CSlje, ÎW. OKTOBRA 1975 — STEV. 4S — LETO XXIX — CENA B DINARJA
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE
KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
NJENO
ŽIVLJENJE
Sonce je nekje v zatonu. Goste nizke megle se pode
nad Bohorjem. Stojim ob grobu daljnjih sorodnikov,
ki jih nisem nikoli poznala. Opazujem dogorevajoče
sveče, kako se г njihovimi plameni poigrava mrzel je-
senski veter. Ko se začnem dolgočasiti, opazujem oko-
lje.
Pogled se mi ustavi na sveže zakopanem grobu in
deklici, ki kleče ihti ob njem. Z drobnimi prstki grebe
po ilovnati zemlji. Pozen jesenski veter ji mrši dolge lase,
premrznjeni roki stiskata prst, po nežnem, otroškem
obrazu si vedno znova utirajo pot solze.
Gledam od dežja izprani venec in poizkušam pre-
brati ime na žalnem traku. Končno uspem razbrati:
»Moji ljubi mamici.. л
Nekje globoko v sebi čutim z deklico, pri srcu me
stiska. Stopim k deklici, ki me v svoji žalosti ne opazi.
»Nikar ne joči« ji rečem. Velike, temne oči, ki izža-
revajo globoko žalost, pomešano г obupom, strme va-
me. Deklico ponovno oblijejo solze in prizadevanje, da
bi pritajila ihtenje, je zaman. V globokem joku pridu-
šeno izgovarja: »Mamica, mami, oh moja mamica...«
Objamem deklico in jo nagovorim, naj gre z menoj
Peljem jo v svojo toplo sobo. Ne brani se iti.
Ponudim ji stol in prednjo postavim poln krožnik.
Gledam majhno bitje, ki je s slastjo sestradanega re-
veža. Ko odrine krožnik začne, ne da bi jo prosila,
govoriti: »Moja mamica me je imela zelo rada. Mami-
ca mi je rekla, da jo je očka zapustil, ko mu je pove-
dala. da bo mene dobila. Včasih je moja mamica zelo
veliko jokala. Tisto noč, ko je moja mamica umrla, mi
je rekla, naj bom pridna in dobra, da so še nekje dob-
ri 'ljudje, ki me bodo vzeli k sebi in me bodo imeli
radi. Rekla mi je, da moram ubogati in ko bom šla v
šolo, se moram pridno učiti. Ko sem se naslednje jut-
ro zbudila, sem prišla čisto potiho k mamicini postelji,
/o poljubila in se zelo ustrašila. Lice je imela čisto mrz-
lo, negibno. Mislila sem, da jo tako zelo zebe, zato
sem jo začela buditi. A nisem je mogla zbuditi. Ko smo
mamico pokopali, je prišel k meni neki gospod, pripe-
ljal se je z velikim avtomobilom in bil je zelo lepo
oblečen. Rekel mi je, da me bo peljal tja, kjer je veli
ko otrok brez mamic. Jaz pa sem imela mamico pre-
več rada in sem zbežala od tega gospoda k teti v so-
sednjo vas. Veste, to ni moja teta, je zelo stara in vsi
ji pravimo teta. Rekla mi je, da lahko ostanem pri
njej. šele kasneje sem zvedela, da je bil tisti gospod
moj očka. Vsak dan grem na mamicin grob in se dol-
go pogovarjam z njo. Ampak ona je čisto tiho, jaz pa
ji vedno znova govorim, kako zelo jo imam rada.«
S težavo zadržujem solze. V meni se postavlja ne-
šteto vprašanj, na katera si ne znam odgovoriti, čemu,
le čemu mora otrok trpeti, le kaj je zagrešil v svojem
življenju, da nosi težko breme žalosti? Ali mora za-
res nositi očetov in materin trenutek slabosti, kot ža-
lost, obup in večno manjvrednost vse življenje? Zakaj
je otrok vrikrajšan za vso brezskrbnost otroštva? Kaj
neki se bo zgodilo г deklico, ko bo starka, ki ji je iz
usmiljenja ponudila skrb in zaupanje, morda tudi lju-
bezen, ki se nikoli, kljub neizmerni dobroti, ne bo mog-
la primerjati z zapečkom materine ljubezni, brez mo-
či, kar hn pa k.m.alu?
Mar bo deklico zares prekrila vsa umazanost živ-
ljenja?
Zdrznem se. Deklica stoji pred menoj. Razmišljanje
me je popeljalo s seboj, da nisem vedela, kdaj je de-
klica vstala. Temne žalostne oči so uprte vame in mi
nemo govore: »Gledaš me, kakor da se ti smilim. Vem,
ne moreš mi pomagati, zato nikar ne čuti z menoj,
saj ti imaš vse, kaj pa jaz...?«
Ko odhaja mi obljubi, da se bo še oglasila.
Sama sem. Soba, v kateri mi je bilo vedno tako ze
lo udobno, toplo in domače, se mi zdi v trenutku ne-
mega govora, ki ga govorim s seboj, tuja in mrzla.
Deklica je odšla, a še vedno se mi zdi, da slišim
njeno življenjsko zgodbo, ki se je končala po šestem
letu nesrečnega rojstva. Ali pa se je nemara zdaj šele
začela?
Da, po klofuti ostane lice rdeče. A rdečica kmalu
izgine. Bolečina pa ne. Zlasti pa spomin na bolečino
ne zbledi. Spomin тш bolečino raste in se razvija s ča-
—>772. In koliko časa bo z otrokom rastel spomin na bo-
lečino? Odgovor je le eden: »Vse njeno življenje«.
ANGELCA DROBNE
Z UREDNIKOVE MIZE
Franc Ratajc iz Vinskega vrha 15 pri Slivnici mi piše, da njegov sestavek »Po-
zabljeni Kozjanci«« še ni objavljen, čeprav je v njem vse resnično. S tem pa še ni
rečeno, da tudi NE BO! Naši novinarji so se tam okoli i mtidili in preverjali stvari.
V današnji številki Novega tednika imamo nekaj »težkih« stvari, tako da smo
bili v redakciji kar presenečeni, da se kaj takega dogaja med nami. Na probleme
in primere so nas opozorili bralci, novinarji so beležili, preverjali in tehtali — pa
vendar stvari so take, kot jih posredujemo. K sreči takih in podobnih primerov ni
mnogo — zato se nam zdi, da bomo v bodoče bolj ravnali tako, da jih ne ho. In
morda bo prav, da zdaj, ko toliko govorimo o vlogi in mestu krajevne skupnosti, ljud-
je pogledamo okoli sebe, pomagamo tam, kjer so pomoči potrebni, vzgojno deluje-
mo, kjer je to še najbolj potrebno, in grajamo nevšečne primere, da jih odpravimo.
Saj smo zato, kaj ne?
Vaš urednik
»Mladost je najlepša, toda to spoznaš šele, ko odrasteši« Tako nekako je zapisala pred časom čla-
nica literarnega krožka na šoli v Rimskih Toplicah. Da je ta mladost res lepa, bogata, barvita kot
jesenski gozd, so dali življenja v trenutku največje preizkušnje naroda stotisoči komaj malo starejših.
Med temi je bil tudi narodni heroj Ilija Badovinec, ki mu že enaintrideset let bistra Gračnica žubori
žalostinko ob grobu. Ta spomenik in ta grob imajo v oskrbi mladinke in mladinci osnovne šole iz Rim-
skih Toplic, ki skrbijo tudi za druga grobišča in spominska obeležja v svojem šolskem okolišu. In tako
doraščajoče generacije vedno znova povzemajo izročilo, ki se utrjuje v njihovo zavest, da je za lepo
mladost bila plačana visoka cena, ki jo je vredno braniti z delom, znanjem in če je treba tudi
z orožjem.	(Foto: J. KRAŠOVEC)
SREČANJE NA CRETi
v spomin na dan pred 34 leti, ko so se na Dobrovljah
partizanske sile na Štajerskem prvič postavile po robu
okupatorju in v počastitev 30-letnice osvoboditve, je bilo
pred kratkim tradicionalno tekmovanje v orientaciji za po-
kal partizanske Crete. Tekmovanje je organiziralo Planinsko
društvo Vransko—Tabor In to pod pokroviteljstvom Teles-
nokulturne skupnosti iz 2alca.
Med pionirji je zmagala ekipa PD Vransko—Tabor, med
mladinci PD Prebold in pri članih ekipa Jamarskega kluba
čmi galeb iz Prebolda. Vse tri ekipe so prejele v trajno
last pokal partizanske Crete. Da pa je tekmovanje potekalo
v duhu obujanja tradicij NOB, je po končanem tekmovanju
zbranim spregovoril prvoborec LUDVIK ZUPANC-IVO, ki je
med drugim izrazil željo, da naj tudi mladi stopajo po poti
svetlih dni naše revolucije in ohranjajo njene pridobitve.
Partizanske Dobrovlje so bile po 34 letih znova priče
borbi, ki pa je potekala v prijateljskem in športnem duhu,
brez nasilja in prelivanja krvi, kot takrat, ko je nemški
škorenj oblastno korakal po naših tleh.
DARKO NARAGLAV
TOMŠIČEVA V CELJU
Danes jé na obisku v
Celju Vida Tomšičeva,
članica predsedstva SR
Slovenije. Skupaj s pred-
sednico republiške konfe-
rence za družbeno aktiv-
nost žena Olgo Vrabičevo
bo obiskala nekaj celjskih
kolektivov, in sicer ob 9.
urt Toper, ob 11. uri
vzgojno varstveno ustano-
vo na Lavi in ob 12. uri
Pionirski dom. Pogovar-
jali se bodo o družbeno-
ekonomskem in samoup-
ravnem položaju žena.
Vida Tomšičeva in Olga
Vrabičeva se bosta ude-
ležili javne tribune, ki bo
ob 16. uri v stavbi druž-
benopolitičnih organizacij
v Celju. Na tej tribuni,
na kateri bodo sodelova-
le delegatke iz pretežno
ženskih celjskih delovnih
organizacij, bodo razgrni-
li nekaj vprašanj v zvezi
s samoupravnim in druž-
benoekonomskim položa-
jem žena v celjski občini.
2. stran — NOVI TEDNIK
ST. 43 — 30. oktober 1975 ;
DELO ZENE V KRAJU
Danes popoldan bo v Celju javna tribuna, na kateri
bo govor o družbenoekonomskem in samoupravnem po-
ložaju žena celjske občine. Javno tribuno organizirata svet
za spremljanje družbenoekonomskega položaja žensk in
občinska konferenca SZDL Celje, udeležili pa se jo bosta
tudi VIDA TOMŠIČ, članica predsedstva SR Slovenije
in OLGA VRABIC, predsednica republiške konference za
družbeno aktivnost žena. Ob tej priložnosti pa smo po-
prosili za razgovor Majdo Trogarjevo, predsednico sveta
za spremljanje družbenoekonomskega položaja žensk pri
občinski konferenci SZDL Celje.
NT: Mi lahko poveste ne-
kaj več o vsebini dela sveta
za spremljanje družbenoeko-
nomskega iH)ložaja žena?
Majda Trogar: »Posebno v
letošnjem letu, ki so ga Zdru-
ženi narodä proglasili zsa med-
narodno leto žena, mora biti
aMivnost žensk sestavni del
vseh družbenopolitičnih in sa-
moupravnih organov, ki naj
se vključujejo v akcijo za
utrditev novega гJstavnega po-
ložaja delovnih ljudi v naàl
družbi. To je namreč tudi
edina pot za nada.ljnji napre-
dek družbenega in osebnega
položaja žensk. V zwezi s
tem je svet za spremljanje
družbenoekonomskega polo-
žaja žensk sprejel nekatere
konkretne naloge in akcije.
Predvsem za ugotovitev po-
ložaja žensk v samoupravnih
organih in družbenopolitičnih
organizacijah bo potrebno iz-
delati analizo o samoupravni
in politični angažiranosti že-
na v naša občini. Izdelati bo-
mo morali anketo o pogojih
dela delavk, zaposlenih v go-
stinstvu, bolj bomo morali
angažirati sredstva javnega
obveščanja z načrtnimi odda-
jami ob mednarodnem letu
žena, da se aktivneje vklju-
čijo v obravnavanje proble-
mov, ki zadevajo žecno. Orga-
nizirati bomo morali razgo-
vore v krajevni skupnosti o
položaju in problemih kmeč-
kih proiz^^jalk in na tej os-
novi dogovoriti program or-
ganiziranja najTaisličnejših
tečajev in strokovnih preda-
vanj, ki so povezana z delom
v kmetijstvu. To je le del
nalog, ki si jih je zastavil
naš svet v svoj program de-
la.«
NT: Danes popoldan bo v
Celju javna tribuna o druž-
benoekonomskem in samoup-
ravnem položaju žena, kjer
bo prisotna tudi Vida Tom-
šičeva. O čem bo govora na
tej javni tribuni?
Majda Trogar: »S to javno
tribimo želimo predvsem ugo-
toviti družbeno, politično in
samoupravno organiziranost
žena v naši občini. Analizi-
rali smo podatke o tem, ko-
liko je zaposlenih žena v na.
ši občini, kje delujejo, kako
so vključene v samoupravne
organe, kako delujejo v sa-
moupravnih interesnih skup-
nostih, kako so vključene v
delo družbenopolitičnih orga-
nizacij in podobno.«
NT: V izhodiščih za javno
tribuno je zapisano, naj bi
bila osnovna celica delovanja
žena krajevna skupnost. Za-
kaj tako?
Majda Trogar: »To pred-
vsem zato, ker je to skup-
nost občanov v naselju, kjer
se prepletajo vsakodnevni
proizîvodni, potrošniški, dru-
žinski, sosedski, kulturni, izo-
braževalni in drugi družbeni
odnosi. Delovni ljudje lah-
ko preko krajevne skupnosti,
kjer žive, čim učinkoviteje
vplivajo na porabo in raz-
poreditev sredstev za skup-
no porabo. S tem naj bi se
presegla odtujenost, da ne
bi kdo drug, razen delovnega
človeka, ki dohodek ustvar-
ja, v njegovem imenu odlo-
čal o tem, kako se bodo sred-
stva porabila. V krajevni
skupnosti se pojavljata de-
lavec in delavka kot oče in
mati predšolskih in šolskih
otrok, ki bosta urejala zade-
ve v otroškem varstvu, v šo-
li s celodnevnim bivanjem,
kot potrošnika bosta težila
k ureditvi trgovinskih cent-
rov, servisnih dejavnosti, var-
nega in komunalno urejene-
ga okolja, skratka, srečevala
se bosta z vsemi problemi,
ki nastajajo in jih uveljav-
ljala ter reševala preko de-
legacij v krajevni skupnosti,
občinske skupščine, samoup-
ravnih interesnih skupnosti
do republike in federacije.«
DAMJANA STAMEJČIČ
SVEČANE
PREMIERE
IZVEN CELIA
Ob letošnjem Tednu do-
mačega filma bodo sve-
čane premiere novih slo-
venskih in jugoslovanskih
filmov tudi v drugih kra-
jih celjskega območja.
Tako bodo nove filme vi-
deli v Slovenskih Konji-
cah, Kozjem, na Polzeli,
v Velenju in v Storah,
Pokroviteljstvo nad filmi
so prevzeli Steklarna v
Rogaški Slatini, kulturna
skupnost Šmarje, Konus,
Tovarna nogavic Polzela,
Gorenje in Železarna što-
re. Ekipe filmskih delav-
cev bodo obiskale ome-
njene kraje in se predsta-
vile občinstvu. Obiskale
bodo tudi nekatere delov-
ne kolektive v Celju.
»smreka«
Lesnoindustrijsko podjetje
Smreka v Gornjem gradu je
v soboto, 25. oktobra prazno-
valo 20. obletnico obstoja.
Smreka je TOZD Glin iz Na-
zarij od leta 1974, ko je pri-
šlo do združitve obeh delov-
nih organizacij. Od takrat
beleži vidne uspehe na celot-
nem področju gospodarjenja,
v slabih dveh letih pa je de-
lavsko samoupravljanje že za-
jelo slehernega zaposlenega v
Smreki, kar je tudi cilj
TOZD v približevanju sood-
ločanja delavcev o rezultatih
svojega dela.
Ustanovitev podjetja Lesna
obrt Smreka sega v leto 1955.
V podjetju je pričelo delati
40 delavcev, to število pa se
je le počasi večalo, ker pot-
rebe niso narekovale večje-
ga razmaha podjetja. Nam-
reč, tisti čas so širom Gornje
Savinjske doline obratovale
številne privatne žage in pod-
jetja za predelavo lesa.
V začetku so bile velike
težave. Razdrobljenost posa-
meznih obratov, slaba teh-
nična oprema (na primer de-
lavci so sami zbrali denar,
da so nakupi prve stroje),
slabi delovni prostori — vse
to daje prvim petim letom
pečat težkega porajanja, ki
pa je v letih od If^nS dalje
rodilo malo, a dovolj trdno
podjetje, ki je bilo zmožno
samostojno obratovati in se
razvijati.
Prva samoupravna organa,
delavski svet in delavsko kon-
trolo. sta bila sprejeta v le-
tu 1972. Tako je Smreka le
stopila v korak z vsemi na-
prednimi podjetji pri nas.
Ker so se začele težave s pre-
skrbo s surovino, Glin Na-
iarje je v letu 1972 omejil
količino dobavljenega lesa na
600 kubičnih metrov, kar ni
zadoščalo za zmogljivost pre-
delave, je bilo treba militi
na sodelovanje z Glin. Ker
so se težave nadaljevale, je
prišlo leta 1974 do priključit-
ve k združeni gozdarski in
lesarski proizvodnji Glin Na-
zarje, v katerem deluje kot
samostojen TOZD še danes.
Smreka proizvaja poleg os-
talih, manjših artiklov lesene
montažne objekte. V prihod-
njem letu planirajo povečati
proizvodnjo kar za 66 odst.,
kar bo spremljalo izboljševa-
nje organizacijske, kadrovske
in tehnološke zgradbe. Isto-
časno pa seveda obstaja zah-
teva in želja po poglabljanju
samoupravnih odnosov, ki
imajo za cilj boljšo in večjo
storilnost.
V Smreki je zdaj zaposlenih
130 delavcev, večino od njih
je zaposlena že daljši čas,
tako da je bilo praznovanje
toliko bolj prisrčno.
Na proslavi, ki je bila v
soboto v obratu tesarstva,
so se zbrali prav vsi zaposle-
ni, upokojenci ter predstav-
niki OZD Glin Nazarje in
družbeno politični delavci ob-
čine Mozirje. O razvoju in
nalogah TOZD Smreka je
spregovoril predsednik DS
Ivo Pustoslemšek, v imenu
družbenopolitičnih organiza-
cij občine Mozirje pa je slav-
Ijence pozdravil in jim k
prazniku čestital predsednik
izvršnega sveta Hubert Her-
ček.
Delavski svet se je ob tej
svečanosti spomnil tudi upo-
kojencev, katere je simbolič-
no nagradil. Nagrade in pri-
znanja pa so prejeli tudi dru-
gi zaslužni delavci tega pod-
jetja.
TEKST IN FOTOGRAFIJE
J02E MIKLAVC
»Smrekini« dva^isetletaiki ob simbolu evojega podjetja
nt — rc in minerva
SREČANJE
S preliodom v jesensko sezono bomo tudi v pro-
gramu Radia t^^lje obnovili tradicionalne javne ra-
dijske oddaje v različnih krajih celjske regije. Kraj za
prvo javno radijsko oddajo (neposredni preno.s) smo
izbrali v žalski občini in sicer Griže. Oddajo smo sicer
želeli pripraviti v bližnji Zabukovici, ki Je znana kot
star rudarski kraj, zdaj pa za njen hitrejši in še bolj-
ši razvoj skrbi Minerva, vendar pri njih nimajo ust-
rezne dvorane. No, nič hudega ne bo, če bo zdaj od-
daja v Grižah in sicer v tamkajšnji dvorani Svobode
in to 16. novembra ob 10.00 uri dopoldne. Pokrovi-
teljstvo nad oddajo je ljubeznivo sprejel kolektiv Mi-
nerve, mi pa se bomo potrudili, da bo program se-
stavljen čimbolj pestro, tako za tiste v dvorani, kot
one, ki nam bodo prisluhnili preko radijskih valov.
Za uvod povejmo samo nekaj udeležencev, ki bodo
poskrbeli za pri,jetno vzdušje: to je ansambel »Veseli
Libojčani«, ki letos praznuje 20-letnico obstoja, žen-
ski pevski zbor iz Griž pa Griški kvintet in še kdo,
katerega une pa naj zaenkrat ostane skrivnost, kot
presenečenje. O svojem delu bodo spregovorili pred-
stavniki Minene Pa krajevne skupnosti, rokometne
ekipe Minerve iz Griž in drugi. Seveda ne bo oddaja
minila tudi brez iger za poslušalce v dvorani. Skrat-
ka, z našimi javnimi radijskimi oddajami v Jesen-
skem času bomo stariali 16. novembra v Grižali. L-i)aj-
mo, da tako kot vetbio, uspešno!
tv
teilen äomaieia íilma
VSI O FILMU
Morda nekoliko preveč zahteven naslov! Toda le-
tošnji Teden domačega filma ljubiteljem sedme umet-
nosti ne bo dal le lepega števila domačih filmov, ampak
tudi bogat program spremnih prireditev. Vse v slogu
manifestacije, ki naj ob 30-letnici domačega filma še
podčrta osnovno vodilo celjskega Tedna — vsi moramo
o filmu vedeti več, bolj ga moramo začutiti kot nacio-
nalno kulturno vrednoto, ki mora rasti iz naših raz-
mišljanj, čustvenih in miselnih zadreg pa upov.
Med letošnjimi spremnimi prireditvami moramo
omeniti vsaj pet posebnosti: obiâke in ï>ogovore film-
skih in filmsko vzgojnih delavcev v šolah in delovnih
organizacijah, tri razstave (30 let jugoslovanskega
filma, jugoslovanskega in tujega plakata, literature in
periodike o filmu), srečanje filmskovzgojnih delavcev
Slovenije in pogovor o filmskih klubih, slovesno aka-
demijo ob 30-letnici domačega filma in ix>svet o slo-
venski filmski kritiki.
Posvet o slovenski filmski kritiki bo pomenil nada-
ljevanje lanskega pogovora, ko so publicisti in kritiki
prvikrat tudi s teoretičnih izhodišč opredelili filmsko
kritiko in njen pomen v socialistični samoupravni
družbi. Letos bi naj posvet odgmil probleme že z dveh
področij -— prikaz informativnega in kritičnega sprem-
ljanja filmskih sporedov v nmožičnih občilih ter pro-
blem filmske kritike kot enega izmed načinov usmer-
janja in filmske vzgoje gledalca. Pri pripravah tega
posveta bodo sodelovali nekateri slovenski filmski pu-
blicisti. Glede na različen pristop in konceptualne
poglede na pomen filmske kritike v množičnih sred-
stvih obveščanja bo tak posvet nedvomno koristen. Se
več. TDF 75 letos tudi z nagradami ne bo obšel filmske
kritike in bo, tako je vsaj predvideno, podelil Badju-
rovo nagrado za najboljšo filmsko kritiko ali oddajo,
ki najbolj kakovostno in nepretrgano spremlja filmski
program.
V sodelovanju z združenjem filmskovzgojnih delav-
cev Slovenije bomo v Tednu domačega filma pripravili
tudi pogovor o filmski vzgoji, predvsem pa o flimskih
klubih, krožkih in filmskih gledališčih. Čeprav je učni
načrt slovenskega jezika s književnostjo in estetsko
vzgojo v osnovnih in srednjih šolah obogaten s proble-
matiko filma, vendar ni vidnih sprememb v rasti
organizacijskih oblik, v katerih bi se mladi načrtno
in pod mentorskim vodstvom ukvarjali s filmom. ZKPO
ima skupaj s šolami in zavodom za šolstvo pri izpe-
ljavi tega cilja odgovorno nalogo. Celjski posvet ne bo
samo ponavljal znane težave. Nakazati bo moral tudi
nekatere rešitve, še posebej zato, ker filmska dejav-
nost vse bolj vzbuja družbeno zanimanje in skrb.
In končno — med animacijskimi dogodki v letoš-
njem TDF moramo omeniti slavnostno akademijo.
Na akademiji se bodo gledalcem predstavili najbolj
znani jugoslovanski filmski umetniki. To bo dober in
res privlačen uvod v TDF in v sklepni del proslav
ob 30-letnici domačega filma.
J. V.
ј^Т. 43 — 30. oktober 1975
NOVI TEDNIK — stran 3
2alec
o POŠTNIH USLUGAH
V slabem tednu dni sta bili
v Žalcu kar dve seji Izvršne-
ga sveta Skupščine občine.
Na 41. seji so govorili o
zavarovalnih premijah vpla-
čanih od organizacij združe-
nega dela z območja obči-
ne, v nadaljevanju pa so ob-
ravnavali poročilo o proble-
matiki poštnega prometa na
območju občine. V zvezi s
tem so poudarili, da se mo-
rajo poštni delavci iz območ-
ja žalske občine bolj vklju-
čiti v družbeno življenje v
občini. Zanimiv je bil tudi
podatek, ki ga je posredo-
val podpredsednik Izvršnega
sveta Stane Lesjak, da pri-
de v občini Žalec na sto pre
bivalcev samo 2,31 telefona.
V Celju na primer 15 telefo-
nov na sto prebivalcev, v
velenjski občini okrog štiri-
najst in v republiki trinajst.
Glede na to, so Zalčani na
dnu lestvice. Na seji so po-
udarili tudi to, da poštni pro-
met v občini močno zaosta-
ja za gospodarskim in druž-
benim razvojem. Zato bo tre-
ba čim prej pričeti z izgrad-
njo nove pošte v Žalcu, pot-
rebno bo zgraditi avtomat-
ske telefonske centrale v Pet-
rovčah in Grižah, razširiti
pa bodo morali tudi doseda-
nje centrale v Preboldu, na
Polzeli in Vranskem. V Ve-
liki Pirešici, Andražu in Ga-
liciji bo treba ustanoviti eno-
te poštnega omrežja ter na
sploh izboljšati kvaliteto do
stave v vseh krajevnih skup-
nostih. Ena poglavitnih na-
log, ki jih bo treba še uredi-
ti pa je tudi ta, da bi proste
v večjih krajevnih skupnostih
delale tudi popoldne. Sicer
pa bo vso navedeno proble-
matiko treba upoštevati tudi
v razpravah o osnutku sred-
njeročnega razvoja občine
Žalec, v nadaljevanju seje
Izvršnega sveta so govorili
tudi o delu občinske uprave,
požarnem varstvu ter o prob-
lematiki komunalne izgradnje
In stanovanjskega gospodar-
stva.
v ponedeljek pa je bila
42. seja Izvršnega sveta Skup-
ščine občine Žalec, na kateri
so govorili o stanovanjskem
gospodarstvu, o zasnovi prog-
rama za uvedbo srednjih šol
v žalski občini ter o osnutku
srednjeročnega načrta razvo-
ja občine Žalec od leta 1976
do leta 1980.
v zvezi s problematiko sta-
novanjskega gospodarstva so
poudarili, da bo potrebno pri
gradnji stanovanj slediti raz-
voju gospodarskih in družbe-
nih služb. Vse bolj bo pot-
rebno razvijati družbeno iz-
gradnjo in to predvsem v
Žalcu, kjer želi stanovati vse
več ljudi. Pa tudi sicer bo
treba vse bolj razvijati in
krepiti center v občini. Sa
moupravna stanovanjska skup
nost bo morala čim prej iz-
delati družbeni dogovor o
cenah stanovanj, gradbena
inšpekcija pa bo morala po-
večati nadzor.
Opozorili so še na en prob-
lem. Gre namreč zato, da ne-
katere, predvsem manjše, or-
ganizacije združenega dela
sredstev za stanovanjsko Iz-
gradnjo ne uporabijo, pač
pa jih namenijo v obratna
sredstva.
Ko so na seji govorili o
zasnovi programa za uvedbo
srednjih šol v občini Žalec,
so poudarili, da žalska ob-
čina Izpolnjuje pogoje za
ustanovitev samostojne dve-
letne srednje šole, kot jo
predvideva bodoči zakon o
srednjem šolstvu. Največji
problemi bodo prav gotovo
v ustreznih kadrih, prostorih
in ne nazadnje v ustreznih
stanovanjih. Zato bodo tem
vprašanjem posvečali vso
skrb.
JANEZ VEDENIK
ODGOVOR DR. SREČKA
SAVERNIKA
»Ortopantomograf« za
slikanje čeljusti, je bil
po dobavi zaradi prostor-
ske stiske začasno mon-
tiran v rtg. kabinetu RZD
Celje. Slikanje je bilo en-
krat tedensko.
Rtg služba Zdravstvene-
ga doma Celje, je kasne-
je nabavila nove rtg. apa-
rature in so prostor v
katerem je bil postavljen
ortopantomograf preuredi-
li, zato je bil ta aparat
demoaiitiiran.
Kasneje nam je uprava
RZD odstopala nov pro-
stor, ki smo ga preure-
dili in vanj namestili oba
rtg. aparata ix)trebna zo-
bozdravstveni službi. Ta-
ko smo lahko sedaj ure-
dili, da rtg. za slikanje zob
posluje ves dan.
Pri premeščanju apara-
tur je bil izgubljen manj-
ši sestavni del »ortopan-
tomograf a«; Predvidevamo,
da bo »ortopantomograf«
p>onovrK) usposobljen za
redno delo v drugi polovi-
ci novembra.
S tovariškimi pozdravi
DR. SAVERNIK SREČKO
UPRAVNIK TOZD
ZOBOZDRAV. SLUŽBE
CELJE
ŽALNA
KOMEMORACIJA
Ob dnevu mrtvih bo na
grobovih stotih talcev na
Stranicah žalna komemoraci-
ja, na kateri bodo sodelovali
člani pevskega zbora upoko-
jencev iz Slovenskih Konjic,
godba na pihala ter učenci
osnovne šole Stranice, žalna
komemoracija bo jutri ob 16.
uri na grobovih talcev. Ob
17. uri pa bo žalna sveča-
nost tudi na grobu padlih
borcev na pokopališču v Slo-
venskih Kon.iicah.
ŽALEC TUDI
O KADROV-
SKI POLITIKI
Včeraj je bil v Žalcu se-
stanek z vodji delegacij
oziroma konferenc delega-
cij za zbor združenega de-
la in zbor krajevnih skup-
nosti ter delegatov družbe-
nopolitičnega zbora Skup-
ščine občine Žalec. Na se-
ji so govorili o osnutku
plana srednjeročnega raz-
voja občine Žalec od leta
1976—1980, o osnutku dru-
žbenega dogovora o kad-
rovski politiki v občini ter
se seznaniU z gradivom za
sejo Skupščine občine, ki
bo 4. novembra.
Ob koncu sestanka so
govorili še o vlogi krajev-
ne skupnosti v luči novih
dokumentov, ki jfih je spre-
jela skupščina Socialisti-
čne republike Slovenije.
J. V.
mladi iz celjskega območja
NA PROSLAVI OZN!
Bela krajina z značilnima
brezovimi gaji se je kopala
v dopoldanskem soncu, ki je
obarvalo gozdove po poboč-
jih Gorjancev. Vinica, rojst-
na vas pesnika Otona Žu-
pančiča, nas je pričakala
praznično pripravljena z za-
stavami in slavoloki, kot se
spodobi za vaščane, ki so
proslavljali svoj krajevni praz-
nik in bili hkrati gostitelji
republiške proslave klubov
OZN, ki je bila v soboto 25.
oktobra pri tamkajšni osnov-
ni šoli v počastitev 30-letnlce
organizacije združenih naro-
dov.
Mladi klubovcl z mentorji
in gosti so se pripeljali iz vse
Slovenije, še zlasti veliko pa
jih je bilo iz Celja, Žalca,
Šempetra, Vranskega, Vele-
nja in Šoštanja, da bi se v
Vinici pobliže med seboj
spoznali in poglobili stike, ki
jih klub OZN na tamkajšni
šoli navezuje že vrsto let si-
rom sveta. O tem smo se
prepričali na razstavi doku-
mentov, ki so jo pripravili
na šoli, kakor tudi iz pisma,
ki jim ga je poslal predsed-
nik Tito. Slavnost je pričel
tajnik krajevne skupnosti to-
variš Jaketič, ki je orisal de-
lo In uspehe Vinice. Zatem je
spregovorila članica predsed-
stva SRS Vida Tomšič in po-
udarila še zlasti vlogo Jugo-
slavije, ki jo ima kot neuvr-
ščena država v Evropi in sve-
tu. Obudila je spomine na
NOB v Beli krajini in na
nekdanjo viniško republiko,
katere geslo je bilo »kruh in
svoboda«. Mlademu rodu je
nakazala pot, ki jo prevze-
ma z vsemi pravicami in
dolžnostmi in poudarila naj
bo človek cenjen le po svo-
jem delu. Zatem je sprego-
voril še predsednik republi-
ške konference klubov OZN
Matjaž Kos in poudaril ve-
liko vlogo mladih v klubih
OZN. O mednarodnem letu
žena pa je spregovorila še
Tina Bltenc.
V kulturnem delu progra-
ma sta sodelovala Silvester
Mihelčič m Boris Kralj ter
domači recltatorji, folklorna
skupina in tamburaško or-
kester.
Po programu so bili vsi
mentorji na sprejemu v šoli,
kjer so izmenjali medsebojne
izkušnje In se pogovarjali o
nadaljnem delu klubov OZN.
Vojaki JLA iz Črnomlja pa
so poskrbeli za odlično preh-
rano več sto mladih članov
klubov OZN, ki jih je Vini-
ca sprejela zares prisrčno in
tovariško.
V. KOJC
žalec
Občinska konferenca ZK
Žalec je v sodelovanju z De-
lavsko imlverzo Žalec pripra-
vila dva seminarja za mlade
Člane ZK. ki sta bila v To-
varni nogavic na Polzeli.
Obeh seminarjev se je udele-
žilo 126 mladih komunistov
žalske občine. Seminarja sta
bila enodnevna, obravnavala
pa sta sledeče teme: organi-
ziranost ZSMS in njenih ko-
lektivnih članic, SFRJ in ak-
tualni mednarodni in politič-
ni odnosi, naloge mladih ko-
Diimistov pri uresničevanju
Samoupravnih odnosov in v
družbenopolitičnem življenju,
aktualni gospodarski proble-
mi In stabilizacijska prizade-
vanja v žalski občini. O se-
minarju so nam trije udele-
ženci povedali:
FRANC FARČNIK ia PRE-
BOLDA: »Mislim, da so ti
seminarji prav gotovo kori-
sten napoteik za nadalnje
družbenopolitično delovanje,
za uresničevanje samouprav-
nih Interesov, reševanje eko-
nomskih poblemov in drugo.
S pridom bom pridobljeno
znanje skušal uporabljati na
delovnem mestu in družbe-
nopolitičnih organizacijah.«
DESA JESIC iz ŽALCA:
»Čeprav je bil seminar le
enodneven, mislim, da je
vsak udeleženec, lahko, če
je pozorno sledil predavar
njem odnesel veliko dobrih
misli, tako tisti, ki so jih že
slišali, ali tisti, ki so jim
bile še neznane. Takšnih se-
minarjev bi bilo treba orga-
nizirati še več za vse člane
ZK, posebno pa še za mla-
de«.
MILAN KNEZ iz TABORA:
»Taki seminarji so po mo-
jem mnenju zelo potrebni za
izobraževanje mladih komu-
nistov. Le tako bomo nam-
reč kos. nalogam, ki jih pred
nas polagajo ustava in kon-
gresni dokiunenti. Ker sem
tudi sindikalni delavec mi bo
ta seminar v veliko pomoč
pri mojem delu, glede na to,
da je takih priložnosti za
izobraževanje vse premalo,
upam, da bosta Delavska
univerza Žalec in Občinski
komite ZK Žalec še večkrat
organizirala kaj podobnega.
TEKST IN FOTO: T. TAVČAR
SOVA... SOVA... TU ČUK...
Približno takšne »čudne«
pogovore v izgovorjeni aU
v morsejeve znake spre-
menjeni besedi bi minuli
teden lahko slišal vsak
— vsak, ki bi mei na do-
ločeno valovno dolžno na-
ravnan specialni sprejem-
nik. V ponedeljek in to-
rek smo hodili skozi ra-
dijske valove, ki so prena-
šali v tajne kode zavita
sporočila, tel^rame, navo-
dila.
Bila ,j€ to poslednja va-
ja centrov za zveze v za-
hodnoštajerski pokrajini.
Po oceni vodje priprav
(SLO) so vezieti letos op-
ravili veliko in uspešno
nalogo. Nekajkrat so ime-
li dvodnevne vaje in so
tako preizkusili zveze v
vseh pogojih, tako časov-
nih, vremenskih in pro-
storskih. Osrednji center
za zveze je vzdrževal sti-
ke z občinskimi. Zveze so
bile vzpostavljene vsako-
krat na drugih lokacijah.
To je končno za potrebe
zvez v vojnih razmerah tu-
di važno — važno je ime-
ti zvezo in povsem odveč
je vprašanje, kje se kdo
od »sogovornikov« naha-
ja.
Vaje pa imajo še eno
kori.st. Radiotelegrafisti ob
takih vajah pridobijo na
hitrosti signnallziranih spo-
ročil in ker se vsi med se-
boj dobro slišijo, jim ni
vseeno, kaj si kolegi iz
sosednje občine mislijo
o usposobljenosti vsakega
izmed njih. Zato kateri tu-
di takole, kadar ima čas,
potrkava s prstom po mi-
zi: ... ta... taaa ... tat...
Na gornji sliki je troj-
ka ob sprejemanju sporo-
čila iz kdo ve katere ob-
čine. Kdo bi vedel, katera
je sova, katera vrana in
katera sraka.
In kje je bil ta posnetek
narejen? Ce bi tudi hoteli
povedati, bi ne mogli. Bilo
je hudo zamegljeno ...
J. KRAŠOVEC
4. stran — NOVI TEDNIK
ST. 43 — 30. oktober 1975 ;
SKRBNO NAPREJ
Res je, da imamo tudi v letošnjih go-
spodarskih gibanjih še vedno opraviti s
problemom nelikvidnosti. Pomanjkanje de-
narja v gospodarstvu predstavlja resen
problem, ki močno ovira normalno po-
slovanje in ponekod resno ogroža dose-
ganje načrtovanih gospodarskih rezultatov.
Vzrokov za takšno stanje, ki ga kot
kaže nikakor ne moremo ozdraviti, je
seveda več. V letošnjem letu smo sicer
sprejeli tri zakone, ki naj bi omilili nara-
ščajočo nelikvidnost. Vendar pričakovanih
rezultatov ni bilo, saj so ta določila ce-
loten problem nelikvidnosti le malen-
kostno zmanjšala, nikakor pa ga niso
odpravila. Spremembe pri delitvi druž-
benega proizvoda, ko gospodarstvu osta-
ja manjši delež, čeprav smo načrtovali,
da bo letos vsaj za 1,2 odstotka večji,
v veliki meri pogojujejo takšno stanje.
Med osnovne vzroke za stalno prisotno
nelikvidnost pa sodi nedvomno to, da Je
gospodarstvo premočno obremenjeno z
zakonskimi ter pogodbenimi in samo-
upravno dogovorjenimi obveznostmi, ki
so se v letošnjem letu na celjskem območ-
ju močno povečale, saj so za prek 30
odstotkov večje kot lani. Takšnega breme-
na gospodarstvo dolgo ne bo zmoglo in
razmisliti bo treba o tem, da ga bomo
čimprej in ustrezno razbremenili.
Kazalec nelikvidnosti je tudi stanje pri
blokiranih žiro računih, katerih število
se je letos v naši republiki močno pove-
čalo. In kakšno je stanje v celjski regiji?
Po podatkiii republiške centrale Službe
družbenega knjigovodstva je med delov-
nimi organizacijami, ki so več ali manj
skozi vse leto imele težave z blokacijami
s celjskega območja en sam kolektiv, to
je Volna Laško. Nedvomno je razveselji-
vo stanje, čeprav po drugi strani vemo,
da je še več delovnih organizacij, ki se
tudi otepajo s tem problemom, pa je
bodisi vsota blokacij nižja, ali pa je čas
blokiranja žiro računov krajši.
Iz stanja kakršno je na celjskem ob-
močju bi se dalo zaključevati, da so v de-
lovnih organizacijah le sprejeli določene
ukrepe in izboljšali izterjavo, oziroma so
opravili prepotrebno selekcijo kupcev in
se v večji meri poslovno navezali na tiste,
ki sodijo med redne in dobre plačnike,
Nikakor ne mislimo našim gospodarstve-
nikom peli prevelike hvale, pa vendar je
res, da sodi celjsko območje glede sta-
nja na področju nelikvidnosti med boljša
v naši republiki, če je tako stanje tudi
odraz prizadevanj v minulem obdobju, ko
.H" ta problem še kako pestil tudi prene-
katero naše podjetje, potem smo tega lah-
ko tolikanj bolj veseli.
Razumljivo Je, da Je treba temu vpra-
šanju še nadalje posvečati kar največ po-
zornosti in zagotavljati, da bodo imele
organizacije združenega dela na svojih
žiro računih čimveč denarja, kajti le
tako si bodo lahko zagotovile pogoje za
normalno poslovanje. Spričo stanja v ce-
lotnem slovenskem gospodarstvu je pri-
čakovati (nekateri ukrepi so že bili spre-
jeti v tej smeri), da bo v poslovni poli-
tiki bank v bližnji prihodnosti marsikaj
spremenjeno, saj bodo le-te morale svoj
razpoložljivi kapital v večji meri usmer-
jati za uresničevanje prioritetnih nalog.
Za te pa vemo katere so in koliko bodo
terjale denarja. Z drugimi besedami, naša
podjetja se bodo poslej več ali manj
brezuspešno obračala na banke s prošnja-
mi za posojila za obratna sredstva, kajti
razpoložljivega denarja za te namene ne
bo.
Z drugimi besedami, sedanje (v pri-
merjavi z drugimi, torej relativno) dobro
stanje ne sme uspavati nikogar, kajti to
ga lahko pripelje v slepo ulico. Skrbno,
kar najbolj skrbno, bo treba gospodariti
tudi v prihodnje ter si z notranjimi ukre-
pi v delovnih kolektivih zagotoviti za nor-
malno poslovanje potrebne pogoje. Med
nje pa sodi zlasti urejeno finančno poslo-
vanje!
BERNI STRMČNIK
STEKLENICE...
Pretekli teden so na Osmivni šoli Vere Šlander na
Polzeli pripravili zbiralno akcijo odpadnih steklenic in
kozarcev. Vodstvo nad akcijo je prevzela tovarišica
Marinka Marovt, odločili i>a so se za zbiranje v obliki
tekmovanja med razredi. Že v nekaj dneh se Je izkaza-
lo, da so izbrali pravi način, saj se Je gora stekla
hitro dvigala. Skupno so zbrali okrog 37.000 steklenic
in odpadkov ali v kilogramih 10.000, Med razredi je
zmagal šesti, ki je zbral 8600 steklenic. Izkazala se je
tudi podružnična šola v .Indražu saj so otroci od tam
prinašali steklovino v mrežah, vrečkah na kolescih. Iz-
kupiček bodo porabili za izlete ali za kakšne dru.çe
šolske potrebe. Akcija na Polzeli je poltazala, da so
takšna zbiranja potrebna, koristna in vzpodbmlna,
zato bi bilo koristno, da bi Jih posnemali še na drugih
šolah. Veliko pa je odvisno tudi od tega kako k delu
pristopimo in zahteva potrpežljivost in delavnost men-
torja, zato ,)e prav, da pri akciji na Polzeli pohvalimo
tudi tovarišico Marox-tovo.
TEKST IN FOTO: T. TAVà^R
MOZIRJE:
STABILIZACIJA
Prvo sredo v naslednjem
mesecu, 5. novembra, se bo-
do na skupni seji zbrali de-
legati vseh treh zborov ob-
činske skupščine v Mozirju.
Ni naključje, da bodo zače-
tek dela namenili analizi ures-
ničevanja stabilizacijskih uk-
repov v gosiK)darskih organi,
zacijah in samoupravnih in-
teresnih skupnostih. Razpra-
va bo tudi tekla o gradnji
vodovoda Letuš—Nazarje—
Mozirje, zatem o določitvi
kmetij po zakonu o dedova-
nju kmetijskih zemljišč in
zasebnih kmetijskih gospo-
darstev, o določitvi matičnih
območij za sklepanje zakon-
skih zvez in ne nazadnje o
pokopališčih in grobovih pad-
lih borcev NOV, njihovemu
vzdrževanju in urejanju.
svetovni dan varčevanja
VSE BOLJ
AKTUALEN
četudi je osiiovna misel
31. oktobra — svetovnega
dneva varčevanja — stara
letos že enainpetdeset let, je
aktualna še danes. Za nas
še toliko bolj. Takrat so
zapisali: 31. oktober vsake-
ga leta naj bo praznik var-
čevanja po vsem svetu z
namenom širjenja načela
in ideje varčnosti v besedi
in pisanju.
Ta misel dréi še danes.
Dobila je širše obeležje in
večji pomen. Zdaj ne gre
samo za varčevanje prostih
denarnih sredstev, za šir-
jenje denarnega varčevanja
v vseh njegovih oblikah,
marveč za veliko več. Gre
za varčevanje na vsakem
koraku. Tudi v besedi in z
njo. V uresničevanju reso-
lucie o družbeno ekonom-
skem razvoju tega ali dru-
gega območja zavzema var-
čevanje v najširšem pome-
nu prvo mesto. Gre pa tu-
di za varčevanje s časom,
ki nam je na voljo za de-
lo, proizvodnjo, za varče-
vanje z materialom in dru-
gimi sredstvi, ki so v ro-
kah samoupravljalcev. Vse
to so odlike skrbnega in
dobrega gospodarja. In kaj
naj bo 31. oktober druge-
ga kot zrcalo teh prizade-
vanj! Varčevanje.
Osnovni nosilec denarne-
ga varčevanja jm tudi do-
brega gospodarjenja na na-
iem območju je prav goto-
vo celjska podružnica Lju-
bljanske banke.
Celjska podružnica Lju-
bljanske banke je v svoj
delokrog zajela tudi vse
oblike denarnega varčeva-
nja. In uspela. Zato samo
nekaj številk.
Izredno skrb posveča že
pionirjem, torej najmlaj-
šim varčevalcem. Po stanju
ob koncu septembra je de-
lalo na njenem območju
66 pionirskih hranilnic, ki
imajo skupaj okoli 11.000
članov — varčevalcev! Nji-
hove hranilne vloge skupaj
pa so ob koncu devetega
meseca znašale skupaj oko-
li sto milijonov starih di-
narjev.
Najširši obseg so dobile
vse oblike poslov s prebi-
valci, se pravi hranilne vlo-
ge, devizni in žiro računi.
Tu gre za lastnike okoli
180.000 hranilnih knjižic,
deviznih ter žiro računov.
Vsa njihova sredstva so ob
koncu septembra znašala
pri celjski podružnici Lju-
bljanske banke kar skoraj
731 milijonov novih dinar-
jev!
Izredno pomembno me-
sto, zlasti v obdobju splo-
šnega družbenega prizade-
vanja za dobro gospodar-
jenje, dobiva nakazovanje
osebnih dohodkov na hra-
nilne knjižice. Trenutno je
v to obliko zbiranja sred-
stev vključenih 185 organi-
zacij »druženega dela <
59.913 člani. Gre torej za
okoli 85 odstotno udeležbo
vseh zaposlenih v družbe-
nem sektorju v nakazova-
nje osebnih dohodkov na
hranilne knjižice. Na hra-
nilnih knjižicah vseh teh
pa je bilo ob koncu sep-
tembra nekaj nad 167 mili-
jonov novih dinarjev.
V osvajanju modernih
oblik ravnanja s sredstvi
ne zaostajajo niti upoko-
jenci. Zdaj je na celjskem
območju 1.320 upokojencev
ki dobivajo svoje pokojni-
ne na hranilne knjižice.
Njihovi prihranki pa so ob
koncu septembra znašali
nekaj nad 13 milijonov no-
vih dinarjev.
Letošnje praznovanje 31.
oktobra bo minilo v duhu
varčevanja v pravem po-
menu besede. Zato je bila
sinoči v dvorani Narodne-
ga doma le slavnostna aka-
demija z govorom predsed-
nika odbora varčevalcev
dr. Aleksandrom Hrašov-
cem ter nastopom Koro-
škega akademskega okteta.
Jutri pa bodo obiskovalci
vseh enot celjske podružni-
ce Ljubljanske banke dele-
žni skromne pozornosti.
Dobili bodo namreč vedno
iskane znake Ljubljanske
banke.
In za konec: naj bi ideja
31. oktobra živela vse dni v
letu!
MB
ј^Т. 43 — 30. oktober 1975
NOVI TEDNIK — stran 5
šentjur
v soboto, 25. oktobra je
bila v Šentjurju programska
in vodilna konferenca OK
ZSMS. Udeležili so se je
predstavniki in delegati os
novnih organizacij, predstav-
nik RK ZSMS Stane Zupan-
čič ter vidnejši družbeni tn
politični predstavniki šentjur-
ske občine.
Predsednik OK ZSMS Slav-
ko Slejko, je na začetku po-
dal poročilo o delovanju mla-
dine v občini od februarja
do oktobra letos. Najprej se
je dotaknil organiziranosti
mladine v občini. Trenutno
je v občini 1200 mladih, or-
ganiziranih v devetindvajse-
tih osnovnih organizacijah. V
enajstih krajevnih skupnostih
je 15 osnovnih organizacij, v
delovnih organizacijah 8, 5
na osnovnih šolah in ena na
Kmetijski šoli. študentje so
povezani v organih občinske
konference. Vendar pa so
premalo vključeni v delo OG,
zato so njihove moralne in
politične kvalitete izkoriščene
komaj polovično.
Občinska konferenca in vse
področne konference so se-
stavljene po delegatskemn-
principu, vendar se pojavlja-
jo določene težave, ker med
mladimi še ni zaživel dele-
gatski duh. Delo v posamez-
nih OO ZSMS je še vedno
preveč forumsko. Zato ne pri-
dejo do izraza vsi interesi
mladih. Premajhna je pove-
zanost z družbenopolitičnimi
organizacijami v posameznih
samoupravnih sredinah. To
povzroča neenotno obravna-
vanje in reševanje problema-
tike in pelje do neučinkovi-
tosti pri reševanju skupnih
nalog.
Delo osnovnih organizacij
se odvija predvsem na kul-
turnem, športnem in zabav-
nem področju, vendar pa v
zadnjem času OO ZSMS or-
ganizirajo že tudi krajše lo-
kalne delovne akcije. Mladin-
ci se aktivno vključujejo v
razna društva. Zelo malo pa
se ukvarjajo z idejno poli-
tičnim delom. Tu kažejo še
vedno premajhno zanimanje.
V bodoče bo treba mladim
nuditi več idejnopolitičnega
in marksističnega izobraže-
vanja. Mlademu človeku mo-
ramo približati pravilen po-
gled na svet.
Osnovne organizacije nima-
jo rešenega finančnega vpra-
šanja, saj razen članarine
skoraj nimajo drugih dohod-
kov. So brez primernih pro-
storov za delo ali pa jih
sploh nimajo. Tako se mora
na primer OO ZSMS Nova
vas sestajati pod kozolcem.
Delo OK ZSMS Šentjur je
v tem letu slonelo na kon-
kretnih akcijah na področju
izobraževanja, delovnih akcij,
športna in oživljanja tradi-
cij NOB. V okviru Izobraže-
vanja so organizirali trodnev-
no politično šolo in skupaj
OK ZSMS Šmarje pri Jelšah
štiridnevni seminar. Imeli so
dve pofKïldanski predavanji
za mladince prostovoljce v
partizanskih enotah. Organi-
zirali so dva mladinska po-
hoda, enodnevnega na Resev-
no in dvodnevnega na Re-
nino pri Jurkloštru. V maju
so priredili mladinske maj-
ske športne igre, ki jih je
organizirala OO ZSMS Alpos.
Letos je 23 mladincev Iz
občine sodelovalo na mladin-
skih delovnih akcijah zvez-
nega in republiškega znača-
ja. Bili so dobri in priza-
devni, razen enega, ki je
bil izključen zaradi nedisci-
pline. Trije pa so dobili
tudi udarniške značke.
Sodelovanje OK z mladin-
sko delovno brigado »Koz-
jansko 75« v prvi izmeni ni
bilo najboljše nato pa se je
vidno popravilo. Že pred pri-
hodom brigade so mladinci
dva dni urejali prostore za
bivanje brigadirjev. Za praz-
nik dela so brigadirjem omo-
gočili ogled filma Užiška re-
publika. Vsaki izmeni briga-
de so pripravili kulturni pro-
gram.
Organizirali so šest udar-
niških enodnevnih mladinskih
akcij na vodovodu Prevorje
in cesti mladinskih delovnih
brigad.
Za predsednikom OK ZSMS
so svoja poročila podali pred-
stavniki osnovnih organizacij.
Nato se je razvila živahna in
plodna razprava, v kateri so
delegati dopolnili program
občinske konference in kri-
tično ocenili minulo aktiv-
nost mladih v občini.
Menili so, da je ena iz-
med njihovih osnovnih na-
log boj za ekonomsko in po-
litično stabilizacijo. Pri ob-
ravnavanju in sprejemanju
srednjeročnih programov raz-
voja delovnih organizacij,
krajevnih skupnosti in obči
ne mora sodelovati tudi mla-
dina, saj so interesi občanom
in delavcev tudi interesi mla-
dine.
Za naslednjo leto predlaga-
jo samostojno delovno akci-
jo za izgradnjo ceste na Re-
sevno. Ker je cesta predvi-
dena iz celjske in šentjurske
strani, se bo treba dogovo-
riti o skupni akciji na med
občinskem svetu ZSMS celj-
ske regije.
JANEZ JUG
ŽALEC:V
TOREK SEJA
SKUPŠČINE
V torek dopoldne bo v Žal-
cu šestnajsta seja zbora
združenega dela, zbora kra-
jevnih skupnosti in družbe-
nopolitičnega zbora Skupšči-
ne občine.
Na seji bodo uvodoma raz-
pravljali o predlogu delovne-
ga programa občinske skup-
ščine za obdobje oktober 75
—junij 1976, v nadaljevanju
pa bodo govorili o proble-
matiki in delu občinske up-
rave, socialnega skrbstva,
problematiki družbene samo-
zaščite ter o požarnem var-
stvu na območju žalske ob-
čine.
Delegati bodo razpravljali
in sklepali tudi o potrditvi
statuta sklada za uresničeva-
nje programa izgradnje ob-
jektov družbenih dejavnosti
ter o spremembah in dopol-
nitvah odloka o določitvi šte-
vila delegacij, ki jih obliku-
jejo delovni ljudje ter o šte-
vilu delegatov, ki jih delega-
cije delovnih ljudi delegirajo
v zbor združenega dela skup-
ščine občine Žalec.
Po skupni seji vseh treh
zborov Skupščine občine Ža-
lec pa bo še dvanajsta seja
zbora združenega dela in
zbora krajevnih skupnosti na
kateri bodo med drugim raz-
pravljali in sklepali o pred-
logu samoupravne stanovanj-
ske skupnosti občine Žalec
o prodaji stanovanjskih hiš
splošnega ljudskega premo-
ženja.
J. V.
TUDI
POSEBNA
OSNOVNA
ŠOLA
v okviru osnovnošolskega
centra v Žalcu bo zgrajena
tudi i>osebna osnovna šola.
Lokacija je že določena, Iz-
delani pa so že tudi ide.jni
načrti celotnega šolskega
kompleksa. Tako bo dobila
nova posebna šola Žalec mo-
derne in sodobno urejene
prostore z vsemi delavnicami
in prostori za rekreacijo, ki
bodo ustrezali programu ce-
lodnevne šole, saj je za te
učence še posebne važnosti
za uspešno kompleksno us-
posabljanje. v novi šoli bo-
do vsi prostori, ki so potreb-
ni za strokovne delavce, kot
so psiholog, socialni delavec,
logoped in korektivni g^mna*
stik.
v tem šolskem letu so vsa
delovna mesta ustrezno za-
sedena, saj so vsi strokovni
delavci v razmeroma krat-
kem času pridobili ortope-
dagoško izobrazbo. Studij na
fakulteti za defektologijo na
drugi stopnji pa bo nadalje-
valo sedem strokovnih delav-
cev. Od tako dobre izobraz-
bene strukture Posebne os-
novne šole Žalec lahko pri-
čakujemo, da bo v novi šoli
še uspešnejše usposabljanje
otrok, ki so potrebni poseb-
ne obravnave.
JOŽE DROFENIK
MLADI V
KRAJEVNIH
SKUPNOSTIH
v torek je bila v žalen
volilna In prc^ramska kon-
ferenca mladih iz krajevnih
skupnosti. Potem ko so go-
vorili o dosedanjem delu
te konference, so sprejeli nov
program dela za naslednje
obdobje In izvolili novo pred-
sedstvo.
J. v.
V dolinah je bila бе megla, a gorice nad Dramljaml so se lesketale v jesenskem soncu, ko so se pre-
teklo nedeljo (26. 10.) pri samopostrežni trgovini zbirali gostje In domaćini, da bi proslavili krajevni
prazmk. Po govoru predsednika krajevne skupnosti Jureta Belaka je bilo podeljeno priznanje bivšemu
pred-sedniku KS in dolgoletnemu poslovodji Jožetu Podrgajsu. Odlikovana ^ bila Tonika Urbančeic, dol-
goletna tajnica KS. V kulturnem delu so nastopili s svojim programom ucencl osnovne šole, mladinci,
domači pevski zbor In godba na pihala. Sveèanl trenutek je bil, ko je pre4lse(talk KS prereza! trak hi je
bila asfaltirana cesta v naselju dana v promet. Drugi del praznovanja se je odvijal na Uršuli pred lov-
skim domom. Predsednik skuječlne občine Šentjur tov. Vinko Jagodič je raa;vll lovski prapor, štirje naj-
bolj prizadevni lovci so bili odlikovani. Del kulturnega sporeda je Wl tudi na tem hribčku sredi vinogradov.
Drameljčani bodo àe dolgo pomnili ta svoj praznile.	^
dogovor med mladinci
celja
V BITKO
ŽIVLJENJA
Na aedavni seji je ob-
činska konferenca Zveze
socialistične mladine Slo-
venije v Celju izvolila
PVSAR PRANCIJA za
predsednika svoje organi-
zacije. Na tej seji so čla-
ni konference sprejeli več
sklepov, katerih uresniči
tev bo pomenila praktično
uveljavljanje mladih v
družbenopolitičnem živ-
ljenju v občini.
iVIladi so ocenili, da je
stanje v krajevnih skupno-
stih, šolah in delovnih or-
ganizacijah, кат zadeva
aktivnost mladih še vedno
nezadovoljivo. Menili so,
da je potrebno mlade ko-
muniste potegniti iz ano-
nimnosti. Skupaj z občin-
sko konferenco ZKS bo
zato mladinsko vodstvo
pripravilo nacrt o vključe-
vanju mladih komunistov
v Zvezo socialistične mla-
dine. v organizacijah so-
cialistične zveze v krajev-
nih skupnostih so že dlje
časa ugotavljali, da dela
mladih ni čutiti dovolj.
Vrzel nameravajo odpravi-
ti s programiranim delo-
vanjem v okviru SZDL In
v vsem družbeno politič-
nem delu v kraju, kjer
mladi sicer ži\i.io. Osnov-
ne organizacije ZSML pa
so se obvezale, da bodo
ocenile uresničevanje sta-
bilizacijskih ukrepov tn
duha ustat'e.
Na seji konfeience so se
posebej zavzeli za to, da
bi na posebni konferenci
mladih lelavcev ob pod-
pori združenja obrtnikov
preučijo položaj učencev
v gospodarstvu. Ob tem
so sprejeli — nekoliko ne-
razumljiv sicer — sklep,
da se »bodo borili za pre-
hod učencev v gospodar-
stvu iz zasebnega sektor-
ja v družbena podjetja«.
Taka usmeritev lahko ima
seveda tudi hujše posledi-
ce za že itak ne dovolj
razvito storitveno obrt.
Problematiko položaja u-
čencev v gospodarstvu v
zasebnem sektorju se bo
treba lotiti kompleksneje.
predvsem pa tako, da bo-
do učenci v gospodarstvu,
ne glede na sektor obrti,
imeli enako družbenoeko-
nomski položaj.
V VSAK DOM
NOVI TEDNIK
EMILIJA
PEŠEC
Pisati o človeku, ki ga
poznal in spoštuješ ni
enostavno. Ze zaradi tega,
ker je venomer prisotno,
da je o njem premalo
napisanega, sploh pa ne
to, kar bi želeli. Se težje
fe, če ti je prijatelj v pra-
vem pomenu besede. Mor-
da v tem sestavku, ki bo
govoril o Emiliji Pešec,
pedagoginji na žalskih os-
novnih šolah, sploh ne
bomo povedali o njej ti-
stega, kar želimo.
Nekateri trdijo, da člo-
veka poznaš po očeh. In
takrat, ko sem Emilijo
prvič spoznal^ sem se pre-
pričal, da bo to bržkone
res. Zaslutil sem, da la-
hko tej ženski zaupaš. Pa
ne le jaz. Vsi, ki jo po-
znajo, jo cenijo, pa naj ta
trditev zveni še ne vem
kako preprosto.
Po končanem učiteljišču
je službovala na šoli v
Libojah. Se danes je za
vse nekdanje njene učen-
ce, pa tudi njihove starše
nekakšen simbol »v redu
učiteljice«, in ko človek
nehote sliši, da so jo
imeli radi tako tisti, ki so
bili odličnjaki, kot tisti
rmjvečji »problemi« na
šoli, in da še danes ne-
redko slišimo pohvalo o
njej kot učiteljici, pred-
vsem pa kot o človeku,
si nehote zaželi, da bi ji
postal enak.
Po nekaj letih službova-
nja je zaslutila, da ji izo-
brazba ne zadostuje več,
zato se je vpisala na pe-
dagoško akademijo in jo
pa čeprav je morala po-
v rednem roku končala,
leg študija skrbeti še za
svojo družino. In ne na-
zadnje, tu je bila tudi šola,
njeno delovno mesto. Pa
ne le to, poleg tega je
büa tudi aktivna pri delu
partijske organitsacije v
Libojah, pa pri Svo-
bodi ... In če pomislimo
na to, da je kljub vsemu
bila vedno dobre volje in
se pripravljena pogovarja-
ti s sočlovekom, potem -je
naravnost neverjetno, od
kod tej ženski toliko živ-
ljenjske energije. Ze pri-
bližno dve leti jo pozna-
mo in niti enkrat samkrat
je nismo videli, da ne bi
bila dobre volje.
Emilija Pešec sedaj iz-
redno študira na Filozof-
ski fakulteti » Ljubljani
in sicer pedagogi/co. Poleg
OBRAZ!
tega opravlja tudi funkci-
jo predsednika koordina-
cijskega odbora za uved-
bo celodnevne šole v
pedagog se ukvarja s šte-
vilnimi problemi, pred-
vsem pa 2 vzgojno zane-
marjenimi šolarji, neneh-
no hiti na roditeljske se-
stanke na vse šole v žal-
ski občini, kjer staršem
predava o načinih vzgo-
je..., in prepričan sem,
da s svojim predavanjem,
ne predavanjem, s svojim
pripovedovanjem prevza-
me vsakega starša in do
ji večina zaupa. Takrat
pa, ko si pedagog prido-
bi zaupanje, je po mojem
napravil tudi največ v
svojem poklicu.
Ob vsem tem pa je eno
prav gotovo. Radi jo ima-
jo sodelavci in ziurnd,
občudujejo pa jo vsi, ki
so kdajkoli spregovorili z
njo vsaj nekaj besed.
JANEZ VEDENIK
6. stran — NOVI TEDNIK
ST. 43 — 30. oktober 1975 ;
ZDRAVSTVA NE MOREMO OZDRAVITI
KAKOR
OBRNEŠ -
PO STAREM!
Poustavna organiziranost v zdravstvu še ne daje rezultatov. Nerazvi-
ta načela vzajemnosti In solidarnosti. Hlapčevanje starim in prežive-
lim odnosom ne more prispevati k uveljavitvi samoupravnih odnosov.
Polne odgovornosti za zboljšanje in ureditev razmer v zdravstvu ne
moremo predpisati na recept. Enotna rizična skupnost ne more rešiti
vprašanj, ki so se nagrmadile skozi leta ali pa so objektivno pogojene.
Òe bá kronist zbrad in
zapisai premnoge kritike,
ocene, mišiljenja in pred-
loge, ki smo jih sJláali v
zadnjih dveh letih, ko smo
na širšem celjskem ob-
močju razpranrijaJi nazibo-
rih delovnih ljudi o letnih
programih zaravstven^a
varstva in zavarovanja in
določali sredstva za te po-
trebe, bd imed kar lep
kupček papirja Zdaj ko
smo pred tem, da naör-
bujenio srednjeiočnd raas-
voij tudi na tem samoupra-
vnem podTOôju bi takšen
pregled dobrodošel, poleg
ustavnih ki zaikonskih do-
ločb, kajti nekaterih nalog
se niti še lotili nismo, pa
bd se jih morah.
Kaikšna vprašanja nas
tu pestijo? Najbolj zaokro-
ženo rečeno organizacija
in delovanje zdravstvene
službe na ^ in oblikova-
nje primerne rizične skup-
nosti oz. bolje rečeno re-
gionalne skupnosti na dru-
gi strani. Javnosti ni treba
razčlenjevati posameznih
tegob, Joi nas žulijo pri
uveljavljanja zdravstvene-
ga varstva (čakalna doba,
neraajvitost mreže zdtrav-
stvenih zavodo\ v večjih
urbanih naseljih, premalo
zdravstvenega kadra itd.).
Venomer naletimo na enak
odgovor: premalo je sred-
stev za zdravstveno var-
stvo. Globlje v iskanje te-
ga odgovora nismo šli.
ZadwoJjMi smo se pač s
tem. To je usodna napa-
ka, da capljamo na mestu
in rešitve prelagamo iz
leta v leto.
Pričakovati je bilo, da
boiïK) z novo poustavno
organizdranostjo tudi na
tem področju hitreje raz-
reševali nekatera že kroni-
čna in na vide/ nerešljiva
vprašanja Da nam je sa-
moupravno urejanje zaple-
tenih vprašanj družbenega
raavoja odprlo pot hitrej-
šega napredka menda ni
potrebno posebej dokazo-
vati. Omenimo naj, na pri-
mer, le področje otroške-
ga varstva, kjer smo v
dveh letih aosegli zavidajl-
ve uspehe, čeprav je to
področje še pred leti naj-
bolj zaostajalo v družbe-
nem razv^oju.
Bistveno za urejanje
vprašanj zdravstva in
dravstvenega zavarovanja
so novi, samoupravni od-
nosi temelječi na ustavi
Pi-eprosto bi rekli, da de
lavec, ki s-kupaj z drugi
mi določa pravico iz zdrav
stvenega zavarovanja in
združuje sredstva za za-
gotavljanje iéh pravic
hkrati določa si4>jo ponud-
bo izvajalcem, ki more-
jo to ponudbo sprejeti in
jo tako, kot so se med-
sebojno dogo\orild, tudi
iavršdti. Bolj učeno lahko
rečemo, da gre za menja-
vo dela. Pri tem je seveda
še bistvena uveljavitev na-
čela vzajemnosti in soli-
darnosti.
Zatika pa se predivsem pri
teh dveh bistvenih sestavi-
nah samoupravn^a ureja-
nja raismerij na podroòju
zagotavljanja zdra-vstvenih
in drugih pravic zdrav-
stvenega zavarovanja ozá-
roma dobršnega dela so-
cialne 'arnosti sploh.
Mnogi anaki govore, da
tega, kar bd v medseboj-
ne odnose na tem podro-
čju novega morali vnesti,
nismo vnesli, da vse pre-
več ustaljenega in stare-
ga še vedno ostaja v delo-
vanju samoupravnih inte-
resnih skupnosti na tem
podroòju- Se več, težko bi
rekli, da smo premagali
uradniško mentalitebo v
izvajalôevs'Kdh strokovnih
sliižbah, ki še vedno rav-
nata tako kot, da je služ-
bi zdravstvenega asavaio-
vanja a priori zaupana »za-
ščita« delavskih interesov
(skrb za sredstva, čim
manjšo porabo itd.),
zdravstvena služba pa je
porinjena v položaj, kot
da samo ti oši. V tej ne-
premagani mentaliteti ve-
lja iskati ovire nerazvitih
samoupravnih odnosov.
Do konca iCta smo dolž-
ni po zakonu iToblikovati
r^ionalne skupnosti. Pre-
dlogov, ki bi delavcem
pomagali do najrazumnej-
ših odločitev mmamo. Ima-
mo pa vrsto ocprtih vpra-
šanj prav na to temo, ki
od časa do časa vzbujajo
nezadovoljstva, %'časih pa
delujejo tudi v smeri ce-
pitve delavske solidarno-
sti in vzajemnosti. Tak
primer je, na primer, se-
danja zaokroženost obmo-
čja regionalne skupnosti,
ko po občinah in zaneslji-
vih podatkov o rizični spo-
sobnosti, ali nezokroženost
zdravstvenih in drugih
pogojev v regH^nalni skup-
nosti. K iemu moramo
prišteta še pomanjkanje
zdravstvenih standardov in
normativov, ki bi objek-
tivizirali razvitost in raz-
voj posameznih zdravstve-
nih dejavnosti pa tudi de-
litev dela med njimi.
V iskanju izhoda iz teh
zagat se zatekamo k naj-
bolj nerazumnim ukre-
pom, ki pa z vso ostrino
zadirajo v odprto rano
samoupravnih odnosov,
zlasti na ravni temeljnega
zdravstvenega varstva. Pod
težo nerešenih, ne pa ne-
rešljivih, vprašanj se izog-i
bamo celo takih ukrepov,
ki, če bi jih prav zasta-
vili, edini lahko pripomo-
rejo k razvijanju samo-
upravnih pdnosm' na pod-
ročju zdravstva v širšem
smislu. 2al, zaradi nepri-
mernih metod dosegamo
povsem nasprotne učinke.
Za primer naj navedem
prosto izbdro zdravnika in
zdravstvenega zavoda. Ni
da bi se pri tem sklice-
vali le na ustavno pravico.
Zanimive so posledice
omejevanja pix>ste izbire.
S temi je računala tudi
ustava in, da bi se take-
mu stanju izognili je s
tako doloćbo hotela pod-
preti razvoj družbenoeko-
nomskih odnosov. V os-
predje .ega problema pa
se nam je vrnilo vprašanje
t. i. odliva sredstev. Tu
zdaj prihaja do nemogo-
čih stanj. Omejujemo pro-
sto izbiro ssdravnika zava-
rovancem (ogromni veči-
ni), ki dajejo sredstva za
zagotovitev svojih pravic,
na drogi strani pa hkrati
prioritetno in v polnem
znesku priznavamo zdrav-
stvene storitve za zavaro-
vane osebe (te pa so v
manjšini), ki v okviru re-
gionalne skupnosti ne mo-
rejo (delavci, ki živijo lo-
čeno od družin) ali pa že-
lijo nekatere zdravstvene
storitve ivelj aviti pri »tu-
ji zdravstveni sliižbi«
(kljub omejitvi to more-
jo). Preostala sredstva so
namenjena »dimači zdrav-
stveni službi«. Iz tega bi
se dalo sklepati, da zava-
rovanci .skrbijo bolj za
raavoj »tuje« zdravstvene
službe kot za »domačo«.
Ni naše, da presojamo ali
je to res ali ne, resnica
pa je, da zdravstvena
služba v naši regionalni
skupnosti Ш primemo
razvita, tako giede kadrov,
opreme in prostorov. Ta-
ko vsiljeno stanje pušča
te zdravstvene delavce v
bresjizglednem položaju in
seveda onanjšuje njihovo
odgovornost za zboljšanje
in ureditev razmer, ki pa
je ne morejo odreči. Pri
njih pa seveda tudi po-
grešamo odločerjosti v ure-
janju teh zapletenih vpra-
šanj, diočenosti, ki bi iz-
virala iz enakopravnega
po^ložaja v procesu menja-
ve dela. Hlapčevanje sta-
rim in drugje že prežive-
lim odnosom pač ne mo-
re prispevati k xrveljavitvi
samoupravnega urejanja
najbolj življenjskih skup-
nih interesov in nalog de-
lovnih Ljudi.
Rešitev teh vpra&uxj
mnogi /idijo v enotni ri-
zični skupnost], češ, daj-
mo denar skupaj potem
pa vsi s kupa jemljimo.
Isihod torej išče v tem, da
bi imeli več denarja. Toda
ali bi ga bilo tudi v res-
nici več, če že zdaj po
vseh regijah tarnajo, da ga
je premalo! Z ukrepi se
bomo že morali obrniti
navznotraj, k sebi. Pričeti
bomo moraU razmišljati
znotraj občmskih skupno-
sti, oskrbeti se s kazalci
porabe in preveriti naš
odnos do nje. Znotraj re-
gionalne skupnosti pa mo-
ramo razviti tak sistem
vzajemnosti in solidarno-
sti, ki bo hkrati ko bo
pokrival oovečane rizike
v posameznih območjih
zaradi objektivnih pogojev
spodbujal tudi razumno
po'rabo in preventivno us-
meritev. Na галто republi-
ke pa bi morali izdelati
mehanizem pozavarovanja
(ki je pred kaJdmi pet-
najstimi leti že kar učin-
kovito deloval, zdaj pa ga
praktično nimamo), kate-
rega naloga bi bila poleg
izravnavanja neenakih po-
gojev še spodbuda za last-
ne napore v tistih sredi-
nah, ki bi zaradi i;фolnje-
vanja teh pogojev bile de-
ležne solidarnostne pomo-
či, dvignjene na raven
pravice.
Dokler pa bomo na vsa
ta nerazrešena vprašanja
v zdravstvu gjedall samo
s stališča proračimske mi-
selnosti in le fiskalno
ukrepali, kot to delamo
sedaj, ni pričakovati bolj-
ših rezultatov. Teh pa zdaj
ni.
BOJAN VOLK
ŽALEC:
NOVA
PODPRED-
SEDNIKA
R-ejšnji je bdia
7 2alcu deveta seja
plenimia Občinskega
sveta Tjveze smdikatov
älovenije. U^-odoma so
podali informacijo o
poteku akcije za stabd-
izacijo g'>spodarstva v
občini. V z"ezi s tem
30 poudarili, da je ak-
lija kljutb nekaterim
x>manjkljivoetim do-
bro stekla, sicei pa bo
predsedstvo Občinske-
ga sveta Zvfôie sindika-
ov na 4vojd prvi na-
jlednjl seji šc ocenilo
gospodarska gibanja ob
koncu devetmesečija.
V nadaljevanju seje
so govorili o uresniče-
vanju ustavne vsebine
samoupravljanja v te-
meljnih organizacijah
združenja čela. O^
zorili so na dejstvo, da
samoupravno organizi-
ranje delavcev v te-
meljne organizacije
združenega dela v ob-
5dni 2alec v svojem
sačetku ni imelo večje
razsežnosti, zato pa v
tem obdobju znova
preverjajo pogoje za
ustanovitev TOZD.
Potem Уо so na seji
govorili še C klubu sa-
moupravi j alcev ter o
delegatskem sistemu т
sindikalnih organizaci-
jah, ki se še ni uvelja-
vil in ne daje tdstdh
rezultatov, k: bd jih
pričakovali, so izvolili
iva nova podpredsed-
aika ( )bčinskega sveta
Zveze sindikatov, Fran-
за Ježovnika in Milana
Oglarja. Etoi-edanji pod-
predsednik Janez Aha-
5ič namieč sedaj opra-
vlja funkcijo podpred-
sednika Občinske kon-
ference Socialistične
zveze.
CELJE: O ZDRAVSTVENI
SLUŽBI
V četrtek, 6. novembra se bodo znova se-
stali delegati vseh treh zborov celjske občin-
ske skupščine. Medtem ko bo za zbor krajev-
nih skupnosti in delegate družbenopolitičnega
zbora to trinajsto zasedanje, bodo zboru zdru-
ženega dela pripisali že štirinajsto sejo.
Osrednja točka dnevnega reda bo veljala
problematiki zdravstvene službe na obmoóju
celjske občine, sicer pa bo beseda tekla še
o izvajanju programa »očistimo, uredimo in
pK>lepšajmo Celje«, zatem o predlogu družbe-
nega dogovora o sofinanciranju izgradnje celj-
skega mestnega cestnega križa pa tudi o ure-
ditvi skupne veterinarsko-higienske službe. In
končno se bodo delegati srečali s predlogom
dveh odlokov: o spremembah In dopolnitvah
odloka o določitvi vrednosti posameznih ele-
mentov za izračun valorizirane vrednosti sta-
novanjske hiše oziroma stanovanja v občini ter
o spremembi odloka o povprečni gradbeni ce-
ni in prav takšnih stroških komunalnega ure
Janja zemljišč v zvezi z določanjem odškodnine
za razlaščena stavbna zemljišča v občini Celje.
ŽALEC: SEJA MLADIH IZ
ZDRUŽENEGA DELA
Popoldne bo v Žalcu volilna in programska
konferenca mladih v delovnih organizacijah.
Uvodoma bodo govorili o dosedanjem delu kon-
ference mladih iz delovnih organizacij, v na-
daljevanju seje pa bodo sprejeli program dela
za nasilednje obdobje, izvolili novo preds€dst\'o,
predsednika In sekretarja. Za predsednika pre-
dlagajo Ireno Oigler, sekretarja Marjana Lešni-
ka, za člane predsedstva pa Ota Žagarja, Janjo
Stmad, Radovana Mravljeta, Josipa Lapitoia,
Zdenka Terplna, Olgo Dušan In Inko Ležnik.
J. V.
CELJE: KOMUNISTI
O INTEGRACIJAH
Danes popoldne se bodo seetaü v Celju čla-
ni komiteja občinske konference ZSKS. Med
drugim bodo na seji obravnavali tudi aktualna
vprašanja, ki zadevajo imtegracijiđca prizadeva-
nja v celjska občini ter naloge komundstov pri
îçxxïbujanju in usmerjan^iu teh procesov.
D. 6.
RIBNICA NA DOLENJSKEM:
USPEH ŽALČANOV
M5nu3o soboto Je bila v Ribnici na Dolenj-
skem prva Јадта radijska oddaja v novi seäsoni
Spoanavajmo svet in domovino. V poznavanju
zgodovine, kulture in športa sta se med sabo
pomerEi ekipi Občinskih konferenc Zveze so-
cialistične mladine Ribnica in Žalec.
Zmagali so gostje, torej Žalčani, ki so se
bako uvrstili v nadaljnje tekmovanje. J. V.
ј^Т. 43 — 30. oktober 1975
NOVI TEDNIK — stran 7
CELJSKI AKCIJSKI PROGRAM
Kulturni
utrip
Med nami je — Javna razprava Je stekla — zanimiv
in obsežen akcijsM program, bolje rečeno predlog ak-
cije >K;eljski kulturni utrip«. Predlog je toliko zahteven,
da pomeni pravo revolucijo v razmerju do sedanjega
stanja. Prav zato mu gre neliaj več pozornosti in tudi
nekaj vprašanj.
Predlagatelji so v predlogu akcije zapisali, da pred-
stavlja program prireditev eno izmed poti uresničit-
ve kulturne preobrazbe v celjski občini. Gre za pospe-
šeno izvajanje že začete kulturne akcije. Zdaj tudi za
to, da v srednjeročnem načrtu razvoja kulturnih de-
javnosti dosežemo še večjo odportost, dostopnost in
izkoriščenost sedanjih kulturnih ustanov.
Prvi kompleks nalog, ki izvirajo iz akcijskega pro-
grama, spodbujajo zavzet odnos družbenopolitičnih or-
ganizacij, kulturne skupnosti ter samoupravnih in dru-
žbenih organizmov do oblikovanja kulturne politike v
Celju. Med temi nalogami velja posebej omeniti vsaj
nekatere, kot te, da se širše in javno dogovorimo o
kulturnih potrebah delavcev in občanov, da kulturne
skupnosti usmerimo v načrtovanje kulturnih potreb
bolj z vidika uporabnikov, ne le pretežno s stališča
izvajalcev pa tudi ne le z vidika življenja in dela po-
klicnih kulturnih ustanov. Kajti kulturne preobrazbe
ne bomo dosegli brez 'širitve in poživitve amaterske
kulturne dejavnosti, zato bodo društva, kulturni klubi
v krajevnih skupnostih in v združenem delu morali
uživati več materialne pomoči itd.
Drugi kompleks nalog akcijskega programa ponuja
vsakoletni bodisi obsežen program prireditev, ki so po
svoji zvrsti nove za celjsko kulturno publiko, bodisi,
da je predlagano tolikšno število kulturnih prireditev,
da se lahko upravičeno vprašamo, ali bo celjsko gospo-
darstvo imelo toliko sape, da bo zmoglo zagotoviti za-
dostna materialna sredstva. Ne gre le nastope in go-
stovanja ansambla, simfonične koncerte, operne pred-
stave, nove likovne razstave, stalni lutkovni oder, film-
sko gledališče pač pa med drugim tudi za enako zahtev-
ne in ne poceni dejavnosti kot so razni festivali poleg
že obstoječih, nadalje razna srečanja itd. Ni da bi za-
nikali potrebo po tako razvejani kulturni dejavnosti.
Tudi ne kaže ostati zadovoljen s sedanjim stanjem.
Vendar ob rob predloga akcije »celjski kulturni ut-
rip« velja reči in se vprašati: smo kadrovsko dovolj
močni in osposobljeni ter materialno dovolj priprav-
ljeni za take skokovite napore in tolikšen razmah kul-
turne ponudbe. Kajti zdi se, da iz materialnih razlogov
vsega ne bomo zmogli, saj imamo že zdaj, v vsej skrom-
nosti kulturne ponudbe velike težave (da ne navajam
celo take potrebe, ki veljajo le po nekaj milijonov).
In, če nam sredstev že sedaj primanjkuje (za kul-
turno dejavnost še posebej), ali povečana poraba ne
bo prizadela prav zdaj delujoče dejavnosti?
Resda smo v akcijski program tudi zapisali, da bo-
mo povečali obisk kulturnih prireditev v poklicnih kul-
turnih ustanovah vsako leto najmanj za 25 do 35 odstot-
kov in nameravamo v vseh 350(!) temeljnih organizaci-
jah združenega dela in krajevnih skupnostih zaposliti
prav toliko kulturnih animatorjev ali organizatorjev
kulturnega življenja. To menda tudi podražuje družbe-
no režijo. Zdi se, da gremo v naših željah predaleč, čez
rob naših možnosti. Skoda bi bilo, da kujemo načrte
v oblake, bolje bi bilo ostati bliže zemlji in na njej
storiti, kar je v naši moči!
Sicer pa počakajmo na konec javne razprave, ki
najbrže ne bo šla mimo tega, da predloga akcije ne
bo ocenila tudi z vidika realnosti in ne le potreb.
BOJAN VOLK
gostovanje na madžarskem
Konjiška Godba na pihala ter kvartet Skaza sta gosto-
vala na Madžarskem. Skupaj s folklorno skupino »Jože Her-
manko« iz Maribora so gostovali v soboto in nedeljo v žu-
paniji Zali. Prvi nastop so imeli v Zalaegerszegu, drugega
pa v Lepinju neposredno ob naši meji. Povsod so jih spre-
jeli z izjemno gostoljubnostjo. Občinstvo, ki v preteklosti ni
bilo preveč vajeno gostovanj iz Jugoslavije, je sprejelo mu-
ziciranje godbe ter folklorne plese kot imenitfen prispevek
k bogatenju medsebojnih odnosov. Podpisan protokol med
Jugoslavijo in Madžarsko se kaže na vsakem koraku. Težnje
po večji gospodarski in kulturni izmenjavi so bile glavne
misli, ki so prevevale slavnostne govornike ob vsaki prilož-
nosti. Pri,jateljsko izmenjavanje folklornih in glasbenih sku-
pin, tako so tudi sklenili, bo postalo v bodoče tudi tradicio-
nalno.
O nekaterih podrobnostih bomo še poročali, saj se je
potovanja udeležil naš sodelavec Štefan 2vižeJ.
teden domačesa filma
OB LIKOVNI RAZSTAVI V MUZEJU REVOLUCIJE
Skoraj nie novega
Letošnja druga razstava slo-
venskih likovnih amaterjev ne
prinaša veliko novega. Prva
razstava te vrste je bila v
Trbovljah, letos pa so jo od-
prli v Velenju in jo prenesli
v Celje, v razstavne prostore
Muzeja revolucije. Razstavlja
čez devetdeset slovenskih li-
kovnih amaterjev.
Naj ne zveni prvi stavek
kot kritika. Saj navsezadnje
likovni amaterji, torej res-
nični ljubitelji likovne umet-
nosti, delujejo po svojem no-
tranjem »prepričanju« in ho-
tenju. Zatorej mora biti kri-
tična beseda o njihovem de-
lu drugače zastavljena. Moj
namen pa je v tem pisanju
opozoriti na nekaj proble-
mov, ki se porajajo ob toliki
amaterski ustvarjalnosti —
ne samo likovni!
Dogaja se namreč, da se
takšne razstave spremenijo iz
leta v leto v nekakšne »zbir-
nike« likovnih del, ki jih več
ali manj srečujemo že kje
drugje. Nfcilo se da iz njih
izluščiti novih ustvarjalnih
pobud. Nekatera likovna ime-
na nas že navdajajo z gotovo-
stjo tist« vrste, ki nam že
vnaprej napoveduje njihove
dosežke. To pa za razstavo
ni najbolj vzpodbudno. Mor-
da bo kdo rekel, da tudi to
ni najbolj vzpodbudno, da
zdajle v času pospešene kul-
turne akcijie (ko nam je naj-
brž vse dobro, kar diši po
kulturi) pišem takole o »ubo-
gih amaterjih«, ki se s tem
ukvarjaj© zgolj ljubiteljsko
in v prostem času.
Zavedati se moramo, da
mora biti, to, in takšno delo
ustvarjalno. Treba bo glob-
lje pogledati v problematiko.
Treba se bo češče sestajati
in pogovarjati, tudi zaradi te-
ga, da bi se bolje spoznali
med seboj. Da bi se dogovo-
rili, kaj je ustvarjalno, kaj
sili k napredku in razvija-
nju misli, ideje, in kaj je le
nebogljeno reproduciranje v
nedogled.
Mislim, da bi moral biti
vsak ljubitelj kulture vesel,
ko vidi tolikšno število raz-
stavljenih del — toliko bolj
ob misli, da predstavljajo raz-
stavljena dela že določen iz-
bor sicer široke dejavnosti.
Toda tudi to je kulturna ak-
cija, če se temeljiteje dogo-
varjamo za kakovost, če se
spoprimemo z nalogami: ka-
ko bolje, do kam segajo na-
še razsežnosti. Tu so bistva
nove vloge amaterizma.
Kdor danes trdi, da je ama-
terizem deljiv po svoji dejav-
nosti, da ne služi kulturi kot
poklicne kulturne ustanove
— ta zagotovo ne živi s sr-
cem za kulturo. Toda ama-
terizem mora biti prvi, ki bo
5 svojim delovanjem in vpli-
vom moral dokazati, da je
njegov ustvarjalni delež enak
vsem drugim. In to so neka-
tere amaterske dejavnosti že
dokazale. Pevski zbori na pri-
mer, dramske skupine, in-
strumentalni ansambli. Tudi
likovniki. Toda če so to
osamljeni primeri, je to pre-
malo. Treba je torej organi-
zacijsko okrepiti posamezne
dejavnosti in izkoristiti vse
možnosti strokovnega izpo-
polnjevanja in medsebojnega
sodelovanja. Razstava v Mu-
zeju revolucije je kot nalašč
izhodišče za takšno razmiš-
ljanje, ki nehote pride z li-
kovnega področja tudi na vsa
ostala.
DPJVGO MEDVED
Prvovrstna
pianistka IS SSSR
Sovjetska zveza pošilja v tujino le prvorazred-
ne umetnike, ki so morali prej doseči doma in na
mednarodnih tekmovanjih največje, uspehe. Ena
takih je IRINA SMORODINOVA, ki bo koncerti-
rala tudi v Celia.
Znana pianistka, predstavnica moskovske kla-
virske šole, je Študirala pri izjemnemu sovjetske-
mu glasbeniku Emilu Gilolsu. Izvajalsko mojstr-
stvo talentirane pianistke karakterizira fina mu-
zikalnost, močan umetniški temperament in bi-
stro razumevanje stilnih posebnosti izvajanega
dela. Ñastopa pogosto v večjih mestih Sovjetske
zveze, v inozemstvu pa je koncertirala z velikim
uspehom na švedskem, v Franciji in na Poljskem.
Leta 1969 je dobila tretjo nagrado in naziv lau-
reata na mednarodnem tekmovanju.
Klavirski recital Irine Smorodinove z deli
Schuberta in Prokofjeva bo v sredo, 12. novem-
bra. Dopoldne in popoldne bo igrala za mladino
za red A in B, v četrtek pa za mladino v štorah
ter popoldne za mladinski abonma C v Celju.
Mladinske koncerte bo tokrat komentiral prof.
Egon Kunej.
šempeter: gostovanje kulturnikov v kruševcu
Nepozabni spomini
Naše želje so se uresničile:
folklorna skupina iz Šempet-
ra in ansambel Borisa Ter-
glava prihajata z gostovanja
v Kruševcu polna najlepših
vtisov.
Kot smo že poročali, sta ob-
čini Kruševac in 2alec po-
brateni, zato je kulturna
skupina iz 2alca obiskala
Kruševac ob njegovem praz-
niku osvoboditve.
že sam sprejem v Krušev-
cu je naredil na skupino iz
Žalca vtis, da so prišli med
brate, kajti pred narodnim
gledališčem jo je s cvetjem
pričakala skupina kulturnih
delavcev, med njimi tudi nji-
hova folklorna skupina. Po-
zdrav predsednika in sprem-
ljevalcev Lole in Ceda so že
v začetku kronali s kolom,
že v začetku so bili mladi
folkloristi bogatejši za en
ples, saj so se srbsko kolo
kaj lahko naučili. Vsi veseli,
z mislimi na prvo srečanje,
so se nastanili v hotelu, ne-
daleč od Kfuševca, na Ja-
strebcu, ki je nekakšna po-
doba našega Pohorja.
Mesto Kruševac, ki šteje
danes že preko 120 tisoč pre-
bivalcev, je na cesti radoved-
no opazovalo fante in dekleta
v slovenskih narodnih nošah.
Le ti so v nekakšnem re-
klamnem pohodu za večerni
koncert hiteli na kosilo v
enega najlepših hotelov v
Jugoslaviji — hotel Rubin.
Tam so bili gostje predstav-
nikov novoustanovljene tovar-
ne papirja Dušan Petrovič.
Popoldne jih je čakal na-
stop v domu mladih prestop-
nikov. Polna dvorana je po-
zdravila goste iz Slovenije s
takšnim navdušenjem, da so
morali program podaljšata
skoraj za celo uro. Koncert
je bil dopolnjen z nenehnim
ploskanjem in vpitjem: »Još,
još.« Niso pustili ansambla
in folklorne skupine na na-
naslednji koncert v Narod-
nem gledališču v Kruševcu.
Dvorana je bila razprodana
kljub dragim vstopnicam že
pred pričetkom koncerta. Na
desetine občanov, ki so ho-
teli videti Slovenijo v pesmi
in plesu, pa je moralo ostati
pred vrati dvorane. Ko se je
zaslišala pesem Moj očka
ima kon}k%a dva, je dvora-
no zajel val aplavza, ki se ni
umaknil vse do konca kon-
certa.
»Nas, ki smo sedeli med
gledalci, je oblila kurja polt,
v ooi so nam prišle solze,
kajti takšnega navdušenja še
niamo doživeli,« mi je po
koncertu pripovedoval vodja
odprave in predsednik 2ЖРО
Žalec — Janez Meglič. Tudi
vrli šofer avtobusa Zvone B.
jq imel ob koncu koncerta
moker robec, ko pa sem ga
med predstavo opazoval, so
mu po licih tekle solze, kot
bi za kom žaloval. Vendar ni
žaloval niti on niti ostali po-
slušalci, ki so si med plo-
skanjem brisali solze; to so
bile solze sreče.
Po koncertu so prihajaU v
garderobo najrazličnejši pred-
stavniki kulturnih in politič-
nih organizacij Kruševca z
naj iskrenej šimi čestitkami.
Sledili so razni intervjuji.
Ansambel Borisa Terglava je
posnel tudi nekaj skladb za
kruševski radio. Tudi ekipa
beograjske televizije je рк)-
snela nekaj prizorov s kon-
certa.
Ob 31-letnici osvoboditve
Kruševca so se člani odpra-
ve udeležili zasedanja skup-
ščine, kjer je govoril tudi
predsednik žalske občine
Vlado Gorišek. Ob koncu za-
sedanja so pripravili kultur-
ni program, kjer je največ
aplavza F>ažela folklorna sku-
pina, ki je res izvrstno zaple-
sala splet gorenjskih plesov.
Popoldne so bili gostje to-
varne 14. OKTOBER, kjer so
kot povsod drugod navdušili
gledalce z izvrstnim progra-
mom.
Najbolj pa jim bo najbrž
ostal v spominu večerni ban-
ket, ki so ga imeli skupaj s
kruševsko folklorno skupino
In zabavnim ansamblom. Na
banketu, kjer so se najbolj
navezali prijateljski stiki
med plesalci, je bila tudi de-
legacija žalske občine ter
predsednik občine Kruševac,
vsi z enotno željo, da čestita-
jo ob uspelih nastopih an-
samblu Borisa Terglava in
folklorni skupini.
S tem pa je prišel tudi
trenutek slovesa.
S solzami v očeh so si za-
želeli čim trdnejših bratskih
vezi, čimprejšnjega snidenja,
mladi pa v naslednjih dneh,
ko bodo daleč drug od dru-
gega, čim več pošte.
»áE BOMO PRIŠLI«, so
obljubili Kruševčanom in jih
seveda povabili med nas Slo-
vence.
EDI MASNEC
8. stran — NOVI TEDNIK
ST. 43 — 30. oktober 1975 ;
kdo odmerja davek markovemu štefanu iz dobrne za gozd. ki ga nima?
življenje je polno absurdov. Nanje naletimo povsod, le v ta-
ko drastični obliki kot se je poigralo z Markovim Štefanom iz
Klanca pri Dobrni, malokdaj.
Štefan Dobovičnik je po davčni odmeri posestnik gozda, ki
ga nima in zanj plačuje davek že vsa leta po vojni. Ker nima niti
prebitega beliča, se preživlja z dnino pri okoliških kmetih. Edi-
no, kar premore, so pridne roke, ki bodo kmalu zatajile, ker se
Štefan že bliža sedemdesetim letom. Pa tudi zato, ker je njegov
pogled v jutrišnji dan brezizhoden. Poln je grenkobe, ki se ie
nabirala dolga leta in je zdaj prekipela na dan in čez rob. Zanj
pretežko davčno breme ima na vratu in boji se, da ga bo zrušilo,
če ne bo pot iz labirinta krivic prinesla olajšanja.
s prodomimi in utruje-
nimi očmi nas ob obisku
pogleda Štefan Dobovičnik
ali po domače Markov
Štefan. Klobuk ima po
strani in hitro govori. Ka-
že pogorelo hiško brez
ostrešja, kjer ne more
prebivati, zato spi na
skednju.
Pot do Štefana se je
vlekla in vas nad Dobrno
—	Klanec, upravičeno no-
si to ime. Pobeljene hi-
ške, ki jih krasijo redi
koruze, so nam kazale
pot. Na robu vasi, na
majcenem hribčku, sedi
Štefanova kajža. Danes ni-
ti šupi rü podobna, niti
svinjaku, niti kumiku. Na
žival bi teklo, tudi na
Štefana. Okoli podrtije ra-
ste nerodovitno skriven-
ščeno drevje in leha pre-
orane njive v lapomati
zemlji ne da nobenega
pridelka. Skedenj, pokri-
ta podrtija in jalov hrib
—	to je Štefanovo boga-
stvo.
Štefan je od številne
družine ostal sam. Ima ne-
kaj dalijnjih sorodnikov, ki
nimajo veliko pod palcem.
S pridnimi rokami si je
prislužil petnajst let de-
lovne dobe. Potem se je
preživaljal z delom v ta-
vrhu. Se danes je tako.
Kadar je na dnini, je sit,
kadar ne dela. je lačen.
Skrbi za urejeno zuna-
njost, ker si z delom pri-
služi staro obleko. Ob na-
valu občinskih kuvert pa
izgublja mirnost in se
sprašuje, kako bo porav-
nal davek. »Jaz ja ničesar
nimam, pa si ne dajo
dop>ovedati. Kar par ku-
vert na dan dobim, ker
me kar naprej terjajo.«
Odvijamo niti in ob misli
na jutrišnji dan je Štefa-
nova kretnja okoli vratu
zelo zgovorna. Zanka in
pika.
škrlatno listje, ki je pa-
dalo na tla, ni več šume-
lo. Dobri sosed, ki ureja
Štefanove stvari, je ob-
molknil. Govorile so sa-
mo gube na Štefanovem
obrazu, ker so se stisnile
v bolečino, ki jo bo samo
pravica ozdravila.
Davkoplačevalec Štefan
Dobovičnik iz Klanca pri
Dobrni je redno plačeval
davke vsa leta nazaj, ki
mu jih je odmerila celj-
ska davčna uprava. Zad-
nji dve leti, odkar mu
je pogorela hiša in so pri
tem zgoreli vsi dokumen-
ti za nazaj, pa nič več.
Zdaj ima samo kup pa-
pirjev, kuvert in odločb,
ki ga bremenijo davčne
obveznosti za dve leti na-
zaj. Ima pa tudi shranje-
nih nekaj potrdil o po-
ravnanih zneskih za nazaj.
Krona absurda, ki ga bo-
mo po vrsti navajali pa
je v tem, da davkoplače-
valec Štefan Dobovičnik
sploh ni lastnik gozda, za
katerega plačuje davek in
je zato tudi plačnik pri-
spevka za zdravstveno za-
varovànje kmetov.
v odločbi, številka
5003-52-0023-2, z dne 25. ju-
lija 1975, za odmero pri-
spevka za zdravstveno za-
varovanje kmetov piše, da
bi moral imeti Štefan Do-
bovičnik dohodka od go-
zda 12.410 dinarjev (mili-
jon in 240.000). Po tej
odločbi bi moral plačati
tudi pavšalni prispevek na
gospodarstvo, kar je 570
din. S prispevkom od ka-
tastrskega dohodka znese
to skupaj 5350,40 dinarja.
v drugi odločbi za od-
mero prispevka za zdrav-
stveno zavarovanje kme-
tov, z dne 9. oktobra 1975
in številko 5003-52-0023-2 je
dohodek od gozda črtan,
ostal pa je katastrski pri-
spevek in pavšalni prispe-
vek na gospodarstvo, kar
znese 634,60 dinarja.
Dan po prejemu te od-
ločbe je prejel opomin na
prej omenjeno odločbo,
kjer ga bremenijo še za
naslednje: dolg, ki je bil
izkazan na dan 1. januar-
ja 1975 in znaša 1083,20
dinarja. V letošnjem letu
pa ga bremenijo še tri
postavke, ki skupaj zne-
sejo na dan 30. 9. 1975 kar
3.913,40 dinarja.
Naša opomba: ker so
spomladi Štefanu Dobo-
vičniku zgoreli vsi doku-
menti za plačane račune
za nazaj, ima zdaj shra-
njena samo potrdila iz le-
ta 1974, ko je plačal pri-
spevke socialnemu zavaro-
vanju za leto 1973. Plača-
na potrdila izkazujejo zne-
sek 872 dinarjev.
Jasno je, da so bile
omenjene terjatve prispev-
kov za zdravstveno zavaro-
vanja kmetov, posledica
davčne odločbe, ki jo je
izdala celjska davčna upra-
va, dne 7. 7. 1975, s šte-
vilko 014435-422-20-1975. Po
tej odločbi bi moral Šte-
fan Dobovičnik plačati
davka 2.256 dinarjev. Ker
ga je ta odločba breme-
nila za davek od gozda
in sicer naj bd bilo letno
od njega dohodka 12.578
din, je odšel Štefan na
kataster, da bi dokazal,
da gozda nima.
Na katastru je dobil fo-
tokopijo lista številka 28
in 126, kjer je razvidno,
da je lastnik travnika,
pašnika, njive in stavbl-
šča, v izmeri 53 arov. Na
katastrskem izpisku tudi
piše, da je zemljišče na
neplodni lapomati zemlji.
Ko je Štefan dokazal,
da ni lastnik gozda, so
mu na celjski davčm
upravi izdali novo odloč-
bo z dne 1. 9. 1975 in šte-
vilko 422-20-1975-4-014435,
po kateri naj bi plačal za
svoje zemljišče 23 (2.300)
dinarjev. Na tej odločbi
tudi piše, da se z njo
razveljavlja in nadomešča
odločba z dne 7. 7. 1975.
Konec istega meseca je
dobil davkoplačevalec šte-
tan opomin s številko 29,
ki se nanaša na odločbo,
kjer piše, da mora pia
čati 23 dinarjev davka. Na
isti odločbi pa piše, da
je davčni občinski upra-
vi v (^Iju dolžan 1.151 din
in 5 din opominskih stro-
škov, kar znese 1.156 di-
narjev.
Dne 11. 10. 1975 pa Je
dobil Štefan še eno od-
ločbo celjske davčne
uprave, kjer so mu dali
vedeti, da Ima dohodka iz
gozda 12.578 dinarjev, sku-
paj torej 2.386 dinarjev
davčne obveznosti.
Ce torej združimo zah-
tevke celjske občinske
davčne uprave in na po-
dlagi te odmerjenega pri-
spevka za zdravstveno za-
varovanje kmetov je dav-
koplačevalec Štefan Dobo-
vičnik dolžan letos pla-
čati davek za lansko leto
v znesku 7.921 dinarjev.
Štefan se iz labirinta
odločb ne znajde. Kar na-
prej zatrjuje, da gozda
nima in da davka nima
iz Česa plačati.
Sosed, ki mu pomaga
urejati zemljiško pravne
zadeve, si tudi ne zna po-
magati. Bo moral Štefan
najeti advokata, da bo kos
površnosti ali računalni-
ški brezsrcnosti? Štefan
danes ni upravičen niti
do starostne pokojnine v
višini 30.000 starih dinar-
jev, ker ne more predlo-
žiti potrdila, da je plačal
davek. Davek od zemljišča
oziroma gozda, ki ga ni-
ma. Pridnemu Štefanu bi
radi v vasi pomagali, za-
to so se spomnili, da bi
mu pripadala vsaj starost-
na pokojnina. Pravijo, da
zna Štefan obrniti vsak
dinar. Trideset tisočakov
res ni veliko, a Štefanu
bi pomagali preživeti. Kaj-
ti njegove roke so ve-
dno šibkejše in služile
so mu do zdaj, zato Šte-
fan ni socialni revež v
najhujši obliki, zato da-
nes še tudi ni breme, ki
bi ga moral nekdo nositi.
Le pravico terja ter ča-
ka, da se farsa okoli davč-
ne odmere razreši. Ce je
ni sposoben stroj, potem
je za to odgovoren člo-
vek, ki stroju streže. Ah
pa bo morda kdo v odgo-
vor ponudil drugačno ob-
razložitev? Tudi za tiste
dinarje, ki Jih je davko-
plačevalec Štefan Dobo
vičnlk plačeval vsa leta
nazaj? Ko Je namreč Šte-
fan vprašal po tistem, ko
Je dobil odločbo, da nima
gozda (kasneje je bila
preklicana), če bo dobil
denar, ki ga je za davke
od dohodka gozda vpla-
čal, nazaj, mu je bilo
rečeno, naj vloži prošnjo.
Nekaj potrdil Štefan si-
cer Ima, veliko pa mu jih
je zgorelo. A kako naj
zahteva, če pa je uradno
»lastnik« gozda in ne mo-
re dokazati da ni? Davek
v višuu skoraj 800.000 sta-
rih dinarjev je vsota, ki
bi Štefanu zadostovala za
preživljanje vse življenje.
On pa bi ga moral po za-
konih plačati takoj, dru-
gače bodo rubili. Kaj? Po-
gorišče, rjaveč štedilnik,
zamaščen Štefanov klo-
buk.
Zanko za vrat in pika,
je dejal Štefan. Soseska
in mi, ki smo Štefanovo
iskanje resnice zapisali, pa
mislimo drugače. Terjamo
odgovor, kdo bo razvoz-
Ijal gordijski vozel okoli
davkoplačevalca Štefana
Dobovićnika? In naj hkra-
ti velja tudi namesto Šte-
fanove prošnje za plačane
davke za leta nazaj, ko
je bil Štefan še toliko pri
močeh, da je plačeval re-
dno za vse, kar so mu od-
merili. Tudi za gozd, ki
ga nima ...
Tekst: ZDENKA STOP AR
SLIKI: DRAGO MEDVED
»Domovanje« davkoplačevalca Stefana DobviČJiika
ј^Т. 43 — 30. oktober 1975
NOVI TEDNIK — stran 9
PESTRA SOBOTA IN NEDELJA
Celjski alpinisti so pol-
no izkoristili čudovita po-
znojesenska dneva na bi-
vaku pod Ojstraco in na
Okrešlju, kjer so poleg
plezanja m vzponov na
vrhove p>ostorili nujna de-
la pred pravo zimo, če-
prav ta v stenah in na vr-
hovih že --esno gospodari.
Zimska Sol^a v koči GRS
na Okrešlju je sedaj od-
prta, očiščena in prenov-
ljena. Dovolj je odej in
kurjave, morebitne obi-
skovalce konec tega tedna
opozarjamo, da je na več
mestih nastavljen strup
protá 'nišim, katerega
ostanke naj previdno in
dosledno odstranijo (opo-
zorilo je uidi ^ sobi). Ne
puščajte za seboj ostan-
kov hrane, varčujte z drv-
mi, zapirajte vrata in ok-
no.
Alpinisti so prepleskali z
zaščitnim premazom le-
seno konstrukcijo pri ko-
či na Okrešlju in tudi
mize in :-cIopi pred njo
(pozor, da ne bo mastnih
hlač).
Ženska naveza Zevnik
in šah se je pod vodstvom
načelnika p^vrap^ela na Tur-
sko goro, kjer vladajo
prave zimske (nevarne)
razmere, (""anžek, Crepin-
šek, Planinšek in Mesarec
so izplezali v suhi skali in
ob ugodnih razmerah pr-
venstveno vztopnii varian-
to na smer »Skozi kamin«
v Strelčevi peči IV -)-• —
v -f. Jošt Ш Vodišek sta
v južaii steni Kogla pono-
vila Spominsko smer V -t-.
(tri ure — skala kopna).
Na bivaku poa Ojstrico
so člani na novo pokrili
sleme s ploče\nno in pri-
pravili drva, nato pa so se
Gabrovšek, Ki amer in Lor-
ber povzpeli preko SkariJ
na Ojstrico.
OPOZORILO PLANINCEM
Snežne lazmere 26. 10.
1975.: sneg leži nad višino
1700 m. Vsa pristopi na
vrhove nožni samo z de-
rezami in cepinom. Varo
vanje nuijno. V stenah
(tudi na poteh) poledenela
skala in pršič, na grebe
nih trd, amrmjen sneg. V
Turškem žlebu 1—2 m sne
ga (pršič na zmrzli podla-
gi). Greben Turske gore
izredno leden, Rinke neko-
liko lažje za pristop s
precej kopne skale. Sku-
ta ledena. Preko škarij pr-
šič, na grebenu Ojstrice
leden sneg. Edini lahek
pristop je na Korošdco
preko Vodol m na Savi-j-
sko sedlo z Okrešljem.
Vse planince opozarjamo
na izredno nevarnost ob
sedanjih snežnih razme-
rah, ki so podobne lan-
skim v decembru in ja-
nuarju, ko je bilo malo
snega, vendar je ta trd in
skala poledenela.
CIC
fía zasneženem grebenu Turske gore nad žlebom. Posneto v soboto, 25. oktobra 1975.
™ — - - 30 [ET OSVOBODITVE 'izi
Tako zasiecLuno v
Ob izxlatni in redni pre-
hrani, ki je bila borcem
po težavnem prebijanju in
bojih na pohodih Iz Do-
lenjskega preko Gorenjske
še kako potrebna — m
te je bilo v teh odročnih,
Nemcean težje dostopnih
krau ih v izobilju, pred,
vsem mesa, krompirja,
mleka in mošta ~ so si
borci II. grupe dokaj hi-
tro opomogli, štab I. šta-
jerskega bataljona, ki je
že prej opterfral na tem
področju, kot tudi po
drugih predelih Zg. in Sp.
Savinjske doline in štab
na novo, iz Dolenjske pri-
spelega bataljona Savinj-
skega odreda, sta se od-
ločila za nekaj skupnih
napadalnih in predvsem
prehranjevalnih akcij,
hinjski in Zadrečki dolini
рк) ra.znih podatkih, parti-
zanskih in okupatorjevih,
da so bili v tedanjem ob-
dobju nekajkrat spopadi
med partizani in okupa-
torjevo vojsko. Datum 20.
avgust 1942, kot ga nava-
ja Ivan Ferlež v knjigi
»Druiga grupa odredov«, se
ujema s pričevanji, ki sme
jih že navajali. Mišljene
so izjave še živečega po-
sestnika Jožeta Matjaža in
hčerke pok. Frančiške Se-
benik, gostilničarke in
posestnike, sodelavke gor-
njegrajske ilegale (ustre
Ijene 2. okt. 1942 v Ma-
riboru), do katerih so ta-
krat prišli partizani v Dol
pri Gornjem gradu, tore.l
ob cesti, ki vodi proti
Novi Štifti, prvič v tako
velikem številu. Bilo jih
je preko 60 in dobro so
se založili s hrano. Nasled-
nje dni so partizani izvr-
šili uspešen na,pad na
tuhinjski plati, namreč
med Kamnikom in Motni-
kom, na policijski avto-
mobil. Padli so trije po-
licisti. 29. avgusta se je
skupina 30 borcev, sestav-
ljena iz moštva obeh ba-
taljonov, vračala ponoči iz
prehranjevalne akcije v
Gornjem gradu nazaj pro-
ti izhodiščnim položajem.
Toda še niso prišli v go-
zdove Menine planine, ko
so jih v bližini Nove Štif-
te zasledili in nepričakova-
vano napadli vermani. V
kratkem spopadu so ime-
li vermani nekaj mrtvih
tn ranjenih, a partizani
So tokrat odšli iz boja
brez izgub.
Tudi dva voda Aleksan-
drove čete, tako se je
imenovala po svojem ko-
mandirju Milanu Cadežu-
Aleksandru, ki je spadala
v sestav borcev II. grupe
odredov, sta prišla kon-
cem septembra 1942 na to
področje. Ker se je za-
pletla v boje, se je tej
četi uspelo prebiti iz Pol-
hograjsklh Dolomitov pre-
ko Gorenjske na štajer-
sko kar mesec dni kasne-
je za drugimi borci II.
grupe odredov. Potem se
je utaborila na Tomanovi
planini nad Novo Štifto.
Dolgo, okoli dva meseca,
ni mogla navezati stikov
z ostalimi enotami in je
kar sama izvajala manjše
akcije in rekvizicije okoli
Nove Štifte, Gornjega gra-
da in v Tuhinjski dolini.
Na splošno je postalo
hribovito področje na
obeh straneh gornjega to-
ka Drete hvaležno prehod-
no in tudi za več dni var-
no zavetje partizanov v
naslednjem obdobju, torej
od 1943. leta dalje, ko se
je semkaj umaknia mar-
sikatera velika partizanska
enota. Kadar so Nemci
operirali z velikim števi-
lom vojaštva in izvajali
očiščevalne akcije v Zg.
Savinjski dolini, so se par-
tizani umaknili v kraje
nad Zadrečko dolino in
sprejeli boj le na najpri-
mernejših obrambnih po
ložajih. Omenili bi še na-
pad, ki ga je izvedla šlan-
drova brigada v noči od
28. na 29. november 1943.
leta na Novo Štifto. Za-
vzela in uničila je to
močno in nevarno nem.ško
postojanko. V tamkajšnji
šoli se je nahajalo 60
policistov in v župnišču
70 vermanov. V tem na-
padu in boju je imel so-
vražnik večje število mrt-
vih in ranjenih vojakov,
ostale so partizani zajeli.
Ti so morali oddati orož-
je in se preobleči v po-
nošenen partizanske oble-
ke, nato so bili izpuščeni.
Partizani so bili zadovolj-
ni z velikim plenom. Pri
obleganju po&tojanke je
büo šolsko poslopje in
župnišče popolnoma uni-
čeno.
Bojev, predvsem manj-
ših spopadov med parti-
zani in okupatorjevimi
vojaki, je bilo v teh kra-
jih seveda veliko več kot
je opisano v tem sestavku.
Tudi delovanje politič-
nih aktivistov, katerih je
bilo premalo za dobro ob-
delavo terena, lahko sle-
dimo skoraj nepretrgoma.
Ta dejavnost pa je bila
spričo težkih razmer v do
ločenem obdobju minimal-
na, tako, da so imele par-
tizanske enote dobro, last-
no povezavo s prebival-
stvom. To je bilo v ob-
dobju jeseni 1942, prav
tako potem poaimi in vse
do spomladi v 1943. letu.
V tem času so bili neka-
teri politični aktivisti pri-
ključeni partizanskim eno-
tam in so tako vzdrževali
zvezo s terenskimi zaup-
niki Osvobodilne fronte.
Kakorkoli že, dejstvo
je, da je na eni strani v
drugi polovici 1942. leta
delovanje političnega ak-
tiva okrožnega komiteja
komunistične partije in
enako aktivistov Osvobo-
dilne fronte za Savinjsko
dolino vsled grozovitega
okupatorjevega terorja iz
meseca v mesec bolj upa-
dalo, dočim se je oboro-
žen boj, torej partizanstvo,
krepilo. Ne s tako močjo
kot spomladi tega leta, to-
da polagoma so se enote
pričele večati in kar je
zelo pomembno, šle so iz
akcije v akcijo. K temu
je veliko doprinesel prihod
preizkušenih in pc^um-
nih borcev П. grupe odre-
dov, odločnost in sposob-
nost njihovih komandan-
tov in politkomisarjev.
Skupina pomembnih političnih delavcev okupatorjeve oblasti na Sp. štajerskem.
Zbrani so na posvetovalnem tečaju za strokovno obdelavo nJim zaupane službe
(»Rednerlehrgang«) v gradu Vurberg pri Ptuju 1943, leta.
zreče
OŽIVLJAJO ODER
Začelo se je pred dvema le-
toma, ko je gledališki reži-
ser Tone Zorko režiral v Zre-
čah delo »Robinzon in dekle-
ti«. Takrat so se zbrali mia
di na odru in sklenili, da
bodo razvijali dramsko de
javnost v svojem kraju. Za
to ni naključje, če so se
pred časom ponovno zbra-
li, da pripravijo novo uprizo-
ritev. Lotili so se Goldonije-
ve »Mirandoline«, tudi tokrat
pod režiserskim vodstvom
Toneta Zorka.
Skupina se imenuje po po
horskem pesniku Juriju Vo
dovniku. Dvaindvajset jih je,
ki delujejo pod okriljem Ko
vaške industrije Zreče in Kul
turne skupnosti Slovenske
Konjice. Vodja skupine, ozi-
roma predsednik amaterske
ga gledališča, kot se imenuje-
jo, je Dani Oplotnik. Že po
prAdh besedah, ki jih sprego-
vori, je videti, da gledališče
zanj ni prazna beseda. Ta
optimizem in voljo prenaša
tudi na druge. Za kraj, ka
kakršne so Zreče, je oživljena
dramska dejavnost izrednega
pomena, saj se kraj neneh-
no razvija, število delavcev
se veča, kulturno izobraže
vanje in nenazadnje tudi ust-
varjanje pa dopolnjujeta ob
likovanje osebnosti, ki ob
naraščajočem družbenem in
osebnem standardu ne sme
ostati brez kulturnih dobrin.
V delu, ki ga pravkar va-
dijo nastopajo: Marjana Bom-
bek, Tatjana Tutek, Marja-
na Kotnik, Marjan Grosman,
Joško Novak, Milan Hren,
Bojan Sadek in Vili Ravnjak.
Sami mladi, polni volje do
dela. Kaj meni o njihovem
delu režiser Tone Zorko:
»Skupino sem sprejel, ker
sem z njimi pred leti že de-
lal. Za »Krčmarico« so že
imeli nekaj vaj, tako da zdaj
nadaljujejo z bralnimi vaja-
mi, oziroma smo že pri
aranžirkah. Tako računam,
da bi bila premiera, če bo
potekalo vse р>о načrtu oko-
li novega leta. Toda to bom
videl, ko bomo imeli že kaj
več dela za sabo. Elan teh
mladih ljudi je izreden. Prid-
ni so in talentirani. Toda
treba je poznati naše delo,
delo gledaliških amaterjev.
So težave in vsak nas ta-
koj primerja s poklicnimi in
meri znanje ter neznanje z
njimi. To ni prav. Videl bom,
kako bo skupina to delo
speljala do konca, če bo
res dobro, bomo z njim šli
na področno srečanje, druga-
če ne. Ne bi rad »razbijal«
ansambla z ostro kritiko in
prevelikim bremenom odgo-
vornosti. Hočem reči, da od-
govornost do dela mora biti
velika, le odnos in vrednote-
nje dela, ter reakcija na oce-
ne tudi terja odgovornost,
ki jo mòrajo mladi gledali-
ški entuziasti sprejeti in pre-
nesti. To pa še" marsikje že
uveljavljenim ansamblom ne
uspe.«
Besede so torej vzpodbud
ne in lahko ,smo jih vese-
li. Vsak začetek je težak.
Res se vse začne z dobro
voljo in odločnostjo, toda to
je premalo. Ustvarjalci kul-
ture, posebno- rlepoklicni, to
vedno bolj spoznavajo. In
prav je tako. Le tako se bo-
do lotili dela še kako dru-
gače. Z razmišljanjem o svo-
jih zmožnostih, o dobri
dramski literaturi in o stro-
kovnem sodelovanju s poklic-
nimi kolegi ali z že izkuše-
nimi iz svojih vrst. V Zre-
čah imajo vse te možnosti.
Skoda bi bilo, če jih ne bi
uresničili in polno izkoristi-
li. že zaradi svojega občinst-
va, zaradi tovarne, zaradi
naše kulture sploh.
DRAGO MEDVED
POLZELA: ЛтВШЛ POSTAJA
Kot vse kaže bodo na Polzeli končno dobili novo avtobusno postajo ter sprehajal-
no stezo v centru Polzele. Z deli so že pričeli, ko pa bo steza nared, se bodo šte-
vilni pešci, predvsem otroci, ki hodijo v šolo, izognili cestnemu prometu in tako ne
bodo izpostavljeni prežečim nevarnostim prometa.
Foto: 7. Tavčar
•	prebold:
srečanje
planincev
Pred dnevi je bila v domu Pod Re.ško
planino svečana podelitev značk Sa-
vinjske planinske poti. Te značke so
tokrat Fedeli li že tretjič. Predno so
podelili značke je bil krajši kulturni
program, ki so ga izvedli učenci osnov-
ne šole Slavko Slander Prebold, nato
pa je Adi Vidmajer, predsednik Pia.
niskega društva Prebold in sekretar
Telesnokulturne skupnosti Žalec po-
zdravil vse navzoče, med njimi tudi
predstavnike Planinske zveze Slovenije,
Planinskega društva željezničar iz Za-
greba, PD Delo iiz Ljubljane in druge.
Sledila je slavnostna podelitev značk,
ki jo je prejelo že 235 planincev, v
sproščenem razgovoru ob koncu pri-
reditve pa so planinci izmenjali med
sabo številne izkušnje.
FRANC JE20VNIK
•	laško: delovni
planinci
V	programu Mladinskega odseka PD
Laško so poleg osnovne planinske šole
predvideni tudi izleti po Zasavski pla-
ninski i>oti, ki vodi od Kumrovca do
Kuma.
Prvi izlet je bil v soboto, 26. okto-
bra v Kumrovec in Gorski dom nad
Bistrico ob Sotli. V Kumrovcu smo si
ogledali rojstno hišo tovariša Tita in
Dom mladine in borcev Jugoslavije.
Tokrat nas je bilo skupaj z vodniki
-122.
Iz Kumrovca smo se napotili preko
Sotle do Bistrice ob Sotli in dalje do
Gorsikega doma. Od tu smo se po dve-
urnem počitku vrnili nazaj v dolino, do
železniške postaje Kumrovec. Vožnja
z vlakom je kljub dvakratnemu prese-
danju z vlaka na vlak hitro minila in
že smo bili v Laškem, kjer so nekateri
že nestrpno čakali vlak, s katerim smo
se pripeljali domov.
Mladi planinci — pionirji so bili z
izletom zadovoljni in to je tudi za nas,
ki že vrsto let delamo na področju
V2^oj€ mladih planincev uspeh in pri-
znanje.
TONE ŠTERBAN
•	kozje: lutkovna
predstava
V	soboto, 25. oktobra so nas obiska-
li člani Lutkovnega gledališča iz Lju-
bljane. Prikazali so nam lutkovno delo
Načeta Simončiča — Pravi partizan.
Predstavo so si ogledali učenci iz
Kozjega, ter s podružnic Вгдсе in Pod-
sreda. Kinodvorana v Kozjem je bila
popolnoma zasedena. Igralci so nam
pred začetkom predstave razdelili pa-
pirnate kape. Igrica je pripo\'edovala o
Primožu, ki je hotel postati pravi par-
tizan. želja se mu je uresničila, a na
koncu se je izkazalo, da se mu je to
samo sanjalo. Med predstavo smo i
igralci peli tudi mi.
Igrica nam je bila všeč. Čas je zelo
hitro miniil. želimo si, da bi nas čland
Lutkovnega gledališča iz Ljubljane spet
kmalu obiskali,
DEJAN KRESNIK,
OSNOVNA ŠOLA, KOZJE
•	nova knjižnica
Pi-ed kratkim so v Šempetru od-
prli moderno prenovljeno knjižnico.
Iz stare, kn je bila že skoraj nemo-
goča za vse širši krog bralcev je ob
priliki renoviranja doma Svobode,
nastala modema knjižnica v kateri je
že preko tri tisoč knjig. Tako je da-
na možnost prav vsakemu občanu
krajevne sikupnoeti Šempeter, da pri-
de delček kulture tudi v njihov dom.
Knjižnica je odprta ob četrtkih že
vrst» let pa jo vestno vodi tov. JA-
VORŠEK AMALIJA,
EÏDI MASNEC
•	planinski izlet
Planánsko društvo iz Zreč je pri-
pravilo dvodnevni izlet. Na tem izle-
tu, Id je bil 11. in 12. oktobra so si
ogledali Kranjsko goro, Tamar, Cerk-
no, partizansko ix>lnico Pranja. Nuoo
pa so se preko Idrije vrnili nazaj.
Po prvotnem načrtu bi sa moraU ogle-
dati dolino reke Soče oz. Trento.
Vendar zaradi novo zapadlega snega
liiso mogb čez Vršič na Mojstrovko.
Toda izlet je bil kljub spremenjene-
mu načrtu zelo lep in zanimiv. Or-
ganizatorji izleta so povabili k sode-
lovanju tudi člane planinskega dru-
štva iz Slov. Konjic, ki so se pova-
bilu radi odzvah. Planüisko društvo
je dobilo ob pravniku občine Slov,
Konjice priznanje za dolgoletno uspeš-
no delo. Го јатао prizjianje pa je
članom društva vlilo nove volje ш
veselja do dela.
JOŽICA KOKOT
•	kros
V	ponedeljek, 20. okt. 1975 je bil
na štadionu v Slov. Konjicah občin-
ski kros. V njem je sodelovalo pre-
cej tekmovalcev, ki so se najbolje
uvrstiH na šolskih in internih tekmo-
vanjih. Med tekmovalci so bih mno-
žično zastopani tudi taborniki odreda
HEROJA- BRAČIČA iz Slov. Konjic.
Prva mesta so dosegli: med mlajšimi
pionirji Jurič Irena in Sevšek Aleš;
med starejšimi pionirji Tepej Miliela
in Videčnik Dušan. Med starejšimi
tekmovalci Jelenko Vida in Ribič Jan-
ko. S tem krosom naj bi ponovno
obudili zanimanje za množično rekrea-
cijo, ki je v Konjicah še bolj slabo
razvita. '	JOŽICA KOKOT
•	slovenske
konjice: tečaj
za vodnike mč
in-tt
V	soboto se je na II. osn. šoli v
Slov. Konjicah začel nadaljevalm he-
čaj za vodnike MČ in TT. Odi-ed
»H. BRACIC.A« ga je organiziral sku-
paj z odredom »ZDRAVILNIH VREL-
CEV« iz Rog. Slatine. Sobotni tečaj
je za TT zajel naslednja področja:
L. zvezda, veščine ter mnogoboj za
TT. Predavatelji so bili: Tanja But,
Libnik Matjaž, Kasja Grašek.
Vodniki za MC pa so predelaU
program preizkušnje, veščine ter
mnogoboja za MC. To snov pa sta
predavali Tonica Blakšič in Mira
Homski.
Odredova uprava upa, da bo s tem
tečajem pridobila dovolj novih ka-
drov, s katerimi bo lahko nadaljeva-
dedka Mi-aza
la začeto delo,	JOŽICA KOKOT
•	šempeter: občni
zbor prijateljev
mladine
V	Šempetru že drugo leto deluje
društvo prijatelje!' mladine, ki pa se
z dosedanjimi rezultati ne more po-
b\'alità zato, ker društvo deluje le ne-
kaj časa in še nimajo dovolj delovnih
Izkušenj.
Na zadnjem^ občnem zboru, ki je
bàli prejSrijá četrtek, so za predsedni-
ka izivolili Ivana Arčnika, kot prvo
nalogo pa so sa zadali pridobita novo
članstvo in organiziranje praznovanja
dedka Mra?.«	EDI MASNEC
8	•••«••••»••«••••»••»••••••••••••••Ml
(•«••»•••••«•••••»•«••»»«•»•»•«•••»••••••■»«»«•»••M
••••	s***
iio	Ш
i TDF I
I OD 8. D016. i
I DECEMBRA I
i 1975 I
I V CELJU II
K"	i:::
IZZm
••••	ssss
»•■■■■■•■¡•■■■■»■•■■шаввввввввмвашмвваввнаваааав»«»
'GODBE NA PIHALA UBOJE
¡lo je pomladi 1934. leta ... Začne se kot zgodba, in začetek pomeni zares zgodbo, zanimivo zgodbo
pastanku, razvoju in uspehih godbe rudarjev in keramikov Svobode iz Liboj.«
(O nekako je začela napovedovalka slavnostni koncert libojskih godbenikov pred dnevi, ko so slavili
jridesetletnico svojega neumornega delovanja,.
jljojska godba na pihala
ђЦа ustanovljena leta 1934
pobudo rudarjev takratne-
rudnika Sonnberg. Veliko
mg, da je prišlo do usta-
itve je imel računovodja
jiika Kocjan, poleg nje-
pa so bili iniciatorji za
jnovitev še Anzelm šuster,
дс Pinozl, Franc Zupane
prvi predsednik godbe Va-
jin Kolar. Seveda pa ne
5010 pozabiti tudi na prve-
Icapelnika Leopolda Plan-
in na vse takratne godbe-
e, ki so z veliko Ijubezni-
do glasbe vadili ob veče-
pa čeprav utrujeni od
iškega dela pod zemljo.
J tem je bil tudi štirinajst-
il Franc Kovač, danes ka-
jik godbe.
lodba je bila že na samem
»tku v številnih finančnih
ivah, čutiti je bilo pre
lo zaupanja v njeno igra
ker si menda razen god
ikov samih, nihče ni znal
dstavljati, da bodo liboj-
sko godbeniki nekoč pome-
nili to, kar pomenijo danes.
Pa je tudi nezaupanje kme-
lu minilo. Takrat, ko je god-
bo prevzel v svoje roke že
pokojni Lojze Pečnik,
v »dobrih starih časih« še
ni imela skoraj vsaka vas
svojega ansambla, kot je to
danes. Ni čudno torej, da so
libojski godbeniki zato igrali
na veselicah po vsej širni
Savinjski dolini. Ljudje so
jih občudovali in vabili. Vsem
vabilom niso mogli ustreči.
Kljub vsemu pa menda tež-
ko najdemo vas v dolini, kjer
libojska godba še ni igrala.
Pa ne samo na veselicah.
Mnogi se še spominjajo ka-
ko veselo je bilo včasih na
bližnjih hribih. Brnica, Ko-
tečnik in šmohor pa so še
posebej oživeli za prvega ma
jô ali pa čertega decembra,
na dan rudarske zaščitnice
Barbare. In ubrani zvoki so
zbliževali ljudi z žuljavimi
rokami. Delovni ljudje so se
ob Igranju godbe iz Liboj ču-
tili bolj povezane, močnejše.
Prišlo je leto 1941. Inštu-
menti so utihnili. Roke, ki
so s tolikšno ljubeznijo drža-
le inštrument, so prijele za
puško, zaprašena glasbila pa
so čakala lepših časov.
v povojnem obdobju je več
pomembnejših letnic, ki so
odločilnega pomena za raz-
voj godbe. Ena najbolj po
membnih pa je prav gotovo
leto 1952, ko so v Libojah
zgradili nov kulturni dom,
hkrati pa so takrat ustanovili
tamburaški in harmonikarski
orkester, ki sta kasneje da-
la podmladek godbi na piha-
la, godbeniki pa so do leta
1959 igrali v Zabukovici.
Danes se godba uradno ime-
nuje Godba rudarjev in ke-
ramikov Svobode Liboje in
menda ga ni Savinjčana, ki
prizadevne glasbenike ne bi
spoštoval ali vsaj slišal za-
nje. Pa ne le Savinjčana. že
večkrat so gostovali izven
naših meja. Stari znanci so
tudi z godbo Eggenberg iz
Gradca v Avstriji. Vsako leto
se obiskujejo med sabo in
na ta način utrjujejo tudi
prijateljstvo s sosednjimi
državami in narodi. Torej
imajo Libojčani še eno po-
membno vlogo več. Vlogo, ki
prav gotovo precej pomeni
v današnjem svetu.
Liboj skim godbenikom ob
njihovem jubileju tudi naše
iskrene čestitke, združene z
željami, da bi še naprej ime
li tisto poslanstvo, kot ga
opravljajo sedaj.
JANEZ VEDENIK
Foto: ZORAN PREMIK
PREDAN S Slavkom Ostercem
3 na koroškem plebiscitu
Onkraj Dravograda so
ugasnili v vseh vagonih
luči. Približevali smo se
razmejitvenemu področju
Ožji štab s Pivkom no
(elu je obiskal med vož
^jo vse vagone, prt temer
je seznanjal udeležence še
г zadnjimi navodili Pot
Od Dravograda naprej je
Ша tudi veliko počasnej-
šo.. Večkrat smo stali-
Enkrat nam je dajal nek
iz bližnjih hribov rie
kakšne signale z lučjo.
Tedaj smo stali najdlje
Sili smo že na plebiscit-
območju.
V PUberku je izstopila
T^rva skupina katere
^lan je bil tudi moj po-
^jni brat. Ker nismo
^eli biti glasni, sem mu
^ je korakal s svojimi
našem vagonu, poltiho
l^jal: Srečno, Rudi! Veli
^ uspehov in sreče! In
jih je pobrala noč.
^i pa smo nadaljevali
pot do Sinče vesi, kjer
smo izstopili vsi propa
gandisti za pliberški in
velikovški okraj.
V Dobrlo ves, Sentlipš
in Zitaro ves namenjene
skupine, v katere eni sem
bil tudi sam, smo krenili
v spremstvu vodičev-do
mačinov, spočetka v skup
ni koloni, ki je štela bli
ги 60 mladih ljudi.
Prva se je ločila po sko-
raj dveurnem pešačenjv
doberloveška, v kateri je
bil tudi moj rojak Pec
šegula, dijak IV. letnika
mariborskega učiteljišča
Pred dobrim letom je bil
v bojih za Koroško kot
prostovoljec lažje ranjen
Doberloveška skupina je
štela blizu 30 članov in je
bila v tem predelu najšte-
vilnejša, saj je bilo tod
precejšnje število omah
Ijivcev in renegatov.
Člani ostalih dveh sku-
pin smo nadaljevali pot
Po dobri uri hoda smo
se ločili prvi mi šentlip
iki, vtem ko je skupi-
na, namenjena v kakšno
uro hoda oddaljeno Zita-
ro ves, nadaljevala pot
skozi noč.
šele zdaj, ko smo bilt
sami, nam je naš vodja
zaupal, kje bomo bivaki-
rali. Komaj nekaj strelja
jev je Se bilo do cilja.
Utrujeni in nenaspani smo
pod vodstvom domačega
sina Lipeta pristali na
dvorišču večje samine, ki
je ležala v zatišni legi
bregovitega sveta. Lipe je
moral najprej pomiriti je
znega hišnega čuvaja, ki
je besno lajal na kalilce
nočnega miru. Tedaj pa
se je že pojavil na hišnem
pragu s petrolejko v ro-
kah hišni gospodar Oplaz,
nas prijazno pozdravil in
povabil v hišo, kjer ata
nas pozdravili Se hišna
gospodinja in 18 let staro
hčerka Zalika.
Potem ko so nas ljubez-
nivo postregli г močnim
čajem in domačim kru-
hom, pri čemer smo v
prijetnem razgovoru izme-
njali nekaj misli, smo se
odpravili na senik k po-
čitku, kjer smo se utruje-
ni zarili v dišečo otavo
in v hipu trdno zaspali.
Nekako ob devetih do-
poldne, ko se je toplo
zgodnjeoktobrsko sonce
že krepko prizibalo na si
njo modrino nébesa, nas
je predramil tz sladkega
sna naš vodja Osterò, ki
se je prvi prebudil in mu
je gospodar Oplaz že po-
stregel г imenitnim bo
rovničevcem. Ves spočit
In dobre volje nam je
sporočil, da bomo poslej
vstajali vsak dan ob sed-
mih in da bomo po zaj-
trku vsakič takoj krenili
na delo.
Nadaljevanje
TDF - VSE BLI2E
Res nas loči do letošnjega Tedna domačega lilnia
v Celju le še dober mesec. Nedvomno si je ta kul-
turna manifestacija pridobila svoje občinstvo, njen
namen pa je, da še poveča število prijateljev doma-
čega filma. Zato smo te dni povprašali v Celju občane
o tem, kaj menijo o Tednu domačega filma in kaj
pričakujejo od letošnjega. Tokrat bosta pokrovitelja
TDF 75 tovarni Cinkarna in Emo. Zato smo najprej
hoteli zvedeti mnenje delavcev iz teh dveh kolektivov
in iz celjskega Kinopodjetja.
MARIJA GLUVIĆ, emaj
¡ lirnica Emo: »O Tednu
' domačega filma ne vem
veliko, a sem letos sliša-
la, da bo v Celju. Imam
še majhne otroke, pa ne
morem veliko hoditi v ki-
no. Letos bo bolje. Rada
pa gledam domače filme
doma, na televiziji. Naj-
bolj mi je ostal v зркшп-
nu film Cvetje v jeseni.
Rada bi, če bi lahko pro
izvedli še več domačih fil-
mov, ker so res dobri.«
OLGA i^KAMPEL, ka-
drovska služba E.>10: »Na
lanskem TDF je bila kar
pestra izbira filmov, pri-
ča-kujem tudi letos kaj
podobnega. Menim, da pri
naši, slovenski filmski
proizvodnji vse premalo
segamo po tematiki iz na-
še bogate literarne zakla-
dnice. Veliko življenja je
v njej in to bi film lah-
ko odlično posredoval s
svojimi možnostmi. Letos
pričakujem še boljši izbor
filmov-
ANICA JUSTIN, družbe-
no pol. org. Cinkarne:
»Sem ena od organizator-
jev kulturnega življenja v
Cinkarni in živo sprem-
ljam TDP. Letos smo tu-
di mi med pokrovitelji, kar
je razveseljivo, že lanski
TDF je pokazal kvaliteto,
zato od letošnjega priča-
kujem še več. Osebno ko
maj čakam, da bom vide-
la filma čudoviti prah in
Povest o dobrih ljudeh.
Letos bodo tudi tri razsta-
ve in mislim, da lahko
veliko prispevajo k reše-
vanju filmske problemati-
ke.«
IVO НАЛ18.Ш, vodja
kleparstva ш varilnice v
Cinkarni: »Lani sem videl
nekaj filmov v okvii-u TDF
m je bilo dobro. Za letos
bi priporočal, da bi bolje
organizirali obisk posame-
ffliih predstav za deloTOe
kolektive, ker bi bilo po-
tem lažje izvajati pogovo-
re z delavci o določenih
Cilmih. Se več bi bilo po-
trebno obveščati. Ne bi
bilo slabo, če bi še bolj
popestrili izbor filmov, če-
prav domača proizvodnja
ne dopušča ne vem kakš-
ne široke izbire.«
iM.^RIJA \lt.JAK, Kino
podjetje Celje: »Mi v Ki-
nopodjetju živimo s Ted-
nom domačega filma, saj
smo tudi sami zainteresi-
rani, da je domači film
čimlx»lj popularen. Vidi se
napredek domačega filma.
Največjo vrednost vidim v
obskih filmskih ekip v
delovnih kolektivih in v
razgovorih s filmskimi
ustvarjalci in delavci. La-
ni je bilo to bolj v šolah,
pa je prav, če bi šli še
v organizacije združenega
dela. Menda ni Celjana, ki
ne bi vedel, kaj je TDF.«
Najbrž ni treba posebej poudarjati, da si ljudje
želijo takšnih in podobnih prireditev v Celju. Ne samo
zaradi tega, da vidijo tudi ustvarjalce našega filma,
ampak da o njem resničM^i kaj več zvedo.	D. M.
16. stran — NOVI TEDNIK
ST. 43 — 30. oktober 1975 ;
razvoj
kmetijstva
PREDVSEM
BOLJ
SKLADNO
čeprav v celjski občini
ni več kot 6 % kmečkega
prebivalstva, pa ta delež
ni nepomemben, tako gle-
de proizvodnje kot tudi
glede števila prebivalcev,
ki se preživljajo s kmetij-
stvom. To oceno je imel
pred očmi svet za družbe-
noekonomske odnose v
kmetijstvu pri občinski
konferenci SZDL, ko je
pred dnevi načrtoval svo-
je delo. Zdaj je najbolj
primeren čas, ko načrtu-
jemo v občini srednjeroč-
ni razvoj, da tudi kmetij-
stvu odmerimo primerno
mesto, ki mu gre, so me-
nili na seji. 2kito bodo
spodbudili dogovore med
vsemi zainteresiranimi za
nadaljnji razvoj kmetij-
stva. Več pozornosti velja
nameniti usmeriti in pro-
gramom izobraževanja, de-
lu pospeševalnih služb m
preusmerjanja kmetij, kar
terja povečano in v to
usmerjeno dejavnost živi-
norejsko veterinarskega
zavoda, Kmetijskega kom-
binata, Hmeljarskega in-
štituta in Poslovne skup-
nosti Styria ter drugih de-
javnikov. Na drugi strani
pa tudi kmetje še niso do-
volj čvrsto povezani in or-
ganizirani. Izvršni odbor
SZDL bo v prihodnje de-
loval predvsem v tej sme-
ri. Različne ocene, najbolj
pa še pomanjkanje zanes-
ljivih ocen o družbenoeko-
nomskem položaju kmetij-
stva napeljujejo na akcijo,
da se ugotovi resničen po-
ložaj. Svet za družbeno-
ekonomske odnose bo v
zimskem času anketiral
kmetijske proizvajalce, da
bi prišel do temeljnih ugo-
tovitev, iz katerih bo lah-
ko načrtoval svoje nadalj-
nje delo za boljše stanje
v kmetijstvu.
slovenske konjice:
KAJ DELAJO
MLAD!
v kmetijstvu merimo čas
nikoliko drugače kakor v dru-
gih strokah. Za nas se začne
novo proizvodno leto v ok-
tobru, včasih že konec sep-
tembra, ko posejemo ozimi-
no in pospravimo pridelke
prejšnje letine.
Tudi v aktivih se ravnamo
po kmetovem koledarju. Pač
zato, ker združuje aktiv mla-
dih zadružnikov same kmeč-
ke ljudi. Ker je letošnje pro-
izvodno leto pri kraju, je prav,
da pregledamo rezultate svo-
jega dela, katerega smo op-
ravili v preteklem obdobju.
Kaj delajo mladi kmečki
fantje in dekleta, ki so zdru-
ženi v aktivu mladih zadruž-
nikov? Dejavnosti je več. Se-
veda se ne morejo vseh ude-
leževati prav vsi člani, še
največ jih gre po navadi na
strokovno ekskurzijo poseb-
no še, če je le-ta usmerjena
v kak bolj oddaljen kraj.
Naša dejavnost se je v
preteklem obdobju odvijala
na raznih področjih in sicer:
Imeli smo dvoje strokov-
nih predavanj. Eno o silaži
in siliranju, drugo o cveto-
čih trajnicah.
Dekleta so obiskovala ku-
harski tečaj, ki je bil prav-
zaprav gospodinjski tečaj, saj
so spoznale polega tega, kako
se speče jo dobri krofi tiodi.
Ikako si olajša gospodinja
delo v kuhinji, vrtu in krog
hiše. Plesni tečaj pod vod-
stvom mojstra Simončiča so
obiskovali fantje in dekleta.
Poučnih ekskurzij smo imeli
več. Nekaj je bilo usmerje-
nih na domače kmetije, ki
imajo že dobro zastavljeno
proizvodnjo; obiskali pa smo
tudi aktiv mladih zadružni-
kov v Pesnici pri Mariboru
in pogledali, kakšne so nji-
hove kmetije.
Udeležili smo se raznih
tekmovanj. Tekmovanje »Kaj
veš o kmetijstvu« nam ni
prineslo slave, člani strokov-
ne komisije so malce zlobno
pripomnili, da imamo sicer
čedne tekmovalce, da pa to
za tekmovanje v znanju pov-
sem ne zadošča. A saj ni-
smo tekmovali z namenom,
da bi pobrali lovorike, ampak
zato, da bi se tekmovalci in
poslušalci česa naučili. Trije
člani aktiva so se udeležili
tudi področnega tekmovanja
v oranju, spretnostni vožnji
in v znanju o strojništvu.
Traktorsko tekmovanje nam
tudi ni prineslo materialnih
koristi v obliki nagrad, am-
pak le spoznanje, da to, kar
znamo ni kdo ve kaj, sploh
pa ne dovolj, da bi dosegli
dobre rezultate na tekmo-
vanju. Tako tekmovanje pa
ima daljnosežen učinek, saj
mladi vidijo, da je preko na-
šega plotu še širok, predvsem
pa izobražen svet, ki se ga
splača po malem osvajati.
Deset članov aktiva je tek-
movalo za naslov »Najlepši
kmečki dom«. Tekmovanje
smo organizirali z namenom,
da bi polepšali svoje domove.
Da bi jih polepšali še naši
sosedje. Saj vemo, da zavist
hitro poganja korenine na-
predka. Torej se zavistni so-
sed potrudi, da postane tudi
njegov dom lepši, okolica
bolj pometena, okna bolj cve-
toča in vrt vsaj tu in tam
oplet.
člani našega aktiva so se
udeležili problemske konfe-
rence o kmetijstvu, kjer smo
sodelovali v razpravi. Svoje
predstavnike smo poslali na
seminar na Bled in za ok-
roglo mizo v Ljubljano, kjer
so razpravljali, kako bi se
dalo oženiti mladega kmeta.
Poleg resnega dela progra
ma, imamo še »ta veseli del«.
Tu imamo v mislih predvsem
turistične priireditve, kakiš.ia
je prireditev pod naslovom
»Kmečki praznik v Ločah«,
ki je že tradicionalna. Na
prireditvi pokažejo mladinci
stare kmečke š.ege, dekleta
se postavijo s svojimi kuhar-
skimi izdelki, mnoge pa tudi
sodelujejo v prikazu kmečkih
običajev. V preteklem letu
se je kmečka mladina udele
žila tudi »Parade mladosti«,
ki je bila organizirana v Ko-
njicah v počastitev trideset
let osvoboditve.
Dejavnost aktiva je precej
razvejana. Lahko bi bila še
bolj če bi imeli dovolj de-
narja, žal pa tega ni toliko,
kolikor bi radi.
Poudariti moramo, da za-
družna enota dobro skrbi za
aktiv. Letno dobimo po 10.000
din. S tem denarjem organizi-
ramo vso dejavnost, ki smo
jo navedli. Letos so nam ob
ljubili podporo tudi pri kmeč-
ki enoti gozdnega gospodar
stva Celje, obrat Konjice.
Odobrili so 5.000 din za delo
aktiva. Za razumevanje bi se
jim radi tudi javno toplo
zahvalili! Prepričani smo, da
bomo kmetijci in gozdarji z
roko v roki premagali še
marsikatero oviro.
IDA TEPEJ
MEDNARODNO
LETO ŽENSK
PO DOMAČE
Res je, da kmetje ne
hodijo pogosto v mesto,
da so bolj odmaknjeni od
dogajanj v svetu. Toliko
pa le zvedo iz časopisov
in radia, da vedo,, da je
letošnje leto mednarodno
leto žensk.
Tudi kmetijske organi-
zacije se tega zavedajo. Z
namenom, da bi pritegni-
li kmečko ženo in dekle,
organizirajo razne dejav-
nosti.
Kmetijska zadruga Ko-
njice širi dejavnost med
kmečkimi ženskami тт
več načinov. Preko preda-
vanj, s pomočjo poučnih
ekskurzij in tako, da jih
pritegne k sodelovanju v
raznih turističnih prire-
ditvah.
V letošnjem letu je ko-
njiška zadruga organizira-
la predavanja o zamrzava-
nju v skrinji ter gospo-
dinjski tečaj. Za mlada
dekleta tudi predavanje o
cvetočih trajnicah ter o
silaži in siliranju.
Organizirali smo štiri
ekskurzije. Od teh sta bi-
li dve namenjeni izključ-
no starejšim kmečkim že-
nam, drugi dve pa ne.
Ženske so obiskale kme-
tijsko področje zadruge
Gornja Radgona, spozrmle,
kako gospodarijo v Mo-
zirju in okolici ter, kako
živijo v Kmetijski zadrugi
Pesnica pri Mariboru. Ra-
zen teh, smo imeli še
krajše ekskurzije na do-
mače kmetije, ki že ima-
jo urejene silose, dosuše-
valno napravo, dolgoletne
nasade in podobno. Pri
ekskurzijah ms vodita dva
motiva. Predstaviti kme-
tijsko proizvodnjo določe-
nega kraja in pokazati nje-
gove turistične znamenito-
sti Tako so žene obiska-
le spotoma Slatino Raden-
ci, Moravče, ogledale so si
lesene kipe v Vidmu ob
Sčavnici Z žičnico so se
peljale na Golte.
Kmečko dekle in ženo
želimo pritegniti tudi v
turistične prireditve. Na
kmečkem prazniku v Lo-
čah so kmečke žene po-
kazale, kaj znajo kuhati,
mlada dekleta pa so se
bolj izkazala v prikazova-
nju kmečkih običajev.
Leto se nagiba h koncu.
Ko pregledujemo rezultate
svojega dela, ugotavljamo,
da smo na mednarodno
leto žena dali svoj prispe-
vek. Res je majhen, ker
smo tudi mi majhni. Lep
občutek imamo, ko vidi-
mo, da smo izpolnili svo-
jo državljansko dolžnost
in vključili tudi kmečko
ženo v mednarodno leto
žena. Uspelo nam je, da
smo na tak ali drugačen
način pritegnili k sodelo-
vanju okrog 180 kmečkih
žena in deklet. To je ma-
lo, če pomislimo, koliko
kmečkega prebivalstva še
imamo, za začetek pa je
vsekakor dovolj. Prepriča-
ni smo, da se bo kmečka
ženska bolj vključevala v
razne dejavnosti, kot se
je doslej, če ji bomo po-
nudili lepo besedo in jo
vzpodbudili k sodelovanju
z dobro voljo ter nekaj
denarja, ki je potreben
za vsako, še tako majhno
dejavnost.
ITA TEPEJ
ј^Т. 43 — 30. oktober 1975
NOVI TEDNIK — stran 17
akcija tednika in radia

Ste se že kdaj vprašali, koliko stane ves ceremonial okoli
primera, če vam kdo umre? Ste se že kdaj vprašali, kakšna pota
vse morate opraviti, predno pokojnika zagrnejo v zemljo? Podob-
nih vprašanj je še več, vsa pa so vezana na boleč in neprijetni
trenutek, če kdo umre. Morda se bo komu tale akcija zdela ne-
primerna, vendar smo prepričani, da je kar prav, da spregovo-
rimo tudi o teh stvareh, saj navsezadnje se življenje končuje
s smrtjo in mrtvega človeka je treba na dostojen način pokopati.
Sicer pa toliko: ko sem zbral vse podatke, kar spada k po-
grebu in ko sem začel seštevati, sem videl, da to sploh ni poceni
zadeva. Človek bi lahko skoraj malce ironično pristavil, da se
umreti ne splača, ker je predrago, čeprav stroške nosijo drugi
(razen če si sam ne prihraniš denarja!) ali pa da čimprej umreš,
ker bo jutri še dražje. In tudi ni vseeno, kdaj umreš. Najbolj se
»splača« umreti spomladi, ko je cvetje poceni! Sicer pa za uvod
povejmo: za »srednje kvaliteten« pogreb potrebujete 5.105,15
din, k temu pa morate prišteti šs stroške osmrtnic, telegramov,
vencev, oblačil sedmine ... Vse skupaj pa znese brez pretirava-
nja, kvečjemu smo bili skromni, nekaj čez star milijonček!
Priznam, da sem imel neprijetne
občutke, ko sem zbiral podatke za
našo novo akcijo. Še težje občutke
pa sem imel, ko sem jo začel pi-
sati. Saj veste, kako je — smrt in
podobne stvari okoli nje. Milo reče-
no, neprijetno je vse skupaj. Ven-
dar, ker je smrt prisotna in prisot-
na tudi vedno bo, poskušajmo spre-
govoriti tudi o njej. Pravzaprav o
njej kot takšni ne, temveč, kaj nam
smrt povzroči, predvsem — KOLI-
KO NAS STANE! _
Takoj v uvodu povejmo, da pri
številkah oziroma cenah ne bomo
pretiravali in da smo poskušali
ugotoviti »zlato sredino«, toliko, ko-
likor naj bi pokop pokojnika stal
srednje dobro situirano štiričlansko
družino. Za lažje razumevanje pa
bomo navedli tudi nekaj najnižjih
in najvišjih cen, tako da boste vi-
deli, da se tudi pri pokopu gremo
nek določen standard, ki se kaže v
različnih detalj ih.
Najprej smo se ustavili v Ko-
munalnem podjetju Celje, TOZD
Pokopališčna služba. Njen direktor
ing. Janez Ogner nas je najprej
nekam čudno pogledal, ko pa smo
mu do podrobnosti razložili, kaj
želimo z našo akcijo doseči, je za-
čel pripovedovati. Mi pa smo pisali!
—	Umrl mi je najožji sorodnik,
pripovedujem.
—	Imate grob?
—	še ne.
—	Torej enodružinski grob stane
288d!in, družinski pa 846, oboje
za dobo desetih let. To je samo
akontacija in še doplačate, če pri-
de medtem do podražitve.
—	Kaj pa ostalo?
—	Urejevanje dokumentov stane
30 din. Za pogrebni sprevod boste
odšteli 364 din (sedem pogrebcev).
Izkop jame navadne (1,95 m glo-
boka) je 492 din, Inglobi jene
(2,25 m) pa 563 din. Zasip jame in
prva ureditev groba — 136 din za
odrasle in 72 din za otroke. Upora-
ba mrliške veže za dva dni 103 din
za odrasle in 82 din za otroke, če
vam pokojnik umre na domu, ga
naši delavci umi je jo, kar stane
180 din. Polaganje pokojnika v kr-
sto je na domu 123 din, v bolnici
pa 62 din.
—	Kako je s prevozom?
—	Lokalni prevoz pokojnika i e
59,35 din na uro. če pa vam nekdo
umre izven celjske občine, pa ea
želite pripeljati na naše pokopali-
šče, pa plačate kolometer prevoza
4,30 din. Ali konkretneje, prevoz iz
Ljubljane v Celje na pokopališče
bi stal 688 din.
—	In krste?
—	Imamo jih deset vrst, različ-
nih seveda. Najcenejšo dobite za
1050,10 din, najdražja pa stane
6178,85 din. Krste, ki jih največ
kupujejo, stanejo 1824,45 din. Not-
ranja oprema krste i e (ceneiša)
446,20 din, držja pa 517,50 din. Sem
še prištejemo plastično vrečko, ki
stane 126 din. Vanjo v zadnjem ča-
su zelo pogosto polagoma pokojni-
ka. In še glasba, seveda če jo želite.
Imamo žalostinke posnete na mag-
netofonski trak. To stane 100 din.
S tem bi bilo pri nas zaključeno.
Možno je, da vam takoj od plačane
vsote refundirajo 1500 din od soci-
alnega zavarovanja, seveda pa mora-
te imeti urejene vse dokumente po-
kojnika.
—	Drugega se pri vas ne da
urediti?
—	Lahko še naročite vence, ki
jih potem kar zapeljejo na pokopa-
lišče.
Tako. Potem sem sešteval in pri-
šel do cene 5105,15 din. še dražje
bi bilo, če bi pokojnika bilo treba
pripeljati iz Ljubljane. Pri vsoti
smo upoštevali družinski grob, po-
globljen izkop jame in cenejšo not-
ranjo opremo krste.
Seveda pa to še ni vse. Res je,
da so to tisti elementi, za katere
je obvezno plačilo, saj vam drugače
pokojnika ne pokopljejo. Menda
pa zaenkrat na kredit tega še ne
delajo. Včasih pa bi bilo kar dobro,
saj bi marsikomu prišlo prav. Vse
ostalo je potem že lasten odnos do
pokopa pokojnika: ali bomo šli v
»razkošnejši« pogreb ali v skrom-
nejšega. Tudi tu smo si izbrali sred-
njo pot, pač nekaj takšnega, da
se od pokojnika dostojno poslovi-
mo.
Cene osmrtnic: v časniku Delo
so povsem »nerazkošne« osmrtnice
po 700 do 900 in še več din. V na-
šem radiu je osmrtnica 50 din. Ob-
vezno je treba upoštevati nekaj te-
legramov ali telefonskih pogovorov
s sorodniki in znanci, da jih obve-
stimo o smrti. Kaj pa venci? Naj-
bolje je umreti spomladi, ko je
cvetje poceni! Najmanjši venci iz
suhega cvetja so zdaj po 137 din
in še trak 6 din. Venci iz svežega
svetja so (manjši, ampak se že kar
nekaj vidi!) po 300, 350 do 400 din,
večji po 600, 700 in 800 din, delajo
pa tudi takšne po 1400 din! Ti so
le za izjemne priložnosti. Torej se
tudi tu vidi neka razlika med po-
kojniki. žal! če vas smrt doleti
iznenada in povsem nepripravljene,
je treba nabaviti še ustrezno garde-
robo. Na primer: moška črna oble-
ka okoli 1300 din, čevlji okoli 300
din, kravata in v tem času še mor-
da plašč. Za žensko pride še dražje,
treba pa je upoštevati še otroke. K
tem stroškom lahko prištejemo še
obvezno letanje od enega do druge-
ga, da se vse uredi pa razni manj-
ši ostali izdatki in ne nazadnje sed-
mina. Verjetno smo še kaj pozabili,
vendar ko smo vse skupaj sešteli
smo prišli do kar čedne vsote —
nekaj čez star milijonček! Pa še
recite, da je smrt poceni. Sploh ni.
žal nisem upal dobiti ustreznih
in konkretnih podatkov o cenah
pogreba in sploh pogrebnih stro-
škov. npr. v Velenju pa Žalcu in
še kje. Verjetno bi bilo zanimivo
videti tudi te številke, jih primer-
jati in ugotoviti, kje se bolj »splača«
umreti. Kje je ceneje! To je vse
skupaj sicer malce ironično, ven-
dar je danes že tako, da moramo
vse gledati skozi dinar in tako tudi
— smrt!
Pa naj bo tudi današnja akcija,
tako kot prejšnja »Rože, rože —
pa cene?« samo prispevek k bliž-
njemu Dnevu mrtvih. Malce nevsak-
danji in nenavadni prispevek (po
obliki in vsebini), vendar mislim,
da dovolj živ in prisoten, da je
treba tudi o tem spregovoriti. Saj
navsezadnje — bodimo odkriti —
velikokrat med ostalimi stvarmi
spregovorimo tudi o tem. Je res
ali ni? Mislim, da je, saj navsezad-
nje poleg ostalega v življenju kot
»Dilro na i« doživljamo tudi razmiš-
ljanje o smrti...
Akcijo z delovnim naslovom
»Koliko stane smrt?« je izpeljal
TONE VRABL
Fotografija: Drago Medved
18. stran — NOVI TEDNIK
ST. 43 — 30. oktober 1975 ;
REPORTAŽA - BOLJE^ DA JE NE BI BILO
Jakob LEBAR, Stare Slemene 13.
Ne vem, kaj naj zapišem pred priimkom.
Tovariš, kmet, delavec, gospod ...
Presodite sami, kajti z njim kolega Drago in sam nisva go-
vorila. Nisva ga priklicala iz trdo zaprte hiše.
Nisva uspela.
Zato pa sva govorila z drugimi. Z ljudmi v Špitaliču, ki so
prav tako težko kot mnogi drugi razumeli Lebarjevo ravna-
nje.
Pravijo, da kdor je z živalmi neusmiljen, je tudi s človekom.
»Kje je Lebarjeva do-
mačija?«
»Katerega Lebarja?«
»Tistega, ki so mu kra-
ve poginile!«
Takšno je bilo razpoz-
navno znamenje, ko sva
z Dragom iskala neureje-
no kmetijo Jakoba Lebar-
ja na Starih Slemenih,
nad Špitaličem, v občini
Slovenske Konjice.
V nedeljo je bilo ok-
rog Lebarjeve domačije
sila živo. Prišli 80 ljudje
iz Špitaliča in drugod, se
zarili v te hribe, vendar
ne zaradi čudovitih jesen-
skih barv, toplega sonca,
prišli so, da bi se na last-
ne oči prepričali, če se
je resnično zgodilo to,
kar je za kmeta skorajda
nemogoče.
Kmetu je živina poleg
zemlje vse. Pomeni mu
življenjski sok. Če trpi ži-
vina, trpi kmet z njo. Ka-
dar začujejo v hlevu nov
glas, je v hiši praznik.
M a rs i kod imajo krave svo-
ja imena, mnogokje prav
ljubkovalna. Kmet jih ima
rad, ker ve, koliko pome-
nijo pa naj bodo časi sla-
bi ali dobri.
Res 80 primeri, ko po-
sameznik grdo ravna z ži-
vino, pa vendar tega kar
je naredil Jakob Lebar, ne
zasledimo preveč pogo-
sto.
X
Pred dvema letoma se
mu je porušila streha hle-
va. Vse je ostalo do da-
nes tako, kot je bilo ta-
krat, le da je sedaj »hlev
trdo zaklenjen in zadnji
vhod zadelan z drvmi, da
ne bi nepoklicno oko pro-
drlo v veliko, globoko in
smrdečo luknjo, kjer so
dolgo doživljale smrtno
agonijo brez vode in hra-
ne štiri krave.
Tako so nam povedali
Franc Rebernak, najbližji
sosed, ki zaradi zlomlje-
ne noge počiva doma in
zakonca Kukovič, ki sta
prišla v sosednjo, bolj kot
ne zapuščeno hišo, po ja-
bolka.
Jakob Lebar živi sam.
Vsakodnevno se vozi v
službo v Špitalič. Morda
tega prej niso tako opa-
zili, zdaj pa ... Ni star,
tam okrog 45 jih ima, go-
vori pa kot raztrgan doh-
tar. In nasilen je tudi,
pravi sosed, ki ga je Le-
bar svoje dni napadel s
koso. Le kaj mu je bilo,
so se v nedeljo vpraševa-
li ljudje, ko 80 ga gledali,
kako teka ves razburjen
okoli svojega hleva. Po
gnoju, v smradu, ki ga ši-
ri že sluzasta gmota šti-
rih poginulih krav.
X
Strnimo zgodbo tako
kot smo jo čuli pri urad-
nih in neuradnih virih.
Lebar je nekoč imel se-
dem krav. Hodil je v služ-
bo, tri izmene. Včasih je
ostal pri sorodniku, saj
pot v Stara Slemena ni
kratka. Živel je svoje živ-
ljenje, morda je bil osam-
ljen. Nekoč je še imel ob
sebi življenjsko tovariši-
co.
Martin Rožanc, ki zdaj
dela v tujini, je pred dne-
vi ogledoval kraje zgod-
njega otroštva. Tudi Le-
barjevo domačijo, kjer je
nekoč živel.
Neznosen smrad mu je
povedal, da je nekaj na-
robe.
Kmalu so prišli ljudje
Iz Slov. Konjic. Veterinar,
miličniki in drugi.
Žalostna slika podrtega
hleva.
Še bolj je žalostna nje-
gova notranjost, iz katere
se širi obupen smrad.
Sredi tega smradu tri kra-
ve v razpadajočem stanju.
Četrta le še malo dviguje
glavo, miličnik ji da mi-
lostni srel.
Štiri krave.
Kdo ve kako dolgo brez
vsega, brez hrane, brez
vode.
Še pred dnevi zateglo
mukanje, prošnja, ne pu-
stite nas crkniti od lako-
te, od žeje,
Kako dolgo se je mu-
ciia UDoga zivai.' како
dolgo so se premikala
kravja telesa trpeč lako-
to, žejo? Kako dolgo so
potrebovala, da so mirno
poginila, mirno, ker krav-
ji gobec ni več premogel
glasu. Kako dolgo je tra-
jalo, da je koža postala
sluzasta, da so muhe op)-
ravljale svoje, da se je
razširil neznosen smrad?
X
Danes so krave že
pod zemljo tik zraven hle-
va. Lebar jih je moral za-
grebsti. Le kdo bi vedel,
kaj je mislil v trenutku,
ko je lopatal zadnjo zem-
ljo čez kravja telesa? Ve-
mo le, ka si o njem in
takšnem ravnanju misli-
jo ljudje. Mislijo glasno!
X
Hlev je tudi v torek
kazal enako sliko. Podrti-
ja In okoli vse v popol-
nem neredu. Splezal sem
na preperele deske, ki so
bile nekoč kmečki voz in
se približal vratom. Vra-
tom podrtije, ki so za-
klenjena z debelo ključav-
nico. Zaklenjena zato, da
»radovedneži« ne bi mog-
li videti globoke luknje, v
kateri so poginile krave,
luknje, kamor je metal
razne stvari, da bi prikril
trpljenje ubogih živali. Na
drugi strani hleva, kjer
zelenje prekriva kupe gno-
ja, je druga odprtina. Vi-
skoko zadelana z deska-
mi, preperelimi hlodi,
vse »podpolcano«, zato,
da ne bi človek videl v
notranjost.
Skrbno prikrivanje sra-
mote. Skrbno prikrivana
svinjarija.
X
Krava je danes vredna
od 5.000 do 7.000 dinarjev.
Lebar bi s prodajo zaslu-
žil najmanj 20.000 dinar-
jev ter jih koristno upo-
rabil za obnovo doma.
Vendar ne, če jih že ni
mogel redno krmiti in po-
jiti, raje je mislil: POGI-
NI!
Stvar z Gornjih Slemen
13 bo dobila seveda svoj
zakonski zaključek. Kljub
temu pa bo vedno ostalo
odprto vprašanje: ZA-
KAJ?
Zapisal:
MILAN SENIČAR
Slikal:
DRAGO MEDVED
Sosed Rebernak, ki malo stran na prostoru stare
gradi malo hišico
Lebarjeva domači,ja — trdo zapahnjena okna in vrata
»	v Л-.-	'^.•-■04 •	• w .VAVI".	•. '.v •
Podrtija — hJev, kjer je mukala lačna živina
ј^Т. 43 — 30. oktober 1975
NOVI TEDNIK — stran 19
13 modnih barv - kvalitetna BUCLE VOLNA - 5 dkg samo 10,94 din
ODDELEK PLETENINE - VELEBLAGOVNICA Q
HCl GROFA BLAGA JA ^^
Hladnega majnikovega jutra leta 1472 je stal na le-
ienem mostovéu ljubljanskega starega gradu ali meščan-
*ke bastilije nad Svetega Florijana ulico štiridesetleten
nož preširokih ram in prekratkih nog, veseli, hrabri vitez
Ahac Doljanski.
Tukaj na južnovzhodnem delu grajskega hriba, nas-
proti velike grajske trdnjave, so ljubljanski meščanje
(¡gradili majhno trdnjavo na razvalinah rimskega zidovja.
^a utrdbe so postavili mestno zastavo, topove in svoje
itražnike, ki naj bi naznanili ogenj in sovražnika.
Le malo je spremenilo viteza Ahaca minulih deset let.
Odebelel je navzlic viharnim časom. Pač pa so mu že
precej osiveli lasje, pristriženi le nad obokanim čelom;
nočni črni brki pa so mu štrleli v stari krasoti kakor
ivoje osti vodoravno preko napetih lic na desno gor proti
^nuimi gori, na levo dol proti Krimu, v svežem jutra-
njem pišu mu je nihalo premirnjasto pavje perje nad
Rjavim baretom ob mečevem ročaju pa rdečesviinata,
ilato pretkana pentlja. Ob pasu mu je visela poleg bo-
^la usnjena torbica, pretkana s kratkim nožem, na
prsih pa ogromna čutara.
Vitez Ahac je bival že precej dolgo v Ljubljani. Ko
bila uvidela grojinja Mila Blagajeva, da je vse iskanje
'n poizvedovanje po ugrabljeni hčeri brezuspešno, ji je
^rzel grad, kjer jo je spominjal vsak kotiček nesrečne
Шјапе. Grof Ladislav je odvedel soprogo v razcvetajočo
4ubljano; tu je bilo dokaj razvedrila in zabave. Ali tudi
^U-kaj neutolažljiva mati ni našla miru. preselila sta se
hrvaško posestvo; na gradu pri Kolpi pa je poleg sta-
^efl^a grofa Felicijana ostal in vladal vitez Ahac. Dokler
'e bilo kaj boljšega vina v grajski kleti^ se mu nikamor
mudilo z doma; kadar pa je pošlo, je kar po cele
^^dne veseljačil j)ri sosedih in znancih med Kolpo in
«ûro.
Letos ga je poslal grof Ladislav, naj nadzira popravo
^iegove hiše v Gosposki ulici. Vitez Ahac je kaj rad od-
^jal s svojim oprodo s kmetov v stolno mesto. Tukaj
J® Uvel venomer v skok. Našel je mnogo starih prija-
^^kv in si pridobil novih znancev, ne le med ošabnimi
^menitaši, ampak tudi med ponosnimi meščani, kajti
njegov nekočljivi veliki duh se ni mena za prismojene
predsodke, zaradi katerih je zavel tedaj velikanski pre-
pad med sloji. Italijanskim zidarjem v Blagajevi hiši ni
prodajal sitnosti — rajši je nadzoroval ljubljanske go-
stilne. Ker jih je bilo vse polno in ker je bil kot nad-
zornik zelo vesten, je imel vedno dokaj jiosla do pozne
noči. Kadar je zaklenkal na gradu mali zvon, je gnal
vinske bratce že ob devetih iz krčem, je vitez Ahac vedno
še moško sedel za mizo in prijazno prigovarjal gostil-
ničarju, naj nikar še ne lazi v dolgočasno posteljo v
kratkem času si je pridobil ponosen in časten priimek:
ponočni kralj. Hiša grofa Blagaja je bila že zdavnaj po-
pravljena, toda Ladislavov svak še vedno ni maral iz
Ljubljane m to te dveh tehtnih razlogov: prvič še ni
pregledal vseh gostiln tako natanko, kakor se mu je
zdelo potrebno; drugič pa se ni hotel lahkomiselno na-
stavljati Turkom, ki so pridrveli kmalu za njim na
Kranjsko.
Zamišljeno je gledal dol na ljubljansko mestece. Drev-
je in grmovje na Grad-u so bili večinoma posekali, цека!
zato, da bi lažje ugledali bližajočega se sovražnika, nekaj
pa zato, da bi lažje streljali nanj. Ta les in pa les iz
cesarskih host so porabili pri utrdbah in mostovih pred
mestnimi vrati. Grad je bil skoraj gol; ptice pevke so se
preselile na Golovec.
Vitez Ahac je videl pred seboj malone vso Ljubljano-
Stari trg in Novi trg. Med Ljubljanico in Gradom so se
stiskale večinoma hiše in hišice Starega trga, krite z
deskami ali slamo; onstran reke, med njenim levim bre-
gom in razvalinami Emone na Gradišču je bil NoiH trg;
tam so stale večje zidane hiše kranjskih kavalirjev. Od
starega gradu je držal najstarejši mestni zid naravnost
po hribu dol do Karlovških ali Pisanih vrat ob koncu
ulice starega Florijana in odondol po Prulah do Ljublja-
nice nasproti izliva Gradaščice. Drugega zidu, od 9^aj.
skega poslopja do mostu pri Tranči, Ahac ni mogel vi-
deti. Tudi Novi trg je bil obzidan. Mestece je bilo po-
dobno velikemu gradu.
Od raznih strani je slišal udarce in klice delavcev,
ki popravljajo zidove, hiše m mostove pred mestnimi
vrati Sredi Starega trga, nad rotovžem, se je nemirno
spreletavala jata golobov in tožno je pozvonjavalo iznad
cerkvice svetega FridoUna ob začetku enotranskega me-
stnega zidu na Bregu. Po Ljubljanskem barju in v Mest-
nem logu se je pasla tu in tam megla; iz nje so kakor
iz sivega jezera moleli jagnjedi, vrbe, jelše, hrasti. Po-
nekod je blestela močvirna voda^ se lesketal okljuk Ljub-
ljanice v sončnem svitu; po vodn je plavalo mnogo čolnov
m splavov. Nad Krimom so pluli beli oblaki počasi proti
zahodu.
Vitez Ahac je slišal korake na mostovžu. Prihajal je
meščan, oborožen g mečem in težko trorezno sulico, spo-
daj okovano z železom; na glavi se mu je svetila lepo
osnažena čelada, na prsih pa jeklen oklep. Bil je manjši
Od Ahaca, pa prav tak trebušnjak. Držal se je pa moi
precej kislo; videlo se mu je, da nič kaj rad ne opravlja
sitne in dolgočasne stražarske službe.
»Kako pa kaj, bratec Ljubljančan?« ga je prijazno
ogovoril viiez Ahac. »Saj menda ne bo Turka sem pred
Ljubljano, kaj pravite?«
Meščanu stražniku se je okrogli obraz še vedno ne.
jevoljno mrdal kljub lepemu nagovoru.
»Nikar me ne glejte tako presneto pisano, prijatelj!«
je nadaljeval vitez Ahac in se mirno zlagal: »Komaj sem
zvedel, da sili divji Turek v deželo, pa sem prihitel v
mesto' da kot pošten vitez pomagam Ljubljančanom zo.
per nevarnega, zarobljenega sovražnika!«
»Potlej ste pač bela vrana?« je godrnjal meščan. »Go-
spoda plemenitaši se hudo malo menijo za nas meščane!«
»Imeniten Vipavec,« je dejal vitez Ahac in mu ponudil
čutaro. »Iz gostilne Pri veselem medvedu tamle doli.«
Stražniku se je razjasnil obraz. Pil je, se globoKo
oddahnil in rekel: »Ne vem, čemu se klatim jaz, miro-
ljuben medicar, tukaj gori ponoči in zarana, ko je meg.
la! Kaj naj pa vidim, če je megla? Pa naj zapalijo okoli
Vrhnike in na Krimu devetindevetdeset grmad — Icako
naj vidim, če je megla, taka megla!«
»Peklenska megla, res!« je pritrdil vitez.
»Prav vražja, čarovnice varijo v svojem kotiu »0-
vihte in kuhajo točo. V nevarnosti smo.
20. stran — NOVI TEDNIK
ST. 43 — 30. oktober 1975 ;
NJUI^IH 50 LET
Te dni sta slavila 50 let
zakonske zveze Antonija in
Konrad Zaje iz Braslovč. An.
tonija se je rodila leta 1901
v Braslovčah^ kjer je tudi
obiskovala šolo, pozneje pa
pomagala staršem na maniš''
kmetiji. Konrad je bil rojen
leta 1895 prav tako v Braslov-
čah, kjer je končal osnovno
šolo, potem pa se je na Vran-
skem izučil kovaške obrti. Ko
je bilo njej 24 let in njemu
trideset, sta sklenila v Bra-
slovčah zakonsko zvezo in
Konrad se je preselil na že-
nin dom. v zakonu se jima
je rodHo osem otrok. Leta
vojne tudi mimo Zajčeve
družine niso mogla brez pre-
tresov, še posebno, ker je v
njej že zelo zgodaj zaživel
napreden, domoljuben, duh.
Tako je Konrad po svojih
zmožnostih zdravil živino v
okolici, okupator namreč ni
dal veterinarjev, spotoma pa
je opravljal dolžnost parti-
zanskega kurirja. Najstarejši
sin se je zelo zgodaj vključil
v NOB. Vsi otroci so po vojni
dosegli lepe poklice, prav
značilno pa je, da so se vsi
sinovi aktivno vključili v
JLA. Ob praznovanju se je
poleg otrok ob jubilantih
zbralo še devetnajst vnukov.
Slovesrui potrditev zakon,
ske zveze je bila v poročni
dvorani SO Žalec. Slovnostm
govor je imel Vlado Gorin-
šek, predsednik skupščine
občine Žalec. V govoru je
poudaril vrline jubilantov,
njune zasluge za vzgojo
otrok in v NOB, Izrazil je
tudi svoje čestitke za uspeš-
na in dolga skupna leta, ter
želje za mirno in srečno je-
sen življenja. Nazadnje jima
je izročil darilo skupščine.
Tekst in foto: T. TAVČAR
HUMOR
Gledališkega in film-
skega igralca Camilla
Filotta so prosili, naj
ustreže nekomu, ki je
bil močno vdan pijači.
Da hi ga prepričali, so
mu dejali:
S kozarcem vina ga
pridobite in lahko stori-
te z njim, kar hočete.«
Pilotto je odgovoril
posmehljivo:
»Ze, že, a kaj, če bi
mu kdo drug dal celo
steklenico?«
• • •
V New Yorku so
predvajali Shawovo ne-
navadno dolgo delo Vr-
nimo se k Metuzalemu.
Organizator je brzojav-
no prosil pisatelja, naj
dovoli, da se nekatera
mesta črtajo. »Gledalci
ne prihajajo k predsta-
vi,« je sporočala brzo-
javka, »ker se konča
tik pred odhodom zad-
njega vlaka.«
Shaw je odgovoril:
»Spremenite vozni red.«
• • •
Shaw se je nekoč
ujel v lastno past. Po-
skušal je prepričati so-
progo, da moški preso-
ja bolje kot ženska. »Se-
veda,« je odvrnila go-
spa Shaw, »konec kon-
cev si ti izbral mene,
jaz pa tebe!«
SKUPAJ V DOBREM
IN ZLEM
Dober teden dni je minilo, kar sta v Vitanju proslavila
50-letnico skupnega življenja Ana in Mihael Skok. Težko živ-
ljenje sta imela in s trdim delom sta služila kruh svojim ot-
rokom.
Poročila sta se leta 1925 v Vitanju. Oče Miha je tedaj delal
na žagi, kmalu pa se je zaposlil skupaj z ženo Ano v Kamno-
lomu, ker je na žagi primanj¡covalo hlodov in zato tudi d'eia.
Mlada zakonca sta v kamnolomu trdo delala, da sta prehranila
pet lačnih otrok. In tako so minevala leta. ..
Po vojni je dobila Skokova družina 40 arov zemlje, čeprav
je bila zemlja slaba, sta jo Miha in Ana polovico obdelala^ na
drugo polovico pa nasadila jablane. Kmalu sta si pričela postav-
Ijati tudi majhno hišico. Družina ie sama navozila pesek in ka-
menje in hišica je bila vedno večja. Tudi sosedje so pomagali
Skokovim postavljati dom s tem, da so jim dali les. In nekega
dne se je srečna družina vselila v nov domek.
Danes živita Ana in Mihael še vedno v tisti hišici, ki sta
si ]o postavila z lastnima rokama. Srečna sta, ker so otroci
preskrbljeni in samostojni. Petdeset let si delita dobro in zlo,
toda trdo življenje ju ni upognilo. Želimo, da bi bilo tudi
v bodoče tako.
VEČERNA MODA
Kljub zmešnjavi, ki vlada ta čas v modi, ko so hkrati moderne čt-
sto nasprotujoče si linije od klasično umirjene tubaste elegance do
povsem svobodnega folklorno-športnega stila; kljub tej modni zmešnja-
vi torej ostaja večerna moda še naprej nekaj čisto posebnega, ostaja
lepa, kot je že nekaj časa lepa. Poletni veseli razigrani modeli se z je-
senjo in zimo umirijo, postanejo resnejši.
Z jesensko-zimsko sezono, ki prinaša s sabo številne poznopopol-
danske ali večerne prireditve, pnde tudi skrb za nekoliko boljšo ve-
černo obleko. Včasih se ne moremo izogniti nakupu nove in morda bo
to prav zdaj. Ce boste torej izbirale novo večerno obleko, upoštevajte
predloge, ki vam jih ponuja moda. To pa je poleg še vedno zelo aktu-
alne najdaljše dolžine tudi tista srednja, ki se ustavi nekaj centimetrov
nad gležnji. To so mehki materiali, ki lepo padajo. Pa nesimetrični, fan-
tazijski kroji, v katerih lahko postavo le slutimo ali pa čisto nasprotni
— vamp kroji petdesetih let. In končno predlaga moda še nove barve
jesenskih večernih oblek, kot so klasično lepe: črna, kovinsko siva pa
tudi bela in nekaj novih: bordojsko rdeča, vijoličasta in smaragdna.
V veleblagovnici T prodajajo samolepi
ne foto-albume različnih velikosti, med n)
mi tudi otroške. Cene se gibljejo od 137,5|
din do 422,35 din. Tale na sliki stam
241,33 din.
2!a prihajajočo zimo bodo najbrž dobr«
došli takšni topli copati iz umetnega kn
na. V rdeči, modri in drap barvi in v ve
Mkostih od 36 do 41 jih prodajajo v trgo
vini Peko: Cena: 178,00 din.
V Drogeriji so pred kratkim dobili pe
stro izbiro moških manšetnih gumbov i
svetle kovine in lepo oblikovane. Cena: o<
146,50 do 230,45 din.
Prodajalna Lovec je lepo založena z rdi
ličnimi lovskimi noži, kot je tale z dvetiK
reziloma in žagico. Uvoženi so iz Italije, z»
nje pa bo treba odšteti od 19,00 do 216,31
din.
V vsakem gospodinjstvu bo dobrodošli
bakrena skleda, primerna za mešanje !
mešalcem. V dveh velikostih (2,5 in 5"
Jih prodajajo na gospodinjskem oddelku
leznine. Cene: od 111,60 do 197,90 din.
ј^Т. 43 — 30. oktober 1975
NOVI TEDNIK — stran 21
ključ za uspeh v ljubljani
BORBENOST DO KONCA
Vsekakor je bil osrednji
jportni dogodek za Celje v
jadnjern športnem vikendu
srečanje med Slovanom in
Celjem v Ljubljani v okviru
ll. zvezne rokometne lige.
Obe ekipi sta trenutno na
prvih dveh mestih in pravza-
prav edina kandidata za os-
vojitev najvišjega naslova ter
s tem uvrstitev v I. zvezno
ligo, med najboljše jugoslo-
vanske ekipe.
Derbi kot derbi. Nervozen
do konca. Obe ekipi sta ve-
deli, kaj želita, kaj lahko
dobita in kaj izgubita. Seve-
da s tem srečanjem, čeprav
Sé ni nič dokončnega odloče-
no. Do konca je namreč še
daleč. Celjski rokometaši so
Se enkrat — morda tokrat
bolj kot vedno doslej — po
kazali tisti element, ki je po-
leg vsega ostalega (tudi reci-
mo sodnikov) prinesel za-
služen uspeh: zmago! Bili so
borbeni do konca, kvalitetni
v vseh pogledih in kar je
najvažnejše — niso prijeli na
»limanice« nasprotnika, ki
jih je hotel z različnimi prije-
mi sprovocirati. Rokometaši
Celja so ob bučni, vendar
fair podpori številnih navija-
čev iz Celja, pokazali igro, ki
navdušuje in daje upanje za
nape j. Med odličnimi igralci,
kjer je vsak prispeval svoj
delež, ni bilo slabega. Vsak
je prispeval svoj delež k lepi
zmagi, ki se je konačla z
20:19. Pa naj bo: ne moremo
mimo sigurnih Marguča in
Presinger j a v vratih pa Vla-
da in še posebej Mihe Bojo-
viča, iznajdljivega Brožiča, še
vedno krepkega in sposobne-
ga za težja srečanja Levsti-
ka, neumornega Korena, ne-
uničljivega Mrovljeta, Luskar-
ja ... Ob tej resnično lepi
borbi lahko rečemo samo ne-
kaj: hvala fantje za vaš pod-
vig, ki je toliko bolj drago-
cen v letu, ko praznujete
30-letnico obstoja in delo
vanja rokometa v Celju.
Je pa to tudi obveza celot-
nega Celja do vas in do osta-
lih športnikov da čimprej do-
bimo v našem mestu dvorano,
ki bo zagotovila še hitrejši
razvoj športa. Lažje je tre-
nirati in igrati ter dosegati
uspehe zdaj v pokritih pro-
storih, kot pa trenirati na od-
prtem prostoru ob vlagi, meg-
li, mrazu in tudi dežju. Ker
pa ste to dosegali doslej,
je vaš uspeh še toliko bolj
dragocen.
Za nadaljni razvoj rokome-
ta se v našem mestu ni bati,
saj pri klubu resno in načrt-
no delajo vse od pionirjev
dalje. Lastni kader je zago-
tovljen, s tem pa tudi »duh«
za lastno mesto in zato se
ne čudimo več, da nas je
prav »borbenost do konca«
ob seriji ostalih potrebnih
elementov pripeljala do le-
pega uspeha ob 30-letnici celj-
skega rokometa, ki je dal
zametke za to atraktivno pa-
nogo v Sloveniji!
TONE VRABL
hokej na ledu
NADIGRALI TIVOLI
•'^Gledalci sobotnega srečanja
med celjskimi hokejisti na
jçdu in igralci Tivolija iz
Ljubljane so si bili po sre-
čanju edini, da je celjska eki-
pa" dosegla lep napredek. To
so pokazali varovanci
trenerja Jožeta Trebušaka je
ie več, kot smo lahko priča-
kovali po dveh mesečih na-
èrtne vadbe. Celjska napada
in obrambi sta igrali poveza-
no, smotrno in duhovito. Ig-
ralci Tivolija so se v prvi
ta drugi tretjini dobesedno
branili. Le z nekaterimi pro-
tinapadi so želeli izenačiti
igro. Toda to jim ni uspelo.
Pri rezultatu 4 : 3 so Celjani
ponovili igro iz prve in druge
tretjine. Z lepo kombinatorno
igro so dosegli še tri zadet-
ke in prevzeli vodstvo na tab-
lici zvezne lige — skupine B.
Zadetke so tokrat prispe-
vali — Bratec in Lesjak po
dva ter Dani Kerkoš, Vertov-
šek in Zorko. Vsi igralci
so pokazali eno od svojih naj-
boljših iger. Po srečanju nam
je trener Jože Trebušak de-
jal: »Nekoliko bolje je že
bilo. Fantom je potrebno do-
ločočen čas, da spoznajo
vrednost kombinatorne igre.
Samostojni prodori so v mo-
dernem hokeju samomor za
vsako ekipo. Še bo potrebno
mnogo delati za še boljšo
igro. Kljub temu pa sem za-
dovoljen.«
Mladinci so igrali prav tako
prvenstveno srečanje proti
Tivoliju. Gostje so bili fi-
zično močnejši, ostrejši in
so gladko zmagali 8 :2. Za
detka za Celje sta dosegla
Vajdetič in Dimec. žal pa
se je poškodoval odlični Vaj-
detič, katerega je grobi ig-
ralec Tivolija Dolšak namer-
no udaril z drsalko v obraz.
J. KUZMA
Odličen med odličnimi je bil
Miha Bojevič. Upajmo, da bo
tako tudi v prihodnje, vsi
içralci z vodstvom vred pa
so zato sposobni.
štirje naslovi
Letošnji sklepni jesenski
kros za pokale Dela je pri-
nesel tudi Celjanom in Ve-
lenjčanom uspeh. Po števil-
nih predtekmovanjih v os-
novnih in srednjih šolah je
samo na celjskem področju
nastopilo preko 6310 tekmo-
valcev. Enako masovnost smo
zabeležili tudi v Velenju. Naj-
boljši so potem nastopili v
Ljubljani. Uspeli so. Celjani
so osvojili dve prvi mesti
med posamezniki. Velenjčani
pa so odnesli v Velenje dva
pokala.
Starejša pionirka Celja
Zvonka Blatnikova je zmaga-
la premočno. Enako tudi Stan-
ko Lisec pri članih. Na na-
slednjih mestih pa srečamo
Miovca, škofa in Ribiča.
Torej štiri prva mesta pri čla-
nih. To pa je bila tudi ekip-
na zmaga.
Velenjčani so imeli zmago-
valca pri starejših pionirjih
» Miklavžinu in pri mlajših
tlanih v Hojanu. Poleg teh
enag pa so celjski in velenj-
»ki atleti osvojili več bolj-
fch mest med prvo desete-
rico. Pri veteranih pa je tret-
je mesto osvojil Franc Na-
ïaks iz Žalca.
ššd:
na programu
nogomet
Kot prva tekmovalna panc-
ia v ŠSD je na vrsti nogo-
?iet. V nekaterih občinah so
^ opravili občinska prven-
stva na osnovnih šolah, drug-
je pa so šele v teku. Pred
'Urmi je že področno prven-
stvo, V laški občini je naslov
Občinskega prvaka osvojila
I^D M. Nemca iz Radeč, v
"®ozirski ŠSD Mozirje in v
velenjski ŠŠD bratov Lete-
nja iz šmartnega ob Paki.
Tudi v celjski občini je prven-
stvo v teku. V kvalifikacijah
za naslov področnega prvaka
se bodo med seboj srečali
občinski prvaki iz šmarske
in šentjurske občine, mozir-
ske in velenjske, žalske in
celjske ter konjiške in laške.
K. JUG
zaleg: uspeh
v trimu
Telesno kulturna skupnost
Žalec je za letošnje leto za-
ključila s trim akcijami, ki
so lepo uspele. Vse akcije so
bile izvedene pod strokov-
nim vodstvom po KS, DO-
TOZD-OZD in v občinskem
merilu-TKS Žalec.
Prva akcija v občini je bi-
lo kolesarjenje. V dveh ob-
činskih akcijah je sodelova-
lo kar 2568 udeležencev. Ra-
zen teh dveh pa so pripravi
li več akcij tudi v krajev-
nih skupnostih. V Braslov-
čah jih je sodelovalo 210,
na Polzeli 315, v Vinski gori
180 in na Vranskem 142. kup-
no je torej kolesarilo 3721 ob-
čanov.
V akciji »za vitko postavo
je plavanje pravo« je sode-
lovalo 915 občanov, kar je
za 300 več kot lani, čeprav
je bilo letos poletje hladno
in je bil plavalcem na raz-
polago samo odprt bazen v
Preboldu.
»Pot pod noge — krepi-
mo srce« je geslo akcije ho-
di, v kateri je skupno sode-
lovalo 2075 občanov. Na HOM
nad Grižami je prepešačilo
580 udeležencev, na Creto nad
Vranskim 317, na Oregovico
nad Vranskim 226, na Be-
hovec nad Braslovčami 310,
na Dom pod Reško planino
541 ter na Lovski dom na
Gozdniku 101 udeleženec.
Zadnja trim akcija je bil
tek na 2400 m, ki pa v žalski
občini ni uspela, kot so pri-
čakovali. Skupno se je teka
udeležilo 207 udeležencev. V
trim akcijo trim tek pa lah-
ko vključimo tudi spomla-
danski in jesenski kros, kjer
je sodelovalo skupno 6800
udeležencev.
T. TAVČAR
nov uspeh
modelarjev
Od petka do nedelje so se
najboljši jugoslovanski mo-
delarji borili skupaj z eki-
pami ItaUje, Švice, Zahodne
Nemčije in ostalih dežel za
pokal republik. Zmagali so
Celjani, ki so nastopili v dveh
republiških reprezentancah.
Tokrat je bila za spremembo
boljša II. ekipa Slovenije, v
kateri sta bila Celjana Bran-
ko Leskovšek in Lesjak, med-
tem ko je bila prva ekipa Slo-
venije (Kamer in Partei j)
četrta.
Med posamezniki je v vse-
skupni konkurenci osvojil
Branko Leskovšek (EMO)
tretje mesto, Lesjak je bil
osmi, Karner deveti in Far-
telj (vsi Aero klub Celje)
dvanajsti.
Omeniti moramo, da sta
bila celjska tekmovalca Kar-
ner in Fartelj oškodovana
s strani neizkušenih sodnikov.
regijsko
povezovanje
Pred dnevi so se v Ce-
lju sestali predstavniki
TKS iz celjske regije. Med
seboj so izmenjali stali-
šča o bodoči organizira-
nosti telesne kulture, pred-
nostni razvrstitvi športnih
panog in sprememb tek-
movalnih sistemov. Dogo-
vorili so se tudi o drugih
aktualnih vprašanjih, še
predvsem o potrebi uskla-
jevanja stališč, da bi z
enotnimi pogledi nastopa-
li na republiški telesno-
kulturni skupnosti. V pri-
hodnje bodo tudi skupno
reševali najbolj pereči
problem vzgoje strokov
nih kadrov, ki jih močno
primanjkuje v vsej celj-
ski regiji, s prirejanjem
tečajev in seminarjev v
lastni režiji. Sestanek de
legatov TKS iz celjske
regije je ponovno doka
zal, da so v tem prosto
ru več ali manj isti pro-
blemi in da jih kaže v pri-
hodnje z medsebojnim do-
govarjanjem in skupnim
reševanjem rassreševatl
kar najbolj uspešno. V
ta namen so se dogovo-
rili o večkratnem skup-
nem sestajanju, ustanovi-
li so koordinacijsko telo,
za koordinacijo pa bo
skrbela tov. Ocvirk So-
nja. V kratkem bo ponov-
ni sestanek, kjer se bodo
dogovorili o ustanavljanju
strokovnih odborov za
posamezne športne pano-
ge in igre, obenem pa
bodo podrobneje premo-
trili tekmovalne sisteme
ter se pogovorili, da bi
vsa medobčinska tekmo-
vanja zajemala osnovne
organizacije v celjski re-
giji.	K. JUG
rokomet:
derbi tehnomercatorju
v osmem kolu prvenstva v Savinjsko-koroška con-
ski rokometni ligi sta se pomerila v Celju vodeča Teh-
nomercator in Šmartno pri Slovenj Gradcu. Celjani
so zaigrali odlično in zmagali s 38:28 ter s tem pre-
vzeli vodstvo. Srečanje so odločili Kleč, Samardžič in
Pavčnik. Ta trojka je dosegla 21 zadetkov. Celje B.
pa je v Petrovčah premagalo domačine z 25:19.
Pri vodstvu tekmovanja pa smo dobili tudi že po-
datke VII. kola: Velenje : Vuzenica 36:20, Kovinar :
Fužinar 30:29, Keramičar : Tehnomercator 16:26, Šmart-
no : Petrovče 33:28 in Cîelje B. : Laško 35:3:1.
nogomet: kovinar-opekar
prekinjeno
v nadaljevanju tekmovanja na področju CNP je
bilo srečanje v prvi skupini med Kovinarjem in Ope-
karjem v 80. min. pri rezultatu 2:0 prekinjeno, ker
je igralec Opekarja Gorjup udaril sodnika Lavriča, le
ta pa je srečanje prekindl. OstaM rezultati I. skupine
7. kola: Papimičar — Olimp 0:2, Šoštanj — Senovo
5:2, Brežice — Celulozar 2:4, Ijubno — Osankarica 1:3
in Žalec — Boč 1:0.
ODLIČNI PRAŠNIKAR
Osiednje moštvo zadnjih prven-
stvenih kol je v republiški nogo-
meteii ligi vsekakor ekipa šmart-
nega. Tudi tokrat so igralci pre-
magali Dravo visoko 6:1 in si s
tem priborili odlično tretje mesto
na republiški lestvici. Končno so
igralci Smartne.ça pričeli igrati
nrKKlemo. Preko kriil z lepimi po-
dajami na sredino igrišča njihova
igra spominja na anfjleški nogo-
met. In samo tako lahko tudi do-
sežejo tako visoke rezultate. Mladi
Pi-a&iikar pa je pri zaključnih
akcijah -v-edno na pravem mestu
tetr se sedaj bori za najboljšega
strelca v repibliški ligi. Zatoj-ej,
iskrene čestitke ekipi šmartnega,
ki je končno našla samega sebe in
brez kompleksov novinca v ligi na-
preduje iz meseca v mesec. V sre-
čanju proti Dravi so zadet-ke za
Sraa;-fcno dosegli Prašnikar in Den-
žič po dva ter Omladič tn Benetek.
Kladi var je ponovno izgubil. Na-
pa\'edi so se uresničile. Kladivar
ni sposoben ponoviti dveh dobrih
iger zapored. Po dobrem nastoipu
proti Mariboru je celjska obramba
popolnoma odpovedala v srečanju
proti niTije. Tehnični vodja Bran-
ko Dupalo: »Iz^büi smo zasiluže-
no. Naša obramba je igrala tako
slabo, da se čudimo, da nismo
prejeli še več mdetkov. Neodgo-
vorna igra v obrambnem prostoru
je torej glavni krivec pomza. Pa
tudi v napadu nismo igrali mo-
derno. Izsiljujemo igro preko Do-
brajca, ki žal ne najde vedno
možnosti, da bi dobro »poslužil«
soigraJce. Samega pa nasprotniko-
vi obrambni Igralol dobro krijejo.
Moraüi bomo spremeniti takšno
igro.«
V ooíisík; liei beležimo odlično
iigiro Ve)€ffvja. Tudi^ Nait« ni bila
IVnadi PríiÑnikar Je v zadnjih ko-
lih dol>eM4]no »Izpra^il« mreže na-
sprotnikovih vratarjev. Zdaj se že
bori za najboljšega streJca v slo-
venski n-^publlški ligi. Treba pa j«
Igrati tudi za eädpo, ki tudi lah-
ko po zadnjih rezultatih dose-že
še večji uspeh, kot ga je že. Zdaj
so tretji.
sposobna preprečita Velenju zma-
goviti pohod. Zmagali so igralci
Riiidarja in krepko voddjo na lest-
vici. Steklar je v gesteh гвпа^аД
proti Peci, St.Taže, je odppavdäa Ra-
kičana, medtem ko je Dravinja зи-
guibüe. Ved pe «PO derali 2:1.
i. кигмл
22. stran — NOVI TEDNIK
ST. 43 — 30. oktober 1975 ;
ј^Т. 43 — 30. oktober 1975
NOVI TEDNIK — stran 23
AKTUALNI BATA
Bata Zivojinović — posnet pred Ljubljansko
banko lani v Celju ob Tednu domačega filma.
Jutri bo svetovni dan varčevanja, pa je tale posne-
tek ob bližajočem se Tednu domačega filma kar
aktualen. Tudi zaradi Bate, ki ga gledamo v nada-
ljevanki življenje je lepo.
Foto: DRAGO MEDVED
ŠTIRJE FANTJE POJEJO
Frankolovo je zjnano po dobrih pevcih. Tradicija prepe-
vanja je narekovala, da so oživili pevski zbor, ki ga
vodi prof. Marjan Lebič, poleg tega pa imajo vokalni kvar-
tet. Prav slednji je znan tudi po tem, da je že nastopal
v različnih narodnozabavnih ansamblih. V zadnjem času pa
so se ogreli za samostojno nastopanje — s pretežno narod-
nimi pesmimi. Zmotili smo jih sredi vaj za samostojen
koncert v Frankolovem. Olepševalno in turistično društvo
je njihov pokrovitelj, ki bo po tem uvodnem nastopu orga-
niziralo številna gostovanja — nekdo pač mora. Tone Gre-
gore — uslužbenec, Valdi Podjavoršek — mizar, Edi šibane
— poslovodja in Rado Pintar — uslužbenec, predstavljajo
ubran vokalno-glasbenl kvartet katerega je prijetno poslu-
šati, posebej še zato, ker je njihov repertoar znan tudi po
tem, da pojo prave domače frankolovske pesmi, katerih
avtorji niso znani ali pa so te pesmi ponarodele- v toliki
meri, da jih frankolovski pevci pripisujejo, svojemu kraju.
Druži jih velika ljubezen do petja, druži jih prijateljstvo,
zavoljo katerega so ostali zvesti prepevanju prav v doniačem
okolju.	S. 2.
SKOK ČEZ LUZO (11)
POSLEDNJI DOM
Zapiski z enomesečnega potepanja po ZDA
v kavboj kah бпш lah-
ko nmogokrat videli kot
stransko osebo moža v
čmem, ktiko drhte priča
kuje izzid dvoboja in me-
ri oba revolveraša, da bo
enemu naredil krsto. 2e
na Divjem zahodu je bil
poklic pogrebnika nujno
potreben, danes pa so
Američani — premožni
seveda — naredili iz zad-
nje poti pravi spektakel.
Lastnik pogrebnega pod-
jetja ni mala stvar. Nič
kolikokrat sem na naj-
različnejših ulicah ameri-
.^Idlî mest — vendar pra-
viloma v zelo lepo ureje-
nih ulicah — videl velike
hiše s ponosnim proče-
ljem in črnim napisom
Funeral Home.
V družbi, kjer je pre-
moženje merilo veljave in
kjer je sistem dedovanja
Izdelan do potankosti, saj
gre mnogokrat za velikan-
ske vsote, je smrt še po-
membnejši družinski do-
godek kot drugod. Je že
tako, da tam, kjer nič ni-
majo, resnično objokuje
jo pokojnika, tam, kjer
pa imajo kaj pod palcem,
se hitro začne boj za za
puščino.
Oglasov za prijetno
smrt, za čudovito ureje-
no zadnje bivališče, za
najlepšo zadnjo pot itd
ne manjka. Najobičajnej-
ši pa je ta, ki ti ponuja
najboljši servis, oziroma
najboljše usluge pod son
cem. Kaj vse je tu zaje
to ne bi popisoval, jasno
pa je, da p>okojnik izgle
da kot dojenček, preden
ga pokopljejo
Zunanji učinek »servi-
sa« je izreden Pogrebno
podjetje da na razpolago
dolge, čme limuzine brez
drobca prahu, livrirane
voznike, vsak avtomobil
Piše MILAN
SENIČAR
je opremljen z vijoličasti-
mi zastavicami z belim
križem. Ceremonija ob
grobu je »veličastna«. Vse
lepo in prav, to lahko
ima samo tisti, ki si je
v življenju nabral toliko
denarja, da že pred »do-
končnim problemom« le-
teh ni imel. Okroglo re-
čeno velja danes pogreb
za človeka srednjega stan-
darda od 2.500 do 3.500 do-
larjev. Ce jih nimaš, je
pač pogreb sila enosta-
ven. In veliko jih je, ki
imajo izredno enostavne
pogrebe.
Ko v Washingtonu zavi-
ješ čez reko Potomac, pri-
deš do Arlingtona, kjer
je zadnje počivališče vo-
jakov državljanske vojne,
obeh svetovnih vojn ter
korejske in vietnamske.
Tu počivajo tudi znani ge
nerali, oziroma sploh viš-
ji oficirji ameriške voj-
ske.
Arlington je razumljivo
odprt za svojce, hkrati pa
za številne turiste, ki pla-
čajo vstopnino, saj s to
vzdržujejo ogromni kom-
pleks parka oziroma po-
kopališča.
Pogled na Arlington je
pravtako veličasten kot
grozljiv. Zaradi ogromnih
dimenzij ima uprava po-
kopališča številne mini
avtobuse, navezane drug
na drugega. Skozi veliča
sten vhod se zapelješ v
zelene poljane do zadnje-
ga kotička »posute« z eno
stavnimi belimi križi. Vo-
jaško pokopališče. Križ do
križa, v ravnih vrstah.
Vsak obeležuje enega pa-
dlega vojaka. Pot po ka-
teri vozimo se dviga, spu-
šča in vijuga med grobo-
vi. Nekaj minut se voziš
in na obeh straneh polja
ne križov. Turisti žvečijo
gumo, le Evropejci so ne
koliko zadržani.
Avtobus ima dva »po-
stanka«. Pri grobovih bra-
tov Kennedy, Johna in Ro-
berta. In pozneje pri me
njavl straže pred spome-
nikom neznanemu vojaku.
Nepoučen človek bi pri-
čakoval (ob znani moči in
bogastvu Kennedyjevih)
ogromno grobnico v mar-
morju, cvetju. Prizor pa
je zaradi neverjetne eno-
stavnosti mnogo bolj pre-
tresljiv. Brata nista poko-
pana na poljani s križi.
John ima okoli groba ve-
rigo zaradi obiskovalcev,
nikjer gomile, le enostav-
na kamnita ploskev enake
višine kot tla. Majhna pio
šča na tleh z njegovim
imenom in ogenjček. Nič
drugega. Nekaj deset me-
trov stran poöit\-a Robert.
Tudi tu nobene gomile,
le sredi travnika, ki se
dviguje v hrib, enostaven
bel križ in mala košarica
s cvetjem.. Nič drugega!
Morda je vse v tem, da še
tako veličastno grobišče
ne bi moglo dovolj izpri-
čati veličastnosti, kot jo
je ta enostavnost.
Menjava straže je spek-
takel, preštudiran in iz-
veden do najmanjše po-
drobnosti. Tega kar je de-
lal narednik s puško pri
pregledu ne bi verjel člo-
vek niti v filmu. Gibi
preračunani na učinek pri
gledalcih in totalna brez-
hibnost.
In zopet nazaj med
spomeniki (ki le redko
dosegajo veličastnost spo-
menikov na celjskem po-
kopališču) do izhoda. Tu
si reka turistov privošči
mrzlo limonado in obno
vi zalogo žvečilne gume.
(Se nadaljuje)
Skromna plošča na grobu Johna F. Kenncdyja
Še skromnejši je spomin na brata Roberta
.^lenjava straže pred spomenikom neznanemu junaku
NOVI TEiDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialisučne zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjic^
Šentjur, Šmarje pn Jelšah tn Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštm predal 161; Naročnina m oglasi: Т^
V. kongresa 10 — Glavni tn odgovorni urednik: Bojan Volk; tehničnn urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Boži^'
Jure Plrašovec, Mateja Podjed, Milan Seračar, EVamjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vederü^''
Pone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — l2xlaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo - Cena pósame«''^
š.tevilke 2 din — Celoletna naročnina 75 din. polletna 37 din. Tekoči račim 50102-601-20012 CGP »DEI/)« Ljubljana
Pelef. uredništvo 22-,"^69 in 23-105. mali oelasi in naročnine 22-800	_
ј^Т. 43 — 30. oktober 1975
NOVI TEDNIK — stran 11
PROGRAMI ŠESTIH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
V OBČINI LAŠKO
^^ ^^ ^^
VSI PREDLOGI VSEBUJEJO STABILIZACIJSKI UKREP: PRECEJŠNJE
POVEČANJE NALOG IN AKCIJ OB SORAZMERNO MALEM POVEČANJU
SREDSTEV V PRIMERJAVI Z LANSKIM LETOM.
SKLADNOST
MED INTERESI
Temeljne samoupravne skupnosti v občini Laško po-
novno stopajo pred delovne ljudi s svojimi delovnimi in
finančnimi načrti. Programi, ki jih napisane dajejo v jav-
nost skupščine vseh petih samoupravnih skupnosti, so
zbir najbolj nujnih, rekli bi, neodložljivih zadev. Vse, kar
bo manj od t^ga, bo določena žrtev, torej mora biti za-
vestno storjena.
Programi so namenjeni vsej javnosti, v prvi vrsti pa
delovnim skupnostim, ki iz ustvarjenega dohodka s samo-
upravnim sklepom o stopnjah prispevka za skupno porabo
financirajo Izvedbo teh programov.
Na vseh petih skupščinah samoupravnih interesnih
skupnosti so se delegati temeljito zavedali, da stopajo
pred kolektive, ki so v ostri bitki za stabilizacijo. Tudi v
samoupravnih interesnih skupnostih so programe sestav-
ljali v okviru sprejetih stabilizacijskih programov. Vsaka
skupnost ima stabilizacijski program, vendar pa je pogla-
vitni prispevek k stabilizaciji to, da se spisek potreb od
lanskoletnih zahtevkov ni povečal za več, kot je bila do-
govorjena inflacijska stopnja, da pa so programi dela, če
jih primerjamo z lanskimi, mnogo obsežnejši, zahtevnejši.
V nadaljevanju objavljamo pet programov in hkrati tu-
di pet poročil o opravljenem delu. Seveda bodo razlagal-
ci programov, ki bodo vsak svojo interesno skupnost za-
stopali na bližnjih sestankih in javnih obravnavah, oboro-
ženi še z več podatki in dokumentacijo, kajti vsega, tudi
Paradi varčevanja, ni bilo moč natisniti.
vse otroke
PREDLOG PROGRAMA VZGOJNO
IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI
Interesna skupnost za vzgojo in izobraževanje v ob-
čini še naprej ostaja Izobraževalna skupnost, katere na-
loga je bogatitev učno vzgojnega procesa ter večanje de-
javnosti v smislu prehoda v podaljšano šolo.
Poseben družbeni pomen terja od te skupnosti in
njenega delovanja potrebno stabilnost, ki je zasnovana
v zakonskih predpisih in družbenih dokumentih.
Izračun sredstev za izvršitev nalog v 1. 1976 se opi-
ra na:
—	organizacijska p>oročila zavodov s področja vzgoje
in izobraževanja,
— verificiran samoupravni sporazum,
—	zakonsko predpisana minimalna stopnja amortiza-
cije nepremičnin in premičnin.
v obvezno osnovno šolanje je na območju vključe-
nih 2.433 otrok, ki svoje znanje pridobivajo na štirih
centralnih šolah in 10 podružničnih šolah. Pouk se oprav-
lja v 116 oddelkih, za kar je potrebnih 142.234 pedagoš-
kih ur.
Za realizacijo šolskega programa je na vseh šolah
zaposlenih 114 učiteljev, ki vsakodnevno in v dveh izme-
nah opravljajo svojo učno obveznost. Poleg pedagogov
je še na vseh zavodih zaposlenih 48 oseb tehničnega kad-
ra (račimovodje, administratatorji, hišniki, kuharice, sna-
žilke).
Za pokritje obveznosti izplačil osebnih dohodkov z
vsemi prispevnimi stopnjami za vse izobrazbene struk-
ture tega kadra se v letu 1976 potrebuje — 21.143.312 di-
narjev.
Vzdrževanje objektov terja precejšnjo višino denarnih
sredstev, prav tako redni materialni izdatki za nemoteno
i>oslovanje. Programirano — dinarjev 2.252.406.
Amortizacija opreme, učil in nepremičnin se prizna
po predpisanih minimalnih stopnjah ter znaša — dinar-
jev 462.900
Poleg financiranja rednega obveznega šolanja, je na-
ša interesna skupnost dolžna pokriti del stroškov za
spremljajoče dejavnosti glasbene šole v Radečah In La-
škem, predšolsko vzgojo in podaljšano bivanje za kar
planiramo dinarjev — 3.24.5.823
Poleg naštetih obveznosti so pri skupnosti še dru-
ge obveznosti za financiranje vzgoje in izobraževanja po
stroškovnih mestih kot sledi:
Zavod Ivanke Uranjekove Celje -— dinarjev 325.000
V zavodu Ivanke Uranjekove v Celju je vključenih
6 prizadetih otrok, za katere ni možno pridobiti skrb-
niških družin na našem območju in so v tem zavodu
vključeni preko celega leta.
šoloobvezni telesno prizadeti otroci, ki se šolajo v
specialnih zavodih izven občine Laško dinarjev — 600.000
Oskrbnina je od primera do primera različna, plačuje
pa se za 12 mesecev.
štipendije dinarjev — 453.600
Za pridobitev pedagoškega poklica skupnost štipen-
dira 33 dijakov oziroma študentov na srednjih, višjih
in visokih šolah, s povprečno štipendijo 800 dinarjev me-
sečno. S to kadrovsko štipendijo se urejuje veliko po-
manjkanje pedagoškega kadra predvsem na podružnič-
nih šolah.
Financiranje skupne in strokovne službe dinarjev —
464.686.
V 1. 1975 je bila ustanovljena skupna služba za fí-
nančno-administrativno poslovanje interesnih skupnosti.
Delo voljenih organov dinarjev — 30.000
Ta znesek predstavlja stroške delegatov vseh samo
upravnih organov skupnosti za delo na sejah, regional-
nih in republiških posvetih.	^
Šolske ekskurzi,ie za učence od 4. do 8. razreda pro-
gramirano dinarjev — 60.880
Vse te stroškovne postavke združujejo sredstva za
pomoč učencem pri šolski in izvenšolski dejavnosti, za
pripravo vstopa v šolo ter pri prehranjevanju izboljša-
nja kvalitete hrane in pomoč socialno ogroženim otro-
kom.
_Pri postavki »učbeniki, pripomočki, mladinski tisk«,
si interesna skupnost zastavlja nalogo pomoči nabave
učbenikov ter pripomočkov za vse p>otrebne otroke, isto-
časno pa se predvideva regresiranje mladinskega časo-
pisja, ki je prav tako potreben v učnem in vzgojnem pro-
cesu naših mladih.
Bančna provizija dinarjev — 35.000
To so stroški poslovanja za SDK Laško z ozirom na
celoten promet transformiranja sredstev zavodom.
75 odstotna amortizacija nepremičnin dinarjev — 245.000
75 odstotna amortizacija predstavlja obvezno zdru-
ževanje finančnih sredstev po najnižji amortizacijski stop-
nji, koristijo pa se po prioritetnem vrstnem redu za naj-
bolj akutne probleme podružničnih šol.
Sredstva za upokojene delavce v 1. 1976 dinar-
jev 13.859
Po samoupravnem sporazumu so zavodi dolžni ui)0-
kojenim delavcem zagotoviti odpravnino v najmanj en-
kratnem poprečnem znesku, sredstva pa se združujejo
pri izobraževalni skupnosti.
Po samoupravnem sporazumu prejmejo delavci ju-
bilejne nagrade in sicer za 10, 20 in 30 let delovne do-
be v prosvetni službi, za kar planiramo v 1. 1976 dinar-
jev — 45.104
Težka delovna mesta — dinarjev 475.116
Sredstva za dodatek učiteljem na podružničnih šo-
lah s težjimi delovnimi pogoji se kategorizirajo z ozi-
rom na težino dela v hribovitih predelih, oddaljenosti
od centrov, prometnih zvez, razdelitev se opravi po ka-
tegorizaciji delovnega mesta za dodatek k osebnemu do-
hodku.
Prevozi otrok — dinarjev 1.340.000
Stroškovna postavka prevozov otrok temelji na za-
konskih določilih — oddaljenost 4 km od prebivališča
učenca do šole, predstavlja pa močno obremenitev obvez-
nosti in odvisnost sredstev od cen storitev prevoz-
nih podjetij. Prevoz se povečuje za novo progo Laško —
Breze — Vrh — Laško.
Letovanje otrok iz socialno ogroženih družin — di-
narjev 126,000
Zaradi zdravstvene in socialne ogrožraiosti velikega
števila šolskih otrok se letno pošilja v kolonijo Izola
150 otrok po temeljitem pregledu in preudarku strokov-
nih služb.
12. stran — NOVI TEDNIK
ST. 43 — 30. oktober 1975 ;
Obvezna rezerva 1 odstotek od priliva sredstev ee
mesečno odvaja na poseben račun pri SDK Laško pred-
videvam pa, da bo v 1. 1976 znašala — dinarjev 334.518
Sofinanciranje gradnje Tehničnega šolskega centra ▼
Ckrlju — dinarjev 900.000
Tu nastopa dolžnost naše skupnosti pri izgradnji pre-
potrebnega objekta, saj gospodarstvo rabi veliko število
tehnikov vseh vrst profilov.
Iz celotnega programa je razvidno, da interesna
skupnost vzgoje in izobraževanja občine Laško, ob izho-
diščih obsega dejavnosti iz leta 1975, potrebuje za pro-
računsko leto 1976 skupaj vseh sredstev -- dónar-
jev 34.639.693, ki jih želi ob pomoči vseh zaposlenüi ob-
čanov zbrati in ta program tudi uresničiti.
POROČILO O DELU SKUPNOSTI VZGOJE
IN IZOBRAŽEVANJA
Vzgojno izobraževalni proces osnovne šole beleži pre-
mik v idejni usmerjenosti pouka ter v letu 1974—75 del-
no izboljšanje materialne osnove te dejavnosti.
Delavci združenega dela so v razpravah v programu
te dejavnosti posvetili uspešne razprave in predloge, ki
eo kasneje v finančnem načrtu vzgojnoizobraževalne de-
javnosti za leto 1975 našle to zadevni vir financiranja.
Vse programirane naloge se v letošnjem letu zaklju-
čujejo uspešno, saj so delovni kolektivi pokazali resni-
čen posluh.
Redna dejavnost učno vzgojnega procesa kaže svoje
uspehe v zmanjšanem osipu, v bogatitvi izven šolskega
dela v obliki interesnih dejavnosti, testiranju novincev,
podaljšani mali šoli, debiemu sofinanciranju pripomoč-
kov za novo matematiko ter raznih oblikah dopolnilnega
pouka.
Naša občina je poznana po velikem številu otrok —
šolarjev — vozačev, ki zaradi svoje oddaljenosti dobiva-
jo brezplačne vozovnice, za prevoz v šolo in domov. Ure-
jen je tudi dodaten prevoz z novim šolskim avtobusom
z območja Male Breze — Laško, ter podaljšano progo
proti Jurkloštru.
V letu 1975 so samoupravni organi posvetili poseb-
no skrb ustanovitvi dislociranega oddelka — glasbene
šole v Laškem, prav tako ureditvi podružnične šole v
Reki ter Lažišu.
Žal predviden program za popravila podružnic v
Svibnem in Vrhu nad Laškim ni uspel, saj je Skupnost
morala presežke iz leta 1974 v sredini leta prenesti v
sklad občinske obvezne rezerve. Vse te sestavljene na-
loge adaptacij oziroma popravila podružničnih šol ostaja-
jo še naprej nosilna naloga v obliki intervencij v letu
1976 s poudarfeom pomoči neraafvitim krajevnim skupno-
etim.
Omeniti je potrebno tudi predvideno pomoč pri so-
finianciran(}u srednjeročnega šolstva, kar pa je do tega
obdobja izpadlo prav zaradi že omenjenih prenosov saed-
stev v občinski rezervni sklad.
Kljuto priaadevanju zaposlenih v naài občini ш izbolj-
šanje materialne baze ter s tem še hitrejšega premika
nuđenja naSdm učencem boljših prostorov pa vendar ugo-
tavljamo, da vseeno ne moremo vseh teh problemov ure-
diti preko noči, saj dediščina preteklosti je dokaj skro-
mna.
Socialnih
primerov
je več
PREDLOG PROGRAMA SKUPNOSTI
SOCIALNEGA VARSTVA
Skupnost socialnega skrbstva izhaja v svojem pro-
gramu iz analize potreb delovnih ljudi in možnosti, ki
jih daje družbena skupnost za to področje delovanja.
Ob upoštevanju splošnih družbenih potreb zajema
program socialnega skrbstva sistem ukrepov in dejav-
nosti s katerimi zagotavlja socialno varnost ogroženim
posameznikom, družinam in skupinam občanov, ki niso
sposobni za delo, ter nimajo sredstev za preživljanje.
Skupnost skrbi tudi za pravice in varstvo otrok in mla-
doletnikov, ki v družini zaradi najrazličnejših vzrokov
nimajo ustrezne vzgoje in varstva.
Pomembno področje delovanja' je tudi varstvo dru-
žine, ki je zaradi hitrega tempa življenja in včasih tudi
neprilagojenosti izpostavljena najrazličnejšim frustracijam.
Program delovanja skupnosti zajema predvsem nasled-
дје naloge:
1. Varstvo otrok in mladoletnikov:
a)	število gojencev v vzgojnih zavodih se bistveno
ne povečuje, vendar cene oskrbnih dni močno narašča-
jo in bo za nemoteno delovanje varstva v letu 1976 po-
trebnih nekaj več sredstev "kot lani;
b)	T vzgojno pobolševalnih zavodih število gojencev
rahlo narašča tako kot narašča kriminaliteta. Za pra-
ла1по oskrbo in vzgojo teh otrok, ki so vedenjsko in
osebnostno moteni je največkrat premalo narejenega, ker
je odkrivanje takih otrok nesistematično. Skoraj edino
merilo so delikti, čeprav vemo, da je vzgoja v tej fa-
zi znatno nižja in manj uspešna;
C) otroci z motnjami v telesnem in duševnem raz-
voju predstavljajo posebno skrb socialne službe, še ved-
no moramo ugotavljati, da bi bilo potrebnih več zavo-
dov, ki bi skrbeli za to najtežjo obliko prizadetosti, ki
staršem in socialni službi predstavlja skoraj nerešljiv
problem. Mnogo je zamujenega pri rehabilitaciji prav za-
radi predolge čakalne dobe;
d) posebna oblika varstva in vzgoje so rejnine v dru-
iini, ki imajo za to primerne kvalitete. S to obliko var-
•tva ni posebnih problemov, le družin, ki ustrezajo za-
htevam je malo, število otrok v rejništvu kljub vsemu
narašča.
V letu 1976 predvidevamo za navedene oblike skrbi
za otroke 350.800 din
2.	Varstvo odra.slih
a)	Specifičen problem, ki se kaže na območju občine
Laško je visok odstotek ljudi starih nad 65 let. Demo-
grafska statistika izkazuje kar 16 odstotkov starih lju-
di. Ta pojav pa terja do družbe polno razumevanje, če-
prav ima večina teh občanov zagotovljeno materialno
varnost je počutje teh ljudi v mnogih primerih slabo.
Tare jih osamljenost, slabo zdravstveno stanje in slaba
oskrba. Največkrat so ti ljudje slabo pokretni in nujno
potrebujejo sosesko pomoč. V ta namen delujejo social-
ne komisije pri krajevnih skupnostih. Tudi to delo ter-
ja določena finančna sredstva, ki jih mora zagotoviti
skupnost socialnega skrbstva;
b)	duševno in telesno prizadeti občani, ki so v do-
mačem okolju moteči potrebujejo stalno domsko oskrbo
v ix)sebnàh zavodih, kapacitete teh zavodov ne zadošča-
jo potrebam, kar povzroča socialni službi stalne težave,
ker število občanov, potrebnih zavodske oskrbe narašča;
c)	za ljudi, ki zaradi starostnih sprememb ali sla-
bega zdravstvenega stanja ne morejo živeti sami, skrbi
socialna služba v splošnih socialnih zavodih. Tudi tu so
potrebe znatno večje, kot so domske kapacitete.
Napram lanskemu letu število primerov narašča.
d)	Oskrba v drugih družinah stagnira. Vzrok je v
nizkih rejninah in premajhnih stanovanjskih kapacitetah.
Seveda pa oskrba starostnika poleg teh dveh pogojev
zahteva še polno mero hiunanosti, ki se je z denarjem
ne da stimulirati.
Za vse oblike varstva odraslih, skupnost socialnega
skrbstva planira za leto 1976 — 1,061.045,00 din.
3.	Družbeno denarne pomoči so stalna oblika social
nega skrbstva za tiste občane, ki jim ta pomoč pred-
stavlja edini vir preživljanja ali pa tistim, ki jim je
družbeno denarna pomoč dodatni vir preživljanja.
Občanom, ki so zaradi trenutnih vendar objektivnih
težav zašli v težak socialni položaj, skupnost dodeljuje
začasne ali enkratne družbene denarne pomoči. Višina
teh pomoči je lahko različna in je najnižja 50 din za
tiste, ki materialno niso močno ogroženi, potrebni pa
so zdravstvenega varstva. Tistim občanom, ki jim je
družbeno denarna pomoč edini vir za preživljanje, za-
gotavlja skupnost 650 din, kar je enako polovici varst-
vene pokojnine.
Za obliko varstva potrebuje skupnost socialnega skrb-
stva v letu 1976 — 792.813,00 din.
4.	Sodelovanje s humanitarnimi organizacijami je ob-
lika dela, ki lajša probleme ogroženim občanom. Tako
skupnost tesno sodeluje s Klubom zdravljenih alkoho-
likov in pomaga pri rehabilitaciji zdravljencev. S tem
preprečuje nadaljnji propad družin alkoholikov in zago-
tavlja boljšo vzgojo otrokom, ki so v takih družinah
najbolj ogroženi.
Stalno povezanost terja tudi delo na področju Rde-
čega križa in 2 Društvom invalidov.
Potrebna sredstva za leto 1976 — 100.000,00 din.
5.	Skupnost socialnega skrbstva zajema v svoj delo-
krog tudi ukrepe kot so:
—	stroški sprejemališč za begavčke
—	stroški odvzema opravilne sposobnosti
—	potni stroški
—	pogrebni stroški
—	rehabilitacija kmečkih otrok in delo socialnih ko-
misij pri krajevnih skupnostih, ker se sredstva porazde-
le po potrebah krajevnih skupnosti za kar je planirano
60.000,00 diin.
6.	Občina Laško nima svojih socialnih domov, kamor
bi lahko pošiljali oskrbovance iz svojega področja. Ve-
zana je na Trubarjev dom v Loki. Kot soustanovitelj je
skupnost dolžna planirati tudi sredstva za izgradnjo in
opremo novega paviljona. Planirana sredstva v ta na-
men so 350.600,00 din.
7.	Za nemoteno delovanje službe skupnosti socialne-
ga skrbstva, skupne službe samoupravnih interesnih skup-
nosti, ter delo skupščine skupnosti in njenih organov
kjer so zajeti materialni stroški in osebni dohodki de-
lavcev v skupni in strokovni službi ter stroški delega-
tov bo v letu 1976 potrebnih 634.472,00 din.
8.	Skupnost mora imeti tudd obvezno rezervo v vi-
šini 1 odstotka kar znaša za leto 1976 — 31.980,00 din.
Skupni stroški skupnosti socialnega skrbstva bi bi-
li 3,.371.710,00 din.
Program skupnosti bi moral zajemati tudi sredstva
namenjena za delo Republiške skupnosti socialnega skrb-
stva, vendar do sedaj nimamo nobenih meril za izračun
teh sredstev.
POROČILO O DELU SKUPNOSTI SOCIALNEGA
VARSTVA
Skupnost socialnega skrbstva zrcali problematiko, ki
kaže na stopnjo razvitosti občine.
Problemi so številni in v mnogih primerih le del-
no rešljivi.
Kljub več ali manj enotnpmu načinu financiranja se
skupnost prav v letošnjem letu spoprijema s težavami,
ki jim v celoti ne bo kos. Krivdo za to je iskati v ne-
enakovrednem štartu skupnosti napram ostalim interes-
nim področjem.
Kljub finančnim težavam smo dvignili družbene de-
narne pomoči iz prejšnjih 550 na 650 din. Ob tem nam
pomaga Republiška skupnost socTalnega skrbstva.
Poživili smo delo svetov za varstvo odraslih in var-
stvo družin.
Posredno se vključujemo v stanovanjsko politiko so-
cialno ogroženih občanov.
Skupaj s pokojninsko invalidsko skupnostjo skuša-
mo urejati boljši standard ljudi, ki so iz kakršnihkoli
razlogov molali zapustiti svoj domači kraj in se vklju-
čiti v domsko oskrbo.
Skupnost redno pomaga pri usposabljanju mladine,
ki v normalnih okoliščinah ne more dosegati optimalnih
uspehov.
Takih dejavnosti, ki le kažejo trend izboljševanja je
še več, vendar je prav, da že sedaj razmišljamo o zvi-
šanju prispevne stopnje in na ta način omogočimo kva-
litetnejše delovanje skupnosti.
Vrtec tudi
v Rimsiciii
Toplicaii
PREDLOG PROGRAMA SKUPNOSTI
OTROŠKEGA VARSTVA
Skupnost otroškega varstva občine Laško ostaja še
naprej nosilec investicijske politike izgradnje vzgojno-
varstvenih objektov v naši občini. Vzporedno je organi-
zator dnevnega varstva in socializacije dela otrok iz po-
deželja, opravlja pa tudi nalogo odprave razlikovanja do
kmečkih otrok.
Skupnost otroškega varstva občine Laško izhaja iz
nalog, začrtanih v dolgoročnem programu in nalog pred-
videnih za eno proračunsko leto.
Stroškovna mesta skupnosti so naslednja:
dinarjev
Anuiteta odplačala kredita za WZ Radeče	29.926.—
Soudeležba za socialno ogrožene otroke, ki so
vključeni v vzgojno izobraževalno vsakodnevno
varstvo, je nujno potrebno zarada ekonomskih
cen v zavodu. Skupnost bo prispevala v 1. Ш6
za doplačila 200 otrok	54C.OOO.—
Vzgoja in socializacija podeželskih otrok je za-
četa akcija skupnosti. S to obliko v^^oje pred-
šolskih otrok so doseženi takšna rezultata, da
je to začeto delo potrebno nadaljevati in po
možnosti še na druge ki-aje razširiti. Za dopol-
nitev igral in mentx>rsko plačilo staipnost pro-
gramira	30.000.—
Investicija vrtca v Rdmskih ТорИсаЛ 4.000.000.—
Dotacija zveze skupnosti otroškega varstva
Ljubljana za otroške dodatke iz socialno
ogroženih kmečkih družin v občini LaSko 500.000.—
Anuiteta kredita za WZ Laèfco 177.330.—
Zdiravstveni pregledi 3-letnih otrok (300 otrok) 80.000.—
Skupaj '573577256:=1
POMOČ SKUPNOSTI
Problemi predšolske vzgoje in varstva izbijajo na
dan že vrsto let nazaj, pri čemer skuša skupnost otro-
škega varstva s pomočjo zbranih sredstev po prispevni
stopnji te probleme omiliti. Takojšnje rešitve niso mož-
ne, saj ugotavljamo veliko potrebo varstva v centrih,
prav tako vzgojo na podeželju.
Leto 1975 je prelomnica za pomoč čistim kmečkim ^
družinam in sicer v skoraj 100 odstotkov večjem obse-
gu kot je bilo leta 1973.
Otroci teh družin so deležni finančne pomoči v ob-
liki otroškega dodatka, odvisno od finančne moči njiho-
vih roditeljev. Socializacija otrok na podeželju je prav
tako uspešno zastavljena naloga, saj je tudi kmečkega
otroka potrebno pripraviti na prehod v malo šolo, mu
približati igrače in igrala, žal pa ta naloga ni razširje-
na v vse centre obrobnih krajevnih skupnosti, ker ni
ustreznega kadra. S to obliko dela bo potrebno nada-
ljevati in temu primemo zagotavljati določena finančna
sredstva.
Glavni nalogi v letu 1975 sta bili v zaključitvi del
vrtca v Laákem ter odkupu zemljišča za vrtec v Rim-
skih Toplicah, oboje je v zaključni fazi, ter se u.speš-
nost realizacije predvideva do konca tega proračunskega
leta.
Z odkupom zemljišča v Rimskih Toplicah za grad-
njo vrtca se bo pričela bitka za postavitev tega objek-
ta, saj so Rimske Toplice kot večji '^enter brez orga-
niziranega varstva predšolskih otrok in terja hitro reši-
tev.
Prodor
¡culture
v širino
PREDLOG PROGRAMA
KULTURNE SKUPNOSTI
Kultura je del bistvenih dejavnikov razvoja sociali- i
stične družbe, večje produktivnosti dela, razvoja ustvarje- j
nih sil in vsestranskega razvoja osebnosti, humanitacije
socialističnih odnosov in splošnega napredka družbe, zato
tudi socialistična družba zagotavlja svobodo kulturnega in
umetniškega ustvarjanja.
Pri izdelavi programa za leto 1976 izhajamo predvsem
iz tehle postavk:
—	Kultura postaja del vsakdanjega življenja ljudi,
— programske naloge so sestavljene tako, da zagotav-
ljajo uspešen razvoj ustvarjenih sposobnosti ljudi, soci-
alističnih družbenih odnosov ter razvoj s\'Obodne in huma-
ne osebnosti,
—	Intenzivirati ukrepe za zaščito kulturnih spome-
nikov, spominskih obeležij, okrepiti arhh'sko dejavnost,
—	vključevati v program dela čimvečje število obča-
nov, zlasti pa mladine,
—	urediti vzdrževanje kulturnih domov,
—razviti umetniško ustvarjalnost na vseh področjih,
—	razširiti in okrepiti muzejsko dejavmost, kulturno
prosvetno in znanstveno raziskovalno dejavnost,
—	omogočiti občanu ogled kvalitetnih kulturnih pri-
reditev in predstav.
ј^Т. 43 — 30. oktober 1975
NOVI TEDNIK — stran 13
Usmeritev razvoja liulturne sliupnosti izhaja iz temeij-
дјЈл iziiodišč dru/.beno ekonomslcega razvoja širše družbe-
nopolitične skupnosti SR Slovenije in občine Laško.
1.	Na področju spomeniškega varstva lahko ugotav-
ijaiTio, da so potrebe po tovrstni dejavnosti večje.
Zato bomo usmerjali razvoj dejavnosti predvsem v
^čito tistih kulturnih spomenikov, ki do sedaj še niso
jjjli obravnavani, sem spadajo predvsem zaščita kartuzian-
j¡jega samostana v Jurkloštru, ki se je začela že v letu
j975 in ruševin cerkve na Brunku.
spomeniško varstvena лпаИга naselja Radeče.
V	programu do leta 1976 imamo zaščito nekaj manjših
pjjjektov, ki jih bomo reševali skupno z uporabniki teh
objektov.
Potrebna sredstva za leto 1976 — 122.500 dinarjev.
2.	Področje arhivarstva je vezano na zelo	neugodne
prostorske razmere. Osnovna naloga kulturne	skupnosti
občine Laško je, redno zagotavljati sredstva za	nemoteno
delo in eventualno razširitev prostorov.
Potrebna sredstva za leto 1976 — 29.500 dinarjev
3.	Na področju knjižničarstva je nujno urediti stro-
jtovno knjižnico in dobivati potrebno strokovno literaturo,
j{j poleg marksistične zajema tudi literarno poglavitnih
gospodarskih panog v občini Laško. Knjižnici je potreb-
no zagotoviti tudi strokovnega delavca. S tem bi matična
Ijnjižnica prevzela vlogo samostojne institucije, ki bo
strokovno pomagala tudi ostalim knjižnicam ter organizi-
rala izposojevališča v Vrhovem ter Rečici.
V	Rimskih Toplicah je nujno zgraditi nove prostore
га delo knjižnice. V ta namen je izločenih že del sredstev
% leta 1975, vendar ne zadoščajo v celoti.
Izboljšati je tudi pogoje za delovanje knjižnice v
Radečah in Jurkloštru.
Potrebna sredstva za leto 1976 — 330.000 dinarjev.
4.	Muzejsko galerijska dejavnost bo poleg zbiratelj-
Skega in restavratorskega dela angažirana tudi pri ureja-
nju galerijskih prostorov v Laškem ter svetovanju in
urejanju dislociranega oddelka v Radečah.
Potrebna sredstva za leto 1976 — 21.2.50 dinarjev
5.	Na področju gledališke dejavnosti bomo stremeli
predvsem na povečanju števila gostovanj poklicnih in
amaterskih gledališč in razširili amatersko dejavnost. V
ta namen bomo sofinancirali redno dejavnost gledališča
T Celju in z njimi sklenili najmanj osem pogodb za go-
stovanje v občini.
Pri amaterski dejavnosti bomo skušali s skupnim
programom organizii-ati vsaj 3 — 5 gledaliških predstav
letno v tistih krajih kjer so dvorane oziroma odri na
razpolago.
Potrebna sredstva za leto 1976 — 87500 din
6.	Amaterska glasbena dejavnost je živahna in številč-
na, zato moramo dvigniti predvsem kvaliteto in boljšo
opremljenost glasbenikov. Planirani so tudi trije koncerti
flasbenih ustanov, ki naj bi približali poslušalcem storitve
Tisoke kvalitete.
Planirana sredstva za leto 1976 — 175000 din
7.	Dejavnost kulturno prosvetnih društev bomo v
«dadu s Statuti prenesli na Zvezo kulturno prosvetnih
organizacij, ki bo samoupravno regulirala delo ter na
¡ podlagi dela tudi finančna sredstva, ki jih bo Kulturna
íicuprKíst občine Laško prenesla na ZKPO.
Potrebna sredstva za leto 1976 — 26000 din
8.	Kulturni domovi so vsi v slabem stanju in potrebni
popravila. Za usposobitev teh prostorov so potrebna večja
finančna sredstva, ki jih kulturna skupnost iz prispevne
stopnje le počasi zbira. Zato bomo k adaptacijam pristo-
pili po prioritetnem planu.
V	planskem obdobju imamo namen:
—	usposobiti kulturno dvorano v prostorih Osnovne
iole Svibno,
—	skupaj z izobraževalno skupnostjo uredi telovadni-
co v Osnovni šoli Jurklošter
—	urediti ustrejše na stavbi kjer deluje muzej v
Laškem,
—	urediti dvorano doma »Dušana Poženela« v Laškem,
—	urediti prostore kulturnega doma v Zidanem mostu,
—	urediti dvorano v osnovni šoli Sedraž,
—	urediti dvorano v osnovni šoli šmiklavž,
—	urediti dvorano v Vrhovem.
Ta program bo izvedljiv le v primeru, da bomo zbrali
»latno višja sredstva kot v letu 1975.
Poleg ureditve naštetih prostorov oziroma dvoran bo-
mo skušali sofinancirati opremo in odre.
Potrebna sredstva v letu 1976 — 170000 din
9.	Na področju filmske dejavnosti bo kulturna skup-
nost sofinancirala njihov program s tem bo vplivala tudi
na izbiro filmov, tako bi tudi kino dobil svoj pomen.
Planirana sredstva za leto 1976 — 502.50 din
10.	S finančnimi sredstvi bi pomagali tudi razvoju
•truštev, ki z društvenim predvajanjem filmov pomagajo
Prt dviganju kulturnega nivoja občanov.
Občasno naj bi se organizirala filmska gledališča.
Potrebna sredstva za leto 1976 — 20000 din
11.	Ne področju likovne dejavnosti aktivno deluje
Klub likovnih amaterjev, ki bo v letu 1976 organiziral
Icvalitetni seminar iz področja dejavnosti in s tem pri-
pomogel k popularizaciji likovne umetnosti. Klub še ved-
no nima ustreznih prostorov za delovanje in razstave.
Potrebna sredstva za leto 1976 — 5.500 din
12.	V letu 1976 bomo skušali ustanoviti oz. oživeti fol-
klorno skupino, ki že deluje na osnovni šoli »P. Tmbarja«
^ Laškem. Po programu naj bi se ta dejavnost razširila
^üdi na ostale občane. Takšno aktivnost predvidevamo
^Udi v Radečah.
Potrebna sredstva za leto 1976 — 20.450 din
13.	»Novi tednik in Radio« Celje predstavlja vir javnih
^oinunikacij na našem področju. Redno objavlja vse
•kulturne dogodke in druga obvestila, ki so pomembna
^ kulturno skupnost.
Za 750-letnico Laškega, ki bo leta 1977 pripravljamo
"ZBORNIK« Laškega.
Potrebna sredstva za založniško dejavnost — 35.700 din
14.	Poleg naštetih dejavnosti, Kulterna skupnost fi-
l^cira tudi organizacijo proslav, kulturno dejavnost v
^jevni skupnosti, imeti mora obvezno rezervo.
Potrebna sredstva za leto 1976 — 82.000 din
15.	Iz sredstev kulturne skupnosti občine Laško se
financira tudi Kulturna skupnost Slovenije.
Potrebna sredstva za leto 1976 — 688.750 din
16.	Za nemoteno delo Kulturne skupnosti bo potreb-
no izločiti sredstva za osebne dohodke, materialne stroške
in druge manipulativne stroške delavcev pri skupnosti in
skupni službi SIS Laško, ter sredstva za stroške delega-
tov Skupščine kulturne skupnosti in njenih organov.
Potrebna sredstva za leto 1976 — 160.0(X) din
Vsi stroški kulturne skupnosti v občini bodo v letu
1976 znašali 2,132.400 din.
POROČILO O DELU KULTURNE SKUPNOSTI
Na kulturnem področju je še vedno premalo storjenega,
da bi lahko govorili o razcvetu kulture na področju obči-
ne Laško. Kljub vsemu so le opazni kvalitetni premiki,
ki opravičujejo porabljena sredstva.
Na področju občine deluje pet kvalitetnih pevskih
zborov, ki opravičujejo svoj obstoj. Prav takšno aktivnost
kažejo vse tri godbe na pihala, ki poleg kvalitete skrbijo
še za naraščaj.
Na področju dramske dejavnosti skušamo najprej
pripraviti optimalne pogoje za delovanje sekcij. Zato pri-
pravljamo adaptacijo dvorane v Svibnem in Sedražu.
Skrbimo tudi za reden dotok sredstev za realiziran prog-
ram vsaki sekciji, ki nam program predloži. Ob tem
iščemo povezavo z Zvezo mladine in skušamo z enotnimi
akcijami to delo še poživeti.
Nastajajo pa problemi, ki bi jih z ustanovitvijo ZKPO
laže in kvalitetneje reševali.
Z Zavodom za spomeniško varstvo sodelujemo pri
akciji restavriranja kartuzianskega samostana v Jurklo-
štru ter spomenikov I. kategorije na celotnem območju
Laške občine.
I»ripravljamo tudi akcijo obnove strehe na muzeju
v Laškem.
Na področju knjižničarstva skušamo povečati fond
knjig, ter realizirati investicijo v Rimskih Toplicah.
Redno tečejo tudi obveznosti do arhivarstva.
V pripravi je tudi Zbornik Laškega, ki mora iziti v
letu 1977. V ta namen skrbimo za redni dotok sredstev.
Z doslednostjo v pyoslovanju bomo realizirali finančni
načrt za leto 1975 opozoriti pa je treba na imobilizacijo
lanskoletnega presežka, ki smo ga v mesecu juliju morali
prenakazati na občinski sklad skupne rezerve v Laškem.
Cili - veeia
množičnost
PREDLOG PROGRAMA TELESNO
KULTURNE SKUPNOSTI
Program skupnosti izhaja iz spoznanja da je Telesna
kultura kot dejavnost p>osebnega družbenega pomena,
pomemben dejavnik pri odpravljanju neugodnega zdrav-
stvenega stanja mladine in zaposlenih občanov ter ima
kot taka pomemben vpliv na oblikovanje celotne osebno-
sti človeka.
Iz podatkov in analiz RTKS je razvidno, da je občina
Laško ena od 6. občin v Sloveniji, ki je namenila za
TK najnižjo stopnjo prispevka od bruto OD dohodka
delavcev. Sredstva zbrana s stopnjo so minimalna kar
potrjuje tudi podatek, da je povprečno na enega prebi-
valca bilo v letu 1975 v Sloveniji namenjeno za TK 96,00
din, v naši občini pa 47,00 din.
Letošnji program skuša v kolikor je mogoče zaradi
izpada sredstev v letu 1975 odpraviti posledice ki so na-
stale. Realno je Telesno kulturna dejavnost v letu 1975 spre-
jela 38 odstotkov manj sredstev kot v letu 1974. Zato
finančna osnova planiranja ni bila realizacija leta 1975
temveč realizacija sredstev za TK leta 1974.
Program TKS občine Laško za leto 1976 se je priprav-
ljal v glavnem na ugotovitvah iz prejšnjih let predvsem na
izkušnjah iz preteklega leta in v skladu s srednjeročnim
programom skupnosti.
Predvsem si bomo v letu 1976 prizadevali narediti
večji korak v prid telesne kulture pri tistih program-
skih točkah, ki so bile do sedaj zanemarjene ali pa iz
kakršnihkoli drugih objektivnih vzrokov niso bile 100-od-
stotno realizirane.
Pri sestavi programa smo letos upoštevali tudi repub-
liško težnjo, jasno opredeliti pojma kvalitetni šport in
športna rekreacija. V zvezi s tem bomo izdelali prioriteto
športnih panog na ravni občine ter na osnovi prioritete
bolj smotrno nalagali sredstva v telesno kulturo, to pa je
hkrati pot k uresničevanju hotenj vseh delovnih ljudi
občine Laško.
Najpomembnejše naloge v programu TKS občine La-
ško za leto 1976 opredelimo:
1.	TELESNO KULTURNI OBJEKTI
Radi izpada te programske točke v letu 1976 moramo
v prihodnjem letu nameniti večja sredstva za telesno
kulturne objekte katerih v občini praktično ni, pred-
vsem na področju športne rekreacije, V letu 1976 bomo
po določenih kriterijih finansirali iz te programske točke,
vzdrževanje obstoječih objektov, finansirati izdelavo pro-
jekta tipskih igrišč, predvsem za KS in združili del sred-
stev v rezervi zaradi morebitnih izpadov ali neplaniranih
izdatkov,
2.	MNOŽIČNE AKTIVNOSTI
Prve korake smo v tej zvrsti telesne kulture smo v
občini Laško storili v letu 1975. Akcije so sorazmerno
dobro uspele zato jim bomo v naslednjem letu posvetili
še večjo pozornost. Prav tako bomo vso skrb posvetili
rekreatorju občanov v osnovnih TK društvih. Zato bomo
financirali področja: športne rekreacije, množične akcije,
(vsi Slovenci...) in druge prireditve (1. maj, dan mlado-
sti, itd.) ter propagando (filmi, brošure)
3.	TEKMOVALNI ŠPORT
Za razliko od preteklih let, se bodo v letu 1976 finan-
cirale športne panoge na osnovi prioritete, tako tekmoval-
ne kot športno rekreaktivne.
4.	FUNKCIONALNI IN MATERIALNI STROŠKI
DRUŠTEV
Da bomo ob koncu leta imeli preglednejšo sliko ko-
liko smo vložili denarja za razvoj in pospešitev telesne
kulture bomo za funkcionalne in materialne izdatke na-
menili društvom posebna sredstva, ki bodo zajela razne
najemnine in izdatke za OD po pogodbah, izdatke za ad-
ministrativno in prioritetno poslovanje društev ker bo
potrebno upoštevati določila novega zakona o Društvih.
5.	TEMELJNA TELESNA KULTURA
Skupno z Izobraževalno skupnostjo občine Laško in
drugimi dejavniki za vzgojo in izobraževanje zagotoviti
sistematsko financiranje ŠŠD s samoupravnim sporazumom
ter sodelovati z VVZ pri oblikovanju programov še po-
sebno v času, ko imamo pred seboj športno značko.
6.	STRELSKA DRUŠTVA
Isto kot pri točki 5 programa z ustreznimi dejavniki
SLO pripraviti samoupravni sporazum za smotrnejši na-
predek in financiranje te pomembne športne panoge, ki
s svojim delovanjem usposablja občane za potrebo na-
rodne obrambe.
7.	NAGRADE, OD
V	skladu s prioriteto dati materialno osnovo za hitrejši
in kvalitetnejši napredek na področju športne rekreacije
in tekmovalnega športa.
8.	KADRI
Komisija pri TK skupnosti občine Laško mora v
letu 1976 povzeti potrebne korake za pridobivanje kadra
in v ta namen bomo financirali vaditeljski kader (sploš-
na vadba), trenerje (po panogah) ter organizacijo raz-
nih seminarjev in ostalo za potrebe množičnega športa.
9.	Ob. ZTK - ZTKD občine LAŠKO
Za redno dejavnost funkcionalne in materialne stroške,
organizacijo in tekmovanja v občinskem merilu.
10.	SKUPNA SLU2BA SIS
Izdatki za administracijo, OD, kilometrina, dnevnice
in druge funkcionalne izdatke skupne službe.
11.	RTKS
12.	OBVEZNA REZERVA
Finančna kA'anfcifikacija osnovnih toäk dejavnosti:
1.	Telesno kultiimi objekti	200.000.— dinarjev
2.	Množične aktivnosti	190.000.— dinarjev
3.	Tekmovalra šport	300.000.— dinarjev
4.	Funkcionalna in materialni stroški
društev	70.000.— dinarjev
5.	šolska športna društva	60.000.— dinarjev
6.	Strelske družine	60.000.— dinarjev
7.	Nagrade, OD	30.000.— dinarjev
8.	Kadri	45.000.— dinarjev
9.	Občinska zveza TKO	170.000.— dinarjev
10.	Telesnokultuma skupnost
(skupne službe SIS)	66.000.— dinarjev
11.	Republiška telesno kulturna
skupnost	' 2SO.OOO.— dinarjev
12.	Obvezna rezerva	14.000.— dinarjev
Šin^j~ddmrjevi 1^.000.— dinarjev
POROČILO O DELU TELESNOKULTURNE
SKUPNOSTI
Program nalog telesnokulturne skupnosti občine La^
ško, sprejet v javni razpravi poteka do sedaj, kljub ne-
predvidenim finančnim težavam, po začrtani poti.
Kot je bMo v programu poudarjeno, je osrednja us-
meritev telesnokulturne dejavnosti na območju občine,
angažiranje čim večjega števila občanov, vseh starosti, so-
cialnih kategorij itd.
Poudariti je treba, da telesnokultuma skupnost v
občini Laško deluje v tesni povezavi z Občinsko zvezo za
telesno kulturo Laško, ker le-ta bolje pozna situacijo v
bazi.
Telesnokultuma skupnost tn Občinska zveza za telesno
kulturo Laško sta v prvih devetih mesecih leta 1975 orga-
nizirali in i2rvedll:
Akcijo hoje v mesecu maju na Kopitnik, sodelovalo
je 433 udeležencev starih od 3 — 74 let.
V	mesecu juniju akcija kolesarjenje »Vsi na kolo za
zdravo telo«. Akcija se je ponovila v oktobru. Pedala ko-
les je poganjalo 550 občanov.
Akcije teka so se udeležile predvsem šole, kar je ra-
zumljivo saj je to edina množična aikcija kjer se
dosežki posame2miku merijo časovno. Udeležba 487 ob-
čanov in sodelovanje občinske reprezentance na krosu
Dela v Ljubljani v 9 kategorijah govori, da kljub pomanj-
kanju objektov interes za atletiko v naši občini še ni
zamrl.
Akcija plavanja v avgustu ni uspela zaradi nemogočih
vremenskih razmer. Kljub temu je bilo podeljeno 162
značk, od tega na plavalni akciji v Radečah 54 in ostale
v koloniji, ki jo organizira izobraževalna skupnost obči-
ne Laško.
V	letu 1975 je bilo poleg 9 občinskih prvenstev ŠŠD,
še občinsko prvenstvo v namiznem tenisu, odbojki in kro-
su. Odziv telesnokulturnih organizacij na občinskih prven-
stvih ni zadovoljiv, potrebno pa je pohvaliti ŠŠD katerih
prvenstva so izredno množična in kvalitetna.
Pod pokroviteljstvom Telesnokulturne skupnosti obči-
ne Laško je bil v mesecu juniju izveden tudi nogometni
turnir bratskih občin za pokal »2. julij« v sklopu prazno-
vanja občinskega praznika.
Program telesnokulturne skupnosti občine Laško ver-
jetno v letu 1975 ne bo realiziran 100 odstotno. Vzrok te-
mu je predvsem nižja prispevna stopnja in še izguba pre-
14. stran — NOVI TEDNIK
ST. 43 — 30. oktober 1975 ;
sežkov iz leta 1974, ki so bili planirani v pro-^iam skup-
nosti za leto 1975.
Potrebno je poudariti, da so vsa šfKjrtna tekmovanja
in množične akcije v letu 1975 bila posvečena praznova-
nju 30. obletnice osvoboditve naše Socialistične republike
Jugoslavije.
Zaradi izpada presežkov omenjenih v prejšnjem od-
stavku se je moral izvršni odbor kot tudi skupščina odlo-
čiti za revizijo programa za leto 1975 v finančni kvantifika-
ciji v višini 200.000 dinarjev in sicer tako, da se je črtalo
postavki vzdrževanje objektov in manj.ših investicij. Zaradi
perečega stanja na področju vzdrževanja obstoječih ob-
jektov pomeni izpad tega področja negativne posledice
katere bo čutila v naslednjih letih tudi dejavnost.
PREDLOG PROGRAMA
ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
ZA REALIZACIJO PROGRAMA BI V LETU 1976
POTREBOVALI V OBČINSKI ZDRAVSTVENI
SKUPNOSTI LAŠKO NASLEDNJA SREDSTVA:
v Onn riin
PREPREČEVATI JE BOUE
Predloženi program občinske zdravstvene skupnosti je
smatrati kot delovni osnutek, ki se bo v teku javne raz-
prave in občinskega vzklajevanja ter vertikalnega vzkla-
jevanja v regijski zdravstveni skupnosti in zdravstveni
skupnosti SRS spreminjal in dopolnjeval. S tem izvlečkom
in dodatkom, ki je rezultat razprave na seji ivršilnega
odbora, hočemo vzpodbuditi delovne ljudi — porabnike in
zdravstvene delavce — izvajalce, da izrečejo svoje misli,
želje in hotenja o zdravstvenem varstvu. Na to pa bomo
ugotovih, kaj bomo leta 1976 lahko realizirali oziroma ure-
sničili. Pri tem pa poudarjamo, da v laški občini v glav-
nem z zbranimi prispevki krijemo funkcionalne izdatke,
ne zberemo pa dovolj denarja za nameravane investicije.
Ce pa gledamo celjsko regijsko skupnost kot celoto pa
vidimo, da ne bomo mogli financirati niti redne zdrav-
stvene dejavnosti oziroma funkcionalnih izdatkov, ne da
se dogovorimo o solidarnostnem zbiranju in prelivanju
sredstev tako v regiji, kot v republiki.
O solidarnostnem prelivanju sredstev med posamez-
nimi nerazvitimi in razvitimi predeli (krajevnimi skupnost-
mi) v okviru občine, bomo spregovorili posebej.
Program zdravstvenega varstva za leto 1976 je odraz
potreb delavcev n občanov in predstavlja družbeni inte-
res zdravstvenega varstva in nakazuje uresničevanje tega
interesa.
V letu 1976 in naslednjih letih naj bi se v regiji in
občini realizirale sledeče naloge:
1.	v okviru prioritete, ki se daje v vsej naši republiki
osnovni zdravstveni službi, bomo izboljševali in sanirali
razmere v osnovni zdravstveni službi, ker predstavljajo
v laški občini glavni problem prostori, oprema in kadri
v izvenbolnišnični zdravstveni službi.
2.	Povečati bomo morali insuficientne bolniške kapa-
citete v regiji s posebnim poudarkom na boljšem zdrav-
stvenem standardu v bolnišnični dejavnosti in povečati
specialistične dejavnosti, saj se je število zavarovancev
v zadnjih 10 letih povečalo za tretjino, medtem ko so
ostale kapacitete v tej dejavnosti v glavnem neizpreme-
njene.
3.	Povečati moramo število zdravstvenih delavcev v
splošni službi, zlasti zdravnikov splošne prakse in specia-
listov medicine dela in medicinskih sester v bolnicah.
4.	Zagotoviti večji standard zdravstvenim delavcem.
5.	Dati večjo prioriteto osnovni zdravstveni službi in
zdravljenju bolnikov na domu.
6.	Težiti je k izenačevanju zdravstvenega varstva v
okviru občinske zdravstvene skupnosti in med zdravstve-
nimi skupnostmi v regiji in pospešiti modernizacijo v opre-
mi v hospitalni in izvenhospitalni dejavnosti.
7.	Izgrajevati in dograjevati sistem solidarnostnega
združevanja in prelivanja sredstev med nerazvitimi kra-
jevnimi skupnostmi v okviru občine, med občinami v re-
giji in med regijami v republiki, kar pomeni postopno
izenačevanje pravic in obveznosti vseh delovnih ljudi v
zdravstvenem varstvu v Sloveniji.
Ti cilji in naloge naj bodo prioriteta, ker bo le tako
mogoče — upoštevajoč tudi druge momente zagotoviti
boljše zdravstveno varstvo občanov, skrajševati čakalne
dobe zavarovancev in tudi zagotoviti boljše delovne pogo-
je zdravstvenih delavcev pri izvajanju zidravstvenega var-
stva.
Skupna obolevnost občanov v laški občini je nekoliko
večja kot povprečje v regiji. Vrstni red pogostih obolenj
kaže, da je največ bolezni dihal, ki so najpogostejše med
predšolskimi otroki in šolarji, sledijo jim poškodbe, pri
čemer prednjačijo aktivni zavarovanci. Bolezni obtočil je
manj pri otrocih in mladini, bolezni kosti in gibal pa naj-
več med aktivnimi zavarovanci. Temu sledijo bolezni kože,
prebavil, živcev in čutil, nato pa še bolezni mokril in spo-
lovil. Druge bolezni v glavnem ne presegajo regijskega
povprečja.
Zato bo občinska zdravstvena skupnost v prihodnjem
letu opravljala prioritetne naloge, ki se kažejo v:
—	večjem obsegu varstva otrok, posebno pri sistemat-
skih pregledih;
—	povečanju sistematskih in drugih pregledov šolske
mladine;
—	večjem varstvu žena v zvezi z nosečnostjo, p>oro-
dom, kontracepcijo in zgodnjim odkrivanjem novotvorb;
—	pove^aháf«- zdravstvenem varstvu kmečkih ljudi in
starejših prebivalcev z zgodnjim odkrivanjem kroničnih
bolezni: .V'^-Jlh'Íí
—	razširitvi ^dejavnosti patronažne, epidemiološke in
higienske dejavnosti in znatnem povečanju zdravstveno
vzgojnega deláí
—	v vai-stvu okolja, izboljšanju preskrbe s pitno vodo
in odstranjevaijju odpadnih snovi;
—	epid^iološki obravnavi nezgod, zlasti nesreč pri
delu in poklicnih bolezni;
—	obravnavanju vprašanj delovne invalidnosti;
—	preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni, pred-
vsem črevesnih nalezljivih bolezni;
—	večjem obsegu zdravstvenega varstva starih ljudi;
•— razširitve posvetovalnic za žene, patronažne službe,
dispanzerjev да medicino dela in službe zdravstvenega
varstva šolarjeV in šolske mladine v sodelovanju z drugi-
mi interesnirni^ skupnostmi;
—	izboljšanju in nadaljnjem razvoju specialistične
dejavnosti;
—	izenačenju zdravstvenega varstva, predvsem v manj
razvitih pr^eîih občine, to je v krajevnih skupnostih
Breze, -Jurklošter in Vrh;
—	novc^radnji zdravstvenega doma Laško, dograditvi
Zdravstvene postaje v Rimskih Toplicah in nabavi ter
kompletiranjem zdravstvene opreme za vso izvenbolnišnič-
no zdravstveno dejavnost;
—	skrbi za popolno kadrovsko zasedbo v osnovni
zdravstveni službi.
Zaradi omejenih finančnih sredstev v preteklem ob-
dobju ni bilo mogoče v občini zgraditi primernih objektov
za potrebe osnovne zdravstvene službe. Tako gradnjo pred-
videvamo v naslednjem srednjeročnem programu, ko naj
bi bil s pomočjo sredstev občanov zgrajen nov zdravstveni
dom in urejeni prostori za lekarno.
Za občino Laško so predvidene naslednje investicijske
naložbe:
v 000 din
Vrednost
r\ -, C	po sred.	predvideno
P 1 S	programu	v letu 1976
197S-«0
ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO
—	novogradnja ZD Laško, do-
graditev Rimske Toplice	5.500	3,530
—	oprema izvenbolnišnične služ-
be in sanitetna vozila	3.140	1.063
Skupaj	mo
Realizacija iz načela solidarnosti
Izhajajoč iz dejstva, da je v javni razpravi osnutek
zakona o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih
območij v SRS in razvoja manj razvitih obmejnih obmo-
čij v obdobju 1976—1980 in da je ena najvažnejših druž-
benih nalog v tem planskem obdobju, da pospešujemo
kompleksen razvoj ne samo manj razvitih občin v okviru
regije in republike, ampak, da enaka načela tudi aplici-
ramo na krajevne skupnosti, ne glede na to, ali je neka
občina v krogu manj razjvifciii ali ne.
Ce upoštevamo v naši občini konfiguracijo terena,
dosedanji gospodarski razvoj, družbeno gospodarsko de-
javnost, prometne zveze, komunalne razmere, pogoje izo-
braževanja, uveljavljanje zdravstvenega in otroškega var-
stva in migracijo delavcev, zlasti mladih v gospodarsko
razvitejše predele, kjer so pač lahko dobili zaposlitev,
ugotavljamo, da imajo v naši občini krajevne skupnosti
Breze, Jurklošter in Vrh nad Laškim vse značilnosti manj
razvitih območij.
Zato bomo zlasti v 5-letnem obdobju stremeli k temu,
da bomo aplicirali tista načela, ki v okviru regije in
republike zagotavljajo solidarnostno združevanje in preli-
vanje sredstev med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi,
tudi na razvoj zdravstvenega varstva v naši občini tako,
da bomo v sodelovanju z drugimi interesnimi skupnostmi
(zlasti otroško varstvo, socialno skrbstvo in izobraževalna
skupnost) in krajani v teh krajevnih skupnostih, dajali
prioriteto:
—	izenačevanju pogojev pri uveljavljanju osnovnega
zdravstvenega varstva predvsem s pospeševanjem poliva-
lentne patrožnane službe in obiskov zdravnika na domu;
—	povečanju števila periodičnih pregledov šolskih
otrok in nosečnic iz teh predelov;
—	zboljšanju higienskih razmer v teh predelih z ma-
limi asanaci j ami;
—	izboljšanju {XJgojev za zdravljenje bolnikov na do-
mu, v primerih, ko so možnosti za take oblike zdravljenja
in to tako, da bo patronažna služba aktivirala in usposa-
bljala sosesko za pomoč In člane družine za tako delo.
Za realizacijo teh prioritetnih nalog bomo skušali do-
seči soudleežbo regijskih in republiških sredstev, ki naj bi
bila vsaj adekvatna sredstvom občinske zdravstvene skup
nos ti, ki se bodo namenila za to dejavnost.
Datum: 21. 10. 1975
STROKOVNA SLUŽBA
In na koncu je treba poudariti še to, da bo potreb-
no v prihodnjem obdobju posvetiti večjo skrb utrjevanju
resnično demokratičnih in ustvarjalnih delegatskih odno-
sov ter sistema, ki bo zagotavljal vse pristnejšo uveljav-
ljanje skupne volje občanov. Delegatski sistem v samo-
upravnih interesnih skupnostih bo treba utrditi, razviti do
največjih možnosti, v metodologiji in principu pa posto-
poma preiti od minimalnih programov k variantnim, dđ
se bodo delovni ljudje mogli odločati v tem smislu.