sum «ML List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrjjske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki .Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 6, — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo Koroška cest« štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrsta za enkrat 16 v, za dvakrat 26 v, za trikrat 86 v. Za večkratne oglas« primeren popust. Inserati s« sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Kmečke opazke. Ko se je baron Bek predstavil v poslanski in gosposki zbornici, je razvil tudi v daljših govorih svoj program. Za nas kmete, posebno za nas jugo-jugoslovanske kmete ne najdemo v njem nič ugodnega. Pač pa je zopet veliki obrti takoj obljubil svojo podporo, s tem da se podržavi severna železnica. Država z velikanskimi stroški pripravlja veliki obrti prometDa sredstva, to so pred vsem železnice. Nimamo nič proti temu, ker nazadnje nekoliko malega take železnice tudi nam kmetom koristijo. Toda to nas boli, da se država ozira vedno le na druge stanove, na nas kmete pa pozablja! Drugim pomaga, da lahko napredujejo, nam pa ne! Zelo čudno je moralo tudi na vse uplivati, da si je baron Bek izvolil za poljedelskega ministra prejšnjega trgovinskega ministra grofa Auersperga. Stara navada je že v Avstriji, da je za poljedelskega ministra nazadnje vsakdo dober, kojega ne morejo drugcd rabiti. Mogoče torej, da je grof Auersperg izjema, vendar čudno je na vsak način, da trgovinski miaister postane čez noč kar poljedelski minister. Kmetu, ki ljubi svojo vero in svoj stan, tudi ne more ugajati, da je postal naučni minister liberalec Marhet. Liberalna načela in liberalni nauki so privedli v Avstriji kmeta do prepada, liberalizem je proglasil neomejeno prostost v narodno-gospodarskem oziru, vsled katere je cena kmečkim pridelkom tako nizko padla, liberalizem je oni krivec, ki črti versko življenje in spodbija s svojimi nauki rodbinsko srečo in medsebojno krščansko življenje. Zastopnik tega gnjilega liberalizma je postal zopet naučni mi- nister. Avstrija ima vedno to nesrečo, da dobiva za naučne ministre liberalce, in potem se še mnogi čudijo, da se bližamo notranji revoluciji, da se majata že prestol in oltar . . . V ministrtvu Bakovem sedi tudi kot železnični minister vodja nemških nacionalcev dr. Deršata. On je hud nemški petelin, ki odobrava vsako nemško hujskanje. Ker je dr. Deršata Gradčan, dobro pozna štajerske narodne razmere, za to pa se je bati, da bodo nemški hujskači po naših uradih in trgovinah ravno pri njem našli svojega dobrega zavetnika. Narodni boj se bo torej vsled navzočnosti Deršatove v ministrstvu gotovo nadaljeval in to ni dobro za kmeta. Kmet zahteva za svoj jezik neomejene pravice in si hoče miru. Od novega ministrstva slovenski štajerski kmet nima mnogo pričakovati. V Avstriji se pač mora narobe vladati! Politični ogled. Državni zbor. V četrtek dne 7. junija se je predstavilo novo ministrstvo poslanski zbornici, drngi dan pa gosposki zboraici. Tri glavne točke najdemo v programu nove vlade: 1. ureditev zdravega razmerja z ogrsko državno polovico; 2. sprememba volilnega reda in 3. sporazumljenje med narodi. Jagoslovanski poslanci niso bili zadovoljni z govorom novega ministrskega predsednika. Že ko je sestavljal svoje ministrstvo, ni se niti pobrigal za Jugoslovane in jih ni vprašal za njihove želje. A tudi v govoru samem se ni dotaknil nobenega jugoslovanskega vprašanja, ampak je omenjal le razmere severnih narodov, kakor da bi nas ruti ne bilo na svetu. Po nagovoru ministrovem se je začela razprava o novem zakonu zaradi vojaških taks. Sklenil se je zakon, da bodo šele isti začeli plačevati vojaške takse, ki imajo letnih dohodkov vsaj 12G0 K. Zraven pa Be bodo tudi premožnejši stariši prisilili plačevati za sinove-nevojake takso. Novi zakon bo zelo razbremenil ubožnejše ljudi in zato ni bilo nasprotovanja. Ko se je razprava o vojaških taksah končala, prišel je na vrsto predloženi načrt obrtnega zakona. V seji v torek dne 12. t. m. se je ta razprava nadaljevala. Izmed Slovencev sta se oglasila k besedi tudi dr. Žitnik in dr. Korošec. Državni poslanec dr. Korošec je zadnji četrtek dne 7. junija prišel v državm zbornico ter storil obljubo v slovenskem jeziku. Avstrijske delegate, ki se bodo pogajali z ogrskimi zaradi skupnih doneskov k državnemu gospodarstvu, je cesar dne 10. t. m. sprejel v avdi-jence. Kakor navadno je tudi tokrat cesar nagovoril posamezne gospode. Tako je cesar dejal češkemu delegatu Kramaru z izrednim povdarkom: „Volilna preosnova se mera narediti. Po starem volilnem redu se ne more več voliti. Ko je cesar zagledal dr. Š u-steršiča, je pristopil k njemu in mu prijazno dejal: „Veseli me, da vas zopet vidim. Vi ste bili ža večkrat v delegaciji. Letos so nove delegacije in prav je, da so navzoči že izkušeni delegati." Dalmatinskemu delegatu Biankiniju je dejal cesar: „Vi ste bili že večkrat v delegaciji?" Biankini: „Sedaj tretjič." Cesar: „Kako je v Dalmaciji?" Biankini: „Po starem, Veličanstvo. Dalmacija še vedno čaka na rešitev." Cesar: „To ji more prinesti direktna železniška zveza!" Biankini: „Da, tudi tol" Cesar: „Taka zveza bo kmalu napravljena. Gotovo!" Skupni proračun. Delegacijam predloženi skupni proračun izkazuje: Skupnih potrebščin 346 720.262 K (- 4,651.471 v pr. z 1. 1905). Od teh odpade na zunanje ministrsvo 12,151.536 (- 500.000), na vojno 299,049.261 (— 2,146.866), od katere vsote je izredna potrebščina 13,265 261 (—1,274.991), na mornarico 30,897.410 (—1,950.000), od česar izredno 1,291.790. Skupna potrebščina za B)sno in Hercegovino je 7,853.000, kot lani. Pri LISTEK. Brusni kamen. (Konec.) „Kaj ti veš," odvrne Blaž. „Dandanes že tako ne verjamejo ničesar, še na pekel ne. Čarovnice so bile in bodo, ampak manj jih je že sedaj, ker hudič ne rabi toliko pomočnici Duše mu kar lete v kremplje, čemu petem še vzdržavati dekle! Ampak, povej mi, kdo pa je naredil stari Urši v Žalovem vrhu, tam, kjer je tista mlaka, da ni mogla dva dni govoriti?" „Jej, to je bilo hudo 1 Povejte, kako je bilo!" silijo nekatere. „Kako?! — Urša je šla domov v mraku in čuki so vekab. Pa je začela od dolgega časa žvižgati. Ko pa je prišla do mlake — saj veste kje; tam, kjer zavije klanec v ono dolino in kjer pravijo, da so se tam enkrat krvavo stepli, pa je jeden padel v mlako." „In je vtonil?" „Kaj še! Le rešil se je, da ni dobil po glavi — ker je mesto, da bi bilo po njem, zabredel v vodo. Se sedaj pravijo mlaki „udri mlaka." — Toraj, ko je prišla Urša do „udri mlake," pa glej šmenta, so začele čarovnice tako plati vodo, da je bila vsa premočena. Kričale so kakor kavke. Od strahu ni mogla govoriti dva dni. K sreči ji je neka beračica nasvetovala, naj pije nekoliko vode iz „udri mlake." Urša je storila in tako zopet dobila glas." Današnja „Jej, jej," so zastokale nekatere in ee hotele križati. „Tedaj imajo ti nočni ptiči tako moč?" „Imajo, imajo! Rajnca mi je večkrat pravila: „Blaž, ko se bo drl čuk, vzemi vselej šentjanževe rože ali praproti seboj, drugače te čarovnice osku-bijo." Jaz sem jo seveda ubogal in nosim vedno seboj nekaj praproti in šentjanževih rož. Zato se pa tudi ne bojim teh zlekov!" „Ali verjameš?" vpraša tihoma Silvester Fra- nico. „Ne vem, bi ali ne!" je odvrnila. On se je nasmejal. „Kako moreš verjeti kaj takega, Fran;c*? Kaj pa je čuk? Ptič, kakor drugi, samo da ima zoprn glas in se oglaša po noči. Čarovnice so pa hudobni ljudje in nikdo drug!" „Kaj pa Urša?" „Kaj?! Preveč se je rapila in pijana padla v vodo, kar ves svet ve, pa se ji je zdelo, da so po nji metale vodo. Le ne bodi tako praznoverna. — Veš, kako čarovnico pa jaz poznam? Pa ta ni hudobna ..." Obmolknil je in jo pogledal. „Kakšno in katero?" „ Takšno, ki mi je začarala srce in —" Franica je zardela, a ni odbežala od njega, ampak se mu še bolj približala. Čemu bi naj bežala, saj mu je že enkrat povedala, da ga ima rada. Greh pa menda ni, ako gre kraj njega?! „in — in, ki me ima tudi rada, čeprav me je odpodila, ter se jezi nad menoj." „Saj ni res, Silvester!" je dejalo dekle. „Kaj, ti jo poznaš?" se je začudil poredno Silvester in jo prijel za roko. itevilk« ima „Nal Dom" kot Nu, sedaj mu je pač hotela zbežati, ker jo je tako vlovil. Pa on jo je držal za roko. Zardela je pa mučno. „Franica, ali se res ne huduješ več?" „Ne zameri, Silvester, jaz sem se prenaglila. Obljubljam ti, da sem sklenila se poboljšati. Res sem pre eč razdražljiva, ali odvaditi se hočem! Samo povej, Če nisi nevoljen name!?" „Kriv sem le jaz, ker sem se napil in nisem vedel, kaj sem delal!" „Ne, ti nisi kriv nič, ampak jaz sem kriva vsega, ker bi morala vedeti, da se lahko vsak zmoti!" Tako je! Ako se zopet po mali nevihti sprijaznita dva, pa hoče bili vsak vsega sam kriv. Tako velikodušnost izkazuje nedolžna, prava ljubezen povsod, ne samo v takih slučajih. Nedolžna ljubav . . . ona blaži srce človeka, ona ga vodi, kakor angelj, ga varuje zla! Ali žal, ker je tako malo nedolžne, prave ljubezni, ker jo premalo poznajo ali nočejo poznati 1 Zlorabljajo jo v svoje sebična namene. — Trinogi . . . ! Ker nista mogla priti na čisto, kdo je kriv, je rekel Silvester: „Pa naj bo! Kriv je brusni kamen! Ako bi ga ne bil kupil takrat, se ne bi zgodilo nič podobnega! Tako si pa dobila tega, slaščice so pa ples-nile v mojem žepu!" „Nič ne de," je odvrnila Franica, „vsaj naučila sem se, da mora človek prej mnogo pretehtati, prevdariti in premisliti, predno koga obsodi, ker se mu lahko zgodi krivica. Zato sem tudi sklenila, da bom drugačna 1" prilogo. carini je proračunjenih preostankov 116,446.799 K (— 1,730 050). Vojno miiistrstvo zahteva 49,000.000 kot enkratni delni znesek za topništvo in oborožen je, za mornarico istotako 26,300.000 K. Od te vsote pride n* gradnjo ladij 6,970.000 K, za torpedovke 8,820.000 K, za podmorske čolne 1,000.000 K, za topove z municijo 7,520.000 K, za puljsko pristanišče 2,000.000 K. Naš cesar odstopi? Zadnji čas se širijo po časopisih testi, da namerava nas cesar odstopiti. Nemški cesar je bil dne 7. in 8. t. m. pri našem cesarju na Dunaju na obisku. Visoki gost se ni pokazal ljudstvu, in Dunaj je komaj iz časnikov vedel, da je nemški cesar na obiskih pri našem cesarju. Prejšnji ministrski predsednik princ Hohenlohe je zopet nastopil svojo prejšnjo službo kot namestnik v Trstu. Rnsija. Sedaj zboruje na Ruskem gosudar-stvenaja duma (državni zbor). Kljub temn še v državi ni mirno. Hujskači še vedno rovajo med ljudstvom ter ga mnogokrat speljajo k nemirom, pri katerih teče kri. Francoska. Krasna bodočnost se obljublja Francoski pod upravo brezvernih socijalistov in prostozidarjev. To leto so tako gospodarili, da ima državni proračun 230 milijonov primanjkljaja, katero vsoto ne vedo s čem pokriti. Vso njihovo delovanje je obstalo dosedaj v preganjanju sv. cerkve. V svoji slepi strasti so pozabili na vse drugo, posebno na njih glavno nalogo, skrbeti za blagostanje države. Ljndem se bodo že oči odprle, toda tokrat bo prepozno, ko bode država že v grozno velikih dolgovih. Razne novice. * Promocija. Na dunajskem vseučilišču je bil 8. t. m. promoviran doktorjem prava naš rojak g. Srečko L a j n š i č. — Dne 9. t. m. je b il promoviran v Gradcn g. Ivan Hizelberger iz Mozirja doktorjem prava. * Umrl je dne 5 t. m. v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu učitelj Ivan Cuček. * Podražene poštne pristojbine. Znamke za navadna pisma se ne bodo podražile, kakor smo poročali. Avstrija je pač to hotela, toda Ogrska ni s tem soglašala, zato se te znamke ne bodo podražile. Za lokalno pismo je sedaj zadoščala znamka za 6 vinarjev, sedaj bo treba za takšno pismo znamko za 10 vinarjev. Tudi pristojbine za avizo in denarnih nakaznic, tovornih pošiljatev se podraže. Za brzojavni blanket bo treba plačati 2 vinarja, za dostavljen i e brzojavke na dom pa 10 vinarjev. * Število glasov pri volitvi v V. knriji. Čermlenšek Korošec 47 Vračko 39, Slovenjavas K. 38 V. 27, Št. Janž na Dr. p. K. 1 R. 1 V. 70, Breg (Ptuj) K. 7 V. 122, Sv. Andraž v Slovenskih goricab K. 77 R. 1 V. 1, Lancaves K. 40 V. 1, Hum K 52 V. 2 1 neveljaven, Koračice (Sv. Tomaž) K. 145 R. 8 V. 1, Savci K. 88, Trnovci Silvester jo je st-snil k sebi in vprašal: „Kaj bi rekla, Franica, ako bi prišli k vam in bi rekli, naj bi šla k nam?" Pogledala ga je, kakor bi zalesketali dve zvezdi. „Ali bi šla?" — „Bi," je odvrnila tiho in povesila oči. Nato se je srčno nasmejala. Silvester je pa zavriskal od veselja, da so se vsi ozrli češ: „Kaj pa je, ali si nagloma ozdravel." Še čnk je vtihnil. „Dobro znamenje, dobro znamenje," je kimal Blaž. „čnk je vtihnil, ko je zankal Blaž! Moja rajnca je vedela mnogo. Ako vtihne čuk, če se oglasi človek, pomeni srečo!" „Si čula," vpraša smeje Silvester. „Cula sem! Ali je res?" „Gotovo! Ne sicer, da bi nama čuk oznanjal srečo, ampak Bog nama jo da!" „Kakšno srečo pomeni," je vprašala Lojzika. „Kakšno? Srečo, bodisi, kakosno koli. Da se nam ta voz ne zvrne, da bo Silvester kmalu ozdravel . . hehe, da se bo srečno oženil in drnge stvari! O, Blaž ve marsikaj!" Silvester je vnovič vprašal Franico, če je čnla. Na nebu so pa lesketale zvezde, migljale in žarile. Kresnice so pa švigale sem in tja in hladen vetrič je hladil vzduh. Tupatam se je od daleč slišalo ukanje in petje, voz pa je počasno škripal... Franica in Silvester sta se pogovarjala in čutila, da jima srce bije lahkeje in zadovoljneje, čntila, da je svet lep in prijazen. Blaž je pa pripovedoval o svoji rajnci in čarovnicah, ter tapatam vjezil ženske. Ni, Lojzika mu je danes vse zavračala, da včasih ni vedel kam z besedo. K. 112, Vičanci K. 60 V. 14, Bratonečice K. 84, Novaštifta (Gornjigrad) K. 112 R. 6, 3 razcepljeni, Št. Rupert pri Št. Juriju ob j. ž. K. 66 R. 8, Griže K. 83 R. 38 V 10, Loka pri Zidanemmostu K. 80 R. 28 V. 7 Aškerc 2, Marija Gradec K. 218 R. 8 V. 2, Jurklošter K 46 R. 36 V. 2, Podgorci K. 89 R. 2 V. 1, Škofja vas pri Celju K. 53 R 26 V. 45 (1 listek prazen), Žerovinci K. 115 V. 1, Oslušovci K. 55 V. 5, Zibika K. 37 R. 1 V. 2, Sedlaček K. 38 V. 22, Nova-cerkev K. 47 V. 4, Lehiik K 35 V. 23, Sv. Trojica v Halozah K. 19 V. 12, Gruškovje K. 5 V. 22, Sv. Barbara K. 9 R. 4 V. 31, Gruškovec K. 25 V. 3, Slatina K. 39 V. 9, 1 Bračko, Gradiš K. 9 V. 36, Elizabeta K. 20 V. 30, Vintarovci, Drstela. Janežovci K. 32 V. 12, Jiršovci K. 33 V. 6, Destinci, L Pri preiskavi so našli denar pri njegovi ženi. Dne 8. t. m. sta bila obsojena pri okrožni sodniji v Mariboru. On je dobil osem mesecev, ona pa dva meseca težke ječe. m V Slovenski Bistrici je prijela žendarme-rija nekega Pleschiutschnigga, ki je sleparil po mestu in okolici. V Makolah se je izdal gostilničarju Juršiču za Fr. Vincenca pl. Ursulaberg-Plesehiutschnigg ter pripovedoval, da je prišel kupovat velike graščinske gozde „Stattenberg". Napravil je dolga 80 K, si izposodd od gostilničarja uro z zlato verižico v vrednosti 130 K ter izginil. Slepar je rojen v Beljaku ter pristojen v Razbor pri Slovenjgradcu. Ptujski okraj. p Haložanom pomoč! Že zadnjič smo poročali, da se je poslanec dr. Korošec takoj obrnil do glavarstva in namestništva, naj pomagajo prebivalcem Dravskega polja in Haloz, ki jih je zadela dne 30. maja tako huda nesreča, da jim je toča vse pobila. A tudi na Dunaju je koj v prvi seji stavil v državnem zboru z dr. Plojem in drugimi tovariši nujni predlog, naj vlada takoj priskoči ubogim poškodovancem z izdatno podporo na pomoč ter naj jim nakloni vse običajne olajšave pri plačilih. p Iz Haloz se nam noroča o škodi, katero je napravil nevihta in toča dne 30. maja, sledeče: V posameznih občinah se ceni škoda samo na vinskem pridelku za letos tako-le: Velki Okič 100.000 K, Sv. Elizabeta 64.000 K, Slatina 60.000 K, Gruškovec40.000 K, Gradišče 40 000 K, Vareja 40 000, Skorišnjak 32.000 K, Velika Varnica 24.000 K, Sv. Barbara 20.000 K, Leskovec 16.000 K, Dravce 4000 K, skupaj torej 440.000 K. Torej se bode v teb občinah samo letos za 440000 K manj vina pridelalo, kakor je bilo upati. Škoda na vinskem pridelku za 1907 pa se sme gotovo na 220.000 K in ono za 1908 na 110.000 K ceniti. Torej skupaj 770.000 K. Razven tega se zeleno cepljenje za eno leto zavleče in ako to vpoštevamo in pa škodo na drugih panogah kmetijstva, lahko trdimo, da je škode okoli 1,000.000 K. Ta cenitev je pa preje prenizka, nego pretirana. p Pobrež. Dne 20. febr. 1.1. je bilo več fantov na preži, kjer se je Jurij Vidovič oženil. Ob 11. uri po noči je Franc Krajnc Antona Plejnšek brez vsakega vzroka kviška vzdignil in ga vrgel na tla. Kmalu poprej ga je tudi Jakob Murko na tla vrgel in ga udaril z nekih kolom. Pri tem si je zlomil Anton Plejnšek levo ključnico. Pri preiskavi se ni dalo dognati, kateri mu je kost stri. France Krajnc je priznal, da je Antona Plejnšek tako od sebe sunil, da je padel na tla, Jakob Murko pa taji, da bi se bil takrat Antona Plejnšek lotil. Ker pa je Franc Krajnc trdil, da je Jakob Murko Antona Plejnšek tudi enkrat na tla vrgel in je poškodovani sam priznal, da ga je Murko s kolom udaril, sta prišla oba pred sodnijo. Krajnc je dobil tri, Murko pa šest mesecev težke ječe. p Domova pri Ptuju, Binkoštna sobota je bila za Dornovo dan žalosti. Nemila smrt nas je obiskala in nam vzela mlado življenje, Franca Čeh, šele komaj 22 let starega. Vstopil je med prvimi v Marijino družbo, koje marljiv in neustraš-ljiv ud je ostal do hladnega groba. Bil je mladenič vernega, ponižnega, pcbožnega in prikupljivega značaja, bil je v istini otrok Marijin, kojega lepi vzgled se je svetil med mladino cele župnije. Rad se je udeleževal Marijinih shodov, pogosto prejemal svete zakramente. Preminol je zadnji dan meseca maja, ki je posvečen preblaženi Devici. Daj Bog, da bi se tudi v večnosti nahajal v Marijini družbi. Kako je bil priljubljen pri sovaščanih, pokazal je njegov velikanski pogreb, kojega se je udeležila skoraj cela vas, staro in mlado. Pri grobu ni bilo videti suhega očesa, jokalo je vse za njim. Pri grobu so č. g. o. Peter Zirovnik govorili rajnemu v slovo in naštevali njega lepe čednosti, ki so kinčale mlado življenje in obžalovali veliko zgubo, ki je zadel» celo faro, posebno pa stariše in domačo vas. Po končanih obredih je stopil k grobu rajnega prijatelj g. Vesenjak, vsenčilišnik v Gradcu, in kazal v grob, kjer bo zanapraj počivalo telo krščanskega in tudi slovenskega mladeniča, ki je ljubil iskreno slovenski narod. Orisal je zasluge, katere si je pridobil za slovensko reč, posebno v domači vasi. Ob koncn so domači fantje pod spretnim vodstvom g. nadučitelja zapeli žalostinko. Dragi slovenski mladenič, počivaj v miru! p Ločič. V naše volišče so bile združene tri občine in sicer Trnovška ves, (66 volilcev, volit jih je prišlo 23), Ločič (69 volilcev, volit jih je prišlo 24). Najbolj slabo se je izkazal» občina Trnovški vrh; izmed 62 volicev jih je prišlo na volišče samo 6. To je pač res še zelo zaspana občina. V tem volišču je dobil dr. Anton Korošec 42 glasov, Wratschko 10 glasov, Rebek 1 glas. Volitev bi se lahko obnesla boljše, pa so volilci preveč gledali eden na drugega rekoč, če bo ta šel, grem tudi jaz, če pa oni ne gre, tudi jaz ne grem. Drugi so se zopet izgovarjali, brez mene bodo že. Vsak si naj zapomni in misli, da je vsak glas odločilen, morebiti bi bil ravno tvoj, ki si doma ostal. Nekateri so pa napravili tako kakor neki fant, ki je hotel čez brv. Na sredi brvi pa sreča dve zijajoči goski. Mesto da bi goski brcnil z brvi, skoči sam v vodo, se prehladi in zboli. Ravno tako se bo zgodilo tem zaspanim volilcem, ki bodo do prihodnje volitve bolni ostali. Ti volilci so se ustrašili Bračkovih pristašev, ki so tudi prav na široko odpirali svoja usta proti njim ter jih odvračali od tega, da bi volili za svojo korist, temveč za korist nemčurjev in Štajercijancev. p Rogatec. Da je rogaška tržka občina nem-škutarsko volila, temu se ne bo nihče čudil, kdor pozna to nemškntarsko gnjezdo. Ljudje so tu tako v nemščino zatelebani, da rajši volijo v korist Nemcev kakor v svojo slovensko korist in sami sebi v skledo pljuvajo ter ne pomislijo, da tiste kupice pive, ki jih od nemškutarjev dobijo, pozneje pri davkih desetkrat nazaj plačajo. Nemškutarski rogo-vileži so si seveda tudi na vso moč peté in jezike brusili, da bi še ljudstvo po celem okrajn zmotili, in so zastonj delili kar cele bale lažnjivega in umazanega „Štajerca" med ljudstvo. Pa „Štajerčevih" laži jim še ni bilo dosti. Dostavljali in izmišljali so še nove. Pravili so kmetom, da bo Vračko dal duhovnikom vsa posestva prodati in kmetom bo potem davke znižal. Seveda, ko bi nemškutarji bili sami vladarji v Avstriji, bi menda vse duhovnike kar za malo južino žive požrli. Ti pa slovenski kmet veš, da tudi duhovniki ne morejo od zraka živeti in da, če bi duhovnikom res posestva prodali, bi jim pač občine morale potrebno za življenje dati, in bi torej davki bili še večji ne pa manjši. Sicer pa je to itak bedasta laž, ki le kaže, kako so duhovniki nemškntarjem trn v peti, ker duhovniki še edini branijo ljudstvo brezvestno goljufati, kakor bi nemškutarji radi in kakor so slovensko ljudstvo s svojim Vračkom spet hoteli na limanice dobiti. Ko bi vi slovenski kmetje bolj pridno časopise brali, ko bi vsaj „Naš Dom" pri vsaki hiši imeli, potem bi bolj vedeli, kako nemški poslanci v Gradcu in na Dunaju vaš davek, ki ga s krvavimi žulji plačujete, le za nemške koristi obračajo in celo za nemške veselice izmetavajo, a za koristi slovenskega ljudstva se ne zmenijo. In s temi nasprotniki slovenskega ljudstva bi jo seveda tudi Vračko potegnil, ko bi bil izvoljen Slovensko ljudstvo, začni vendar enkrat več in bolj pridno čitati, a dobre in zanesljive časopise, da se ne boš več dalo goljufati od nemškutarskih barab. p Iz Središča. Če me spomin ne vara, se je lani pritoževal nekdo iz središke okolice v vašem listu, češ, da bi ga na glavni cesti v bližini šolskega poslopja in žandarske postaje v Središču skoraj po-mandrali konji, ki tamkaj proti večeru okrog dirjajo. Opozoril je takrat na nevarnost, ki preti vsled tega zlasti otrokom in starim ljudem, ki se konjem ne morejo vselej tako naglo izogniti. Ker se mero-dajni krogi takrat niso ozirali na dotično pritožbo, ostalo je seveda vse pri starem. Danes pa si uso-jamo mi v interesu telesne varnosti opozoriti pristojne oblasti, tako c. kr. žendarsko postajo, kakor si. županstvo, na § 430 izvlečka iz občnega kazenskega zakona z dne 27. maja 1852, štev. 117. drž. zak., ki pravi med drugim. „Kdor pusti konje pod milim nebom, da nima nikdo skrbi nad njimi, kjer morejo z utekom ali kako drugače škodo narediti, je kriv prestopka in se kaznuje, četudi se ni zgodil a nikaka škoda, prvikrat z zaporom od enega do osmih dni, pri ponovljenju pa, aličeseje zares zgodila škoda s poostrenim zaporom do enega meseca." Zakaj županstvo dot. gospodarjem ne naroči, da si oskrbi primernega pastirja, ki bi pasel po večerih živino na pašniku ter je ne puščal na glavno cesto, ki mora biti vedno prosta. Tudi pri farni cerkvi na Grabah se vadi na glavni cesti neko žrebe v tekanju. p Ormož. Svoječasno smo poročali, da je iz-< ginil trgovec Jožef Janžekovič, ko se je sprehajal na obrežju Drave. Kakor se poroča iz Varaždina, so tam potegnili že 19. m. m. njegovo truplo iz Drave. p Velika Nedelja. Gospod urednik, danes pa vam moram čisto tiho nekaj na nho povedati. Glejte nas no, gospod nrednik, pri Veliki Nedelji gremo zadnji čas tudi vrlo naprej. Mladeniska zveza izvrstno napreduje. Zborovanja imamo neprenehoma, vsaj vsako nedeljo in praznik; učimo se, navdušujemo se med seboj za versko in narodno stvar, pa tudi storimo, kar je v naših močeh. Sicer pa vam poročamo o tem drugikrat. Danes vam povem le, da se sedaj fantje pripravljamo na prvi javni nastop. Na Petrovo, dne 29. t. m. in mogoče še v nedeljo dne 1. julija bomo predstavljali prelepo igro „Egiptovski Jožef". Gospod urednik, jaz sem prepričan, da bi nas vi sami radi prišli gledat, kaj ne? To bo nas lepo videti, velikoiedeljske fante, ko bo nas okoli 30 nastopilo v tisti stari egiptovski noši, kakor je bila v „modi" ne vem koliko tisoč let že pred Kristusom. Pa še tudi zapeli bomo kaj. Pri zadnjih volitvah smo se tudi moško držali, kaj ne ? Vračko je dobil v naši župniji v celem kakih 30 glasov, pred letom pa še precej nad sto. Nekateri so vendar že spoznali hinavskega „Štajerca" in njegove ljudi. Čast jim! Sicer sta se oskrbnik F1 u h a r in trgovec Škvorc noč in dan potila za orehovskega luteran-skega preroka, trgovec V e s e 1 i č (oho!) in nek sila učeni „profesor" pa sta hotela z liberalnim Rebekom delati zmešnjave, a mi fantje smo ostali kristjani in Slovenci ter smo kot taki volili, pa tudi druge podučevali. In tako je, hvala Bogu, naša dobra stvar zmagala. Živel naš mladeniški ljubitelj, naš poslanec dr. Korošec! Bračkovci in Rebekovci pa lahko zdaj svoje plakate, s katerimi so ljudi obsipavali in hoteli prevleči vse hiše, če še so jim kateri ostali, na kislem zelju pojužinajo in zraven vso tisto „ljudsko voljo" in „neodvisnost", s katero so slepili sebe in druge. Dober tek! — Fant mladeniške zveze. Ljutomerski okraj. 1 Cenilni možje v gornjeradgonskem okraja. Naša sodnija se je posluževala sedaj kot cenilnega moža nekega Vinklerja, ki niti ne prebiva v našem okraju. Ker se je jemal cenilni mož iz daljave, se je samoumevno cela cenitev hudo podražila in stroški so bili večji, kakor je bilo treba. In nikakor ni potrebno, da se jemlje tujec za cenilca, ker ima okraj v vsaki občini dovolj cenilnih m< ž, ki boljše poznajo vrednostne razmere istega okraja nego Vinkler in pridejo ceneje nego Vinkler. Že županski shod je opozoril na to krivico, ki se godi okraju. Zadnji torek dne 12. junija je naš poslanec dr. Korošec stavil v tej zadevi vprašanje na justiČLega ministra, ali so mu te razmere znane, in je zahteval, da se ta nedostatek nujno odpravi. Upamo, da bo sedaj naša sodnija začela postopati v tij stvari tako, da bo korist imel naš kmet, ne pa tujec Vinkler, ki je še navrh zagrizen agitator preti slovenskim kmetom. 1 Iz gornjeradgonskega okraja. Odkar je pl. Rainer ljutomerski glavar, se slovenščina pri uradih popolnoma prezira. Zato prosimo, kar je pa Bicer samo po sebi umevno, da si. župnijski in občinski uradi kakor tudi posamniki dosledno zavračate vsak nemški dopis od c. kr. uradov ter sami uradujete oz. pišete izključno slovenski. Ne pustite, da bi se pl. Rainer in drugi norčevali iz vas. Vsako popustljivost v tem ozirn moramo smatrati kot zatajitev narodne zavesti! 1 Kapela. Pri nekem tepežu dne 6. aprila 1.1. je dobil Janez Žilavec pet težkih ran. Viničar-ski sin Anton Čergul, ki je sam priznal, da ga je on z nožem pehnil, je bil obsojen dne 8. t. m. v Maribora na šest mesecev težke ječe. 1 Gornja Radgona. Lani je ustanovila dežela pri nas viničarsko s lo, ki je bila do letos brez napisali. Mislili bi, da se popolnoma v slovenskem kraju, kakor je Gornja Radgona, napravi popolnoma slovenski napis, ali pa vsaj dvojezičen. Kdor bi se ndal tej skromni misli in želji, bi se j ako varal. „Land. Winzerschule Oberradkersburg" v zeleni barvi nam pravi, da Slovenci ničesar ne prispevajo k temu zavodu, ker so nam nastavili ta samo nemški izzivalni napisi! Škandal vseh škandalov, da trpimo ta napis na zavodu, ki ga moramo tudi mi vzdržavati! Morda je vodja tega zavoda, nek privandran Birstinger, ki pozna samo svoje brate hajlovce ter hoče pri nas že prvo ulogo igrati — imenovan je šolskim ogledom, ta analfabet na šolskem polja, pri zadnji državnozborski volitvi je bil tadi v volilni komisiji — povzročil ta napis, katerega bodemo, ako ga ne odstranijo poklicani faktorji, zdrobili sami na drobne kose. Gornja Radgona je slovenska in mora tudi v napisih kazati slovensko lice. — Pa še nekaj drugega hočemo pri tej priliki omeniti. Eden izmed naših gg. kapelanov, kakor sem slišal od nekega očividca, je sel letos v spomladi s sv. popotnico v Police k nekemu bolniku mimo imenovane viničarske šole, kjer so ravno pre- našali gojenci tega zavoda neko vejevje. Še le na poziv: „Odkrijte se!" so nekateri pokleknoli za silo, a drugi se niso zato zmenili ter so se skrili za hlev, čeprav jih je g. kapelan v obojnem jeziku opomnil dolžnosti, ki jo imajo skazati vpričo Najsvetejšega. Nemškutaiija in nevera sta ti torej dve zloglasni sestri, ki vladate na tem deželnem zavodu. G. urednik, ako bo spet kaj poročati o tej naši nemški viničarski soli, vam bode rad ugodil Vaš Resnicoljub. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Dne 27. maja je „Bralno društvo" priredilo veselico s predstavo igre „Na Marijinem Srcu". Vršilo se je vse v občno zadovoljnost. Le bračkijaustvo je z priznano mu oliko motilo celo slavnost in pozneje zabavo. Petorica fantov, ki so bili bržkone najeti od tukajšnjih bračkijanskih voditeljev — je v gostilni prav blizu ute tulila in razgrajala. Nobena prošnja, noben opomin ni izdal nič, niti svarilo gg. orožniškega stražmojstra in obč. predstojnika ne; še hujši so postajali. Ker so ti ljudje motili javno slavnost, zaslužijo, da se njih imena javno pribijejol Bili so v tej družbi: Trstenjak Anton, krojačev sin iz Čakove; Senčar Anton, sin velikega bračkijanca Senčarja iz Čakove; Vrbnjak Anton iz Dragotinec; Zadravec Martin (Žmavčkin) iz Grabonoskega vrha ter — sina pokojnega cerkvenega ključarja, Anton in Karol Korošak iz Jamne. — Bivši žandar Slavič, bivši žandar in zdaj gostilničar Podrepšek in krčma-rica Slanovka ter jurjevški štajercijanci, ponosni smete biti na to družbo in nje slavne čine! Vsem poštenomislečim mladeničem pa kličemo, da ne imejte nobenega stika s takimi ljudmi! — Pripom njamo še, da so nekateri bračkijanski divjaki napadli mirno domov idoče vdeležitelje veselice ter da go celo dekleta pretepali, kar je vsekako znamenje skrajne surovosti. Fej, štajercijanska olika! 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Na binkoštno nedeljo v noči je Ciprošev sin iz Kralovec nevarno z nožem ranil fanta Bajzmana iz Sovjaka. Ciproš je poznat popivalec in štajersko-liberalnega mišljenja. Lepe sadove rodi Bračkova politika pri naši mladini: pijanstvo, ponočevanje, pretepe, ubojstva in propalost v vsakem oziru. Jamički Slavič in Kreftov Karlek si pa gotovo zadovoljno maneta roke pri pogledu na te „junake"! 1 Negova. Hud boj je bil dne 29. maja tukaj pri Negovi. Bračkijanci so napeli vse sile, da bi dobili koliko največ glasov za Bračka, pa so se varali, ker so od zadnje deželcozborske daleč pro-pali. Pri zadnji volitvi smo dobili slov. glasov komaj 9, nasprotniki pa 46. Pri sedanji pa smo dobili slov. 38, nasprotniki 31. V narodnem oziru smo precej napredovali, pa še vse premalo. — Sedaj pa Bi še oglejmo te naše „Štajercijance". Tukajšnji znani pristaši za Bračka so z vso silo agitirali za njega, črnili duhovščino in vse kar je poštenega. Posebno bo napadli našega g. župnika, da se vsakemu poštenemu človeku kar stadi. Najbolj se je odlikoval sedanji negovski župan. Kadar je prinesel volilne listeke na dom, je vsakega prigovarjal, naj voli Bračka; nekateri so se izgovarjali, da Bračkota ne bodo volili, ker je že postal čisto neveren človek, ali on ga je zagovarjal, da se ni takšen človek, kakor ljudje govorijo. Tiste pa, za katere je vedtl, da ne bodo sli na njegove limanice, ni zapisal v volilni imenik, ker si je s tem mislil pridobiti slavno zmago. Spet drugim je pa oponašal slovenščino. Tukaj na tem mestu vas vprašam, g. župan, ali niste vi rojen Slovenec? Ali ste morda takrat postali Nemec, ko ste bili enkrat nekaj tednov na Nemškem? Zakaj pa potrebujete pomagača v občinski pisarni? Saj ste ja zadosti učen Nemec, ker nočete biti več Slovenec! Pa tudi njegov sin se je odlikoval s prav lepimi izrazi čez g. župnika. Njemu bi pač svetoval, da bi se raje šel prej učit krščanskega nauka, kakor pa zmerjati gosp. župnika in drugo duhovščino. — V imenu vseh poštenih občanov zakličem vsem tem možem, spokorite se še sedaj, ker po smrti ni več pokore, in nas mirne ljudi postite pri miru. Vsem drugim pa želim, da bi krepko nastopili za versko resnico in je ne postili zatreti od naših sovražnikov, kateri bi nas radi vtopili v žlici vode, ko bi bilo mogoče. 1 Gornje Krapje. Ker se je na časnikarskem polja ta lična vasica tadi nekako prikupila, naj sledi zopet naznanilce iz Zgornjega Krapja. Javnost naj tudi izve in bodi povedano, osobito pa okolici ljutomerski, da jaz nisem dopisnik člankov bodisi v „Slovencu" ali pa v „Slov. Gosp.", ki prihajajo iz Zgor. Krapja. Je pač zavedna vas, vsakdo zna pisati! To naznanjam tem potom zavoljo tega, ker sem bil čestokrat osebno napaden, in ker se je to začelo goditi celo na mojem domu. Med temi, ki me napadajo, je tudi neki priden fant, ki je obenem „Sokol". No, za „Sokole" sem tadi jaz po svojih močeh žrtvoval. Izjavljam to, da ne bode vsakokrat letela sumnja na mene, kadarkoli je kaka vrsta iz našega kraja natisnjena, ker vendar vsaki ve, da znajo tudi drugi ljudje pisati in da sem jaz miren in najraje mirno živim; toraj sem rad, da nisem od nobene strani napaden. Ako pa katerega cenjenega gosp. dopisnifca veseli, pa naj le piše iz Zgor. Krapja, saj ne bode odveč, ako bode vsaka številka nam priljubljenega „Gospodarja" prinesla kako naznanilo. Josip K a r b a, kmet v Zg. Krapju. Slovenjegraški okraj. s Slovenjgraški okrajni zastop. Cesar je potrdil izvolitev g. Alojzija G ti nt h er kot načelnika okrajnega zastopa in g. Jaboba Pernat kot njegovega namestnika. s Družmirje pri Šoštanju. Gotovo se čudi vse občinstvo, koder se čitajo slovenski časniki, da se je v Družmirju pri Šoštanju ustanovilo bralno društvo, ter da v tako kratki dobi in sicer od 29. aprila že šteje 79 udov. Mislil si bode marsikateri čitatelj, da v tako razupiti vasi nemčurstva, kakor je Družmirje, se ne mora enakega ustanoviti. Pač pa je ravno narobe. Nobeno bralno društvo v Šaleški dolini ni tako imenitno in z malim ali skoro nobenim trudom se ustanovilo kakor v Družmirju. Temu pa ni v pomoč pri zavednem občinstvn nič druzega, nego olika nekaterih nemeurskih razgrajačev, namreč štajerčevih pristašev, katerih se v vasi Družmirje nahaja precejšno število. K nam prihaja več iztisjv ptujskega lažnjivca, pač več številk, kakor že on zna, brez naročitve, katere pa bo bralno društvo moralo počasi odstraniti. s Bralno društvo okolica Šoštanj. Kakor je že bilo naznanjeno, se je ustanovilo „Bralno društvo okolica Šoštanj" s sedežem v Družmirju, v kraju poleg Šoštanja, kjer se bije najhujši boj proti sovražniku našega naroda. Ker pa je vsak začetek težek, posebno še v naših razmerah, se prosijo vsa slavna bralna društva in „Čitalnice", da bi nam posodile izrabljene knjige, katere se bodo v določenem času v redu povrnile. Prosimo tudi p. n. dobrotnike, da bi nam poslali zabavnih in podučljivih knjig. Odbor. s Velenje. Dne 8. t. m. je bil tukaj zaupni volilno shod za IV. sknpino. Kakor se sliši, hočejo nekateri kandidiraati g. Miha Vošnjaka. Konjiški okraj. k Konjice. V noči od zadnje sobote na nedeljo dne 3. t. m. je bil nesrečen Jakob O rož, posetnika sin v Pol en ah. Ko sta se z bratom vračala iz konjiškega trga, kjer star črez dan delala kot dninarja, in sta že bila bliža doma, ja je napadlo več f*ntalinov iz sosednih okolic, njim na čela Aaton Rečnik, p. d. Retaznik iz Žeč. Jakoba Oroža so tako neusmiljeno obdelali z nožem in ostrvo, da je moral že drugo jutro umreti. To je bilo sicer namenjeno njegovemu bratu, na katerega je imel A. Rečnik že staro jezo, ker mu nekikrat na domu svojega očeta ni dopastil, da bi smel počenjati karsibodi. A ta je srečno ašel. Vsi napadalci so znani kot zreli ptički, najbolj pa Retuznikov Tona, ki je že od nekdaj na glasu kot nevaren razgrajač in rogovilež ter kaj rad „obdeluje" po konjiških krčmah. Pred zadnjimi volitvami je neki znal marsikatero ziniti, ki jo ve povedati le, kdor bere neslanega „Štajerca" ali pa v gostilnah večkrat sliši bedaste pogovore Štajercijancev. Nesrečni Jakob Orož pa je bil dober in pohleven mladenič. Pobijalce so že hranili v Konjicah, kjer si sedaj hladijo vročo kri. Povedano še bodi, da se je to hudodelstvo prigodilo v Polenah, v tisti okolici, od koder je zadnjič prišlo na volišče konjiške okolice največ posestnikov volit brezverskega oštirja Vračkota. Celjski okraj. c Orgljarska šola v Celju. K javnemu izpitu se je v tukajšnji orgljarski šoli javilo devet gospodov, med temi eden iz Trsta. Ker so vsi vešči glasbeniki in zmožni obeh deželnih jezikov, se vsled lepega vedenja č. g. župnikom toplo priporočajo. Dan skušnje se obvesti, kakor bode določil pre-častiti knezoškofiski ordinarijat v Mariboru. Novi učenci se sprejemajo do 15. septembra tega leta. Vodstvo. c Dobrna pri Celju. Dobili smo v roke razsodbo c. kr. okrajnega sodišča v Celju z dne 27. okt. 1905 U VI 930/5, ki pravi, da je Pintar Franc iz Zavrha bil kaznovan zavoljo prestopka tatvine po § 460 k. z. Pintar Franc iz Zavrha je načelnik krajnega šolskega sveta na Dobrni. Voljen je bil takrat, ko je še bil Slovenec. Pintar Franc iz Zavrha je bil pri zadnjih državnozborskih volitvah nd volilne komisije, „izvoljen" od komisarja nadnčitelja Voglarja, ki je volil vse tri ude, katere ima pravico voliti, izmed „nemških" volilcev. Pintar Franc iz Zavrha je odborniški namestnik občinskega odbora na Dobrni, voljen sicer od slovenske večine, ker je še le na dan volitve skočil v nemčnrski tabor. Pričakujemo, da Pintar Franc iz Zavrha takoj odstopi kot načelnik in nd krajnega šolskega sveta ter odloži takoj od-bornisko namestništvo občinskega odbora na Dobrni. Za komisijo pri volitvah pa se — priporoča! Ča-kamo 14 dni, potem začnemo! c Dobrna pri Celju. Par besedi o zadnji vo-litvi. Oj! to je bil smeh v nedeljo pred volitvijo! Cela Dobrna v Vračkovih lepakih: rumenih in belih, slovenskih in nemških. Posebno so se odlikovala poslopja — deželnih toplic. Seveda bodemo v deželnem zboru vprašali deželni odbor, kdo je dal dovoljenje, da se na deželne hiše s čevljarskim „popom" mažejo nemčnrski lepaki in to po noči. Poštar Gol je dobil teh lepakov menda cel vagon, toliko jih je bilo. Kar jih niso prilepili, se bodo porabili za steljo. Nemčurji so jih nosili domu cele kupe. Pa nemčursko veselje ni trajalo dolgo. Ni minila ura in vse je bilo v — franžah. Bledi in nemi so gledali nemčurji, kako so slovenske roke mučkale „kmeta" Wratschka. In ta igra je trpela do torka. A vsi lepaki niso spravili na volišče več kakor 31 nemčurjev. Slovenskih glasov je bilo 204. Vseh volilcev je nekaj čez 300. Na prizadevanje Golovo se je vdeležila peščica nemčurjev volitve, drugače bi jih ne prišlo niti 10. • Vidi se, da so mnogi postali zopet pametni in nočejo več na nemčnrski lim. Čudili smo se pa Nemcu Heissenbergerju, da se je udeležil volitve proti Slovencem. Mož je krčmar na Dobrni in ima tudi v najem deželno restavracijo v toplicah. Če si je mislil s tem pridobiti goste, se je motil; da si je pa odbil zavedne Slovence, vemo za gotovo. Da je prejšnji „policaj" Jernej Guzej po domače Kuzman, oče Janeza Guzeja, hotel glasovati dvakrat za Vračka, omenimo le mimogrede; večjega pomena je, da je Orosel slovenskemu volilen strgal izkaznico in glasovnico in obe vrgel proč, kar se je pa vse lepo vzelo na — protokol I od volilne komisije. Je že tako! Današnji časi niso več taki, da bi se kdo bal — bogatih ljudi! Pri štetju glasovnic je vzbudila velik krohot elasovnica, ki se je glasila na ime doktor Franc Wratscbko; ena pa je imela presneto pametno pripombo z besedami : jaz prosim Franc Wratschko. Si pač „aklšni" nekateri nemčurji na Dobrni; mi pa pravimo, zabiti kakor kolje v plotu. Sedaj pa je veliko veselje nad slovensko zmago in slovenski volilci povprašujemo: Kje imajo nemčurji svojega poslanca?! c Laško. O Mariji Ko koteč v Mariji Gradec se je poročalo, da je zbolela na otrpnenju tilnika. Žena je pa minoli teden umrla ter se je pri raz-telesenju dognalo, da ni imela te bolezni. c Poročil se je dne 11. t. m. v Petrovčah g. notarski kandidat Milan Detiček iz Celja z gdč. Minko Bergman, hčerko zdravnika g. dr. Bergmana v Žalcu. c Polzela. Med nevihto 2. t. m. je strela udarila v zvonik župne cerkve. Upognila je križ, vodilno žico stopila ter zdrobila nekaj šip. Tudi šipe na bližnjih hišah je zdrobilo. c Vransko. Gospodje, zakaj ste tako neljubez-nivo, celo krivično ravnali z nekaterimi, ki so imeli pravico voliti? Nekaterim ste poslali ali samo izkaznico ali pa samo glasovnico. Saj ste menda znali, občinski gospodje, da je eno kakor drugo pomanjkljivo. Cemu ste nas mučili? Bodete pri našem davkoplačevanju tudi tako površni ? In kakšne ljudi ste imeli pri raznašanju listkov, ki bo rekli nekomu v Brcah: „Joj, vaše cegelce sem pa izgubil". Mesto da ste poslali listeke hromim, ki ne morejo na volišče, bi je oskrbeli raji še zdravim in dobrim kmetom, ki bi radi volili, seveda Rebeka gotovo ne. Še v imenik jih niste vpisali, dočim jih vendar niste mogli prezreti. Jaz sem bil trikrat v občinski hiši, da me vpišejo med volilce in dajo v roko potrebne reči in pravočasno. Prvokrat je bilo: „Nimamo več listkov, v nedeljo pridite". V nedeljo ste rekli: „Nimaš pravice voliti". In tako je bilo na dan volitve, ko sem se brez spričevala skliceval na vso komisijo, ki me pozna dobro. Ko bi bil poprej vedel, kako nameravate, g. občinski tajnik vranski, vi voliti, bi vam kaj povedal, da bi me pomnili. Vi se še učite postav! Vsaj toliko se naučite, da če še boste kedaj komisar v drugi občini, ne smete se zmeniti z Vranskim komisarjem, da bi ta vaša listeka vtaknil v žep in potem oddal. Zvedel sem, da se je vendar pozneje koral odstraniti. To so vam bih komisarji! Užalj eni mladenič. c Vransko. Umrla je dne 8. t. m. gospa Lu-dovika pl. Schildenfeld v 68 letu. c Vranski okrajni zastop je pri plenarni seji dne 7. junija poleg drugih običajnih točk tudi imel točko o šolskih verskih vajah. Soglasno je zahteval, da se dosedanje verske vaje v šolah, postavno zaukazane, nikakor ne zmanjšajo. Točka je prišla v razpravo na vabilo okr. zastopa okolica Gradec, koji bi rad verske vaje poplitvil oziroma odpravil. Nadalje je sklenil zastop, da se pri dež. šolskem svetu prosi, naj bi se šolski pouk nepretrgoma delil dopoludne, da bi kmečki otroci, tudi oddaljeni, imeli doma svoje kosilce, in bi vsaj popoludne svojim močem primerno delo doma opravljali, ker kmečkemu stanu delavcev tako občutljivo primanjkuje. Pouk se pri tem naj ne zmanjšuje, a naj se vzlasti zadnje šolska leta posebno na kmetijske panoge ozira. Temeljito brati, pisati in računati za prihodno življenje se naj vadijo v šolah na deželi, da se na tej podlagi nadaljna samoizobrazba polajša. V tem smislu bi naj občine po prvem oktobru prošnje poslale dež. sol. svetu in dež. poslance na to opozorile. c Mozirje. Na dopis, katerega je prinesel z dne 10. junija 1906 znani ptujski „Štajerc" o meni in moji materi, sploh ne odgovarjam, ker „Štajerc" sploh, pa tudi vsi mozirski nemčurski liberalci, ki imajo naročenega „Štajerca" in ki dopisujejo v „Štajerca", me ne morejo žahti in ker „Štajercu" itak nobeden trezen človek ne verjame. Samo to izjavim, da imenujem dotičnega dopisnika oziroma dopisnike (neodvisne volilce, kakor so se podpisali) nesramne lažnike in obrekovalce, dokler ne pridejo očitno s svojimi imeni na dan. Potem pa ne bom jaz govoril, ampak govorila bo občina, govorili bodo zavedni narodni volilci, ki niso šli tem nemčurskim liberalcem kljub njihovemu hudemu pritisku na limance. In tudi to izjavim, da, čeravne je dandanes Mozirje razkričano daleč na okrog, toda tako podlega, nesramnega in lažnjivega dopisa nisem nikdar pričakoval iz nekdaj tako olikanega, zavednega in tako narodnega Mozirja. Žal, da pri tem veliko trpi ugled nekaterih še zavednih, poštenih in še v resnici narodnih tržanov, ki še ne trobijo v „ŠUjerčev" in „Narodov" rog. Toliko torej v mojo in moje matere obrambo. Mozirje, dne 11. junija 1906. Ferdinand Žgank, kaplan. c Iz mozirske okolice. Čeravno vse, kar leze in gre pod komando „Slovenskega Naroda" in „Ptujskega poštenjaka", od „Groznega" krčmarja do rudeče srajce in do Tagespoštnega naročnika — \se, pravimo, se je prizadevalo, da bi mozirsko občino, zlasti pa trg Mozirje pred javnostjo osramotilo, ter njima pritisnilo pečet bodisi izdajstva, bodisi narodnega greha nesloge, vendar smo zmagali z večino, katere ne bi nihče pričakoval. Mozirski kmetje, vi ste rešili čast Mozirja, hvala vam, slava vam! Tudi vi tržani, ki ste ostali zvesti slovenski zastavi, vkljub zasramovanju, čast vam! Lo-čani, Dobroveljčani, kaj takega pa še ne, kar Mozirje stoji. Vse vas občuduje! Dr. Korošca so, čujte, nesli pred seboj, in prepevajo „Hej Slovani" so šli na volišče za Korošca. Ziveh 1 Vi nasprotniki! Mi vas poznamo, vam bo žal, nam pa ne! Mozirski občan, c Iz Gornje Savinjske doline. Volitve so se izvršile kakor je bilo pričakovati — z velikanskim porazom tistih, ki so, bodisi iz osebnega nasprotstva, bodisi iz sovraštva do črne suknje zatajili slovensko zastavo. Kdor je deloval za Rebeka — je delal za Vračkota. Slovenski kmet, ki si pustil svoje delo — da si izpolnil svojo narodno dolžnost, zapomni si, kdo je delal zoper tebe. Agitacija je bila od nasprotne strani nečuvena. To pa je naše kmete še bolj navdušilo. Da smo v Rečici tako sijajno zmagali, gre hvala zlasti nekaterim trgovcem iz te občine. Kdo je delalal za Vračka, vemo, in prišel bo čas, da bodo zvedela to tudi knežja ušesa. c Dol pri Hrastniku. Dva pomenljiva pogreba smo imeli pretečene binkoštne praznike. V ponedeljek popoldne smo spremili k večnemu počitku ponesrečenega delavca Matevža Čeperlin, katerega je zasul podzemeljski ogenj v hrastniških premogokopnih rovih. Nesrečnež je takorekoč živ zgorel. Od njegovih ostankov so našli le kupček ožganih kosti, katere so prenesli na dolsko pokopališče in tam pokopali. Ponesrečenec je bil mlad udovec ter zapušča dvoje nepreskrbljenih sirot. V torek zjutraj smo pa pri Sv. Štefanu izročili v hladno krilo zemlje pridno in pobožno deklico Frančiško Sršen. Nemila smrt ji je pretrgala rahlo nit življenja v cvetju mladih let, v najlepši dobi njenega življenja. Bila je vse dni življenja pridna in pobožna dekhca. Počivaj v miru! Brežiški okraj. b Pol. društvo „Sava" v Brežicah priredi 24. t. m. javni ljudski shod v Kapelah ob Sotli. b Brežice. Velika nesreča se je zgodila dne 5. junija v Brežicah pri zgradbi mostu čez Savo in Krko. Kari Jeritsch, ključavničar pri tvrdki Wagner, je ob 3. popoldne pregledoval neka ključavničarska dela na oboku železnega mosta in je pri tem omahnil, izgubil ravnotežje ter padel tako nesrečno na spodnje traverze, da je obležal na mestu mrtev. Zapušča mlado vdovo in enega nepreskrbljenega otroka. b Brežiški Slovenci so na protestnem shodu dne 9. t. m., sklicanem od dr. Ivana Benkovič, sklenili OBter protest zoper dogodke ob bipkoštni slav-noBti, osnovali lokalni „Narodni svet", sklenili osnovati lokalni tednik „Posavska straža", izhajajoč v Zadružni tiskarni na Krškem z narodno-radikalnim in gospodarskim programom, in sklenili osnovati stavbinsko zadrugo „Lastni Dom", katere osnovalni občni zbor se vrši 16. t. m. ob 8. uri zvečer v Brežicah. Jeseni se najbrže skliče velik ljudski tabor v bližino Brežic. b „Brežiški Sokol" priredi 14. t. m. peš izlet na Bizeljsko, javno telovadbo in ljudsko veselico. b Sokolska slavnost v Brežicah dne 3. in 4. junija povodom razvitja in blagoslovljenja zaBtave je izpadla nad vse veličastno. Zbralo se je nad 400 slovenskih, hrvaških in srbskih sokolov in na tisoče ljudstva. Na vseh postajah od Zidanega mosta so bili slovenski Sokoli navdušeno pozdravljam, posebno prisrčen pa je bil sprejem v Brežicah na kolodvoru, odkoder so odkorakala vsa društva z godbo na čelu in z razvitimi zastavami v mesto. Ob 5. popoldne se je vršil občni zbor „Sokolske zveze" in volitev odbora; kot zvezni starosta je bil izvoljen dr. Rav-nihar, podstarosta dr. Rybar, načelnik dr. Murnik, tajnik Bogumil Kajzel, blagajnik Vesel. Zvečer je bil na čast došlim gostom v veliki dvorani „Narodnega doma" koncert. Igrala je ljubljanska društvena godba in prepeval mešani zbor brežiški pod vodstvom g. mestnega župnika Mesičeka. Navzoči so zlasti petje z zanimanjem poslušali in burno pozdravljali pevski zbor. Binkostni ponedeljek dopoldne so odkorakala vsa navzoča sokolska društva na kolodvor k sprejemu hrvaških in srbskih Sokolov. Navdušeno je pozdraril Hrvate in Srbe g. starosta dr. Strašek, odzdravil je v imenu hrvaških Sokolov g. dr. Car in v imenu srbskih Sokolov g. dr. Stojanovič. Impozan-ten je bil sprevod, katerega je otvorila kavalkada domačih slovenskih mladeničev. Potem se je vršila na vrtu „Narodnega doma" slovesnost razvitja in blagoslovljenja zastave. Olvori! je slovesnost g. starosta dr. Strašek, ter je podelil besedo podstarosti g. Kuneju, ki je v l6pem govoru navduševal k vztrajni ljubezni do naroda in naprosil naposled g. mestnega župnika Mašičeka naj blagoslovi zastavo. Po dovršenem blagoslovljenju je kumica gospa dr. Strašekova razvila zastavo ter v krepkih besedah pozivale Sokole, naj čuvajo ta biser. — Med banketom so se slišali navdušeni govori o bratski slogi med Jugoslovani. Popoldne so odkorakala društva z razvitimi zastavami na vežbališče k javni telovadbi. Že med prostimi vajami je začelo močno deževati, in so vsled tega izostale vaje na orodju; ravno tako je morala odpasti tudi velika ljudska veselica na vežbališču, kjer so slovenske dame v raznih paviljonih prodajale v korist brežiškega Sokola okrepčila. Pripomniti moramo, da je ves čas vladal vzoren red, in da se mir niti najmanje ni kalil. Da ni bilo nikakšnih izgredov, zahvaliti se je zavednosti vseh Slovencev, ki so vsa izzivanja od strani nemškutarjev z zaničevanjem prezirali. Slava in čaBt Slovencem in gostom, da so ohranili tako mirno kri in stem pripomogli, da se je slavnost tako dostojno zvršila!! b Videm. Janez Ivačič, 21 let star, kmečki sin iz Stare vasi, občina Videm, je bil 3. t. m. pop. z lovskim paznikom Fr. Koritnikom na lovu. Ko-ritnik je prepustil svojo puško Ivačiču, naj bi streljal vrane, sam pa je šel plačat nekega delavca za delo prejšnjega tedna. Ko Ivačič čaka tako z napetim petelim na vrane, vidi, da gre po pešpoti njegova nečakinja, s katero je imel nekaj rodbinskega govoriti; gre torej k nji, se vstavi, opre se na cev puške in se začne pogovarjati z nečakinjo Antonijo Zupančič. Petelin se je na neznan način sprožil, in ves strel je zadel Ivačiča v prša pod desnim ramenom. Ivačič se je zgradil na tla in ta *oj umrl. Koritnik se bo moral zagovarjati zaradi prepustitve omenjenega orožja Ivačiča. Narodno gospodarstvo. Pozor, svinjerejci! Štajerski deželni odbor daje kmetom, ki se pečajo g presičerejo, 40 v pod-podpore za svinjo, ki zboli na rudečici. Na ta način plača posestnik za cepljenje samo sledeče stroške: za svinjo do 25 klg 40 v, do 50 klg 60 v., do 75 kg 80 v, do 100 klg 1 K. Vrhu tega jamči dežela še za take cepljene svinje pet mescev. Če namreč taka svinja v teku pet mesecev na rndečici crkne, se dotičnemu svinja popolnoma izplača. Svinjerejci, poslužujte se te ugodnosti! Pokličite živinozdr&vnika, da kar vse svinje v eni vasi cepi, da mu ne bo treba hoditi k posameznikom. Avstrijsko jugoslovansko zadružništvo v 1. 1905. Slovenskih zadrug se je toleto ustanovilo 29, in sicer na Goriškem 3, na Kranjskem 19, na Štajerskem 4, v Trstn in okolici 3. Teh 29 novih zadrug se po poslovnem predmetu porazdeli sledeče: 9 posojilnic, 11 mlekarskih zadrug, 1 vino-rejska zadruga, 2 trsničarski zadrugi, 1 sadjarska in moštarska zadruga, 1 obrtno gospodarsko društvo, 1 kmetijsko društvo, 1 konzumno (in posojilno) društvo, 1 čipkarska zadruga, 1 tiskarna, 1 zveza. Ramo ob rami hodijo s slovenskimi zadrugami hrvaške zadruge; teh se je nstanovilo v letu 1905 27 in sicer v Istri 11, v Dalmaciji 16. Od teh 28 zadrug je 9 posojilnic, 4 gospodarske zadruge, 9 konzumnih zadrug, 1 mlinarska zadruga, 2 oljarski zadrugi, 1 čebelarska zadruga, 1 zadruga postresče-kov, 1 zadruga težakov. V Dalmaciji so se vrh tega ustanovile 3 srbske kmetijske zadruge. Vseh slovenskih zadrug bilo je koncem leta 1905 že 496 in sicer na Goriškem 80, v Istri 11, na Koroškem 31, na Kranjskem 248, na Štajerskem 105, v Trstu in okolici 21. Hrvaških zadrug bilo je koncem leta 1905 240 in sicer ▼ Istri 59, v Dalmaciji 81 — vrh tega je bilo koncem leta v Dalmaciji 17 srbskih zadrug. Vseh slovanskih zadrug na avstrijskem jugu bilo je torej koncem leta 1905 — 653. — Naše slovenske zadruge porazdelimo sledeče: Na slovenskem: GoriSko Istra KoroSko Kranjsko Štajer. Trst z «k. Skup. Posojilnice 32 4 29 131 56 2 253 Mlekarska zadr. 20 1 1 47 3 — 72 Bikorejske „ — — — — 11 — 11 Vinorejske „ 4 — — 12 — 7 Trsničarske „ — — — — 1— 1 Sadjarske „ — — —- 1 — — 1 Kmetij. društva 18 6 2 51 28 16 121 Hmeljarske zadr. — — — — 1 — 1 Zeljarske „ — — — 1 — — 1 Obrtne „ — — — — — 2 2 Krojaške ,1— — ___ i Čevljarske „ — — — 1 — — 1 Mizarske „ 1 — — 1 — — 2 Opekarske „1— — — 1 Čipkarske „ — — — 1 — — 1 Žrebljarsks „ — — — 1 — — 1 Sodarske „ — — — 1 — — 1 Sodavičarske „ — __ 1 — — 1 Stavbinske „ — — — 3 1 — 4 Hotelske 1 — — — 1 — 2 Kopališke „ — — — — — — 1 Vodovodna , — — 1 — — 1 Moitovne — — — 1 — — 1 Tiskarne „ — — — 1—1 2 Zadr. tež. i. postr. 1 . — — 2 — — 3 Zveze__1 — — 2 1 — 4 Sknpaj 80 11 S2 248 106 21 497 Kratko navodilo glede škropljenja trt proti peronospori. 1. Proti peronot pori se škropi najmanj trikrat na leto. 2. Na tisoč litrov rode se vzame 1 kg modre galice in 2 kg ugašenega ali pa 1 kg neugašenega apna; vsako se zase razstopi in se p' tem zmeša. Pri tem se ne sme rabiti železna posoda ali železno orodje. 3. Prvo škropljenje se vrši takrat, kadar so mladike zrastle pol metra dolge; to je najpozneje začetkom meseca junija. 4. Drngo škropljenje se vrši tri tedne pozneje, tore j koj po cvetju. 5. Tretje škropljenje se vrši štiri tedne po drugem, torej koncem meseca julija. 6. Pri vsakem škropljenju je treba tudi grozdje dobro poškropiti in nekaj časa poprej mladike privezati. 7. V mokrih, deževnih poletjih naj se škropi v krajših presledkih, torej vsaj štirikrat na leto. 8. Za vsako škropljenje je treba pripraviti svežo galico, ker stara ne učinkuje. 9. Na suho ali na zeleno cepljene trte je treba škropiti kmalu potem, ko so odgnala, in večkrat v kratkih presledkih. 10. Če je po škropljenju deževalo, preden se je galica dobro posušila, je treba škropljenje kar najhitreje ponoviti. Tobačni ekstrakt, kateri se rabi za pokon-čavanje mrčes na drevju, se dobi v tabačnih tovarnah za sledečo ceno: 1 klg za 160 K, 5 klg 6 K. Kmetijska društva in založniki ga dobijo ceneje. Najnovejše novice. Izpit iz štajerske zgodovine se je vršil na mariborski gimnaziji dne 9. t. m. popoldne. Izpitu se je podvrglo deset dijakov, ki so bili vsi obdarovani. Prvo darilo svetinji od štaj. deželnega odbora sta dobila Strižič Franc iz Makol in Vrečko Josip iz Zsbukovja. Nadaljna darila so dobili: Tribnik tretje darilo 20 K od prem. kneza in škofa, Gomzi četrto 1 dukat od župana, Svetina peto 10 K v zlatu od g. okrajnega glavarja grofa Attems, Mozer šesto 10 K v zlatu od preč. g. prelata H ibovše^a, Goričan sedmo 10 K v zlatu od č. g. prof. Zdanšek, ravnatelja kn. škof. deškega semenišča. Kiemenčič osmo 10 K od č. g. prof. dr. Medveda, deveto Höf! in deseto Vertiič, vsaki po eno knjigo. Kakor je razvidno iz imen so vsi raznn enega Slovenci, kar kaže pridnost naših dijakov. Prva obdarovana sta gojenca kn. škoi. deškega semenišča. V Slov. Bistrici priredi novo-ustanovljena „Narodna godba" dne 17. t. m. na vrta Narodnega doma prvi koncert, pri katerem sodeluje tudi slovenjebistriško pevsko društvo. Ta najnovejši pojav narodnega gibanja med nami mora vzradostiti vsakega. Ustanovitev „Narodne godbe" je stala veliko truda in mnogo požrtvovalnosti. Zato pa pričakujemo, da nas posetijo na tem prvem javnem nastopu naše narodne godbe vsi rodoljubi, kojim je ležeče na našem napredku. Pričakujemo sosebno mnogoštevilen obisk iz slovenskih trgov in vasi domačega okraja, a tudi daljnih naših sosedov. Začetek koncerta je od 4. uri popoldne. Tedaj v nedeljo v Slovensko Bistrico! Velikanedelja. (Brzo j a v): V gostilni A. Miki imajo po nedeljah in praznikih ormožki pragermani (Pravdič, Veselič itd.) redne pevske vaje v nemških jodlerih, „güt* pa si redno zabelijo z »Wacht am Rhein" in klici „Heil Miki!" O srečna fara! Značajnovič. Žikarce. Umrl je tukaj spoštovani Jožef 01 c, podomače Bratec. Pogreba dne 9. junija k Sv. Barbari se je udeležil občinski odbor. Bodi mu žemljica lahka! Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bo letes v Logatcu na Kranjskem. Društvena naznanila. Kat. delavsko društvo v Puščavi priredi v nedeljo 1. julija 1.1. društveno veselico pri posetniku gosp. Francu Korman v Kumenu. Vspored je: 1. Ob 6. uri zjutraj sveta maša v župnijski cerkvi D. M. v Puššavi. 2. Odhod iz Puščave ob pol 9' uri. 8. Pozdrav gestov pri slavoloku. 4. Konccrtna godba. 5. Streljanje ovna. 6. Pražba raznoterih reči, 7. Govor. 8. Prosta zabava. Vstopnina prosta. Za dobro in točno postrežbo se bo skrbelo. Pridite torej rodoljubi in prijatelji našega društva v obilnem številu, ker društvo namerava samo to veselico letos prirediti. Zatorej niy bi bila ta prav sijajna in od mnogih prijateljev obiskana. Veselica bo kakor kak narodni tabor. Pri av. Benediktu v Slov. gor. bo v nedeljo 17. jun. ob 3. pop. obhajala ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, katere delokrog obsega župnije Sv. Benedikt, Sv. Ano, Negovo, Sv. Anton in Sv. Trojico v Slov. gor., kaj veličastno Ciril-Metodovo slavnost, vredno, da se je udeležijo Slovenci, Slovenke iz bližine in daljave, ker dobi ves čisti dohodek podpore tako potrebna naša družba. Na vsporedu je lepo petje domačega mešanega zbora, govor, deklamacija, dve novi, jako lepi, pedučni in zabavni igri „Sv. Cita" in „Kukavica modra ptica" ter krasna narodna veselica z mnogimi zanimivostmi. V slučaju dež;a se cela slavnost vrši 1. julija. Torej 17. junija na svidenje pri Sv. Benediktul Občna bojno društvo v Ptuja ima svoj redni občni zbor dne 17. junija 1.1. ob 2. uri popoldne v gostilni g. Fr. Mahoriča v Ptuju. „Gosp. bralno društvo pri Sv. Urbanu pri Ptuju" priredi v nedeljo dne 17. junija t. 1. točno ob 3. po večernicah na župnijskem dvorišču veselico s petjem in igrama: „Kmet Herod" in „Jeza nad petelinom in kes". Med posameznimi točkami svira znana godba Kocmut-Potrč. Prosta zabava je v gostilni g. Mariniča. V slučaju, da je 17. junija jako slabo vreme, vrfi se vrselica v nedeljo pozneje dne 24. junija. Središče. V nedeljo, 17. junija 1.1. bode predaval gosp. Jurančič, znani čebelarski mojster v Središču, o umni čebeloreji; predavanje se vrši pri čebelnjaku g. Feliksa Horvat, p. d. Robin, posestnika v Središču in se začne ob 3. uri popoldne, čebelarjem iz Središča in okolice se nudi lepa prilika, naučiti se marjikaj novega in koristnega. Pridite torsj gotovo 1 Šmartno pri Slovenjgradcu. V nedeljo dne 17. junija predaval bo v Šmartnu pri Slov. Gradcu potovalni učitelj g. Martin Jelovšek o umni živinoreji, osobito svinjereji. Gospodarji in gospodinje, fantje in dekleta, udeležite se predavanja polnoštevilnol Hranilnica in posojilnica na Laškem ima svoj občni zbor dne 24. junija v posojilnični hiši ob 3. popoldne. Spored: 1. Poročilo načelstva. 2. Potijenje računskega zaključka. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o iz-vršenej reviziji. 6. Slučajnosti. Ako bi ne došlo ob določenem času dosti udov, je uro pozneje na tistem mestu zborovanje pri vsakem številu. Kmetijsko društvo na Frankolovem ima svoj občni zbor v nedeljo dne 24. junija t. 1. popoldne po „večernicah t društvenih prostorih s sledečim vzporedom : 1. Citarge zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Predložitev in odobrenj« letnega računa 1905. 4. Volitev 2 članov v načelstvo in nadzorstvo. 6. Poročilo o izvršeni reviziji-6. Prosti predlogi. iJko bi se zadostno število članov ne zbralo, zboruje takoj eno uro pozneje drugi občni abor, ki bode sklepčen brezpogojno v smislu društvenih pravil. Llatnloa uradnlitva. I. P. iz Goriye Sav. doline: Naznanite nam svoje iae, drugače gre dopis v koš! Mi imena ne izdamo I — Sv. Jakob v Slov. gor. Ono dekle je bilo obsojeno, ker je poškodovalo tuje imetje. Toda zaradi te obsodbe pač nihče ne bo kamena na njo vrgel I Pisati pa se o listih sme, ker se s tem, ako se napada list, ne žali nobena oseba, ampak se le izreka kritika o vrednosti in tendenci lista. Če se zglasite prilično v uredništvu, bo nas veselilo. Pozdravljeni I — Sv. Martin na Pohorju: Je preveč osebno in razžaljivo. Zglasite se z drugimi novicami I — Sv. Lenart v Slov. gor., Hum in H a r d e k, Sv. Lovrenc v Slov. gor., Črešnje-vec, Pameče: Ker je v četrtek praznik, izšla je ta številka že v sredo, zato je, žal, prepozno došlo. Prisrčna hvala za dopise 1 Za družbo a«. Cirila In Mstocfa se je pri Sv. Juriju ob Ščavnici na veselici dne 27. maja nabralo za šopke 5-09'K. Zahvala. Vojašemu veteranskemu društvu pri Sv. Andraža v Slov. gor. je daroval neimenovan gospod 20 K, za kar mu izrekamo prisrčno zahvalo. Bog nam daj obilo posnemovalcev. Gregorij Družovič, načelnik, Peter Zork o, tajnik. Tržne cene v Mariboru od 2. junija do 9. junija 1906 Živila 100 kg odi dLo K h K h 15 10 16 50 13 40 14 20 17 10 18 — ov«s...... 17 80 18 80 16 20 17 — 17 50 18 30 15 20 16 — 4 60 5 — 5 60 6 60 1 k« — 26 — 30 — 52 — 56 — 92 — 96 krompir..... — — — 7 sir...... — 36 — 42 surovo maslo . . . 2 80 2 80 2 40 2 60 špeb, svež .... 1 44 1 50 zelje, kislo .... — 32 — 34 repa, kisla .... — — — — 1 lit. — — — 20 smetana, sladka . . — 40 — 56 „ kisla . . . — 60 — 70 100 gl»T — — — — 1 kom. ...... — — 7 Loterijske številke. Dne 9. junija. Line .... 56, 48, 25, 53, 57. Trst .... 89, 17, 53, 62, 7. Razpis stavb. Okrajni odbor Šmarje pri Jelšah odda potom ponudb napravo a) prehoda (Durchlass) na Grobelnem v km 15' 109 okrajne ceste I. razreda Celje-Rogatec; b) skarpe na Pečici v km 6*8 okrajne ceste I. razreda Polčane-Rogatec; c) popravilo okrajne ceste II. razreda Lauberg pri Detiiku; d) popravilo plaza na Pečici v km % 5 okrajne ceste I. razreda Polčane-R)gatec. Stroški zgradb proračunjeni so ad a na 900 K, ad b na 960 K, ad c na 450 K; popravilo ad d odda se pa po enotnih cenah, katere so razvidne iz proračuna. Načrti, proračuni in stavbeni pogoji se »morejo vpogledati vsaki vsak dan ob uradnih urah v okrajni pisarni. Pismene, zapečatene ponudbe z napisom „Po-nuba" se imajo s priloženo 10% varščino in sicer ad a po 90 K, ad b po 96 K, ad c po 45 K, ad d po 600 K oddati ali pa po pošti poslati najkasneje do 26. junija 1906 do 5. nre zvečer okrajnemu zastopu Šmarje pri Jelšah. Okrajni zžlstop Šmarje pri Jelšah dne 11. junija 1906. Načelnik: Dr. Jos. Georg. H í|H m Zgornji Savinjski V prikladnost p. t. prebivalcev zgornje savinjske doline nljndno naznanjam, da bom iia Ljubnem sknpno s svojim bratom, distriktnim zdravnikom v Braslovčah dr. Vidom Cervinka, zvrševal cd 1. junija 1.1. naprej zobozdraviško prakso (zdravljenje zobov) Moj tarif: 1 plomba (zalitje zobov)...........KI.— 1 nov zob..............K 2 40 Brezbolestna odstranitev (pipanje zobov).......K 1'— Razna popravila po obsežnosti. — Za uboge vsako soboto breiplačno. 874 8 Dr. Jan vcr«nmaf tliš triletni zdravnik na Ljubnem. Poziv! Jurij Wittmaier tndi Wiedmaier se je izselil okoli 1. 1876 z ladijo „Guttenberg" iz Bremena v Novo Zelandjo in tam v mesta Brimingham Ankland umrl. On je baje rojen na Štajerskem. Prej je delal več let v nekem premogovniku na Pruskem. Bil je na enem očesu skoraj popolnoma slep 5 čevljev 9 palcev angleške mere velik in baje ni bil nikoli pri vojakih. Umrl je 55—60 let sta'. Zipustil je nekaj premoženja in naj se takoj oglasijo sorodniki rajnega pri podpisanem sodišču ali pa pri zapuščinskem kuratorju g. dr. Karolu Greistorter, odvetniku v Gradcu, Glavni trg 16—17. C. kr. okrajna sodnija Gradec okolica, odd. VII. dne 5. junija 1906. 382 8 sSvojmir Hremec = se je nastanil kot pozlatar in podobar v Gornji Radgoni in se ponižno priporoča za podobarska in pozlatarska dela čast. duhovščini in slavnemu občinstvu. 886 8 Delo je fino in oene nizke! = Najboljše = kose in srpe iz najboljšega srebr-:: nega jekla :: —— ter K tem primerne — brusne kamne priporoča po najnižjih cenah Štefan Kaufman trgovec z železnino v Radgoni zraven mestne hranilnico. Lepa vila 1 nadstropna, vebfc vrt, hlev, v bližini kolodvora, se proda za 6000 gld. Naslov v upravništvu. 352 4 MALA OZiVAlILA Vsaka beseda stane 8 vin. Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačilu. — Pri vprašanjih na - upravništvo se mora pridjati znamka za odgovor. r Dva hiši, jedna enonadstropna, z opeko krita, zidana, j »ko močno, druga je lesena, s slamo krita, zraven nov svinjak, velik vrt s sadnim drevjem, se prodata. Cena vsemu vkup 1600 K. 600 E je takoj izplačati, ostalo pa po dogovoru. Za rokodelca ali penzijonista pripravno, ker je sredi trga. Več se izve pri g. Ivan Vrečko, čevljarski mojster v Podčetrtku 86, Štajarsko. 884 3 Učenec se sprejme, od 14—15 let star, z dobrimi šolskimi spričevali, iz poštene hiše in ki ima veselje do krojaške obrti. Ivan Partlič, krojaški mojster v Studencih pri Maribvou. [1 Dva lepi novozldanl hiši z celim gospodarskim poslopjem se takoj prodajo po prav nizki ceni z posestvom vrad. Sodi za lesni cbrt ali tudi gostil-ničarski. Zemljišča je okoli 12 oralov z lepim sadonosnikom in vrtom pri okrajni cesti blizu mesta na lepem prostoru. 1500 gold. lahko ostane, drugo je pa pri pogodbi izplačati. Več pove Jožef Verdnik v Slov. Bistrici. 3 Gostilno s popolno koncesijo iD zemljiščem od 2—4 orale, ne predaleč od železnilke postaje, s ceno od 4 do 5 tisoč gold., želim takoj kupiti ali vzeti v najem. Ponudbe se naj pošiljajo na kupca Gašpar Dernošek, Lava 4 pri Celju. 885 2 Lepa hiša s 6 stanovanji, velika klet, studenec, veliki vrt, eno četrtinko orala, kravji in svinjski hlevi, svinjska kuhinja, na prijetnem kraju v Studencih pri Mariboru, 10 minut od Jožefove cerkve, se zavoljo preselitve posestnika po prav nizki ceni proda. Pa tudi en lahek voz in konjska oprava Več pove posestnik Franc Čerič, Studenci, Lembaška cesta št. 71. 347 8 Mlin s S tečaji se da v najem takoj ali pozneje. Kje. pove upravništvo. 377 2 Preša, precej velika, močna, dobro ohranjena se proda za 350 K. Zapita pisma se naj pošljejo na naslov: Upravništro „Slov. Gosp." 375 2 • I« Želodčne kapljice (prej „Markove kapljice") 500 let je že stara lekarna, kjer se izdelujejo po preizkušenem zdravniškem navodilu želodčne kap« lee C prej Markove kaprice), e po receptu, ki mi ga je izročil neki zdravnik, prirejene želodčne kapljice so posebno priporočljive za ohranjene trajnega zdravja, ker je dokazano, da je nervoz- nost, bledioa, pomanjkanje spanja, mlgrrena, glavobol vedno le posledica slabe prebave in vsled tega tudislabe tvo-rltve krvi. — Te kapljice učinkujejo posebno ob pre-hlajenju želodca oslablje-njn želodoa slabi prebavi in s tem spojenim zaprtje -a ter pomanjkanju teka. ZAKONITO ZAJAMČENO. Isvleiek is prostovoljnih sahvalnio, ki mi dohajajo vsaki dan: Z Vašimi želodčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mojo hčer od do>o-letne bledice. Pošljite mi, prosim za 8 kron še 2 ducata. Velespoštovanjem HENRIK KUBRICHT, krojni sodnik v Radenburgu. — Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji soprogi proti bolečini v želodcu. Pošljite mi Se 12 steklenic.. JOSIP SCHNEIDER, posestnik na Dunaju Wiedner Hauptstr. Želodčne kapljice se pošijj^jo: I duoat (12 staklenlo) po 4>— K. 3 duoate (36 steklenlo) po II'— K. 5 ducatov (60 steklenic) 17*— K. proito zavoja in poštnine, ako se pošlje denar naprej ali po poštnem povzetju — Razpošilja samo GRADSKA LEKARNA, ZAGREB 858 s-20 Trg sv. Marka št 68, poleg cerkve sv. Marka. • I «I ■gotski sotrudnik, soliden dobro izvežban manutakturist, spreten prodajalec se sprejme v trgovino z manufaktnrnim blagom pri Vinko Šket v Ilirski Bistrici na Notranjskem. [6 [ Vsake vrste debla ed 4 metre dolžine kupim za najvišjo ceno na mestu lesnega skladišča ali kolodvora v Mariboru. Na to opozarjem posestnike, ki ne morejo dobiti daljših debel iz svojih gozdov. Janez Špes, lastnik žage, Maribor. 1—2 Hiša z lepim vrtom se proda v Studencih, Bachgasee 5 pri Mariboru. 863 1 Jabolčno vino fjabolčnico ali tuklo) prav dobro, sladko in naravno prodaja po 14 vinarjev Fran Mihelič v Dobravi, pošta Zavrč. 365 1 Štampilje iz kavčuka, modele za pied-tiskarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in gra-ver v Mariboru, gosposka ulica št 16. 757 45—85 Staro železo, baker, mesink, Bvinec, cin, cink kupuje po najboljši ceni Alojzij Riegler, ključavničarski mojster, Maribor, F16ssergasse št. 6. 809 1—7 Kupiš posestvo ? Obsega 17 oralov, skoro polovica je lep les, potem je sadni vrt in 18 birnov posestve. Redi se lahko 4 glave živine. Lepa prilika, ugodni pogoji. Več pove po-sestnica Neža Kolerč v Lovankih pri Dobrlivasi. 1 Lepe travnike z sladko krmo proda Zl. Solak, veleposestnik v Za-markovi pri Sv. Lenartu, pod ugodnimi pogoji. 1 Lepa hiša s tremi stanovanji, z lepim vrtom in brajdami v Novi vasi pri Mariboru se po ceni proda. Več se izve pri upravništvu t. 1. 867 1 Sodarsksga učenca, močnega, takoj sprejme Ivan Klemenak, sodar v Mozirju. 851 1 Sprejme se 15 leten deček ali deklica v službo. Kje, pove upravn. 361 1 EDIKT. C. kr. okrajna sodnija Pliberk naznanja: Vsled prošnje g. Jožefa Rotovnik, jeroba mladoletne Antonije K n rt en, se bode javno prodala zapuščina Ane Kurten, spodnje Prapreker. posestvo vi. št. 28. d. o. Dobrova, obstoječe iz hiše in gospoj darskega poslopja, več vrtnih in njivskih parcel, v velikost 1 ha 18 ar 22 m2 Izklicna cena je 5674 K 63 v brez pritiklin' Na posestvu je sedaj gostilniška obrt. Dražba bo dne 22. junija 1906 ob 8. uri dopoldne v prodani hiši. Ponudbe pod izklicno cano se ne sprejmejo. Na posestvn zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice ne glede na prodajalno ceno. P< goji so na vpogled tuuradno soba št. 2. Na to se bo vršila dražba pritiklin, kakor pohištvo, krma, vino, žganje, kuhinjska posoda, steklenice vsake vrste, itd. Te reči se morajo takaj plačati in odnesti. Če se te premičnine ne bodo dne 22. junija t. I. prodale, se bo prodaja nadaljevala dne 23. jnnija t. 1. ob 8. uri dopoldne. C. kr. okrajna sodnija Pliberk oddelek I. dne 23. maja 1906. 387 l T7"a,Toilo na olbčni zlboi? Vzajemne zavarovalnice zoper ogenj na Ljubnem ki se bo vršil v soboto, dne 16. junija 1906, ob 3. nri popoldan - v občinski pisarni na Ljubnem. . Dnevni red: 1. Pregled računov. 2. Razni nasveti. Vzajemna zavarovalnica zoper ogenj na Ljubnem, dne 9. junija 1906. 888 Načelnik: Janez Kopnlar. ■ Kako deluje Barthelnovo poklajno apno? Dva soseda kupila sta si vsak eno lepo plemeno svinjo, katere sta jima vrgle en in isti dan vsaka 5 lepih prašičkov. Oglejmo si pa, kako so ti prašički nadalje rastli in se redili. 1. Jaka Kobilar je čital o uspehih Barthelnovega poklajnega apna, a je bil nezaupljiv ter istega ni kupil. 2. Jurij stempihar je bil pametnejši; naročil si je Barthelnovo poklajno apno ter ga je prideval krmi, najprvo po pol, potem pa celo malo žlico na dan. ••4. Pri Juriju je bilo pa ravno nasprotno. Tako 8. Brez poklajnega apna so prašički neradi jedli, ji lepih prašičkov še ni nikdar imel. In koliko ga je zaostali so v rasti, dobili so večkrat drisko inj čez ^ stalo ? 4 krone za 10 kg Barthelnovega poklajnega 6f ¿3 osem tednov sta mu dva poginila. apna. 5. Cez devet mesecev je hotel Jaka ostale tri prašiče prodati, a ko je mesar zagledal to suho žival, ni bilo o kupčiji nikaliega govora. § jgg^ k Nasvet i • 6. Ko je pa prišel mesar k Juriju, bila sta zadovoljna oba, mesar z blagom, Štempihar pa s skupičkom. Kdor hoče v kratkem imeti debele in velike prašiče, močna jI žrebeta, zdrava teleta, veliko jajc, sploh večje dohodke od svojih živali, mora rabiti kot primes h krmi Barthelnovo poklajno apno. 5 kg za poiskus proti predplačilu 2 K 40 v franko od vsake pošte, 100 kg. K 24 od Ljubljane in Maribora. Miha Bartliel drug;. na Dunaju. X/3, Siccardsburggasse 44. Dopisuje se slovensko! "o 5 Svoji k svojim! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba iia .'. edino hrvatsko varovalno zadrugo .'. „CROATIA" pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ===== Zagreba ..... =__ Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah. Vsa pojasnila daje: Glavni sastop ,Croatie' .'. v Mariboru, Koroška cesta štev. 9. .'. Zastcpniki se iščejo po vseh večjih krajih Kranjske, 713 Štajerske in Koroške. 51—36 Pozor! Citajl Bolnemu zdravje 1 440 52-45 Pozor 1 Citaj! Slabemu moč! Pakraike kapljice in slavonska sel, to sta danes dve naj-priljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakraike Jiapljioe: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzi co in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Juriiič, lekarnar v Pakracu itv. 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 atekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničio (2 ducata) 8 K 60 v, 86 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničio (4 ducati) 16 K, 60 stekleničio (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničk se ne razpošilja. Slavonska sel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstanjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in poučnih bolečinah. Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuj« naravnost od mene pod naslovom: P. Jursšic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija. XXXXXXXXXX XX XXXXXXXXXX n Harol Vezjak, * £ tapo+a» ia, do^osatos 669 12—10 '" X Sclmarzgasse Maribor Schwarzgasse priporoča svojo veliko zalogo divanov, garnitur, pohištveno sukno, preproge, zastore, konjske žime. Izdelovanje vseh tapetnih del v mestu in zunaj mesta. X Novost I Kapakmatrace, priznano naj-' boljše napolnjene, nadkriljujejo daleko kar se tiče cene ! in mehkobe mnogo dražje žimnate matrace in so zaradi; tega zelo v rabi. ^ XXXXXXXXXX XX xxxxxxxxxx Z a Marijine družbe je dobila prodajalnica Cirilove tiskarne krasne svetinje iz aluminija. Od sedaj lahko vsakdo dobi tukaj tudi = vsakovrstne druge svetinje.- Salame fine ogrske gld Gnjat 180; iz gnjati zelo priljubljene 1'30; dunajske 86 kr; bolj fine gld. 150 za kilo. & la Praga 1 gld.; brez kosti gld. 1.20; pleče brez kosti 95 kr.; suho meso 86 kr; slanina 68 kr.; glavina fina 50 kr. za kilo. Fine kraujke klobase, vel., ena 20 kr. Slivovka f»"C eli šilja s poštnim povzetjem od 5 kil naprej Janko Ev. Sire v Kranja. :: Ustanovljeno leta 1885. :: Mnogo priznanj o doposlanem :: blagu. :: 6 Kupujem vedno 161 brinjevo olje. Podobice male in večje, zoboaste in gladke - dobite prav po ceni = v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru. Obhajilne podobice so v 34 različnih vzorcih na prodaj. Najcenejše, najodličnejše in najlepše pokritje je Patent zarezna strešna opeka in Patent stisnjena zarezna ^^ strešna opeka = naravno rdeče žgana in črno impregnirana, katera se dobi pri D. Tombah 4 v Jurovcih pri Ptuju. CENE PRIMERNO NIZKE. DELO SOLIDNO IN SE V TEKU TEDNA IZGOTOVI. LIŠP NI TREBA ODSTRANITI. ZA VSE V SNAŽENJE : IZROČENE STVARI SE JAMČI.:: SOL IZG( STB H. VOLK 76 ŠoStanJ — Štajersko 18 Kemična pralnica urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd. :: Izdajatelj in založnik „Katol. tisk. društvo." Odgovorni uradnik: F srda Laskavar, Kuverte priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru. TcUktiakarsen. Cirila.