostjo ter krepi nekatere gasilske vrednote, ki so pod presijo časa pobegnile iz naših ravnanj. Mag. Janez Merc Kristal in cvetje za dobitnico olimpijskih medalj Sprejem Tatjane Majcen pri županu dr. Štefanu Čelanu Ptujski župan dr. Štefan Čelan je 19. oktobra v družbi svojih sodelavcev podžupana mag. Mirana Kerina, mag. Stanka Glažarja, Zdenke Ristič in Franca Vrežeta sprejel atletinjo Tatjano Majcen, ki je na paraolimpijskih igrah v Atenah osvojila bronasto kolajno v suvanju krogle in srebrno v metu kopija. Srečanja so se udeležili tudi Simon Starček iz Športnega zavoda Ptuj in trener Ivan Markež s soprogo. "Zelo sem vesel, da lahko Tatjani v imenu Mestne občine Ptuj čestitam za res izjemen dosežek. Vem, da je za takšne rezultate potrebno veliko odrekanja, trdega dela in naporov, zato smo kolajn še toliko bolj veseli. Nadvse uspešno promovira naše mesto in Slovenijo, zato ji želim ob tej priložnosti pokloniti darilo, ki bo v njeni vitrini zagotovo našlo svoje mesto,” je na sprejemu dejal dr. Štefan Čelan. Povabila je bila naša paraolimpijka zelo vesela. "Moram reči, da sem prijetno presenečena nad povabilom dr. Štefana Čelana. Prepričana sem, da bom na športnem področju dosegla še veliko dobrih rezultatov. Upam, da se bom domov z največjih tekmovanj pogosto vračala tudi s kolajnami in tako bo priložnosti za veselje in šampanjec v tem okolju še zelo veliko. Na naslednjih paraolimpijskih igrah si zlata ne bom pustila vzeti, " pravi. In še, daje že kot najstnica tekala po atletskih stezah in sanjala, da bo nekoč na olimpi- jadi. V tistih sanjah seveda ni bilo invalidskega vozička in marsikdo bi rekel, da je cena previsoka; a saj se zanjo ni dalo barantati. "Še enkrat bi se ptujskemu županu rada zahvalila za izkazano pozornost," je dejala Tatjana Majcen in se še enkrat vrnila k finalom metov v Ate- Ivo Kornik Tatjana Majcen s svojima medaljama v suvanju krogle in metu kopja iz Aten. Foto: Langerholc Mednarodna okoljska zavest mladih Mednarodni projekt "Evropski vzhodno-zahodni dialog o okolju" je konec septembra ptujskim gimnazijcem v goste pripeljal gimnazijce nemškega mesta Heubach. Ptujskemu županu so zastavili vprašanja povezana z varovanjem okolja, potrošnikov in živali v mestni občini Ptuj tudi z vidika večjih gospodarskih sistemov, kot je Perutnina Ptuj. Neposredna vprašanja dijakov so dobila tudi neposredne odgovore, poštene, jasne in odkrite, ki jim je sledil bučen in dolg aplavz, kot ga že dolgo ni bilo slišati. Zavest mladih ljudi, da je potrebno čimprej ukrepati pri varovanju okolja, je izredno velika, saj so konec koncev naši otroci dediči našega ravnanja z naravo. Smo v resnici storili vse, da jim lahko mimo pustimo v nadaljnje upravljanje naše okolje? Verjetno prav nihče ne bi mogel pošteno pritrdilno odgovoriti na to vprašanje. Tanja Ostrman Renault Z 22. REDNE SEJE MESTNEGA SVETA Nove cene, spremembe proračuna, premoženje CATV-sistema Na oktobrski seji, prvi po izvolitvi poslancev v državni zbor, se je zvrstilo 17 - glede na gradivo - precej zahtevnih točk dnevnega reda. Med njimi spremembe odloka proračuna za to leto, ki so ga po skrajšanem postopku znižali za okrog 209 milijonov tolarjev in zdaj znaša 4.936.639.747 tolarjev. Sprejeli so spremembe cen distribucije zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja na paro in toplo vodo ter odvoza nepravilno parkiranih vozil in parkirnin na javnih parkiriščih (nove cene so objavljene v priloženem Uradnem vestniku). Potrdili so poročila zelo dejavnega Nadzornega odbora ptujske občine. Odbor je izvedel nadzore porabe občinskih proračunskih sredstev: v Komunalnem podjetju (pregled odhodkov za vodovod v letu 2002), v Vrtcu, v Športnem zavodu, v Pokrajinskem muzeju in v Mestnem gledališču. Svetniki so spet dopolnjevali ustanovitveni odlokom Regijskega višješolskega in visokošolskega središča, ki ima poslej še kratico REVIVIS Ptuj. V prvi obravnavni so bile spremembe Pravilnika o plačah funkcionarjev v MO Ptuj, ki so jih predlagali predsedniki svetov mestnih in primestnih četrti. Do sejnin naj bi bili v prihodnje upravičeni tudi člani svetov MČ in PMČ, sredstva pa bi se zagotovila iz prihodkov mestnih oz. primestnih četrti. Razprave o sejninah pa svetniki še niso zaključili, ampak želijo pred nadaljevanjem obravnave izvedeti, kako rešujejo tovrstno problematiko v primerljivih občinah. Odobrili so dokument identifikacije investicijskega projekta za prenovo otroškega igrišča v Ljudskem vrtu, ki ga je izdelala družba UM ARH iz Ptuja. Namen investicije je opremiti igrišče s sodobnimi igrali in z varovalno opremo, tako da bi Ljudski vrt postal osrednje igrišče v občini. Celotna vrednost investicije je ocenjena na 22.550.000 tolarjev. Največ sredstev, 12 milijonov, bi namenili nakupu igral, ostalo pa za ograjo, zemeljska dela, komunalno opremo in zasaditev. Denar naj bi bil v proračunu zagotovljen v naslednjih dveh letih. K sodelovanju bo občinska uprava povabila še donatorje in sponzorje. Premoženje CATV-sistema je svet s sklepom izločil iz premoženja MO Ptuj in župana pooblastil, da ga s podpisom posebne pogodbe prenese na družbo Kabelsko komunikacijski sistem Ptuj (KKS). Kot piše v obrazložitvi, so storitve kabelsko distribucijskega sistema, kar je družba KKS, gospodarska dejavnost, ki se opravlja na trgu, in po Zakonu o gospodarskih javnih službah nima značaja javne infrastrukture. Hkrati je svet na oktobrski seji županu dal soglasje za sprejem skupščinskih sklepov družbe KKS Ptuj, in sicer za povečanje osnovnega kapitala (s šest na okrog 105 milijonov), za spremembo statuta delniške družbe (emisijska vrednost delnic, vplačanih ob ustanovitvi, se bo zaradi povečanja osnovnega kapitala s stvarnim vložkom s tisoč tolarjev zvišala na 1.189 tolarjev) ter za imenovanje mag. Metoda Graha ter Roberta Ceha za člana nadzornega sveta, ki bo zastopal interese delničarjev. Milena Dirk Pravno-informacijska pisarna, salonitne cevi Pobuda Dejana Levaniča: Naj se zagotovijo brezplačni prostori za Pravno informacijsko pisarno - PIP na Ptuju. Odgovor: Potrebno je opredeliti kvadraturo prostorov za delovanje te pisarne, da se lahko preveri, ali ima MO Ptuj na razpolago takšne prostore. ♦ ♦♦ Vprašanje Avgusta Laha: 1. Na podlagi sklepov seje sveta MČ Panorama z dne 14. 6. 2004 MČ Panorama zahteva, da se takoj pristopi k realizaciji izvedbe ceste in pločnika do konca Orešja oz. sadovnjaka v Orešju z vso infrastrukturo. Hkrati zahtevajo informacijo, za kakšen namen je bilo porabljenih 15 milijonov SIT (11 milijonov SIT iz proračuna, 4 milijone SIT iz sredstev MČ Panorama). Odgovor: Glede na popis del smo zbirali ponudbe za ureditev in preplastitev odseka ceste v dolžini 350 metrov. V popisu ni bila zajeta javna razsvetljava. Naj nižja ponudba je znašala 20,96 milijonov SIT. Za razpoložljivih 15 milijonov bi lahko izvedli 265 metrov ceste. Za ta denar so bila izvedena naslednja dela: razširitev vozišča za 1 meter v dolžini 375 metrov, ureditev meteorne kanalizacije, izkop in položitev telekomunikacijskega kabla, KTV-kabla, vodovoda, izdelan je bil tampon cestišča, hodnik za pešce. Glede na te izkope in položitve kablov je bilo smiselno položiti in izvesti javno razsvetljavo, ki ni bila planirana, zato se takrat ni izvedla preplastitev ceste. {op. ur.: že izvedena v juliju 2004). Herbert Glavič ♦ ♦♦ Pobuda Rajka Fajta: V skladu s 34. in 35. členom Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Ptuj naj Komunalno podjetje Ptuj pripravi pregled oporečnih salonitnih cevi. Odgovor: I. ZAMENJAVA SALONITNIH CEVI V vodooskrbnem sistemu Ptuj se je v letih od 1963 do 1978 vgradilo 125 km salonitnih cevi profila premera 80 do premera 400, kar znaša 17 % vseh vgrajenih cevi. V zadnjih 10 letih smo zamenjali 11 km salonitnih cevi v sklopu izgradnje kanalskega omrežja ali rekonstrukcij cest. Menjave salonitnih cevi so potrebne zaradi življenjske dobe vodovodnih cevovodov, ki naj bi bila predvidoma 50 let. Naši salonitni cevovodi bodo počasi dosegli to starost. Dinamika menjave pa je odvisna od razpoložljivih virov sredstev v okviru letnih programov vzdrževanja. Razlog menjave ni njihova oporečnost, kot to nepoučeni radi razlagajo. Azbest je vlaknast material, negorljiv in odporen tudi na kisline. Je dober izolator, v vezavi z drugimi materiali (cement) pa zagotavlja tudi večjo trdnost in trajnost. Zaradi navedenih lastnosti se je v prejšnjem stoletju uporabljal v veliko panogah industrije in obrti. Kjer so v živilski industriji uporabljali azbestne filtre, so se azbestna vlakna pojavljala tudi v vinu, pivu in sokovih. Azbestna vlakna so dokazano škodljiva pri vnosu v telo preko dihal. Ni pa nobenih podatkov o škodljivosti pri vnosu preko prebavnega trakta, torej s hrano ali vodo. Slovenski pravilnik o pitni vodi tudi ne zajema azbesta kot parametra, ki ga je potrebno spremljati oz. nadzirati. Prav tako je fizično oteženo sproščanje azbestnih vlaken iz sten cevi, ker so cevi znotraj obložene s plastjo vodnega kamna kot posledico ravnotežja med raztopljenim C02, karbonati in hidrogen karbonati v vodi. {op. ur.: odgovor je bil zaradi obsežnosti skrajšan) Komunalno podjetje Ptuj d. d. STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO Spoštovane volivke in volivci! N.Si Nova Slovenita Krščanska ljudska stranka Vsem, ki ste namenili svoj glas stranki Nova Slovenija, se lepo zahvaljujemo. Za vašo odločitev se bo stranka v parlamentu s svojim delovanjem zavzemala in upravičila svoje obljube. Tiste, ki so v noči volilnega molka odstranili naše plakate na Bregu in pospravili panoje, prosimo, naj nas seznanijo, kakšen uspeh jim je to prineslo. Tudi na tem področju si zaslužimo več demokratičnosti. Hvala! Janez Rožmarin, predsednik Mestnega odbora N.Si občanke in občani, volivke in volivci! Hvala za zaupanje. Skupaj z vami smo uspeli odpreti prostor za slovensko socialno demokracijo, ki zre v prihodnost za vse. Naše aktivno delo bomo nadaljevali in v duhu skupnega partnerstva ustvarjali pogoje za blaginjo vseh. Ampak kljub temu je bilo nekatere stvari potrebno izpeljati do konca, kot smo si jih zadali na začetku. Tako so večletna prizadevanja, da vojašnica preide v roke kulturnega ministrstva, katerega ministrica je Andreja Rihter, obrodila sadove. Pozneje bodo, tudi po zaslugi Marije Magdalene, prostori dani v uporabo Mestni občini Ptuj. To je velika pridobitev za naše mesto, predvsem pa za kulturne institucije, muzej, arhiv, Zavod za varstvo kulturne dediščine, namene ljubiteljske kulture, Ljudske univerze, mladih v Ozari, svobodnih umetnikov. Torej le nekaterih, ki se že dolga leta spopadajo s prostorskimi problemi, pa naj gre za depoje, za redno dejavnost ali razstavne prostore. V Mladem Forumu Ptuj smo bili 18. septembra zelo pridni, saj nam je uspelo očistiti velik del obrežja naše reke Drave. Skupaj s Forumom Mladih SDP iz Čakovca smo izvedli projekt Drava - reka, ki nas združuje, Drava - rijeka koja nas spaja. Sodelovalo je tudi mladinsko društvo Postpesimisti iz Ptuja. S projektom smo dosegli druženje mladih, s katerim smo spomnili na pomembnost varovanja okolja in da je varovanje okolje naloga nas vseh. Najpomembnejše pa je, da nam je uspelo, kljub vedno novim mejam, ki nam jih politični sistemi postavljajo, ohraniti medsebojno čezmejno sodelovanje z našimi sovrstniki. Zvečer smo se zabavali na koncertu Zabranjenega pušenja v Čakovcu. V začetku meseca, med 3. in 9. oktobrom sta predsednica in podpredsednik Mladega Foruma ZLSD Ptuj Simona Muršec in Žiga Simonič sodelovala na mednarodnem seminarju v Berlinu. Glavna tema seminarja je bila pozicija Evropske unije do novih sosed - še posebej do Ukrajine in Belorusije. V Radovljici je 16. 10. potekala konferenca Mladega Foruma ZLSD. Predsednik Dejan Levanič je v svojem nagovoru Združeno listo socialnih demokratov opozoril, daje čas za priložnost mladim znotraj stranke ter predstavil strategijo delovanja MF ZLSD do leta 2009. Poudaril je, da je Mladi forum ZLSD pričel s pripravami na največji projekt v zgodovini -tradicionalni ECOSY festival - na katerem bo naslednje leto junija sodelovalo okrog 3000 mladih socialdemokratk in socialdemokratov iz vse Evrope. Mirjana Nenad E3ZLSD Stranka za prihodnost Spoštovane občanke in občani! Zahvaljujem se vam za udeležbo in izkazao zaupanje na državnozborskih volitvah. S svojim delom v parlamentu bom upravičil vaše zaupanje. Miroslav Luci, dr. med. Spoštovani volivci in volivke! LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Iskreno se vam zahvaljujem za vsak vaš glas, ki ste mi ga naklonili na teh volitvah. V pričakovanju, da se bodo projekti, ki so v teku in so pomembni za razvoj Mestne občine Ptuj, tudi v bodoče nadaljevali, vas prijazno pozdravljam. Lidija Majnik, predsednica MO LDS Ptuj Zahvala za podporo Ptuja Za nami so volitve kandidatov za državni zbor. Zeleni Slovenije smo na volitvah nastopili v vseh enotah in volilnih okrajih. Žal nam izkazana podpora na volitvah ni omogočila vstopa v slovenski parlament. Ocenjujemo, da ljudje naš program podpirajo, saj smo edina stranka znotraj zelene opcije, ki ima celovit program in konkretne rešitve za odprte probleme v slovenski družbi, še posebej na področju okolja in obvarovanja naravne dediščine. Zeleni Ptuja se vsem volivkam in volivcem ob tej priložnosti zahvaljujemo za izkazano podporo. Zeleni Ptuja Spoštovane volivke in volivci! Mestni odbor SLOVENSKE NACIONALNE STRANKE se vam zahvaljuje za vašo podporo na državnozborskih volitvah, ki ste nam jo izkazali v naši volilni enoti ter s tem pripomogli, da je SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA prvič v zgodovini samostojne SLOVENIJE dobila poslanca v 8.volilni enoti. VI ZA NAS, MI ZA VAS, SNS. Miroslav Letonja, predsednik MO SNS Ptuj Slovenska ljudska stranka Slovenska ljudska stranka SLS Mestne občine Ptuj se vsem volivkam in volivcem zahvaljuje za zaupanje, ker so ji podarili svoj glas ter s tem podprli njene kandidate na volitvah v državni zbor. Mestni odbor SLS Ptuj Osnovne šole v Mestni občini Ptuj včeraj, danes, jutri - III. S programom ukrepov za zagotavljanje racionalne izrabe zmogljivosti osnovnih šol v Mestni občini Ptuj, ki je bil sprejet letos na 15. seji mestnega sveta in 27. 2. 2004 objavljen v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, se je določila zmogljivost na vseh osnovnih šolah v Mestni občini Ptuj in omogočil vpis za devet oddelkov prvošolčkov. Zdaj poteka gradnja telovadnice; druga faza gradbenih del na OŠ □Ige Meglič. To pomeni, da bi se lahko v ptujski občini vpisalo 252 otrok ali devet oddelkov po 28 otrok. Dejanski vpis v prvi razred osnovne šole pa je pokazal, da seje vpisalo samo 180 otrok, in sicer le v sedem namesto v devet možnih oddelkov. Povprečno je to 25,7 otrok na oddelek. Na Breg se je vpisalo 24 otrok - en oddelek (program ukrepov je omogočal 2 oddelka). V Ljudski vrt se je vpisalo 54 otrok - dva oddelka, kar je program ukrepov tudi omogočal. V podružnično šolo Grajena se je vpisalo 21 otrok - en oddelek, kar je prav tako v skladu s programom ukrepov. Na Mladiko se je vpisalo 52 otrok - dva oddelka (program ukrepov je omogočal vpis treh oddelkov). V osnovno šolo Olge Meglič se je vpisalo 29 oziroma za en (povečan) oddelek otrok, kar je v skladu s programom ukrepov in s soglasjem Ministrstva za šolstvo znanost in šport za povečani oddelek. Program ukrepov je tudi povzročil, da so nekateri starši preko odvetnika sprožili pritožbene postopke na Mestni svet Mestne občine Ptuj, Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport, na Upravno sodišče RS in Vrhovno sodišče RS. Na vseh navedenih organih so bile pritožbe zavrnjene. V skladu z obstoječo zakonodajo v letu 2004 bo na mestnem svetu potrebno sprejeti dva sklepa, in sicer: 1. sklep o zmogljivosti osnovnih šol v Mestni občini Ptuj, 2. sklep o gravitacijskih območjih za osnovno šolo Mladika, Ljudski vrt in Olge Meglič, ki imajo po sklepu Vlade Republike Slovenije in sklepu Mestnega sveta Mestne občine Ptuj od šolskega leta 2007/2008 naprej skupni šolski okoliš. Na ta način se bo razpletla zgodba, ki je zadnjih nekaj let Glede na obstoječe stanje, sprejete sklepe in potrebe je zmogljivost osnovnih šol v Mestni občini Ptuj naslednja: 1. Osnovna šola Ljudski vrt - trioddelčna osnovna šola (27 oddelkov), 2. Osnovna šola Mladika -2,5 oddelčna osnovna šola (22,5 oddelka), 3. Osnovna šola Breg -dvooddelčna osnovna šola (18 oddelkov), 4. Osnovna šola Olge Meglič - 1,5 oddelčna osnovna šola (15 oddelkov) 5. Podružnična osnovna šola Grajena -enooddelčna osnovna šola (9 oddelkov). Skupaj zmogljivost: 10 oddelkov prvih razredov. Pri maksimalni zasedenosti omogoča 10 oddelkov vpis 280 otrokom, v šolskem letu 2004/05 pa se je vpisalo le 180 otrok. v tem mestu burila duhove in izzvala različne reakcije. Vendar se v Ptuju ni dogajalo oz. se ne dogaja prav nič takega, kar se ne bi že dogajalo ali pa se še dogaja v drugih lokalnih okoljih in je posledica zmanjšanja števila rojstev ter ukrepov za racionalno izrabo prostorskih kapacitet, različnih interesov in nedodelane zakonodaje na tem področju. Vzporedno z navedenimi procesi v letošnjem letu tečejo tudi vlaganja v posodobitev osnovnošolskega prostora: - OŠ Olge Meglič, 2. faza -telovadnica in multimedijska učilnica, računalniška učilnica in knjižnica. Ko bo ta faza zaključena, bo imela šola zmogljivost za 15 oddelkov. - OŠ Ljudski vrt, 1. faza -začetek gradnje prizidka. Po izgradnji bo imela zmogljivost za 27 oddelkov. - Priprava projektne dokumentacije za zagotovitev pogojev na osnovnih šolah Mladika in Breg. O obnovi in posodobitvi šole s prilagojenim programom Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka je potrebno razmišljati v tem trenutku tako v strokovnih kot v političnih krogih. Osebno se zavzemam za skandinavski model rešitve, da šola s prilagojenim programom postane sestavni del ene od osnovnih šol. Menim, da je iz prostorskega vidika za to najprimernejša Mladika. Potrebno je doseči strokovno in seveda tudi politično soglasje, ki bi upravičilo izvedbo tega projekta. Ker pa je šola dr. Ljudevita Pivka regionalnega značaja, saj jo obiskujejo otroci iz vseh 15 občin nekdanje občine Ptuj, bo potreben dogovor tudi s temi občani, tako glede lokacije kot skupnih vlaganj za preselitev na novo lokacijo. Foto: Aleš Šprah Zakonodaja sicer omogoča drugačno organiziranost osnovnošolskega prostora. Ena od osnovnih šol lahko recimo postane podružnica druge osnovne šole ali pa zaradi racionalnejše izrabe šolskega prostora in lažjega dogovarjanja organiziramo en osnovnošolski zavod za vse šole v Mestni občini Ptuj, z enim direktoijem in enim svetom zavoda. Občinska uprava, ki mora po zakonodaji skrbeti za racionalno rabo zmogljivosti v šolah, si seveda želi, da bi se [ osnovnošolski prostor oblikoval v dogovoru z vsemi, ki so zadolženi za ustvarjanje pogojev osnovnošolskega izobraževanja (občinska uprava kot strokovni organ, mestni svet kot politični organ, ravnatelji in učitelji kot izvajalci ter starši oz. otroci kot uporabniki), seveda ob pogoju, da se prostori na šolah racionalno koristijo, saj slaba izraba prostorskih zmogljivosti povzroča večje stroške vzdrževanja prostora kot je potrebno, kar v obliki davkov plačuje celotna družba. Ivan Vidovič VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE/ MLADI ZA MLADE v Jaz in Švedska Ob vstopu v Švedsko me je "fasciniral" trajekt. Bil je gromozanski. Mislil sem, da tako veliki ne obstajajo. Z velikostjo trajekta se dajo primerjati le še cene na njem. Ni dovolj, da so že same po sebi visoke, imajo prav nesramno neugoden menjalniški tečaj. Švedska je zadržala svoje švedske krone in mi "Evropejci" drago plačujemo, da vnovčimo svoje evre. V septembru je 27 učencev OŠ Ljudski vrt Ptuj skupaj s starši in učitelji obiskalo Švedsko. Družili so se predvsem z učenci in učitelji šole Tingvallaskolan v mestu Säffle. Doživetje Švedske skozi otroške oči je zapisal osmošolec Blaž. Od meje do Säfßeja, ki je bil naš cilj, sem opazoval pokrajino. Veliko je neokrnjene narave. Drugače je kot pri nas. Ne more se primerjati z raznolikostjo Slovenije. Meni se je zdela precej enolična, mogoče tudi zaradi turobnega vremena, ki nas je spremljalo tiste dni. Je zelo vodna dežela, polna velikih jezer. Največje je tako veliko, da po njem plujejo vse vrste ladij, domačini pa so ga razglasili kar za morje. Ob tem jezeru oziroma v njegovi neposredni bližini leži Säffle. Na Švedskem živi okoli devet milijonov ljudi. Od tega so vsi, ki sem jih spoznal, popolnoma običajni. Radi pijejo, jejo, hodijo na WC... Poleg tega pa vsaki drugi govori jezik bivše republike Jugoslavije. Edina opazna razlika je, da vsi vozijo volvote. Če nimaš volvota, nisi pravi Šved. Edino saab še pride v poštev. Hrana se mi je zdela dobra, celo okusna. Čeprav je bilo kar nekaj pripomb čez hrano, so se v večini primerov po končanem obedu vsi zadovoljno obliznili okoli ust. No, bila je tista ribja juha, pa polivka za špagete, da ne omenjam ... no, to je že druga zgodba. Čeprav se nam je, sodeč po tem, kar so nam obljubljali doma, obetal teden lakote, je bila edina stvar, ki smo jo gledali z rahlim nezaupanjem, pire krompir z marmelado. Na koncu se je izkazalo, da je stvar užitna. Posebna pohvala velja tudi organizatorjem. V petih dneh so nam pokazali vse, kar se je dalo videti. Naj omenim samo spoznavanje vikinških običajev, obisk Universeuma (nekakšen muzej življenja), ogled tovarne Volvo in še bi lahko našteval. Omembe vredna sta tudi dva primera stranišč; prvi, na katerem lahko potrebo obenem opravlja pet odraslih in dva otroka. Si predstavljate vonj? In drugi, ki ga srečamo v Universeumu; ima ločena predalčka za malo in veliko potrebo. Na teh straniščih sedijo vsi, brez izjeme. Iz urina namreč izvlečejo vse koristne snovi in jih po tem še bolj koristno uporabijo. Vsekakor je bilo to potovanje ena velika in pozitivna izkušnja za vse, ki smo je bili deležni, saj nam bodo predvsem prijateljski stiki, ki smo jih navezali z našimi gosti in gostitelji, z malo truda ostali za vedno. Blaž Reš, OŠ Ljudski vrt Ptuj Blaž (levo) se je preizkusil v dvoboju kot Viking. Foto: Vanja Zajc Jesenski glasbeni živ-žav Prva nedelja v oktobru je na ptujski grad privabila množico obiskovalcev, ki so se zbrali na jesenskem glasbenem živ-žavu. Tradicionalno prireditev so tudi tokrat skupaj pripravili Društvo prijateljev mladine Ptuj, Center interesnih dejavnosti Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj. Glasbeni nastopi, delavnice in igralnice so v živahnem utripu ponudili ustvarjalni popoldan več kot 600 obiskovalcem. Prireditev je bila uvod v letošnji teden otroka, ki je potekal od 4. do 10. oktobra pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije. Foto: Barbara Lepej Pri izvedbi živžava je organizatorjem pomagala vrsta organizacij in podjetij. Kot partnerji so s svojim programom na prireditvi sodelovali Trgovina Direndaj, Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj in Društvo Cesarsko kraljevi Ptuj, pomagala pa je tudi Zveza kulturnih društev Ptuj. Prireditev je finančno omogočila Mestna občina Ptuj. Generalni sponzor prireditve je bila SKB BANKA, d. d. Vsem organizacijam, podjetjem, zasebnikom in društvom, ki so pomagali pri uresničitvi tega kulturnega, ustvarjalnega in predvsem prijetnega dogodka za otroke in starše, se organizatorji iskreno zahvaljujemo. Veseli smo, da imamo krog stalnih prijateljev, ki pa se z vsakim uspehom vse bolj širi. Člani DPM Ptuj Mladi in mladinska problematika na Ptuju Mladinski svet Mestne občine Ptuj (MSMOP) je konec septembra v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj organiziral okroglo mizo na temo Mladi in mladinska problematika na Ptuju. Na okrogli mizi so sodelovali kandidati za poslance v državnem zboru iz 10. volilnega okraja, omizje pa je povezoval Vilijem Muzek. Pogovarjali so se o temah, kot so preživljanje prostega časa, o problematiki prostora za mlade, o Mladinski hiši - projektu MSMOP, v kateri želimo mladim ponuditi prostor za njihovo ustvarjanje. Sodelujoči so si bili več ali manj enotni o tem, kaj mladi na Ptuju potrebujemo. To so pros- tori za kvalitetnejše preživljanje prostega časa. In zato so se strinjali o pomembnosti Mladinske hiše, tako glede njenih prostorov kot njene vsebine. Vsi si želimo, da bi mladi v Mladinski hiši dobili prostor, kjer lahko izražajo svoje navdihe in varno preživljajo svoje proste urice. Da bomo dosegli ta cilj, je potrebno še veliko dela. Vendar verjamem, da bomo do cilja prišli hitro, če bomo enotni, kako mladim ponuditi tisto, kar si želijo. Na okrogli mizi je bilo opazno zelo enotno vzdušje. Mirjana Nenad Kaj je naravna vzgoja (po gestalt načelih)? To je tista vzgoja, ki sledi naravnim zakonitostim dosedanjega človeškega razvoja. Zakonitost tega razvoja je pri ljudeh jasno opredeljena s fiziološkimi, t. j. pretežno biokemičnimi procesi in se zadnjih sto tisoč let uravnava samodejno. Vedno gre namreč za odnos organizem/ okolje, ki je naraven, kar pomeni, vezan na materialno-energetske zakonitosti tega planeta oz. tega kozmičnega prostora. Gre za elektromagnetno, gravitacijsko, veliko in malo jedrsko silo ter za odnos med entropijo ter evolucijo. Tu je tudi veliko prostora za človekov metafizični razvoj, zlasti razvoj njegove duhovne podobe, zavesti o sebi in socialne zavesti. Lahko je tudi prostor za religiozna prepričanja, ne bi ga pa smelo biti za manipulacije in ustrahovanje na račun njegove (še) šibke vesti oz. zavesti. Gestalt pristop pojmuje namreč človeka kot dinamični splet telesnih, duševnih in duhovnih vsebin, ki so si enakovredne. Gre za njihovo prepletanje, ki je v različnih okoliščinah različno in v njem nima duhovnost nadrejene (npr. nadnaravne) vloge, ampak je sestavni del človeka. Vse odnose posameznika z okoljem pojmuje gestah pristop kot t. i. organizmično samouravnavanje, v katerem si zakonitosti sledijo naravno in razvojno logično. Bistveno vlogo imajo čustva in ne nagoni. Posameznik zazna neko trenutno biološko potrebo kot čustveno napetost, ki ga sili v ozaveščanje sebe in trenutnega dogajanja. Če sta čustvena napetost in neugodje dovolj dolga, da vzpodbudita ozaveščanje, to pojmujemo kot frustracijo. Frustracija torej omogoči, da se zavestno odločimo za zadovoljitev potrebe oz. rešitev problema, ki "tišči". S tem je presežena nagonskost in človek postane zavestno bitje s svobodno voljo. Naravna pot razvoja in naravna vzgoja teče torej od čustvenega neugodja in frustracije, preko delovnih naporov (reševanja problema) k ugodju, ki pomeni zadovoljitev. Ugotavljamo, da prihajajo otroci v šolo vedno manj zreli, z vedno nižjo "frustracijsko toleranco" in slabšo odpornostjo na strese. Kako na to lahko vplivajo vzgojni stili staršev in kaj pomeni frustracijska toleranca? Vzgojni stil, ki pri nas še velja za sodobnega, se izogiba frustracije. Drži se že preživelih načel o popustljivi (permisivni) vzgoji, saj pojmuje frustracijo kot nedopustno trpinčenje otrok, ki pogojuje neugodne socialne izkušnje zgodnjega otroštva. Zaradi te zmote seje že v 70. letih prejšnjega stoletja Američanom javno opravičil sedaj že pokojni otroški zdravnik in psihoterapevt Benjamin Spock. Njegova knjiga "Nega in vzgoja otroka" je bila v tistih letih tudi pri nas deležna številnih ponatisov. Če se učenja frustracije loteva šele šolski učitelj, ga bo razvajeni otrok doživel kot strah in grozo vzbujajočo avtoriteto, ki se je bo bal. Pedagoško delo je danes težavno prav zaradi nizke osebnostne zrelosti otrok, ki prihajajo v šolo brez frustracij ske tolerance in s tem brez odpornosti na strese, ki jih sami po sebi povzročajo šolski red, učna dejavnost in zorenje. Že milijone let se človek uči prav s pomočjo stresov, v katere ga je potiskalo okolje. Če ne bi bilo strtesov, bi verjetno še danes čepeli v krošnjah dreves afriškega pragozda in glodali banane -če bi sploh preživeli. Naši otroci pa naj bi "iz ljubezni" zoreli v vati? Ivan Cankar je že pred sto leti zapisal: "Ste mar videli kravo, ki bi živela od štiriperesnih deteljic?"... Otroke je možno učiti zdrave frustracijske tolerance le s ponujanjem ljubezni, nežnosti in neizmerne potrpežljivosti v zameno za odrekanje željam po neposrednih zadovoljitvah. Zato lahko otroka uči frustrirati le tisti, ki ga ljubi, praviloma so to otrokovi starši. "Neskončna lahkotnost bivanja ubija cele generacije mladih!" so vaše besede. Nam lahko to pojasnite? Gre za odklon od človekove naravne razvojne poti. Ta odklon je potrošništvo. V že večkrat omenjenih zadnjih desetih milijonih let so se med številnimi potrebami ohranile tiste, ki mu omogočajo preživetje. Ostale je opuščal, tudi če so bile vezane na doživljanje ugodja. Človeka pač oblikujejo njegove potrebe, ne njegove želje. Potrošnik, ki si želi svoje bivanje napraviti lahkotno in manj stresno, si prizadeva ustreči tudi lastnim željam in hotenjem, saj so nujne potrebe že zadovoljene. Posega po že zdavnaj opuščenih in nesmiselnih zadovoljitvah, ki niso več v skladu s prirojenimi, še manj s pridobljenimi motivi. Pri tem gre za trošenje življenjske moči za zadovoljevanje potreb, ki ne vzpodbujajo razvoja. Če te vzpodbude ni, tudi ni motivov za njegovo osebnostno rast. Toda, mar ni lažje obvladovati kratkovidno in potrošniško množico kot nekaj bistrih in osebnostno pokončnih posameznikov, ki znajo misliti s svojo glavo ...? Kdo ve, koliko tisočletij bo še človek potreboval, da se bo rešil vseh tistih, ki pod pretvezo vodenja ljudstev ponujajo sladke besede, politično prepričanje, globalizacijo, notranji mir, zveličanje, duhovnost in druge vrednote kot kramo na semnju. Težko se jim je upreti, saj imajo oblast in "Neskončna lahkotnost bivanja ubija cele generacije mladih" Dr. Viljem Ščuka je bil gost Lokalne akcijske skupine za preprečevanje odvisnosti, 14. oktober. Foto: Boris Voglar Pogovor z dr. Viljemom Ščuko, priznanim specialistom šolske medicine in psihoterapevtom Sprašuje: Maja Erjavec Vilijem Ščuka je strokovni vodja pedopsihia-trične dejavnosti in službe za bolezni odvis-I ■ nosti v Novi Gorici ter mentor na Medicinski in Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani za področje gestalt terapevtskih metod v podiplomskem študiju iz psihoterapije. V Ptuju je imel v okviru Lokalne akcijske skupine za preprečevanje odvisnosti učne delavnice v vrtcih in šolah ter vrsto predavanj s področja dela z mladimi. denar. Potrošniki se jim že ne bodo, saj niso sposobni obvladovati niti lastnih strasti in njihovi motivi hitro zdrsnejo na raven nagonov. Odklanjajo spoznavanje sebe, trajno partnersko zvezo, oblikovanje družine itn. Tukaj pa se kaže klavrn konec civilizacije "neskončne lahkotnosti bivanja", saj ostaja ta civilizacija brez otrok, brez družin in brez življenjskih ciljev. Upreti bi se morali sami sebi, lastnemu potrošništvu in lahkotnosti. Na izpraznjena mesta bodo sicer prav kmalu prišli tisti, ki imajo cilje, ki so potrpežljivi v stiski in ki so odpornejši na strese. Takih ljudstev je na svetu veliko. Učenje je čustveni proces. Čustvena oprema posameznika je za aktivno učenje najbolj pomembna. Kako je s tem povezana motivacija za učenje? Da bi bil odgovor dovolj natančen in jasen, moram poseči v človekov antropološki razvoj. Ljudje smo se kot vrsta ohranili in v zadnjih desetih milijonih let razvili prav zato, ker smo veliko bolj učljivi kot naši živalski sorodniki. Geološke in klimatske spremembe so bile namreč po izumrtju dinozavrov na našem planetu tako izrazite, da jih ne bi preživeli, če bi se zanašali le na svoje genetske (dedne) lastnosti. Na spremembe smo se morali prilagajati hitreje, kot omogočajo zakonitosti evolucije, ki jih opisuje Darwin. V prilagajanje in učenje nas je silila narava sama, s tem pa v mogočen razvoj osrednjega živčevja, ki je značilen prav za človeško vrsto. Resnično genetskega oz. nagonskega in zato nezavednega je pri sodobnem človeku le še 20 do 25 % življenjskih funkcij, vezanih na centre v možganskem deblu. To so npr. presnovni procesi, delovanje notranjih organov in nekaj refleksnih gibov, kot je sesanje, požiranje, dvigovanje glave v pokončno držo, plavanje, hoja in iskanje opore pri sočloveku. Vse ostalo se v življenju človek nauči od soljudi. Od preostalih nagonov so ohranjene le še sledi, ki jih pojmujemo kot prirojeni motivi, kot so npr. samoohranitev (hranjenje, spanje ...), pripadnost, spolna dejavnost, starševska skrb, čutno uživanje, radovednost, samopotrjevanje, naklonjenost, prilagajanje, prilaščanje, obramba itd. Motivi pa so del čustvenega doživljanja in s tem bližje zavesti in miselnemu obvladovanju. Če bi ostali bližje strastem in čutnosti, jih je težje obvladovati, saj zdrknejo spet na raven nagonov in živalskih vedenjskih vzorcev. Čustva so torej mogočen filter, ki ločujejo ustrezno od neustreznega (primemo od neprimernega) in so nam že vsaj milijon let osnova za človeške vedenjske vzorce, ki se opirajo bolj na moralna in etična kot na naravna določila. V tem se bistveno razlikujemo od živali, saj smo postali prav na račun mogočnega razvoja čustvovanja bolj učljivi, se izmuznili Darwinovi evoluciji in v zadnjih sto tisoč letih napravili velik razvojni skok na področju mišljenja. Morda celo prevelik in ga kar težko obvladujemo, saj smo na nivoju duhovnosti kot bitja še dokaj nezreli. Duhovnost nam namreč omogoča razvoj pridobljenih motivov, ki so resnično človeški in ni v njih skoraj nič nagonskega. To so npr. samoobvladovanje, spoznavanje sebe, partnerstvo, oblikovanje družine, samouresničevanje, pridobivanje znanja, razumevanje dogajanja, uspešnost pri delu, občutek za lepoto in nravnost, reševanje problemov, skrb za zdravje itd. Tu smo šele na začetku poti, saj se šele zadnja tisočletja pojavlja zavest o sebi, prepoznavanje lastne volje, vesti, svobode in iskanje opore v sebi, ne več zunaj sebe. Čez kakih pet tisoč let bomo že kar spodobna bitja in računam, da bodo osvajalne vojne, verska nestrpnost, terorizem in podobni vedenjski vzorci le še zgodovina ... Ko govorimo o drogah, se pogosto zastavi vprašanje o učinkovitosti preventivnih programov za mlade. Kakšna je po vašem mnenju dobra preventiva? Kakšna je pri tem vloga staršev? Dobra preventiva je lahko le tista, ki posameznike usmerja od stranpoti, k naravnim razvojnim smerem. K frustraciji in učenju potrpežljivosti v stiski, če je niso bili deležni v letih zorenja. Tudi zato, da bodo spet znali hrepeneti, sanjariti in vedeti, da sanje pač niso resnične. So pa zametek ustvarjalnosti, ki smo jim jo zamorili s tem, ko smo jih preobložili z igračami in jim usta napolnili s sladkarijami. Profesionalci nočemo biti nadomestni starši, polni dobrin, nesebične ljubezni in odpuščanja. Imamo pa lahko vizijo, v kateri ne sme manjkati empatija in dobronamernost, še posebej pa prepričanje, da mladi niso slabi. So pač taki, kakršne si jih zaslužimo. So pač sadovi, ki niso popadali prav daleč od dreves, potrebujejo pa morda nekaj zdravih vedenjskih vzorcev, nekaj izkušenj in veliko, zelo veliko vzpodbude. Če bi jih želeli spreminjati, bomo morali najprej spremeniti sebe. To poskušam tudi sam, ko prihajam na Ptuj ponujat nekaj vzorcev zanje, za njihove starše in učitelje. Ponujam jih kot svoje izkušnje, nabrane v 40 letih dela z mladimi. Mojih predlogov se ne branijo strokovnjaki na Centru za socialno delo Ptuj, pedagogi ptujskih vrtcev in šol, pa tudi nekaj staršev sem že ogrel zanje. Ogreti pa bo treba še tiste, ki imajo v rokah denar in oblast, sicer ne bomo prišli prav daleč. TELEFON ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA O8OI234 Termalni park Term Ptuj "Slovensko naj kopališče 2004" Termalni Park Term Ptuj je 14. oktobra v Rogaški Slatini na zaključku vseslovenske akcije "Slovensko naj kopališče 2004" osvojil prvo mesto in bil razglašen za Slovensko naj kopališče 2004 v kategoriji srednjih in manjših termalnih kopališč. V omenjeni kategoriji je še enajst slovenskih termalnih kopališč. Termam Ptuj pa so prvo mesto zagotovo prinesle uspešne investicije, ki so bile v zadnjem času izvršene na vodnih površinah Term. V Termalnem parku Term Ptuj to jesen in zimo nadaljujemo z gradbenimi deli na zunanjem delu parka, kjer dograjujemo velik amfiteater za več kot 800 obiskovalcev. Ob tem saniramo pohodne površine bazenov starega dela kopališča. Zgradili pa bomo tudi velik otroški bazen s tobogani. Omenjene investicije bomo sklenili do aprila 2005. Z dograjenim in obnovljenim zunanjim delom kopališča ter prenovljenim notranjim delom kopališča postaja Termalni Park eno največjih in najlepših kopališč v Sloveniji. Sporočilo za javnost iz Term Ptuj IZ MESTNEGA GLEDALIŠČA PTUJ Mesec gostovanj Kar osem gostovanj je pred nami. Doma, štirikrat v Domžalah, pa v Kamniku in Velenju se bo odigrala vse bolj uspešna komedija Nevillov otok. IMa tujem, to je na Hrvaškem v Virovitici, se bo Mestno gledališče Ptuj predstavilo s "prijateljsko" komedijo Art in v italijanski Gorici z mladinsko predstavo Ceeps. Za nami sta dve uspešni premieri. Najprej drama z mladinsko vsebino norway. today, ki si jo bo moč ogledati v drugi polovici novembra. Še posebej prisrčno vabljeni vsi mladi, kijih zanima doživljanje in preživljanje mladoletniške zatrapanosti in drugih dogajanj v zvezi z istoimensko tematiko, prav tako pa seveda tudi starši. Igrata Iva Krajnc in Matej Puc. Druga premiera pa je prva odrska uprizoritev - na Dnevih komedije v Celju nagrajenega dramskega besedila Pavlek - bridke monokomedije, ki jo odlično odigra Peter Ternovšek in ki bo v tem že skoraj zimskem mesecu na sporedu dvakrat. Nadaljujejo se tudi naši abonmaji, tako za odrasle, ki bodo v novembru lahko gledali legendarno domačo komedijo izpod peresa našega najboljšega komediografa Toneta Partljiča - Moj ata, socialistični kulak, v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, za otroke, za oba abonmaja Lutka in Račka, pa bo Lutkovno gledališče Jože Pengov iz Iva Krajnc in Matej Puc. Ljubljane, prikazalo lutkovno igrico Skrita pravljica. Počasi pa so se v našem gledališču pričele že priprave na Festival monodrame, ki bo Foto: Damjan Švare potekal v začetku decembra. V tekmovalni program je bil po selektorjevem izboru uvrščen tudi naš Pavlek. Rok Vilčnik Vrezano v les 3. slovenska razstava rezbarjev in modelarjev lesa v Mihelčevi galeriji Društvo slovenskih rezbarjev in modelarjev lesa je skupaj s Pokrajinskim muzejem Ptuj pripravilo tretjo bienalno vseslovensko razstavo svojih članov. Sodelovalo je okrog 60 rezbarjev iz cele Slovenije. Društvo je ob tej priložnosti izdalo svojo stanovsko revijo Detel, v kateri je kot priloga izčrpen katalog razstave. Slavnostno je razstavo v Miheličevi galeriji 1. oktobra odprl župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. Avtor: Robert Vreže, Rimske toplice 2. mesto strokovne komisije in 2. mesto obiskovalcev. Foto: Nina Milošič Razstava, ki smo jo v oktobru gostili na Ptuju, je pokazala plejado idej, znanja, ustvarjalnosti in energije. Predstavljeni so bili številni rezbarski mojstri s svojimi deli iz cele Slovenije. Na razstavi so bile predstavljene samostojne lesene plastike različnih dimenzij in oblik, reliefne, ansambelske upodobitve svetopisemskih zgodb, abstraktne skulpture ... do povsem praktičnih in uporabnih lesenih predmetov kot mojstrovin domače in umetnostne obrti, ljudske umetnosti in sodobne ustvarjalnosti, ki se navdihuje v tradicijah in mitologijah. Razstava rezbarskih umetnin in izdelkov je govorica o lepoti lesa, je želja in nuja številnih mojstrov, da pokažejo širši javnosti, kaj znajo in zmorejo. Kar je podedovano in na novo naučeno. Obenem pa je odlična popotnica za nadaljnje razmišljanje o vlogi in pomenu rezbarske in modelarske dejavnosti na Slovenskem. Ne le na osnovi ljubiteljske (in individualne) kreativnosti, ampak o možnih smereh rezbarskih področjih nekoliko Zgodovino rezbarstva lahko spremljamo znotraj likovne umetnosti od najstarejših dob in stilov pa vse do danes. Različnih oblik, namembnosti in kakovosti je poseglo v vsakdanji in obredni način življenja domala na vseh kontinentih sveta. Ves čas je hodilo z roko v roki s kiparstvom in slikarstvom. Upoštevalo je vse zakonitosti in kodekse likovne prakse, od poznavanja in obnašanja različnih vrst lesa, zaščite in obstoja, oblikovanja, perspektive, proporc, igre svetlobe in sence do avtorjeve nadarjenosti in izpovedne izvirnosti. Zaznamovalo je vrsto rezbarjev - umetnikov, ki so oblikovali in izdelali dragocene izdelke za posvetno in cerkveno rabo. Les je lep, prijeten in uporaben. Les je voljan za oblikovanje in vrezovanje, sprejemljiv za umetnost. Vendar le 5 pomočjo ljudi, ki znajo in zmorejo vdihniti lesu življenje. Stanovsko združenje slovenskih rezbarjev in modelarjev se zaveda svoje izpovedne moči, ki jo z veliko znanja in potrpežljivosti, predvsem pa ljubezni do lesa vrezuje v nove in nove oblike, v znane in skrivnostne podobe, v nikoli do konca povedane zgodbe..., ki pripovedujejo skupno, a hkrati zelo individualno pripoved vsakega rezbarja posebej. širše (modelarstvo, restavratorstvo, oblikovanje ...), ki se lahko razvijajo profesionalno znotraj institucij ali šol. Izkoristimo potencial, ki ga nosijo rezbarji, njihovo znanje, izkušnje in pripravljenost delati in sodelovati. Ne zamudimo spet še ene priložnosti. Za Ptuj. Za Slovenijo. Stanka Gačnik KULTURA/ KNJIŽNIČARSTVO "Okoli hišice so same rožice ..." Razstava Iz zapuščine maestra Jožeta Gregorca v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj V lanskem letu je umrl častni meščan Ptuja Jože Gregorc, eden največjih zborovodij, ki smo jih Slovenci imeli. Družina maestra Gregorca je njegovo bogato zapuščino prepustila v hranjenje Knjižnici Ivana Potrča. Zapuščina predstavlja bogat vir za študij ptujske in slovenske glasbene zgodovine. Želeli smo vsaj del te zapuščine prikazati širši javnosti. Tako je nastala razstava, ki je bila odprta 7. oktobra v Knjižnici Ivana Potrča. Na razstavi izstopa predvsem bogat fotografski material, najbolj pa so zanimive fotografije iz maestrovega dijaškega in študentskega življenja, ki prikazujejo njegove glasbene začetke v različnih zborovskih in orkestralnih zasedbah. Razstava se nadaljuje s fotografijami iz obdobja, ko je bil Gregorc na vrhuncu ustvarjalnih moči in je vodil tudi po pet zborov istočasno ter z njimi posegal po najvišjih mestih na tekmovanjih doma in v tujini. V posebni vitrini je predstavljen izjemen moški zbor Slava Klavora iz Maribora, ki ga je Jože Gregorc vodil 22 let (1955-1977). Gregorcev fond zajema tudi bogato zbirko koncertnih programov, prospektov, knjižic itn., del tega je predstavljen na razstavi. Seveda pa ne manjkajo niti poročila in kritike iz nastopov Gregorčevih zborov kakor tudi ne kritike, ki jih je pisal sam za različne časopise. Razstava se zaključi s prikazom delčka nagrad in priznanj, ki jih je maestro Gregorc v svojem življenju prejel na desetine. Pri pripravi razstave sta moči združili dve ptujski kulturni ustanovi, Knjižnica Ivana Potrča in Pokrajinski muzej Ptuj. Tako je nastal zanimiv izbor iz tega bogatega fonda. Jože Gregorc ob odprtju razglednega stolpa na Gomili 1946. Razstava Iz zapuščine maestra Jožeta Gregorca bo v knjižnici na ogled do konca oktobra. Martin Šteiner Inkunabule - prvotiski Pred izumom tiska so knjige razmnoževali s prepisovanjem v samostanskih pisarnah Latinska beseda incunabula pomeni v izvirniku zibelko, plenice oz. povoj, v prenesenem pomenu pa rojstvo, rojstni kraj oz. izvor. Od konca 17. stoletja pa jo uporabljamo predvsem kot izraz za tiskarske izdelke 15. stoletja, ko je bila t .i. črna umetnost (tiskarstvo) še v povojih. Med inkunabule štejemo tudi t. i. tabularne tiske iz 1. polovice 15. stol. (besedilo za odtiskovanje je vrezano v ploščo), vendar danes pod tem pojmom razumemo predvsem tipografske tiske in knjige, ki so natisnjene s premičnimi črkami po Guttenbergovem postopku od sredine 15. stoletja do leta 1501. Pred izumom tiska so knjige razmnoževali le s prepisovanjem v samostanskih skriptorijih (pisarnah). To je bilo drago, zamudno in zahtevno opravilo, rokopisi pa so bili dostopni le redkim posameznikom. Z izumom tiska se je zgodila pomembna sprememba: zaradi razmeroma nizke cene tiskanega razmnoževanja je knjiga postala dostopna širšemu krogu bralcev. Najzgodnejši tiski se od poznejših razlikujejo po več značilnostih. Sprva so želeli čim bolj posnemati rokopisne predloge, z napredkom tiskarske tehnike pa so se postopno Za utemeljitelja evropskega tiska velja Johannes Guttenberg, ki je leta 1445 s pomočjo premakljivih kovinskih črk natisnil znamenito 42-vrstično Biblijo. Umetnost tiska se je hitro izpopolnjevala. Ocenjujejo, da je okrog 300 tiskarn do leta 1500 natisnilo 40.000 različnih tiskov, ki so izšli v 10 milijonih primerkov. To so bila večinoma dela antičnih in srednjeveških avtorjev, obravnavajo pa najrazličnejša področja: teologijo, filozofijo, pravo, astronomijo, medicino, matematiko, zgodovino, glasbo, poetiko, retoriko itn. odmaknili od teh vzorov. Za inkunabulo je značilno tudi, da nima naslova in naslovnega lista, pri tisku so uporabljali pergament ali zelo kompakten papir, značilno pa je tudi črkovno gradivo. Tiskarji tistega časa so bili tudi sami črkorezci, zato so dajali svojim izdelkom različno obliko in velikost. Na slovenskem ozemlju inkunabule niso nastajale, saj smo Slovenci dobili prvo tiskamo šele z Janezom Mandelcem v Ljubljani leta 1575. K nam so prihajale iz tiskam v Nemčiji in Italiji od sedemdesetih let 15. stoletja, zlasti pa po letu 1475, ko so prvotiski postali cenejši in širše dostopni. Hranile so jih predvsem samostanske, cerkvene, plemiške in tudi zasebne knjižnice. Večji del fondov je bil zaradi ukinitve samostanov konec 18. stol. prenesen v osrednje deželne knjižnice (Gorica, Celovec, Gradec, Ljubljana) in dvorno biblioteko na Dunaju. Največ inkunabul v Sloveniji danes hrani NUK (506), bogate zbirke pa imajo tudi v nekaterih slovenskih samostanskih knjižnicah. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj hranimo danes tri inkunabule z letnicami nastanka 1475, 1480 in 1497. To so latinska teološka besedila: Biblia (Frankfordia, 1475), Pelbanus de Themeswar: pträfiuitcatKarum-albanosTcTdaif ma':«-getas- opulčciflima indte regni prnetnuit n ad ertremii UtifTimo pbjfon ainnettanP mirto puerit adbiagtnanas-tKbÌ3tcbami tbiono fedente 3uro 7 ce tantali fonte po- tante: intet paocos oifdpalos d natuta-EB mouhj-acR čudu oivzn fidsiü audit« to centé.1 nde pelamitas-babylonios-cfcalde o3-mo5of.alijwof-pattl»s-fj?rof.plxnices atafccs-paleftinos- teuetfus ad aleyandriä-pepi ad «biopia : ut gymnofoFbiftas7 fa mofilfim5 folta menfam videret in tabulo. Ifnuenit allevirebi-aqd oifcerern fjjpfici-ensfemp fe meli« fietet-Scnpficfupc hoc plemlli-ne oòo ■colnnrimto-pbilollratos. «d loquar re feculi ’coìte • ■ II' aphis $3ulus-vaseteđioms-7 gr gennfi-g se ofcia tane flebo-ebat oicens-an er panetti quetid leloqtucrps: perteamafeuata-hatà-afcèditherofalymà ut vi-i-7 manfitapudeu; otetoqnde-n.my(tetiohebdoadis7 ogdoa-gentili pdicatoiinfttuèdufetat. . i.fjftanosqtuoedecimailuptobat naba 7 tito-erpcfu it cum aphs euangelin ; n e fonte m vacu fi cu tret au t cucu ttirtetba-bet nefcio qd latenns enetgie-wiue rods ac rus:7Ìautesei!opu!i ceauSousccectif. fitta : feti? fonat. Bnde7 efebines cu tbodi cptloRt-7 legete?illa temoìlhenif oro qui aduetfus eù babuccat: nticätö»cücti£atqj laudanti!»: fiifpitanssit. Suid-fT ìpam au oirtetis icfii.I • tua òba refona r,ä ! III-ire (S oico-^ fitalìqd m me n'e-qS 9 ^ufpoffisameauditeufvelisoifoi: JL ^6 quo a cdo: tuus 7 txfcendi (hidiS co Poslovna enota SOLID š Mezgovci ob Pesnici 4 b, Dornava, tel. 755 48 31 “ ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE J V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE 2 V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE z