„h* TJ0601, Dedelj 1 ln praznikev. ^ p ,-ued daily eseept Saturdays. Sundays and Holidays PROSVETA 1 I GLASILO SLOVENSKE NAROEHiE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnlškl prostori: H S697 South Lawndale Ave. Office of Publication: 1087 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4004 ^TyEAH XXXVII Cena Usta Je $6 00 ISTciielS 3 ¡LTfSS CHICAGO 23. ILL. TOREK. 10. JULIJA (JULY 10). 194S Subscription $• .00 Yearly 6TEV.-NUMBER 133 ---" Acceptance for mailing st spccial rate of postage provided for in eection 1103. Act of Oct. 3. 1017. authorized on June 4. 1011. ^ WBgmmmsm1 meriška bojna mornarica in bombniki mehčajo" japonsko celino za invazijo TUO OBDOLŽIL 1Berlinske cone pod GRŠKE FAŠISTE \rusko kontroloU PROVOKAC1J Ameriški letalci sestrelili 49 japonskih letal, potopili osem in poškodovali šest ladij v akcijah v zadnjih treh dneh. Cez 150 ameriških bombnikov bombardiralo japonska letališča jn vojaške naprave.—Avstralske čete na Borneu prodirajo v notranjost otoka. Prve se približale Pandansari, središču oljnega polja.— Filipinska vlada počastila generala MacAr-thurja.—Japonske čete beže pred Kitajci. Cungking naznanil okupacijo železniške proge WASHINGTON. D. C., 9. Jul. .V«č »to ameriških "letečih ird-je znova napadlo Japoitaka iduitrijska sredtfča. Tarča robnih napadov la araka ao Ha industrijalca meata Honšu. ušu in Kobe. GUAM. 9. Jul—"Leteče ird-avs" vzdršema napadajo In-■trijska mesta na Japonski češe 34 dni. Bombni napadi nadaljujejo s namenom, da se imthča" odporna moč Japoncih oboroženih sij pred pričakano invazijo. V*ek dan pa-tisor ton bomb na Japonaka »jaške objekte. Doslej so ameriški bombniki •tali bombe na 31 Japonskih dustrijskih meat in večina teh uničena. Guam, 9. jul.—Ameriški le-tki so sestrelili 49 japonskih ijnih letal, potopili osem in po-odovali šest ladij v akcijah v idnjih treh dneh. Američani so strel il i 43 letal v ozračju nad »kijem. ladio Tokio je poročal, da se iepadana rave udeležilo čez 150 ame-ih bombnikov. Bombe so de na razdejale letališče pri Kya-rigahari in električno centrante petega ameriškega letal-ega zbora so bombardirale me-in industrijska središča na 5ku Kyushu ter mornarične ize na Formo^i. Radio Tokio je citiral izjavo Imirala Nomure, japonskega planika v Washingtonu v času Vrbtnega napada na Pearl pbor. Ta vsebuje svarilo pred varnostjo ameriške invazije bonske celine. Admiral je pri-f\, da sovražnik ne kaže zna-ij izmučenja in da še vedno |jP''laga z ogromno silo na pju, kopnem in v traku, za-pa je naglasil, da se Japon-ne bo brezpogojno podala, nvec vztrajala v borbi do kon- i, i *asni.ška agentura Domej poda so se zavezniške pod-rnice pojavile v vodovju pri luki holandske Vzhod-Indije, a so se morale umak-P"d točo izstrelkov, katere kuhale japonske topniške ba-pje. al">nski samomorilski piloti ¡napadli britsko brodovje na J» med Okinawo in Formozo. llu,"ke pravi, da sta bila dva •'« poškodovana. Japonci so plačati visoko ceno za dr-lapad. Izgubili so čez 30 boj-letal. rM ko brodovje uključuje tri '"""»ee, štiri oklopne ladje, •"'/ark in osem rušilcev. w»ila. Filipini, 9 jul.—Av-1 četa, ki so se izkrcale ,l"ku llorneu, prodirajo v no-PJ° ' otoka in drobe odpor ja-\ ^ sil. Prve so se približa-odansari, srediitu oljnega kljub močnemu odporu s sovražnika. H" te bitke so v teku na seve-'bodni »ttani Balikpapana. '•ariine baze, ki je v rokah ; 'Iskih čet. Enote sedme av-' k» divizije so zasedle pozi-v bližini Manggara, 13 milj '''•'¡ikpapana. a drugi »treni zaliva so se iz-,u r,aodo ameri&ke kompanlje prenehale s prodajanjem pro duktov vladi, Jih IhhIo morale prodajati konzurnentom," pravi buletin AIJF Drugega izhoda ni. Industrije l**lo morale obratovati in delavci delali. Am<-' riški delavci In farmarji bodo pokupili 75 odstotkov i/delani" ga blaga " Murrey Je v svojem govoiu naglasil, da |ioiust naiodiiih dohodkov bo koiistil farmarjem, Wlesbaden. Nemčija, 9. jul.— francoske čete bodo okupirale skoro dva tisoč kvadratnih milj nemškega ^ozemlja, ki obsega dve tretjini zapadnega obmejnega pasu in avstrijski provinci Vorarlbcrg in Tirole, na pod-agi dogovora zavezniške posvetovalne komisije za Evropo. Pričakuje se, da bodo detajli dogovora, ki je rezultat dolgih pogajanj, razkriti Istočasno z naznanilom o določitvah con ruske, ameriške in brltske okupacije. Dogovor Je uspeh diplomacije francoske začasne vlade, tatere predsednik Je general Churles de Guulle. Ako ne bo dogovor revidiran zadnjem momentu, bo francoska okupacijska cona uključe-vala Južno polovico Potenja, Posarja in Palutinatu na zapad-ni strani reke Rene. V tej coni so zdaj čete petnajste ameriške armada. Na vzhodni strani Rene bodo Francozi kontrolirali dol Pore-nja, dve tretjini province Bsden ln južni konici ozemlja province Wurtteinbcrg in Bavarske. Francoske čete se bodo umaknile iz bavarskih in wurttem-berških mest, med katerimi so Stuttgftrt, Esslingen in Reutlin? gi n, alfiorilic pa I/ Tlrol. Fren-eoske čete so že okupirale provinco Vorarlberg. Ameriške čete bodo ostale v Solnogradu in Oberdouauju. Pokrajina PosarJe, ki je trpe* lu v vojni, pride pod francosko kontrolo. V tej so premogovniki, ki bodo zalagali Francijo • premogom, ki gu nujno polre-jivje vu obratovanje svojih Industrij S stulišcu KianclJe Je dogovor značilen, ker Je vsaj deloma u-godil zahtevi generala De Gaul-Is, d<» mora Krunclju dobiti odbojno cono oh reki lienl med njo in Nemčijo. Prej je bilo naznanjeno, da se bodo ameriške ln brltske čete umukntlo iz con ruske okupacije. Okupacijske cone io bile določane ns konferenci velike trojice, ki se je vršila v Jalti na Krimu. Jugoslovanski list napadel Tita Madrid, ftpunlja, 9 Jul.-Llst Svoboden glas Jugoi»laviJe Je iz-M l tu na dvanajstih straneh. V prvi številki Je napadel maršala 'rita in zahteval strmoglavljenje njegove vlude. « Urednik lista je L ju biča Vičati ki, bivši oprsvnik poslov Jug«a»lovanskega posla« niMve v Madridu. On trdi, "da Tito skuša boljše v iziratl Jugoslavijo." Carter pred senatnim odsekom Washififfton, D. C, 9 julljs.— Čar ter svetovne organizacije za vzdrževanj« ln zaščito miru, ki Jo bil sprejet ln |*»dpli»eti na konferenci Združenih narodov v New deal" se Je spremenil v "raw deal Kan Fraudaru, je prišel pred Ul^m ^PHnstni / t zunanje zadeve, trgovcem In profesionalcem, ne! Odsek bo v«*lil /aolišanje o čar-sarno delavcem, On je apeliral terju. na prerinil nI k a Trumana, kon —---------— gies in Metalne agenture. naj ... ...__ ; ¡"toie korak, /« /višanje mezd ¡Kitajski konferira s Stalinom Moskva, 9. jul - Kitajski premier T V. Soong je ponovno obiskal maršala Stalina v Krem-linu To Je bil že tretji obisk v enem tednu. Pričakuje se, da bodo razgovori med njima omogočili rešitev pioblemov. ki vzbujajo po/ornoet zavezniških državnikov. Kongies naj bi sprejel predlog glede zvišanja bie/pohelnostne pod pote oh $25 na teden Murray Je poudaril, d* bo veliko šte-btlo delavcev Izgubilo zaslužek v dobi, ko bodo industrije, ki so zdaj udeležene v produkciji orožja in drugega vojnega materiala, preurejene za produkcijo civil-iiiih potrebščin. PKOSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of ud pub lit hod by Slorane National Benefit Society Naročnina ta Zdruiana dr is v* (Itvan Chlcsgs) ln Kanado M.00 n« lato. »3.00 sa pol lata. I1.S0 m ¿strt leta; ta Chicago U» okolice Cook Co„ 17.50 sa celo leto. $3.71 sa pol leta; sa inosomstvo $9 00. Subscription ratesi for the United States (except Chicago) and Cm sada $«.00 pet year. Chicago and Cook County 9740 per year, foreign ceuniaie» $10« per yeas. Cene oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nonaroionib članico v m ne vrača)o. Rokopisi litorsrne vsebino (¿rtiče, povesti, dram«, pesmi Ud.) se vrnejo poiilj.telju le v slučaju, ¿e )• prlloili Advertising rates on agreement.—Manuscripts of communications M»d unsolicited srtlcles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc.. will be returned to sondes only when accompanied by self addreeeed and stamped envelope Naslov n« vso. kar Ima stik s listom t PROSVETA 2657 59 So. Lawndale Ave« Chicago 23. Illinola VI IZ naselbin MEMBER OF THE FEDERATED PRESS 0 DRUŽABNEM VEČERU. SHODU IN DRUGEM Chkago. 111.—V torek večer, 3. julija, se je vršil družabni večer v Bergerjevi dvorani na , Luvvridale ave. Na tem družabnem sestanku smo pričakovali, da bo navzoč Stane Krašovec, jugoslovanski delegat na konferenci v San Franciscu, zato smo 1 ga sklicali v naglici. Ali na žalost so mu zadnjo uro prekli- ' cali dovoljenje za potovanje na aeroplanu. Drugo mu ni preostalo kot poslužiti se prvega vlaka, da pride vsaj na shod, ki se je vršil drugI dan, 4. julija, 13« "Ukvidiranje" nacizma—II Tudi po poruzu Nemčije v prvi svetovni vojni so zavezniki uvedli med svojim vojaštvom na okupiranem ozemlju politiko nefiate-rnizacije na sličen način kot sedaj. Toda, ker se je ta politika v praksi izkazala enako kot ameriška prohibicija, je bila kmalu odpravljena. Slične izkušnje imujo z njo tudi danes, oziroma še slabše. Ne samo časnikarji, marveč tudi vojaški poveljniki priznavajo, da vojaki kršijo to politiko kot so Američani kršili prohibicijo. In ni nič čudnega, kajti preppved vsakega osebnega občevanja gie proti človeški naravi. Znano je, da so ameriški vojaki veliki "miksai ji" in na splošno prijazni funt je, ki si hitro ustvarijo prijateljevo povsod, kamor pridejo. So tudi krvavi pod kožo z željami do družbi lepih deklet. Cisto naravno. In nemška dekleta so baje lepe in tudi željne krepkih fantov. Vse drugo pride po na-tavnih zakonih, ako ne podnevi, pa ponoči. (Neki poveljnik je svojemu moštvu svetovul, naj svojo "fraternlzacijo" opravijo ponoči.) Ta politika je bila toliko spremenjena, da vojukl lahko občujejo z nemškimi otroki, todu ne z odraslimi. Hepoi ter j i poročajo, du je ta politika zelo kratkovidna tudi glede odkrivanja tiacijev. Na eni strani je naloga vojuške oblasti, da od k ti je bivše nacljske funkcionarje in sadistične zločince. Ker vojaki ne »mejo občevati z nemškim ljudstvom drugače kot uradno, je poizvedovanje,zelo otežkočeno. Mursikuk nacist, ki bi zaslužil kazen, bo ušel. Enako stupldne in krutkovidne so tudi vse ostale faze zavezniške politike v Nemčiji. Na ozemlju, ki ga drže Angleži, Američani in Francozi, je prepoveduno vsako politično gibunje in obnovu vsake demokrutične stranke. To vsled tega, ker so "vsi Nemci enako krivi . . ." Posledicu tega je, da so demokratični elementi potisnjeni na »tran. Na drugi struni pa se anglo-ameriške sile v masnem obsegu poslužujejo bivših nacijskih funkcionarjev pri mestnih in krajevnih vladah! Njih argument je, da potrebujejo "Izkušenih ljudi"—In nacijl so izkušeni . . . V Kolinu je radi tega pred par tedni prišlo do večjih protestnih demonstracij. Proti vzpostavljenju nacljev na krmilo mestne vlade, ki je seveda uod vojaškim nadzorstvom kot povsod drugod, se je v protestnih demonstracijah zbrulo pet tisoč antinacijev. Proti njim je bilo pognano vojaštvo in je skoraj prišlo do večjega masa kra. Obnovitev unij je teoretično dovoljena, v praksi pa je prccej drugače. Obnovljene so bile le v par mestih, todu jim je strogo prepovedano vsako politično delovanje in vsuku stavka, To pomeni toliko, kot če bi rekli delavcu: "Do studenca luhko greš, tod stupidnosll prekušu vse. Kot čilumo v poročilih ruznih poročevulcev, iz an-gln-umcrišklh radijskih |>ostuj dan /a dnevom pojejo Nemcem o njih pokurnezni in kolektivni odgovornosti za nacizem in nacljska ziočin»tva. Knaku pesem se tudi glasi iz vsukegu lokalnega lističa, ki ga izda ju okupucljsku oblast. Todu vsak otrok ve, da se s tako propugando ničesar ne doseže, marveč le ljudi odbija. John M. Mecklln, poročevalec Chicago Sun», pravi, da so t? propagande najbolj veseli nacijl, kajti krivda za njih zločine in sploh /u vso nesrečo, ki je zadela Nemčijo in vso Kvropo, je s tako "vzgojo" /valjma enako nu vse Nemce, tudi na untinacije. Taka pMipagundu le razbremenjuje nuclje. * * * Na diugi strnili nu Rusi vodijo |M>v»em drugačno politiko na svojem teritoriju. Oni so tak'M in» kapitulaciji Nemčije dovolili tiHtanuvljanje unij in antlnacijskih političnih strank. In ustanovljene »o bde soeial-demokratična, komunistična in krščansku de-niokiutičnu stranka. Tem atiunkam, kakor tudi unljum so dovolili i/dajanje svojih listov, katere urejujejo sami Nemci, ne pa Im-poituani piopugandistl, slabo vešči jezika, kakor je to slučaj na anglo umei iški strani. Poslužujejo se tudi popolnoma drugačnih metod prl ustanavljanju mestnih in krajevnih vlad Medtem ko m» Anglo-Američani lomni ali svoje vojaške vlade, so 11 um med Nemci poiskali civiliste in ustanovili civilne vlade Seveda so vse p«nl njihovim nadzorstvom, kakor mi vni l**tl in v'«• javno življenje. Tudi luska pi opaganda ta» radiu m» loči kot noč in tlan od angie* ameriške. Kuat operirajo st n močne radijske postaje 24 ur n i dan. Vsi jmigiami mi nemški, oddajani po Nemcih Ir teh posluj ne pt tpovedujejo |a>altišulcem. tla so "vsi Nemci enako krivi" /a vojno In nacljske /ločine, mat ve« mečejo vso krivdo na nacijsko hando, na junkerje in kapitaliste, ki so jih finančno in politično podptiall I/(»odkopu va jo m oohljajo pridno tudi Oeiebbelaovb I ~ piopagnrido, ki te Hu>dto In l»»l cvi/em prikazovala v uajgoro-ktasnejllh slikali m «tiallla Nemce, tla ImkIo vsi odpeljani v Slbt>! iljo ali pa /aHiižiiJenl, kolikoi ne la» (»oklunth. Rusi gredo celo tako daleč, «la dela to razMko mr.«*. ko »Itšljo po raditu iz Rerl'1-na. da Rusija zalara Neme«' tudi / ttvefem da Rerlinčani preje« majo večje odmerke kot so t«h radnfe mesece pod Hitlerjem Vsa ta luska politika ima s« veda svoj namen: da pritegne Nemce na svojo »tran S svoio tlunldno |nditlko angl«>-amertške obla-•ti tudi pil tem izbor no ptMftagajo Husijl .Stalin m» lahko smeje, i kajti Aniriika in Anglija potiskata vso Kvropo naiavtio«t v naročje ' Moskve. v South Chicagu. Bergerjeva mama je pripravila izvrstno kokošjo večerjo za rezervirano število ljudi. Večerja je bila takoj po sedmih, kot domenjeno, in ob osmih so pa prihajali drugi, ki niso imeli rezervirane večerje. Priznanje moram dati bratu Kuhlu, tajniku SANSa, da se je zadnji moment, ko je zvedel, da Stana Krašovca ne bo, zelo dobro pripravil z najnovejšimi zanimivostmi, ki so se dogajale zadnje čase po osvoboditvi Jugoslavije, posebno pa v Sloveniji. V naglici je prestavil članek iz lista Borbe, ki izhaja Belgradu, ln je pisan v cirilici. Članek je ves posvečen Sloveniji oz. oartizanom in osvoboditvi Ljubljane. Ker sem prepričan, da ga bo Mirko objavil zato se ne bom spuščal v komentiranje ali citiranje tega članka» O sestanku naj omenim, da je bil skozi in skozi zanimiv in takih bi več potrebovali, da bi si bolj čistili pojme in gradili organizacijo SANS. Po Kuhlevem uvodnem govoru, je sledilo vrsto vprašanj, tako da je posta že hripav in se mi je že smilil Znatno mu je bil v pomoč poznani Joško Oven, katerega je poklical, naj tudi on kaj pove. Kdor pozna Joška, ta ve du kadar on govori, govori iz srca do srca. On je napravi vtis, da boljšega ne bi moge Škoda je takega moža kot je on da je tako zaposlen v privatni industriji, kajti njega bi SANS potreboval za stalnega potoval nega organizatorja. Ob koncu je podpisani apeliral na vse navzoče, da kdor šc ni član SANSa, naj se pridruži eni ali drugi podružnici ih aktivno sodeluje v korist politične ukcijc zu Muro domovino, ker potrebu je sedaj prav tuko velika kot je bila v prošlosti, ker vprašanje Trsta, Gorice in Koroške še nI rešeno. DrugI dan, 4. julijo, se je vršil shod in piknik, katerega so priredila jugoslovanska društva v South Chicagu. Tega piknika in shoda sem se udeležil skupino iz južne strani; vozil sem se z rojakom Jakopičem, ki me je povubii v svoj avto, On je imel več prostoru kot Berger. s katerim sem bil domenjen. Hvala obema! Piknik je bil zelo dobro obiskan; nuvzočih je bilo okrog pet-nujsto oseb. Slovencev, ki so pod kontrolo duhovnikov, ni bilo zraven, akoravno živijo v bližini, kjer se je vršil piknik. Okrog iioI pete ure se Je pričel govorniški program. Otvo- odbora (imena se ne spominjam), ki je predstavil Mirka Kuhla, tajnika SANSa, on pa je predstavil Stana Krašovca. Avdijenco ga je burno pozdravila in v nad eno uro dolgem govoru je orisal začetek borbe jugoslovanskega naroda, pa do konca. Omenil je, če bi hotel orisati vae podrobnosti, ki so se dogajale, bi moral govoriti dva dni zaporedoma. "Tolmačil je, zakaj je jugoslovanska armada pokazala tako malo odpora proti Hitlerju in tako hitro kapitulirala. Omenil je, da je bil vsak tretji oficir nemški špijon, to pa po zaslugi čaršijske belgradske diktatorske vlade. Povedal je, da se je podzemsko uporniško gibanje pričelo že leta 1929, ko je pokojni Aleksander proglasil diktaturo, in bi izbruhnilo prej ali slej na dan, četudi ne bi prišlo do vojne, ker razmere so bile tako žalostne, da jih ljudstvo ne bi moglo dolgo več prenašati. Kmalu ko je kapitulirala jugoslovanska vojska, je bil v Sloveniji sklican sestanek vseh tajnih in javnih strank za formiranje Osvobodil ne fronte; pridružili so se vs voditelji. Le nekaj klerikalcev in zagrizenih liberalcev se je temu uprlo in so hoteli ostati zvesti čaršijskim režimovcem kateri so potem organizirali be lo in plavo gardo in sodelovali z nacisti in fašisti ter pomagali pobijati svoje lastne ljudi in po žigati slovenske vasi. Kako je bilo ljudstvo naklonjeno osvobodilni fronti, pove fakt, da je samo Ljubljana dala nad devet tisoč partizanov in ljubljansko meščanstvo je skoraj stoprocentno sodelovalo partizani. Če se fjomisli, kako strogo je bila Ljubljana zastra žena od okupatorja in ograjena, so kljub temu Ljubljančanje prinašali na tone živeža in zdravil vsak dan za osvobodilno fronto. Ko so videli nacisti in belogardisti, da se bodo morali umakniti pred močjo osvobodil ne fronte iz Ljubljane, so pod-minali vsa važna poslopja, z na menom, da jih bodo porušili pred umikom. Nakano so preprečili ljubljanski delavci in odstranili vse žice, ki so bile v zvezi za fazstrelbo. Partizan Krašovec je povedal veliko zanimivega in seveda veliko tudi žalostnega. O številnih vaseh, ki so porušene in po-žgane; nad milijon osemsto ljudi ubitih. Povedal je tudi, da od začetka ni bilo sodelovanja od strani Hrvatov, ker so mislili, da so dosegli, kar so želeli: svojo neodvisno Hrvaško. Prav tuko ne od strani Srbov, ker so sanjali o veliki Srbiji. Stari re-žimovci so vsega tega krivi, kei so ustvarjali sovraštvo med Srbi in Hrvati, seveda, s Korošcom na čelu vlade, pa sovraštvo med Hrvati in Srbi proti Slovencem. Vse to sovraštvo je sedaj minilo in vsi narodi v Jugoslaviji so stoodstotno združeni, tisti pa ki so in bi delali razdor, so odstranjeni, ali pa so pobegnili. V tujini lahko tulijo kot volkovi toda jugoslovanskih narodov ne bodo rs/družili. Povedal je še mnogo, mnogo zanimivega, ali čas In prostor mi ne dopuščata, du bi vse opisal. Bom rekel ta-| šovec: "Saj boste v kratkem iz-1 vedeli od svojih ljudi iz starega kraja." Takih ljudi kot je Stane Krašovec smo lahko veseli, da pridejo med nas. On je zeio inteligenten in ga je užitek poslušati. Na obrazu se mu pozna, da je v štiriletni borbi veliko hudega pretrpel; v svoji mladi moški dobi je že skoro osivel. Kdor na vse to pomisli, mora takega moža iz srca pozdraviti in mu zaklicati: Dobrodošel v naši sredi! Prav ko to pišem, mi je prišlo nekaj na misel. Pred vojno, ko se je mudil ljubljanski škof Rož-man v Ameriki, sem bil član di-rektorija Slovenskega narodnega doma v Clevelandu. Gotova skupina je hotela na vsak način, da bi bil Rožmana pozdravil predsednik direktorija. Temu sem se na vso moč uprl. Zmagala je večiha in ni bil pozdravljen v imenu Doma. Zdaj se vidi, kako sem imel prav takrat, in z menoj oni, Ki so glasovali proti predlogu. Dom bi imel madež: da je pozdravil izdajalca slovenskega naroda. Tako je danes Dom čist in je lahko ponosen na to. Ameriška Domovina me je tedaj napadala z nizkotnimi imeni, kakor tudi tiste, ki so sedeli na "fencu." In A. D. misli še danes, v svoji zastrupljeni zagrizenosti, da je imela takrat prav in da ima tudi danes. Ampak svet se vrti-- pika! Loula Zor ko. Krojaški delavci ▼ New Yorku. organizirani v unUi ILGW. ima. jo tUdI atoj sdravsivedf urad. v katerem člani dobe brezplačno zdravniško postrežbo. Slika kaie uradnike krajevne unije 155, ki opasujejo zdravnika, ki s X-šarki pregledu)« članico ta možne j»t£ ne simptome. ril ga Je predsednik Združenega ko, kot je dejal partizan Kra BESEDA O DOPISIH San FrancUco. Cal.—V Pros-veti št. 122 m rs. Rehar piše: "Prosveta je dobro urejevan časopis. . Kakor hitro pride po pošti, naj prvo prečitam dopise, ki so po večini zanimi in poduč-Ijivi. Drugi slovenski časopisi niso zanimivi v toliki meri, ker nimajo dosti ali pa nič dopisov." Moj namen ni nikogar žaliti ali se prepirati v listih, kakor to delajo gotovi elementi. Resnica je, da dobri dopisi igrajo veliko vlogo v naših časopisih. Hvaliti sebe in druge, ki niso hvale zaslužili, je nespametno. Vsakdo, ki se čuti zmožnega in se prišteva k dopisovalcem, bi moral napisati nekaj podučlji-vega ali novega, kar bi bilo v korist čitateljem in organizacijam, ki se borijo za boljše razmere. Ker sem bil večletni zastopnik različnih listov, znam iz lastne skušnje, da nekateri ne čitajo drugega kakor dopise. To je seveda napačno. Priporočljivo je, da čitamo članke, dopise in novice, ker le na ta način spoznamo pravo politično in človeško življenje. Prosveta ima dobre in slabe dopisovalce. Do tega zaključka pridemo, ako pazljivo čitamo in študiramo vsebino dopisov. Nekateri neprestano hvalijo sebe ln druge, ter kritizirajo vse, kar ni po njih volji. Taki niso dobri dopisovalci. Vsaka stvar i-ma gotove meje. Hvala in kritika je dobra, kadar je na mestu! Dostikrat so slabi -dopisovalci dobili več priznanja kakor dobri, zato ker jih čitatelji niso razumeli. Kritizirati ali nekoga pošteno ozmerjati, ni izobrazba in ne modrost. Kakšno duševno hrano dobimo iz prepirljivih ali šaljivih dopisov? V dopisih tudi opazimo, ako ima dopisovalec izobrazbo ali svetovno skušnjo. Mrs. Rehar, Vaš prvi dopis je bil zanimiv, zato želim, da se še oglasite. Tudi jaz ne morem razumeti, zakaj imamo vedno Italijana za papeža. Moram priznati, da je bila prijateljska debata med Jo-sephom Brownom iz Walshville, III., in Georgehn Gornikom iz države Washington, zanimiva in priporočljivo bi bilo, da bi se nadaljevala; Mr. Brown ima zelo dobre ideje, tako tudi Gornik. Taki dopisi so vredni, da jih čitamo, ne pa prepirljive, ki delajo sovraštvo med narodom. Svetovna konferenca v San Franciscu je zaključena. Delegati sodijo, da so storili svojo dolžnost in pripomogli k svetovnemu miru. Mesto San Francisco se je globoko oddahnilo. Upam, da mi Barbič ne bo zameril. Ruski delegati na kon ferenci niso vprašali za podpisanega, ker so bili zaposleni s svojim narodom. Ponosen" sem da sem bil neprestano v zvezi z jugoslovansko delegacijo Upam, da si zdav. Peter E. Kurnick. Vojaki neeo truplo svoje«* poveljnika general. Bucknerja. ki )• dneh bojevanja. General J* bil pokopan na voJtllM pokopallttu bil ubit na Okinawt v aadnjth M Okinawt. PRISPEVKI PODRUŽNICE 48 SANSa Cleveland. O.—Za politično akcijo so prispevali v mesecu juniju podružnici št. 48 SANSa sledeči po $5: Družina Frank Kovic, Walter Kovič, družina Andrew Gorjanc ln dva po $2. Vsi omenjeni so darovali te prispevke, namesto za cvetlice za pokojnim Johnom Dacarjem. Nadalje je prispevalo društvo št. 53 SNPJ članarino za mesec maj in junij $25. Louis Kaferle za članarino $5, društvo št. 321 SNPJ $6 za članarino v mesecu maju in juniju. Gustav Kabaj je daroval $10 namesto venca za pokojnim F. Birtičem, družina Frank Straus pa $5 iz Istega razloga. Društvo št. 8 SDZ je plačalo $6 za članarino v juniju. John Strancar st. je daroval $10 in Max Kočevar $5. Denar je izročil Louis Petrovčič. Skup na vsota za politično akcijo v mesecu juniju znaša $91. Prispevki za pomočno akcijo. Nabiralna knjižica J. F. Duma izkazuje: Članarina društva št. 53 SNPJ za mesec maj in junij $25, društvo 23 SDZ $20, družina Andrew Božič mesto venca za pokojnim J. Dacarjem (?— vsota nečitljiva). Mati pokojnega Dacarja mi je izročila $15; denar so ji izročili prijatelji, mesto cvetlic za sinom. Blaž Godec je daroval $5 (izročil L. Kaferle), Fred Kočevar $5, mesto cvetlic za pokojnim F. Birtičem. Nadalje je darovala ena oseba $3, dve po $2 in eden $1. ' Nabiralec Anton Jankovich je izročil zanj in njegovo ženo $5, namesto cvetlic za pokojnim Dacarjem, in $5 mesto cvetlic za pokojnim Božeglavom. Družina Zafred je tudi prispevala $5, namesto cvetlic za pokojnim Božeglavom. Krist Lokar Je izročil $6 za članarino društva št. 312 SNPJ, neka oseba pa jc darovala $1. Skupni prispevki za pomožno akcijo v mesecu juniju znašajo $105, obojestransko, to je za politično in pomožno akcijo, pa $196. V mesecu juniju smo odposlali za politično akcijo v gl. urad SANSa $500. kar je najboljši odgovor na izivanje A. D. in njenim denunciatom. Rojaki in rojakinje, odgovorite na naDade Ameriške Domovine z velikimi prisoevki za naš trpeči narod v stari domovini, Tak odgovor najbolj fcoH! Oni so že večkrat skušali nab'rati denar za Rim, ker njim ni za troljenje našega naroda v domovini.. Za podružnico št 48 SANSa J. F. Durn. tajnik. I POROČILO O PIKNIKIH IN ODOGOVOR NA KRITIKO Weet Allia. Wia.—Pikniki, ki smo jih oglaševali iz te naselbine, so za nami. Vseslovanski, ki se je vršil 10. junija v Plen. ant Valley Parku, je dobro iz-pal, čeprav je zjutraj malo deževalo in tudi čez dan strašilo, da je veliko ljudi ostalo doma ter čakalo dežja, ki pa ga ni bilo. Pri oglaševanju tega piknika se je vrinila neljuba pomota, namreč napisati bi moral, da piknik prireja Združeni- odbor južnoslovanskih Amerikancev in ne Slovenski ameriški narodni svet. Sicer pa to v resnici položaja ne spremeni in stvar ni škodovala nikomur. Pomoto bi popravil, toda ni bilo časa. Sicer pa je bilo razprodanih na stotine vstopnic v predpro-daji in vsak posetnik je lahko videl, kdo sklicuje prireditev infj ta koga ie namenjen morebitni dobiček. Seveda, če se je kdo utihotapil v park in ni videl na vstopnicah pomena prireditve, potem pa ne more biti užaljen, ako ni plačal niti vstopnice. Toliko o tem. Med posetniki je vladala splošna zadovoljnost, posebno pa je ugajal čikaški .govornik Marti-nek, kateremu je občinstvo zi njegova izvajanja zelo aplavdi-ralo. Tudi postrežba je bila doba j Imeli smo tudi j^ečeno jagnjeti-no. Piknik je bil zaključen ob devetih zvečer in posetniki so se razšli z veselimi obrazi. Na že dolgo obetani izbruh mojega nasprotnika in kritika, ki je bil priobčen 20. junija v Prosveti, odgovarjam in zagotavljam, da ne bo .šel dobiček i-menovane priredbe v kak ia-rovš ali kakemu duhovniku. Ne, ne bo izročen v nepravilne roke, kajti odbor te organizacije dobro premisli, pred no oddi denar. Ne, ni tako površen, ra> tresen in nepremišljen kot j« moj oponent v imenovani Prosveti. Priporočal bi mu malo več strpnosti in potrpljenja, ker sedaj ni časa za argumente. Sedaj je čas dela za ubogi, trpeči in križani narod v stari domovini. Lepa udeležba je bila tudi m izletu Jolly Allis. Mladina # je veselo zabavala v kopališč«, v čolnih in senci. Vršila aej tudi nogometna tekma. M« tekmovanjem jc» mladina pridn posegala po mehki pijači, kat>| ro je dobila zastonj. Sladol« pa je zmanjkalo v klubu še prfl ko smo mi vprašali zanj. V ku je namreč bila velika žica in je vse pokupila in ta« nam je denarja ostalo, s kate bomo prihodnjič kupili sladol« ko bo mladina prišla ponon skupaj. Naj še omenim, da ^c je salo veliko mladine za ziranje mladinskega kn»w Škoda, da se niso mogli ud« /.iti izleta izvoljeni /.a>U>pm« ker so bili zaposleni in ni. Na zadnje pa sm»» M' " siljeni bežati pred n« 1 K: nepričakovana prihrumela "H kar je slconav- ^ sq „ nJ| iiani Ijal v raznih oblikah in se konc-razižljenl vgl zaBuinjeni in no izlil v ns obremenjeni, šli so v svetel "O domovina, ko te je Bog us- J boko ^ tvaril, te je blagoslovil ,^obema „J^o strašna noč, rokama in rekel: Tod bodo žive- J . .. li veseli ljudje!' Skopo je meril "f* noč in obsodbe- . . lepoto, ko jo je trosil po zemlji Sli so za njim v zmagoslavje od izhoda do zahoda, šelje mimo in radost; tis ponižani in tepta-silnih pokrajin, pa se ni ozrl na- "i so šli za n im ki jim je rekel, nje—puste leže tam, strme proti "Božje kraljestvo je v vas. nebu s slepimi očmi in prosijo Cankar postaja glasnik tega milosti. Nazadnje mu je ostalo božjega kraljestva, zato kaže nepolno perišče lepote; razsul jo božje kraljestvo sedanjosti. Nje-ie na vse štiri strani, od štajer- gov duh prodira čimdalje globlje skih goric do strme tržaške oba- v skrivnosti človeškega srca, nje-li. ter od Triglava do Gorjancev gova beseda postaja vedno višja in je rekel: 'Veseli ljudje bodo in čarobnejša. Vsaka njegova živeli tod; pesem bo njih jezik knjiga je v novi obliki podana in njih pesem bo vriskanje!' Ka- izpoved ene same velike vere, da kor je rekel, tako se je zgodilo, je rešitev v nas samih. Kralja Božja setev je pognala kal in je Matjaža ni več. Potepuh Marko, rodila—vzrastla so nebesa pod ki ga je bil šel iskat in mu je Triglavom. Oko, ki jih ugleda, sam Bog pokazal pot do njega «bstrmi pred tem čudom božjim, je videl, da je Matjaž umrl in srce vztrepeče od same sladko- okamenel v svoji votlini. Zaman sti; zakaj £ore in poljane ozna- ga je čakal narod toliko let. In njajo, da jč Bog ustvaril paradiž sedaj je prišel čas velikega spo- domovino veselemu rodu, bla- znanja. Koslovljenemu pred vsemi dru- Pohujšanje v dolini šentflori-Rimi. Vse, kakor je rekel, se je janski je vzrastlo do neba zgodilo; bogatejši so pač drugi pretreslo vso dolino; umetnik je jeziki; pravijo tudi, da so milo- slavil svoje zmagoslavje. Njego zvočnejši in bolj pripravni za va umetnost je postala kakor ču vsakdanjo rabo—ali slovenska dežne Kurentove gosli, ki vabijo beseda je beseda praznika, petja vse za seboj in s smehom in jo i" vriskanja. Iz zemlje same kom razodevajo najgloblje bo zveni kakor velikonočno potrka- lesti in najvišje radosti. Čim da vanje in zvezde pojo, kadar se Ije bolj jasno postaja njegovo na svoji svetli poti ustavijo ter poslanstvo med nami Dočim so m ozro na čudežno deželo pod nam drugi pesniki in pisatelji «•boj. Vesela domovina, po- kazali naš zunanji svet, razgri zdravljena iz veselega srca!" nja Cankar pred nami naše no Ta visoka pesem je bila vzklik tranje življenje, ki je vir vse le tienutka, ko se je <»dprlo srce na pote in resnice S tem dobiva težaj m izpovedalo svojo najviš- vsa njegova umetnost globlji po jo 1 jo bežen Ko se je ozrl na- men. Zato so se zdeli Cankarje okrog, je bila bridkost v njego- vi spisi izpočetka nerazumljici vem srcu, kajti zagledal je mno-| očitali so mu, da nima pozitlv žice obteženih in zapuščenih, ki nih idej in jasnih ciljev Ko j 'oso bili veseli, in zapel jim je zmagala njegova umetnost, se je pesem vstajenja, polno velikega naenkrat razjasnilo vse Zagle upanja in ljubezni: dali smo z njim nov svet. M je Pteko gore trpljenja drži ce-|naie pravo življenje v večno radost, preko gore "Vsak hram v velikem domo-*">rt« drži cesta v življenje Vi- vanju človeškega srca ima skri-M,ko do neba se je vzdignilo zna- te duri v drugt hram ... Hi ta v menje m vse trudne c*t so za- tretji... in še nsdalje. brez kon «trm, vanj. Ura bridkosti je ca, iz kapelice v kapHIco. i* j#*e bila ura seznanja Teman j« v ječo. iz skrivnosti v skrivnost križ n« Golgati, kajti sa | Življenje, ki ga žtvl to betežno Nadav hiši žalosti Marsikateri čitatelj se je že popraskal po glavi, kadar je v kakšnem članku ali poročilu naletel na lepo besedo schizophrenia. Zdela se mu je nova, a ker besede navadno ne plavajo v zraku same zase kakor metulji ali mikrobe, temveč imajo kakršno koli zvezo, se mu je posrečilo dognati, da mora imeti kaj opraviti zdravjem ali s pametjo ali = pa z obojim. Tako je tudi res. mentia praecox je napolnila več )uševna bolezen je in prej so kot polovico teh. Približno o imenovali dementia praecox,1 dvajset tisoč novih bolnikov je sedaj so ji pa dali grško ime, ki prihajalo vsako leto in idravnl-o bolj točno označuje. Bolezen ki niso mogli storiti zanje skoraj Verjel je v našo zmago. Leta 1913 je predaval o Slovencih in Jugoslovanih in rekel: "Če mi slijo ti štirje narodi, da so si so rodni in da bi najlažje in naj boljše živeli, če bi bili združeni naj se zgodi po njih želji, naj si božjem imenu zgrade zvezno republiko jugoslovansko. Kod sten za vesoljno človeštvo je samo narod, ki je zadovoljen in ki ima pogoje in prostora, da uve-javi svojo moč. Doslej je to še utopija. Utopije pa imajo že od nekdaj to Čudno lastnost, da se po navadi uresničijo. . . " Zaradi tega predavanja je bil Cankar obsojen in zaprt in ko e izbruhnila svetovna vojna, je bil med prvimi jetniki na Gradu. Potem so ga poslali med vojake v Judenburg, od tam pa se e rešil zopet na Kožnik in "v letih strahote" je pisal svojo naj-epšo knjigo "Podobe iz sanj", v katerih je oznanjal poveliča-nje svojega naroda in človeštva. "Podobe iz sanj" so ena najglob-jih knjig, kar se jih je rodilo ob času svetovne vojne. Tu vstaja jrerok nad njivami smrti, da oznanja novo življenje. Čudovita knjiga, kjer je vsak stavek posvečen od milijonov trpečih in umirajočih, da bi živi in zmagujoči iz njih pili silo življenja. To ie najgloblja Izpoved verujočega umetnika, upajočega srca, ljubečega človeka. Z njo je polotil Cankar svojo dvaintrideseto knjigo na oltar naše literature a večja od števila knjig je bila sila njegovih idej, ki so zmago vale nad Evropo in so zmagale tudi doma. Utopije imajo to čudno lastnost, da se uresničujejo, On sam pa je odšel kakor prerok, ki je izpolnil svojo dolžnost. Doživel je še dan svobode- po tem je začel bolehati in 1). de cembra 1918 je umrl v ljubljanski bolnišnici. Tik po proglasitvi nove drža ve je Slovenija pokopavala svojega največjega umetnika, glasnika in preroka, ki >e pokazal |»rt v daljno bodočnost. Svojo vero v to bodočnost Je izrazil v "IWlf krizanterni" z be-sedami: "Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več- krizantema siromakov«. temveč bogastvo bogatega Že slutim zarjo tistega dne, sluti jo vse moje najgloblje in najčistejše hrepenenje Ne, ne hrepenenje samo! Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje življenje. slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi " omenll v bistvu, da ostane stara francoska ustava v veljavi. Vse levičarske frakcije zahtevajo, da se izvoli popolnoma samostojno In suvereno ustavodajno skupščine, ki bi imela vse prerogative in polno zakonodajno oblast. Načrt radikalnih socialistov, katerega podpira de Gaulle, pa je, da se najprej Izvedejo volitve po stari ustavi v poteku katerih bi bila sedanja vlada potrjena za toliko časa kot potrebno za ustavodajno skupščino, da dokonča svoje delo. Šele po teh prvih volitvah bi bila sklicuna ustavodajna skupščina. Na ta način bi vlada dosegla to, kar si želi de Gaulle—nam reč, da ne bi bila popolnoma odvisna od ustavodajne skup ščine. Pričakovati je, da se bo pri splošnih volitvah zopet pokazalo gibanje na levo kot pri občinskih volitvah, vsled česar men general de Gaulle, da bo mnogo tc.*je~v težkih gospodarskih pri likah, katere Je pričakovati pri hodjo zimo—vladati V navzoč nosti ene same skupščine kot b bila ustavodajna skupščina, mes to dveh—senata ln poslanske zbornice—na kateri bi se ua slanjal, ako bodo volitve Izve dene po stari ustavi. Zanesljiv opazovalci trde, da Je de GaulU prepričan, da bi ustavodajna skupščina končno celo prisilila njegovo vlado na odstop. Vaš poročevalec pa Je preprl čan, da se boji general dč Gaulle, ki Je postajal zadnji čas vedno bolj konservativen, da bi v ustavodajni skupščini prevla dovali levičarski elementi. Hoji se, da bi Jim utegnilo uspeti dobiti vlado v svoje roke ter ta ko izvesti svoje revolucionarni načrte, katere )e de Gaulle do zdaj uspel prekrižati. Ako bo general de Gaulle pre zrl zshteve levičarskih strank ki /shtevajo eno samo skupščl Toda tudi če bi ga imeli Angleži v svojih rokah, ni nikakor jasno, kaj bi t njim storili. Mnogo je ljudi, ki mislijo—po 20 letih izkušenj z nJim—da Je 1 Hussein ena onih osebnosti, katerih ni mogoče požreti, niti /.pljuniti, tako da Je morda najbolje počakati. nikdar niso bili bolni. V hiše no, bi se utegnilo dogoditi, d« žalosti je posvetilo jasno upanje. —C. G. bi odstopili levičarski člani njt gove vlade še pred volitvam Ta protestni nastop pa bi mora general de Gaulle na vsak na čin preprečiti, ako hoče, da ni nastanejo nemiri v deželi. Kaj bo z •x*mufttj9m? l^ondon ONA- Jeruzalemski ex-mufti, Hadž KI Hussein, i utegne naenkrat zopet pojaviti svetu intrig Srednjega vzhoda ¡Tako sodijo nekateri dobro ob vešče nI opazovalci v !>ondonu I KI Hussein je »den največjih spletkarjev na svetu In je v ti ku 20 let služil interesom skor vseh držav. Ujet Je bil, ko mesiH'« aprila francoske čete i prodrle v Nemčijo Največ je trpela |iod njegovi mi spletkami Anglija v l*alestl ni pred vojno In v Iraku mt vojno. Nejasno je, ali smatrajo ex muftlja vojnim zloclncem ali ne, Vsekakor pa I ki 4e vedno v francoskih rokah Angleške oblasti nesejo odgovoriti na vpra-1 in sicer išanje, alj j« bila njegova ekstra* K Pgh PRESENEČENJE Štirideset letnica zakona. Dne 23. maja je prišla moja hči Sofi-a In njena družina iz New Yor-ka na počitnice in drugI dan v soboto pravi moj sin Johnny, da peljal sestro in družino v White Valley k sestri Frances Yelochan na obisk ln prosil mene In mater, naj greva še midva njimi za par ur. Mati je rekla, mi je ftul, ne morem iti, ker mam mlada plščeta ln moram skrbeti zanje. Pa so le prosili, a se je udala in rekla, no, pa grem z vami. Tako smo odšli in irišedšl tam, se razum,e smo dobili vsega za jesti in zn pit, u mati Je pa le vedno bila v skr->eh za plščeta. "Kaj bo z mojimi plščataml," tako smo se kma-u zatem odpravili nazaj proti domu, Naš John pa, mesto da bi nas peljaj domov, se je kar naenkrat ustavil pri Oak Hill Firemen's Halll. Tam je bilo vse v temi. Johnny Je vseeno odprl vrata ln rekel, pojdimo notri vsi, a takoj, ko smo vsi vstopili, se e naenkrat zasvetila luč, harmonike so igrale in vse Je kričalo "Surprise!" Jaz In mati svo kar obstala In niti besede nisem mogel spregovoriti, ko sem zagledal toliko znancev, prijateljev |n botrov mojih otrok, katerih nI-nem videl že 2ft let, sploh si niti mislil nisem, da bi se še kdaj videli skupaj. Solze so ml zalile oči; ko se malo obrišem, sem opazil tam na (Miru napis "štirideset letnica zakonskega življenja". Mize so bile polne In obložene z jedili In pijačo, "tudi pečen prršlček Je tam bil." Hčere so nama pri|H»le šopič cvetic in nama dale vsakemu svoj zlat prstan Na to so nama začeli čestitati in dajati darove za najino štirideset letnico, Nakar smo zasedli mize, jedil In pili, se razgovarjall ln plesali In se veselili do ranega Jutra Za to se pa sedaj midva na tem mestu prav le|Mi zahvaliva /a darove sledečim: Sinu Franku, kateri se nahaja pri marlnlh na Pacifiku in ženi Joaephtnl Hhuster iz Hraddoeka, mr. in mrs. Jack Gr-žini iz Cantona, O. Mr, in mrs, I«otils Tui k in mr. m mrs. Frank Gleha Iz Mclntyre, Pa. Mrs. Krank Yelochan iz White Valley, Pa. Mr In mrs John Mareks Iz Swlssvale, Pa Mr John Stam-bul, mrs Jennie Sharp, mrs. Julia Perle, mrs. Win Thompson, mr, Michael Marmullk, mr. Joseph Duchay (Justice of !»lece), mr. J'M* Černola in miss Violet Sharp, vsi I* Kast Plttsburgha, Pa. Miss Marv Turk iz Y. Liberty, Pa £e enkiat se najlepše zaliva k mo vsem, ki »te prišli in se veselili / nami ob naši 40 letnici najinega zakonskega življenja l rie Razllč-1 Yeloehan 1* Kxport, Pa Mary ne govorice trde, da Francozi ne Perla, 1" Liberty, Sofia in Guy Ixido hoteli drage volje predati | Girdinia iz New Yorka, ter Stan- in Johnny Shuster. General Eisenhower Je bil ob svojem povratku v Ameriko burno te politične osebnosti, ki bi jim ley, Anna Dosdraelian poraod po velikih mnoileak. Ts silks Je btls sneta ob utegnila biti koristna v njihovih ; doma. Mr In mrs John Shuster, ¡Tfú.kl Vellke^prajamna alaenostl v New Yorku. odl.ošajlh z arabskim svetom K Pittsburgh, Pa.- (Adv.) IZ MODERNEGA SVETA Spisal F. S. FINŽGAR (Nadaljevanja "Aha, lega sem jaz kriv. Čemu se vmešava v stvari, ki ga ne brigajo? Danes pride in prosi za nekega delavca, ki ga je nadzornik odslovil. Kam pridemo, če bo vlekel vsak svojo stran? Moral sem mu čisto jasno povedati, da ga to nič ne briga." "Dobre namene ima in dobro srce! Ta spor se hitro pozabi." Mami ni bilo ljubo, da sta se sporekla. "Ne pozabi se ne! On je trdoglav!" "Meni se zdi značajen. S^j je isto trdil oni večer pri kontrolorjevih." "Alma, lepo te prosim, molči no! Papa bo vedel, kaj je značaj in kaj je navadna aroganca!" "Zakaj bi morala jaz molčati? Še in ie trdim, da je značajen in blag, bolj kot sto Semenov." "Pst, Alma, ne govori preveč!" Mama je dvignila prst in ji požugaU- "Ubogam te, mama. Samo to še rečem, da vsak sme povedati svoje mnenje, samo jaz ne." "Le povej, kar zdravniku povej; tja teci in mu odkrij, da si zaljubljena vanj!" "Pavla, pometaj po svoji cesti!" "Mir!" je ukazal papa in se zleknil v naslonjač. a XXIV. Dr. Sluga se je vračal iz tvornice. Kakor slučajno je srečal vse uradnike. Z vsemi so se vljudno pozdravili. Ali zdravnik je dobro čutil, da so bili vsi ti pozdravi tista puhla zunanja fraza, ki človeka ne razveseli, ampak mu da zaušnico, da je jezen sam nase in na onega, s katerim se je srečal. Vsak pogled ga Je zmagovalno bičal in se mu je režal v lice, češ, čemu pišeš, ksr te ne peče! Ponsvljsl si Je sicer stoično: Kaj me brigajo? Kljub temu pa ni mogel sebe nalagati, da mu Je vendar itvar zelo neljuba. Vzlovoljen je šel po belem pesku proti stanovanju. Potoma je naletel na Klešmana. Ko se Je z nsmršenimi obrvmi ozrl v tiste zelene oči, je slišal iz njih kakor krohot gavrana, ki zafrfota nad brezdnom, v katerem čuti plen. Klešman Je oblastno korskal mimo njega. Leno je dvignil svojo roko, da bi prijel za klobuk. Toda pokrivala nI dvignil. Drugekrati bi bilo zdravniku čisto vseeno, naj ga uslužbenec pozdrsvi alt ne, toda danes je bil slabe volje. "Kleiman!" Rezko ga je pozval. Klešman se je vstopil predenj s široko razkoračenimi nogami in ga predrzno gledsl. Ali me poznste?" "Poznam!" "Zapomnite si, da zahtevam od vas dostojnosti. Dokler sem tvorniškLzdravnlk, me pozdravite, ali se me pa ognite, kar mi Je mnogo ljubše. Razumete?" Klešman je dvignil klobuk in nekaj zamr-mral. Njegove oči so se posvetile in satansko pomežiknile, da se Je dr. Sluga hitro obrnil in šel dalje. Ko se je obrnil proti altani direktorjevega paviljona, Je zagledal Pavlo, ki se Je v tem trenutku obrnila in z dvignjeno glavo odšla skozi vrata. "Ts tudi!"--- Zdrsvnik Je hitel v stanovanje in najrajši bi bil zmetal knjige, instrumente in pohištvo v majhen kovčeg, zaloputnil vrsta ln zbežal odtod kakor dclavec, ki gre s cullco na plečih v široki svet. Bil Je Jako razburjen. Dolgn Je hodil po sobi s povešeno glavo ln se trudil s vso močjo svoje volje, ds se umiri in rszbere pametne misli. Polsgoms je uvldeval, da ie popolnoma nepotrebno vsako razburjenje, če ae je zameril, iz- vira iz dobrega namena, katero je hotel izvršiti. Če ga torej pravzaprav kolegi zaradi tega prezirajo, ker se je potegnil za Petra, bodi. Saj pride dan, ko bo hodil on z dvignjeno glavo, dočim bodo drugi trepetali in se spominjali današnjega dne. Zdravnik je bil kmalu miren glede uradnikov. Ali drugače je bilo glede Pavle. Dobro je vedel, da ga je gledala z altane, ko je zavrnil Klešmana. In tega dejanja se je kesal. Zdelo se mu je, da se je ponižal na nivo oholega korpo-rala, ki pozove prostaka sredi ceste predse, ker ga ni primerno pozdravil. To je videla in čula Pavla. Kaj si bo mislila? Ali se ni obrnila s studom od njega in mu s tem očitala oholosti in sirovosti? In gotovo je direktor doma povedal, kako so mu soglasno odbili prošnjo za Petra, in direktor je brez dvoma zabavljal čezenj. In gledal je v duhu njeno ponosno dvignjeno glavo, ki je z napol odprtimi očmi gledala prezirljivo nanj in mu očitala plebejstvo. Zdravnik je bil čezdalje bolj razburjen. Vsi zadnji dogodki so prihajali predenj. Nazadnje si ni vedel drugače pomagati, a se je oklenil Prosenca in njegove apodiktične sodbe: Pavla ni zate!" "Dovolj! Malo razburjenja, nekoliko podra-ženi živci vsled lepe ženske—ba—ali je to že ljubezen?" Zdravnik se je polglasno zasmejal samemu sebi, sedel v naslonjač in odprl knjigo. Komaj je prečital pol strani, kar prileti skozi okno majhen šopek in obleži prav pri njegovih nogah. Vinko se je izprva nekako radostno začudil, ali hitro se je zopet ozlovoljil ln jezno zamrmral: Kako so predrzni ti otroci! Prepričan je bil, da so vrgli šopek z vrta kontrolorjev! otroci, ki so se igrali često z direktorjevim malim sinom. Saj se je že parkrat primerilo, da je priletela žoga skozi okno. Ali tedaj ga ni ujezilo. Vselej jo je smehljaje se pobral in jim jo vrgel v nastavljene majhne roke ter še obstal pri oknu in se veselil njihove igre. Danes ga je pa pograbilo. Z nogo je sunil šopek in stopil k oknu, da ga zapre. Tedaj pa zagleda pod oknom Almo. "Gospod doktor, ne bodite užaljeni! Verjemite, da ne vem, zakaj sem storila to otročarijo." Zdravniku je bilo to Jasno in odkritosrčno lice, te široko odprte, proseče oči kakor tiho zavetje, katerega bi danes ne mogel dobiti nikjer, ko ga je vse iibalo ln pehalo od sebe. Sklonil se je hitro nazaj, pobral lopek ln se naslonil na okno. "Gospica, ko bi mogel povedati,»kako sem vam hvaležen! Šopek spravim za spomin na vesel trenutek sredi prav bridkih ur!" "Vse vem, gospod doktor! Ne zmenite se za to, saj ste mož! Z Bogom!" Alma je odšla po peščeni stezi, Njena hoja je bila ponosna in odločna, kakor da bi pri vsakem koraku zadonelo izpod elegantnega čeveljčka: mož~-mož—mož. Ko je krenila na desno in postavila nogo na stopnico, ki je vodila iz vrta v paviljon, je za čaack obstala ln se ozrla na zdravnikovo okno. Vinko se ji Je priklonil—ona je odzdravila ln izginila. Dr. Sluga je povonjal šopek vijolic, ki so se dotaknile ustnic. Kakor bi hotel poljubiti drobno cvetje in ga prositi odpuščenja, ker ga je sunil s nogo. Natočil je v kristalno čašlco vode, dal vanjo vijolice ln Jih postavil predse na pi-sslno mizo. (Dalj« prihodnjič.) TRI NOVELE Prevedel dr. Ivo ftorll Moc krvi f (Nadaljevanje) Napoaled se Je približala za-željena ura; zakaj nI ga konca, ki ne bi prišel. Vsi so legli k počitku, in vsa hiša se je po-greznila v globok pokoj. Nikoli pa ae ne bo vanj pogreznila rea-ničnost te pripovedke, ker tegs ne bodo dopustili premnogi sinovi in še živeče sijajno potomstvo, ki sta ga zapustila v To-ledu ta dva »rečna zskonca.^ katera sta se mnogo let ve»ellla drug drugegs, svojih otrok in vnukov, kakor je vse U) dopustila in določila uaoda In Moč krvi. ki se je razodela vrlemu, časti-temu in bngaboječemu Lulsove-mu dedu, ko je /ugledal na tleh letečega vnuk» III Rinconete in Cortadillo V krčmi "Pri mlinčku" ki le. ži ob robu »lovecih alkudijskih pr>ljan na poti iz Kastlllje v Andsluzijo, »ta »e slučajno našla nekega vročega poletnega dne dva mladiča v približni slaroati štirinajstih do petnajstih let; več od Ncdcmnajst jih vsekakor nobeden ni imel. Oba sta bila zala, toda tudi zelo razcapana, zamazana in zanemarjena fanta. Plašča sploh nista Imela, hlače so jima bile platnene, nogavice kar iz njune ko>e, Se bolj turobno pa sta se odlikovala z obutvijo; zakaj čevlji enega so bili iz llčjs ter rsv-no tako razcefedrsni, kakor po-nošeni, oni drugega pa val iz samih lukenj in brez podplatov, da ao se zdeli bolj podobni kakim obvezam nego,, čevljem Eden Je imel na glaigi zeleno lovsko kapo, drugi klobuk brez traku, i nizkim tulcem in širokimi krajci« čez pleča Je noail eden okrog prsi ovito srajco, ki Je bila take barve, kakor bi bila Iz srnjakove kože in zelo atla-čena ln stlanjcna v en sam rokav. Drugi je potoval prazen ln hrer cule. Samo na prsih mu je visela debela reč, ki se je potem izkazala za enega l/med onih ovratnikov, katerim pravijo "trdi baloni/' njegov kajpak nI bil trd od škroba, ampak od maščobe, razcefedran pa tako da je bil še najbolj podoben klopčlču pukanja za obveze. V tem klopčiču je bil zavit in skrbno spravljen šop kart, ki pa ao imele jajčjo obliko; zakaj podobice so bile tekom časa in vedno v rokah že toliko pretrpele. da so Jim vogli odpadli, a da reši njih gospodar vsaj to, kar se je dalo, jih je še s škarjami zaokrožil. Oba mladeniča sta bila ožgana od aolnca. nohte sta imela vac obtolčene, roke ne ravno preveč čiste. Eden je nosil polovico nekskega meča, drugI velik nož z rumenim ročajem, ki mu pravijo navadno "kravar." Ta dva junaka sta se bila zdaj spravila v neko šupo ali škedenj pred krčmo, da bi se tam od poti malo odpočila. In ko sts sedla drug proti drugemu, je rekel oni. ki je bil videti starejši mlajšemu: h katerega kraja je pravzaprav vaše blagorodje, gospod plemenitnlk. in kam blagovoli biti namenjeno? Goapod vitez' je odgovoril vprašanec Trna, iz katerega kraja sem. pa res ne vem. In ni* več. kam potujem. * Hm. je dejal starejši. In ven-dar ni videti bi rekel, da bi bilo doapelo vaše blagorodje kar naravnost iz nebes. In glede na to, da vrhu tega tudi ta krčma le ni ravno tisti kraj, ko bi človek lahko rekel: kar tu bom zdaj ostal, bo najbrže in hočeš nočeš treba mahniti še malo dalje, če ne zamerite. Kar se tega tiče, ne rečem, da ne, je odgovoril mlajši. Toda, kar sem rekel, je vendar-le resnica; zakaj moja domovina ni moja očetnjava, ko imam tam samo enega očeta, in me še ta nima za sina; pač pa me ima za pravega pastorka moja mačeha. A kar se tiče moje poti, gre na slepo srečo, in konec bi jo bilo takoj tam, kjer bi mi kdo povedal, kako bi lahko pretolkel to svoje/evno življenje. Kaj vaše blagorodje ne zna nobenega rokodelstva? Ne znam drugega, je odgovoril manjši, nego teči kakor zajec in skakati kakor jelen. Pač —tudi škarje znam precej dobro sukati. To je pa celo zelo dobra, koristna in dobičkanosna reč, je dejal starejši. Zakaj vaše blagorodje najde gotovo cerkovnika, ki mu odstopi svojo bero za vse svete, če mu za veliki četrtek izrežet* cvetive iz papirja, ki jih ti možje potrebujejo za okrašenje cerkva. Ne, moja škarjarska spretnost se ne javlja v tem, je odgovoril mlajši. Kajti moj oče so po milosti božji krojač in no-gavičar, in so me naučili izde-lavati tisto vrsto obutve, ki je na pol nogavica, na pol čevelj ln ki se ji pravi pravzaprav ko-mašna, kakor gotovo ve tudi vaše blagorodje. Izgotavljel sem jih že s tako dovršenostjo, da bi bil prav lahko napravil izpit za mojstra iz njih. No, naenkrat me je moja zla usoda potisnila v kot. Vse to in še veliko hujše reči se pripete njim, ki so za kaj na svetu, je rekel starejši. In vedno sem slišal praviti, da posebno odlične lastnosti človeka Še najprej pokopljejo. Toda vaše blagorodje je še vedno v starosti, v kateri človek svojo usodo lahko popravi. Da, če se ne motim in če me moje oko ne vara, ima vaše blagorodje še druge talente, ki jih samo še ne mara pokazati. Imam, je pritrdil mlajši. Toda, kakor je vaše blagorodje dobro opazilo, ti talenti niso za širšo javnost. Na to je povzel starejši: Glede na to, da se smem prištevati med najbolj molčeče mladeniče daleč naokoli in z namenom, zadolžiti si vaše blagorodje, da sc mi potem oddolži ter mi odpre svoje srce in se z menoj porazgorovi, se hočem jaz prvi razodeti. Zakaj zdi se ml, da naju usoda nI brez nekega višjega namena združila v ti šupi, ampak da je nama namenjeno, naj si bova prava in resnična prijatelja od te do najine zadnje ure.—Jaz, gospod plemenitaš, sem iz Fuenfride doma, iz kraja, ki je znan in sloveč po tem, da potujejo skozenj nojodličnejši potniki. Ime ml je Peter del Rincon. Moj oče Je ugleden mož, ker je u-radnik Svetega križarstvo, to je "bulero" ali "buldero," ("Bulas WOUNDED VETS SUN WAY HOME SPRAWUNO ovn THI DfCK of the U.S.S. Wakefield, American troops wounded on the batUefields of Europe relax under the healing rays of the sun as the ship plows its way back to the homeland. Th?«e men were among the first to be returned. U. S. Coast Guard photo. * '), 4K m de lp eruzada" (križarski listki so bili nekaki odpustki, ki so jih prodajali španski kralji pod pretvezo, da se neprestano bojujejo z neverniki. Prodajalci teh "bul" so se imenovali "bul-deros") kakor jim pravijo navadni ljudje. Tudi jaz sem ga spremljal nekoliko dni na njegovih službenih poteh, in reč se mi je tako obnesla, da bi se bil glede skupička za listke kosal lahko prav z vsakim drugim bulderom. Toda nekega dne se mi je ta skupiček zazdel ime-nitnejši od listkov samih, sporazumel sem se z dotičnim moš-njičkom, in oba sva jo mahnila proti Madridu. S tisto udobnostjo, kakor se človeku tam Razni mali oglati Na pol izkuteni DELAVCI NAVADNI DELAVCI Izkušenost ni potrebna Stalno delo—Dobra plača Priglasite se takoj pri NORTHWESTERN TERRA COTTA CORP. 1750 Wright wood Ave. Vprašajte za Mr. Purcell, superintendenta DELO DOBE HIŠNICE "JANITRESSES" ŽENSKE ZA ČI&ČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovna ura od S:30 popoldne do 12. ure zvačar. Vojno nujna industrija. Rabimo tudi pomočnice v Jedilnici VPRAŠAJTE prti ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street kar sama ponuja, sem iztrebil mošnjičku v malo dneh ves njegov drob ter ga zapustil naposled s tolikimi gubami, kakor jih ima nevestin robec na dan poroke. (Dalje prihodnjič) Razni mali oglati LIKARJI "Pressers" $1.25 na uro Čaa ln pol sa nadurno dalo 544 dni v tednu MAJESTIC DYE HOUSE, INC. 3920 W. ARMITAGE AVE. 2ENSKO z* RIBANJE in čiščenje pisalnih uradov Dobra plača, stalno delo 3517 W. Harriion St. "SHEAR MEN" Izkušeni rezati plehovino in lahke plate JACOB PRESS SONS 3320 S. Normal Razni mali oglati Nujna induttrija potrebujemo MOŠKE- 'EXSERVICE MEN* • Prett handt • Sprayers • Attemblert Izkušen ali pa vas naučimo. 52 ur na teden; čas in pol za nadurno delo. Prostovoljna skupna zavarovalnina. Izvrstno delovno stanje Stalno povojno delo. Vprašajte Mr. Bollmana 3108 w. 51.t St. "PRINTERS"—Tiskarji Unijska plača - Veliko nadurnaga dela MURRAY BROS. 1414 So. Michigan Ave. ŽENSKE ZA DELO V PRALNICI Zgibati in zavijati Unijska plača, čas in pol za nad 40 ur in še "bonus" Dobro delovno stanje.—Garfield Park "L" in poulična kara do vrat 3517 W. HARRISON ST. THE DIAMOND MATCH CO. NAJEMA DELAVCE SEDAJ WAREHOUSE MEN V STALNO DELO IN PO VOJNI JAMČENO OGLASITE SE NA 3254 North Kilhourn "CHIPPERS GRINDERS MATERIAL HANDLERS STOCK MEN" Dobra plača in bonus - Zavarovalnina prost* NO CUT BACKS DNEVNO IN NOČNO DELO—VPRAŠAJTE PHI L M. WEYMER CO. _. 3321 SO. PULASKI ROAD V CONGRESS HOTELU drtc delo takoj ŽENSKE SOBARICE. PREGLEDOVALKE. POMOČNICE PRI PERILU ln ČISTILKE Delo dobe tudi moški: ČISTILCI OKEN ln HlftNIKI Vprašajte Mrs. Cowan na 500 South Michigan Ave. POTREBUJEMO TAKOJ 'Metal Fabrftcatora. Punch Praaa Operators. Drill Praaa Operatora and Grindera STALNO DELO IN NAJVIŠJA PLAČA THE RUDA CO., 2117 So. Troy St. Potrebujemo ZENE in DEKLETA sa "Laballng" ln druga LAHKA TOVARNIŠKA DELA >e. da ima fllmaln loralkš An I * V qUOI> Manufacturin« tovarni Stalno delo in plačane počitnice draa Kina nalUot« noo. „ w«i Prijazno delovno stanje ZAVAROVALNINA PROSTO •r Ji»9 : """' MANY BLANC CO.. 3414 We.t 48th Place M od is ti Šanaklh nogavic pravi