17.	MAJ
1969
L. VIII
ŠT. 18
glasilo delovnega kolektiva ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE. ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Poročil® © delti upravnega odbora ZP v mandatna dobi iti©8-69
V prvem delu proslave sta govorila direktor tovarne RIZ Zagreb tov. Krešo Pišku-lic im predsednik DS Zvonko Glazer. Me drugim sta dejala: »Razlogi, da se je leta 1963 RIZ odločil, da prevzame objekt, ki je bil določan za tekstilno industrijo so bili predvsem v tem, da je RIZ potreboval nove prostore za razširitev svoje proizvodnje. Prostori v Slunju, ki so bili že izdelani so bili zelo ugodni za moderno proizvodnjo televizijskih sprejemnikov, ki
• ;V pretekli mandatni dobi so bili člani (11) upravnega odbora ZP izvoljeni iz naslednjih delovnih organizacij: Eiektromehanika Kranj, RIZ Zagreb, Avtoizdelki Nova Goriča, Naprave Ljubljana, Avtomatika Pržan, Elektromotorji Železniki, ZZA Ljubljana NO Kranj, Polprevodniki Trbovlje, Inštrumenti Oto-če im Strokovne službe ZP.
Kvalifikacijska struktura članov UO ZP je bila naslednja: 2 dipl. ekonomista, 2 ekonornista in 7 dipl. inženirjev. V UO ZP je bil izvoljen I član, ki je bil v tem organu tudi v predhodni mandatni dobi, poleg gen. direktorja,, ki. je že po svoji funkciji član UO. Dva člana UO ZP ■sta bila v isti mandatni dobi izvoljena tudi v DS ZP.
UO ZP je imel v pretekli mandatni dobi 16 rednih sej in nobene izredne; od teh je bila ena sklicana v popoldanskem času, ostale pa so bile dopoldne.
Povprečna udeležba na sejah -je bila 70 %.
1 Upravnemu odboru predložena problematika v'obravnavo — največkrat s strani strokovnih služb na nivoju ZP — je bila v večina primerih predhodno obdelana na sejah strokovnih komisij, ki jih je imenoval UO. Zaključki in mnenja komisij so služili upravnemu odboru ZP kot podiaga za formuliranje Sklepov. V pretekli mandatni dobi so bile v upravnem odboru imenovane naslednje strokovne komisije:
—	gospodarska komisija
—	komisija za spremembe in dopolnitve statuta ZP
1 — komisija' za organizacijo
—	komisija za ' nagrajevanje izrednih dosežkov- in ''
—	kadrovska komisija, medtem ko je funkcijo komisije za dejavnost I in II pri ZZA opravljala komisija, ki jo je imenoval UO ZP predhodne mandatne dobe.
Najpogosteje se' je sestajala gospodarska komisija, ker je bila upravnemu odboru ZP predložena problematika največkrat ekonomske narave.
Komisija za spremembe in dopolnitve statuta ZP se je sestala na 8. sejah. Obravnavala spremembe in dopolnitve statuta ZP za organizacijo tržnih in razvojnih funkcij v ZP, amandmaje k statutu ZP v zvezi z odpravo solidarne in subsidiarne odgovornosti, spremembe določil statuta za uskladitev s spremembami in dopolnitvah mi TZP, spremembe določil statuta za financiranje šplo-šn-otehnične dejavnosti I in razvojne dejavnosti II, financiranje strokovnih služb ZP, financiranje tujih tržišč in financiranje centra za avtomatsko obdelavo podatkov. Na osnovi predlogov imenovane komisije je UO ZP in nato DS ZP sprejel vrsto sprememb in dopolnitev statuta ZP.
Komisija za organizacijo se je sestala na 3. sejah. Obravnavala je amandmaje k statu-
(Dalje na 6. strani)
Tovarno televizijskih sprejemnikov v Slunju je težko tako fotografirati, da bi bralci dobili lasno sliko o velikosti. Poslopje namreč stoji na ravnini, pred njim pa je upravna stavba, W jo kaže (del) slika. Naziv firme — ISKRA-RIZ, TVORNICA TELEVIZORA — je bila ta ®an okrašena z zastavami in Titovo sliko.
Siunj, 9. maja — V počastitev 50-Ietnice ZKJ in SKOJ so v Slunju na Kordunu slovesno izročili namenu tovarno televizijskih sprejemnikov ISKRA - RIZ, ki spada v sestav Združenega podjetja ISKRA KRANJ. Slovesnosti se je udeležilo dokaj predstavnikov republiških forumov in vodilnih delavcev ZP ISKRA. Govorniki so poudarili izreden pomen te tovarne za prebivalstvo na Kordunu, član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Mika Tripalo pa je v svojem govoru med drugim posebno poudaril bratstvo in edinštvo naših narodov.
Svečana otvoritev tovarne televizijskih sprejemnikov
v Slunju
Siunj, 9. maja —ijTa.dan je bila slovesno izročena najne-nu , tovarna televizijskih sprejemnikov ISKRA- RIZ. Slavnosti so poleg člana izvršnega biroja ZK ČKJ prisostvovali tudi nekateri politični funkcionarji iz Hrvalske in SiovahU je, predstavniki JLA,, gospodarstva-, predstavniki drugih podjetij ter vodilni delavci združenega podjetja Iskra. .
s' svojimi prostorninami omogoča proizvodnjo od 120 do 150 tisoč televizorjev letno. Ker je bil. objekt 'postavljen v Slunju, torej v kraju, ki se še šteje za gospodarsko nerazvito, je bilo mnogo lažje dobiti obratna sredstva za nabavo potrebne opreme in notranjih 'prostorov.
Razumljivo je, da je take odločitev Riža izzvala različna im celo kritična gledanja, saj so nekateri dokazovali, da na tem področju ne bo moč dobiti delovne sile ža proizvodnjo televizorjev, posebno pa ne zadevnih strokovnjakov (relacija Zagreb— Siunj znaša 110 km). Klub te mu pa je kolektiv dokazal, da tudi tovarna, ki bazira na elektroniki, lahko z uspehom deluje na področju, kjer šene poznajo " »industrij s-kega« delavca. Kolektiv Riža je ponosen, da mu je to uspelo. Rezultati so vidni, osebni dohodki so se zvišali, kolektiv discipliniran', izdelki pa kvalitetni.
Oba imenovana govornika sta posebno zahvalo izrekla skupini štrokvomjakov, ki, je nosila naj večje -breme, kli je izvrševale zadane naloge z izrednim poletom, požrtvova-njem, od prenosa strojev do postavitve modeme tehnologije,«
Član izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ Mika Tripalo je pred simbolično otvoritvijo med drugim dejal: vsi, ki smo danes prisotni, pa tu-
di tisti, ki zaradi neodložljivega déla danes niso prišli na to svečanost, smo zelo zadovoljni ko smo dočakali dan,, da lahko prisostvujemo Slovesnosti’ 'otvoritve ‘ nove tovarne televizorjev ISKRÍA-RIZ . v Slunju 'Na ta način, saj' tako mislim, brišemo ono izmed negativnih postavk na-
Predsednik delavskega sveta RIZ — tovariš Zvonko Glazer je v svojem govoru zelo podrobno orisal nastanek tovarne, ki je v kratki dobi in z moderno tehnologijo osvojila proizvodnjo televizorjev
še investicijske politike, (bivša tekstilna ' tovarna.) in j-o preusmerili v zadovoljivo investicijo. Menim tudi, da ¡je otvoritev tovarne na tern področju daje naši . politiki zven hitrejšega razvoja ha nerazvitih področjih Hrvat-ske. Mislim, da ni treba govoriti, da je ta tovarna piri-
(Dalje na 4. strani)

člani dosedanjega upravnega odbora združenega podjetja na dvo rišeu tovarne v Novi Gorici
Srečanje mladih elektroindustrije v Mišu
Integracija le na ekonomski osnovi je bila glavna misel II. srečanja mladine elektronske in etektro industrije.*
26.	in 27. aprila v Nišu. Na tem srečanju je sodelovalo prek 150 mladih večine podjetij elektro industrije Jugoslavije. V Nišu smo se zbrala predstavniki iz podjetij:. »Rade Končar« Zagreb, »Energoinvest« Sarajevo, »Obod« Cetinje, »Georgi Na-umov« Bitolj, »Sever« Subotica, »Jugodent« Novi Sad, »Etektrosrbija« Beograd, »Sutjeska« Beograd, »Milan Blagojevič«	Smederevo,
»Elektronska industrija« Niš iz Banja Luke, Beograda in Nisa in ZP »ISKRA« Kranj. Kot gost je na srečanju sodelovala mladinska organizacija tovarne »Tesla« Vrhlabi iz CSSR.
Skupaj z RIZ. se je iz našega podjetja tega srečanja udeležile 43 mladink in mladincev.
Namen' srečanja je bili medsebojno poznavanje, mladine sorodnih; podijetij mn: izmenjava mnenji o integraeijisJdh procesih, v elektronski in efekte® industriji Jugoslavije. Namen' je bi! v celoti dosežem, saj smoi se po ogledu Zavodov RR mi kulturno zgodovinskih spomenikov Niša, zbrali: na posvetovanju, na katerem smo obravnavali prav ta dogajanja. Po uvodnem referentu, ki so ga pri-
praviiii mladinci iz Niša, se je razvila živa diskusija, ki je pokazala, da mladi: ne stojimo ob strani reforme1 in integracije.
Na srečanju smo sprejeli naslednje zaključke:
1.	Mladi ljudje zahtevamo, da le ekonomski interes predstavlja izhodišče za integracijo.
2.	Zavzemamo- se za povezovanje delovnih organizacij na področju znanstveno-razisko-valne dejavnosti in za skupno nastopanje na inozemskem, trgu.
Prav tako se zavzemam® za to„‘da občinske in republiške meje ne predstavljajo preprek integraciji. Borih se bomo proti ozkim. lokali stičnim tendencam, skupin alii posameznikov.
3.	Hiter razvoj integracijskih procesov zahteva dosledno spro-vajanje gospodarske reforme. Zato se mladi, zbrani na tem posvetu, zavzemamo, da se delitev med delovnimi organizacijami in družbeno politi črnimi skupnostmi čimprej, uskladi s predvidevanji reforme.
4.	Slabosti našega carinskega sistema omogočaj® določene deformacije v razvoju gospodarstva ker ne ščitijo domače proizvodnje pred vplivam dumpiraških cen. Mladinska organizacija teži za tem, da skupščinski' organi eimn-preje postavijo vse gospodar-
R AZGLAS
za začasno zaposlitev v počitniških domovih ISKRE
Počitniška skupnost ISKRE potrebuje za svoje domove na Bledu, v Tirenli, v Poreču in na Dugem otoku 2 upravnika	2	točajki
2 kuharci	2	sobarici
6 strežnic	5	pomožnih	kuharic
Pozivamo vse zainteresirane študente višjih ali srednjjh šol, upokojence in drage, da vložijo pismeno prošnjo za začasno zaposlitev od junija do septembra 1969 v navedenih domovih.
Prijave sprejemamo do zasedbe, najkasneje pa do 2(k maja 1969 na naslov: Počitniška skupnost ISKRE, Trg Prekomorskih brigad št. 1, LJUBLJANA.
Prednost imajo otroci zaposlenih staršev v ZP Iskra.
Uprava PS ISKRE

UO ZP je končal svoje delo
Za predvideno zadmj® sejo HO ZP — ki pa se je po. zmeje izkazalo, da ne bo; zadnja — s® člani UO Zp menili, da bi bilo po ustaljeni navadi najprimerneje da jo združijo z obiskom ene izmed naših tovarn. Tako' so se dogovorili, da bo 17. seja UO ZP v naši tovarni AVTOELEKTRIKI v Novi Gorici z zaključkom razprave o »odprtih problemih ZP gllede na določene finančne posledice«. Seja ©tej akutni problematiki je po dveh nadaljevanjih malone žolčnih razprav sicer res bila to pot zaključena, vendar je članom UO ZP zmanjkalo časa za zadnjo točko dnevnega reda. Naslednja in zadnja seja UO ZP te mandatne dobe je bila nato še v Zagrebu v organizaciji RIZ, kjer so člani UO ZP razpravljali še o delam UO ZP in Sestavili poročilo aa DS ZP.
V nadaljevanju razprav glede »odprtih problemov ZP z. določenimi finančnimi posledicami« je bila prva na dnevnem redu »ORODJARNA«, Povsem nepričakovano je izbila na seji nova varianta sanacije, po kateri naj bi ena izmed sedanjih organizacij, ’ T-- mišljeno ELEKTRO-
ske veje.v enakopraven položaj.
5.	Mladinske delegacije, ki sodelujejo na tem posvetovanju so dolžne, da v skladu s temi zaključki preko sv® jih konferenc -Zveze Mladine vplivaj® im pomagaj® sam® upravnim organom ter str® kovnim službami, da delajo v skladu s temi zaključki.
6.	Predlagamo konferencam Zveze mladine, udeležencem posvetovanja, da formiraj® mladinsko delovno brigado zveznega značaja. Od udeležencev se zahteva, da prijavijo udeležbo konferenci Zveze mladine Iskra-RIZ, Zagreb, ki bo v imenu udeležencev koordinator' organizatorja brigade.
7.	Na posvetu mtedčistskih delegacij, kr je bilo v okviru- srečanja je odločeno, da bo organizator III. srečanja mladine elektro- in elektronske industrije Jugoslavije leta 1970' Združeno podjetje Iskra Kranj.
MEHANIKA — prevzela ORODJARNO v svoj sestav ■ ha poravnala tudi vse njene obveznosti. Ta varianta, po mnenju članov UO ZP sicer zagotavlja razvoj proizvodnega- dela, pomeni pa več ali manj. likvidacijo te organizacije v sedanji obliki, bržkone s prenehanjem njene samostojnosti in preselitvijo v Kranj.
Za »GENERALNI REMONT«, M je bil prvotno zamišljen kot osrednja delavnica za vsa remontna popravila in- preglede, je preostal še edini problem — kana; z nekaterimi stroji, ki jih komisija še ni' mogla odprodati. Vrednost strojev je sedaj mnogo nižja od nabavne, pogoji odprodaje pa so vedno težji. UO ZP je zato sklenil, da je treba vse stroje nemudoma prodati po tržnih cenah najugodnejšim ponudnikom, nastalo izgubo bodo. seveda skupne službe pokrile iz rezervnega skladb podjetja-

»Aparati* Ljubljana
Dosežen porast proizvodnje v aprilu še ni zadosten
Dinamični proizvodni načrt za mesec april 1960 je predvideval višjo rasem skupne proizvodnje', kot je bila začrtana v predhodnemu mesecu. Takšno rast san® sicer dosegli, vendar prepočasi, zato. je kaealtnk mesečne izpolnitve zadane naloge za vso proizvodnjo 95,45%. Pri tem smo- za domače- težišče ©pravih 97,09’ %, za izvoz, pa le 71,49 % predvidenih zahtev. V skupna! izpolnitvi v obdobju- januar — april, ki je zabeležena s kazalnikom 89;3'4 %], pa smo nasprotni® opravili za- potrebe domačega trga k 87,52% predvidene naloge, za potrebe izvoza pa je ta kazalnik 124,06%).
Po posameznih skupinah izdelkov' smo dosegli v aprilu največji uspeh pri indu-
strijskiih elektronskih napravah. ¥ mesecu aprilu predvideno nalogo- san izpahni® kar s; 19®,09’%. S temi pa jje bil v tej skupini občutno p® pravljem tudi kazalnik za skupni uspeh, ki je s: koncem meseca aprila obstal na 85,IP%- Takšna nad vse ugodna realizacija je predvsem posledica daljših proizvodnih ciklov pri teh izdelkih, ki je x uspešno finalizacij® večmesečnega dela bistven® pripomogla! k tak® odličnemu uspehu. ¥ skupini stikalnih aparatov je bil kazalnik za mesec aprili te 91,72%), vendar smo pri skupnem doseganju naloge- še vedm® rahlo-pred proizvodnim dinamičnim načrtomi, saj je kazalnik 113,64%. ¥ tej skupini san (Dalje na 4. strani)
Glede tovarne »AVTOMATIKA« je UO ZP ugotovil, da v letošnjem letu organizacija dobro posluje in tudi ustvarja predvideno aktimu-lacijo, vendar ji še v tem mesecu grozi zastoj proizvodnje' zaradi manjkajočega materiala. Tovarno ogrožajo edinole izgube, izvirajoče Siz poslovanja v- minulem obdobju. UD ZP je zato priporočil vsem organizacijam,-.;!! so kreditirale tovarno, naj ji podaljšajo roke za vračila kreditov,
S končano razpravo d tovarni »AVTOMATIKA«- je bilo tudi zaključeno poglavje I »o odprtih problemih ZP«, ki se je vleklo 3 seje zapo-l red in UO ZP je nato prešel k drugim točkam dnevnega reda.
¥ nadaljevanju je sprejel ostavko v. d. direktorja pio-gramsko-tehničneg» področja [ dipl. inž. Franca Vršnaia, ker odhaja na- nov® delovno mesto v organizacijo' »APARATI«..
Pri odobravanju shtžbeiih potovanj v tujim® s® člani UO ZP kritizirali malomar-1 nosi nekaterih, ki opuščajo pismena poročila o izvršenih potovanjih. UO ZP je dobil j zagotovite, da v prihodnje te [ pomanjkljivosti ne b® vet
Glede dela posameznih komisij UO ZP za minul o mandatno: dob® s® člani poslušali: nato- poročil® predsednikov posameznih komisij: za gospodarsko komisijo, korai-sij® za spremembe in dopolnitve statuta ZP, komisijo za organizacijo in komisijo za dejavnosti I in II. UO ZP je ugotovim, da so komisije za-1 upam® dete. dobro opravile in jim dal razrešnico.. BSav j tako. je dobila razrešuje® tu-dfi komisija za nagrajevanje izrednih dosežkov, ki pa se v miimiuMi mandatni dobi » sestala,, ker ni bife predUtogov za nagraditev.
O zadnji točki dnevnega reda — poročilu o Sefa DO ZP v minuli mandatni^ doli ki ga mora UO predložiti DS ! ZP na prihodnjem zasedanja j — ctani UO ZP niso ute®»“ j več razpravljati in ga sesta-viti, zlasti, ker maj bi to p<> j ročilO' vsebovalo tudi srnetffl", ee za prihodimje dete safflp- j upravnih organov. C lam; »u j ZP s® se zato še enkratvse; J stalni, to pot v organizacij RIZ v Zagrebu In sestavili , poročite), ki ga naše glasi‘° ; v celoti objavlja' na drugem mestu.	sS
Marjan Kralj
Letošiifa proslava praznika Z P — na Lokvali pri Movi isorlci
10. maja so se v tovarni »Avtoelektrika« v Novi Gorici sestali člani iniciativnega odbora za pripravo proslave Praznika združenega podjetja. Skupno s predstavniki družbeno-političnih organizacij Nove Gorice so določili kraj in načelne smernice priprav za prireditev, ki se bo vršila v enem od najlepših krajev Goriške — v znanem gorskem letovišču Lokve na Trnovski planoti.
ISKRA — NE SAMO
GOSPODARSKI, TEM\T2Č TUDI POLITIČNI CIMITELJ
Odkar je reforma vnesla nav ritem v družbeno im gospodarsko življenje, je ma po-'samezmih krajevnih podmč-jih vedno močneje čmtiti tudi družbenopolitični vpliv proizvajalnih, skupnosti,, ki s svojimi uspehi ali' neuspehi tako ali drugače učinkujejo na življenjski standard im počutje delovnih ljudi, če to na bilo dovolj očitno v času centralističnega administrativnega •.gospodarjenja, je v . postre-< Torinskem obdobju nepriznavanje teh dejstev lahko usodno: .tako. za proizvajalce kot j za 'njihovo gospodarsko zale-_ ; dje.
61 "Gledano iz tega aspekta,
, ¡praznik Združenega podjetja ni mogoče obravnavati drugače, kot veliko družbeno politično manifestacijo, na kateri ¿i enkrat na leto sežejo jv roke kolektivi proizvodne, skupnosti ISKRA, ki se .sicer poznajo le po proizvo-, dih . In medsebojni tehnični ¡c poslovni odvisnosti. Včasih je le potrebno, da dobijo 1 pripadniki ene Veljke proizvajalne 'skupnosti, tudi fizični občutek, da sodijo v eno ■hišo, ki je sicer prevelika, da bi jo zaznavali z vsakdanjimi. merili.
■ Tudi letošnji Praznik združenega podjetja, ki ga kot vsako leto proslavljamo na Dan borca, dne 4. julija, bo posvečen temu cilju. Med drugim bomo na ta dan praznovali tudi obletnico integracije med .podjetjema Iskro in RIZ, pri čemer bomo lahko izvedeli praktične rezultate -enoletnega prebivanja pod tisto proizvodno streho in še marsikaj dragega. Nekateri propagaa-f.disti menijo, da gre pri tem za učinkovit način pospeševanja imena Združenega .podjetja, kar daje prireditvi tudi .določen poslovni značaj (tempiran, na daljši rok m zaradi tega razumljiv samo za ljudi, obdarovane s talentom ekonomskega predvidevanja j.
POKROVITELJ — TOVARNA
»avtoelektrika«,
NOVA GORICA
"«Vse spredaj omenjeno so itneli na umu proizvajalci. W Nove Gorice, M' so po krajšem obotavljanju sprejeli čast in odgovorno dolž-ilost pokrovitelja proslave in , ^ s tem izpostavili precejš-i.njim naporom ter tudi kriti-^iamzs kateri mi po takih pri--reditv;ah ne skoparijo tudi •teti, ki imajo pri tem naj-’ teani opravka. Resnici ha
ljubo pa bodi povedano, da mudi sama lokacija proslave organizator jem takšne prednosti, kakršne niso bile in ne bodo na voljo nobeni tovarni ZP, M jo bo v bodočnosti doletela podobna naloga. Po drugi strani pa pomenijo večje prednosti tudi večje dolžnosti: kajti zadnja leta smo priče tihemu, in . ostremu, .tekmovanju med tovarnami ki sodelujejo pri organizaciji letnih proslav v imenu združenega' podjetja. Boljša ali slabša organizacija takšnih javnih manifestacij je obenem .tudi ogledalo »lastne hiše« in njenih organizacijskih kadrov. Bližina - državne meje in splošni 'turistični , sloves gorskega rekreacijskega centra v Lokvah daje temu dejstvu Še širše dimenzije. Neizpodbitno... pa je, da lahko postane fet tošnja proslava Praznika Iskre in Dneva borca ma Lokvah »model«, po katerem se bodo skušali bolj ali manj uspešno zgledovati, bodoči organizatorji prireditev, pod zastavo Združenega podjetja.
AMBICIJE
PRIREDITELJEV NISO MAJHNE
Iz na hitro roko zastavljenih začetnih proipozicij,. sprejetih na sestanku v Novi Gorici, povzemamo, da bo imela proslava bogat spekter različnih prireditev, s katerimi bodo skušali gostitelji presenetiti svoje goste. Nadrobnosti seveda še ni bilo mogoče precizirati. Sama lokacija prireditve daje velike sause že itak znani razboritosll primorskih ljudi plodno podlago.. za ustvarjalno -fantazijo, ki lahko naredi iz proslave enkratno doživetje za tisoče naših delovnih ljudi. Kratko rečeno: iz pogovora ,z Novogoričani smo dobili ■ v tis, ' da se njihova iznajdljivost ne bo ustavila pri partizanskem golažu in »teku v vrečah«, pa četudi bi morali poklicati na pomoč samega Antona Martija iz TV. Tako •nekako gledajo na te reči tudi politični faktorji gori-ške, ki nikakor ne morejo mimo tega, da so bile Lokve sedež vojaškega in političnega dogajanja ma Primorskem v .času NOB, V tem stilu — če smo se dobro razumeli — segajo njihove {ne samo poslovne) ambicije celo prek republiških meja. V načrtu imajo .organizacijo nagradnega av.to-r,allyja — verjetno, v merilu Združenega podjetja — čigar traso maj bi »po- . tegmili« od skrajne proizvod-, ne postojanke Z:P, recimo od tovarne TV sprejemnikov1 v Stanju, pa prek Zagreba —
do mesta proslave. Naslov in proizvodna dejavnost tovarne — pokrovitelja se povsem ujemata s takšnimi ambicijami, kraj in pa odlične prometne zveze na vse strani pa vzbujajo še dodatne apetite'.
Toliko zaenkrat. S to reportažo skušamo seznaniti bralce z okvirnimi zamislimi glede izvedbe letošnje proslave praznika združenega podjetja, ki naj bo letos »v velikem Iskrastiiu«. Upamo, • da bodo te želje naletele na ustrezno razumevanje vseh, ki takšen »stil« lahko tudi omogočijo.
M;. Ljubič
Konferenca osnovne organizacije IM »Iskra« Avtomatika — Fržan
Komunisti tovarne »Avtomatika« Pržan so se zbrali, da bi poslušala vtise in nekatere zaključke 9. kongresa ZKJ, o katerih je govoril njihov delegat na tem kongresu tov. PARDUBSKT Andrej, dipl. inž, ,
. Med drugim je povedal, da 'je bilo na tem kongresu prav •praznično vzdušje, predvsem zaradi tolikšne prisotnosti tujih delegacij. Največ del ega--ciij je ¡bilo. .seveda iz Afriških neuvrščenih držav, Tudi struktura delegatov je. bila popolnoma nova, prevladovali so mladi Slani ZK. kvalifikacijski sestav je bil dober
B B H Ein 41 m & fi ¡a a EB « EM? la,	OSS a U SU £1H S S fe-ri tt ifa. U. ». «a * & B S EJ U ili * n ia i
Naš izvoz v aprilu
V ¡minulem mesecu je naše združeno podjetje izvozilo v celoti za 708.158 dolarjev iz? delkov. Glede na to, da je bil postavljen mesečni izvozni plan v vrednosti 725.888 dolarjev, smo itd vrednost realizirali z 9755 odstotka. Z rezultatom smo lahko zadovoljni, zlasti, ker gre za čisto izvozno dejavnost organizacij. V’
Tudi, glede usmerjenosti na posamezna valutna področja uspeh v aprilu hi zaostal. Na ■konvertibilno področje držav smo izvozili . 66 odstotkov vrednosti, v vzhodne države SEV pa 20 odstotkov, in v" druge države tako imenovanega kliringa 14 odstotkov celotne vrednosti.
Po obsegu nakupov so bile v 'aprilu na prvem mestu ZDA, tik za njimi Zahodna Nemčija in nato po dolgem odmoru spet Turčija. Tem trem slede po padajoči vrednosti: Italija, Vzhodna Nemčija, Avstrija, Poljska, Švedska, Anglija in kot deseta Madžarska.
Posamezne organizacije so prek PSO takole realizirale aprilski izvoz:
organizacija izpolnitev v %
Poleg teh so tudi SPREJEMNIKI, MIKRON in RIZ izvozili nekaj izdelkov {največ MIKRON), čeprav niso Imeli aprilskih planskih zadolžitev.
Posamezni regioni PSO so takole realizirali svoje zadolžitve:
region.
Izpolnitev v %
, Srednja Evropa Južna Evropa. Italija
Severna Evropa
Turčija
SEV I.
SEV II.
SEV III.
Afrika
Azija
Severna Amerika Južna Amerika
.134,58 44,18 . 92,14 155,30 156,43 2456 141,39 132,47
7,33
137,58.
56,58
efektromehanika
elementi
avtomatika
elektromotorji
aparati
kondenzatorji
polprevodniki
instrumenti •
avtoizdelki
elektronika
orodjarna
ZZA
134-09 46J8 101,75 71,79 75,12 •66,'56 111,64 237,12 180,44 21,58 10052 IfflljM
Iz prikaza rezultatov ■ pri posameznih organizacijah je treba posebej upoštevati, da so dosegi i ELEKTROMOTORJI le navidezno 71,79% realizacijo. Dejansko je izvozni oddelek PSO prikazal izvoz elektromotorjev za ZDA skupaj pri tovarni »ELEKTROMOTORJI« tudi za »MIKRON*. Obe tovarni skupaj sta planiramo vrednost presegli. Nekatere organizacije ZP bi lahko v aprilu dosegle ugodnejše izvozne rezultate,, če ne bi bilo nekaj zastojev. Tako »ELEMENTI«: niso izdelali naročenega za Indijo v vrednosti nad 100.000 dolarjev, »KONDENZATORJI« naročenih kondenzatorjev za Romunijo, »ELEKTRONIKA« nekaj instrumentov za NDR im »APARATI« relejev za Madžarsko.
Seštevek izvoza ZP za prvo tretjino leta znaša 2,697.883 dolarjev in popolnoma ustreza planirani dinamiki.' za letošnje poslovno leto.
Marjah Kralj
ih drugačen od vseh prejšnjih kongresov.
Kongres je deloval v komisijah,' naj več razprav in udeležencev je bilo v komisiji za družbeno ekonomske odnose. Saj je v tej komisiji moralo mnogo’ delegatov oddati svoje prispevke pismeno' ali pa so celo 'Odstopili,, vendar je kljub temu razpraljalo okrog 140 delegatov. Razpravljalni so. Se v glavnem dotaknili go- ■ spodarske reforme in zavzemali za doslednejše izvajam je ciljev gospodarske- reforme. Glede na neenakopraven položaj nekaterih ¡gospodarskih organizacij je muijno '.potrebno samoupravno dogovarjanje na vseh ravneh samoupravne družbe, čemer je posvetil veliko pozornost že <6. kongres ZK Stovemije. O ¡ciljih -gospodarske reforme družbeno ¡ekommskito odmo-sih pri. nas so .zelo .enotno nastopali hrvatski delega ti, Jd ;So. predvsem .dali poudarek vertikalnim integracijskim procesom.
Kako se bodo zaključki 9. kongresa ZKJ odražali v našem konkretnem delu je seveda odvisno od prizadevanja im angažiranja slehernega člana ZKJ v vseh samoupravnih mehanizmih, na konkretnem detovmMn .¡mestu, in. ¡okolju v katerem živimo; receptov ut
V	smislu prosi ari j ari j a 50 obletnice ZKJ, SKOJ in sindikata se je oseiiovna organizacija ,ZK odločila, da bo v okviru praznovanj a. 22. julija združila obe, 'proslavi ter orgnizirala prireditev z .obširnim programom posvečenim tudi 50 obletnica SKOJ. Na omenjeni proslavi bi. odllko-
. valj .najbolj prizadevne druž-benopoli tičite delavce- starejše ter tudi mlajše prizadevne ¡delavce. Nadalje ,M ob tej prireditvi primerno nagradili;, vse ¡orne delavce, ki praznujejo letošnje leto 20 ■ oblet« nlco dela v Iskri. V pripravah bj ¡sodelovale vse dnužbe-oo politične .organizacije naše ¡tovarne s tem, da prevzame OOZK glavno incaatims.
Na koncu Je osnova» -oega-nizacija ZK na predlog sekretariata. pomladila id dopolnila dosedanji sekretariat s tremi novimi Marni:
V	sekretariat so bili soglasno izvoljeni:
Boško JOVIČE VIČ, prodajni ; referent; Nada DAROVEC, delavka v BA moalaži; Rad« KUKOVEC, referent HVT.
Ostali 4 člani .sekretariata ostanejo še naprej, tako šteje sekretariat 7 stanov s se-iktetarjeen.
Za sekretarja je bil soglasno izvoljena tov. Boško JOVI-ČEVIČ, ki mu žalimo mnogo uspehov v nadaljnjih prizadevanjih.
Ivanka KUKOVEC
Svečana otvoritev tovarne televizijskih sprejemnikov
Slunju
v
(Nadaljevanje s ti strani)
nesla v ta kraj pravi preporod in da bomo naslednja leta gotovo morali govoriti o izgraiiji novih šol, vodovoda, cest, elektrifikacije ind, .
; Dovolite, da izrazim posebno zadovoljstvo vseh tukaj .prisotnih, da; je hitrejši razvoj nerazvitih krajev v naši republiki velik doprinos jača-nja bratstva im edsnstva v naši republiki itn v Jugoslaviji. V integraciji so vidni skupni napori Hrvatov in Srbov in slunskega področja ter Slovenčevim Makedoncev, ki imajo isto misel in iste želje in ki so konkretno v primeru integracije zbrani pri istih nalogah in istih interesih. pri raizvoju podjetja Iskra in svoje socialistične domovine Jugoslavije.«
Pri kraju svojega govora je tov. Tripalo zaželel vsemu kolektivu mnogo uspehov pri skupnem delu.
. Generalni direktor podjetja Iskra Vladimir Logar je v uvodu čestitaj vsemu kolektivu k izrednemu uspehu, da je v tako kratkem času pripravil moderno tovarno televizorjev in pozdravil vse navzoče v imenu 16.000 članov združenega podjetja. V nadaljevanju je nanizal nekaj skupnih številk proizvodnje, med drugim je omenil, da je preteklo leto iskra dosegla dobre rezultate. Zelo se je povečala produktivnost dvignil so s osebni dohodki, hitro se je povečala ekonomičnost im rentabilnost poslovanja. »Tovariši! ...« je dejal gen. direktor — »kmalu bo minilo leto, ko smo se odločili, da formiramo močno elektronsko integracijo. Čeprav je to kratka doba, mo-
ram reči, da integracija ISKRA — RIŽ začenja dajati pozitivne rezultate, čeprav še nismo dovolj izkoristili možnosti, ki jih ta integracija nudi, predvsem v razdelitvi programa m v| cilju povečanja proizvodnih serij in zniževanju skupnih 'stroškov.
V	industrijsko visoko razvitih državah so v toku zelo intenzivni integracijski procesi elektronske industrije, če želimo, da tudi naša grupacija nekaj pomeni na svetovnem tržišču moramo obvezno nastopati v velikih strukturah z konkurentskimd izdelki. Mi se moramo prebijate no svetovno tržišče z velikimi koraki, ker je. naše domače tržišče premajhno, zato onemogočuje veliko serijsko proizvodnjo.«
Ko je gen, direktor govoril ' o letošnji..proizvodnji , je dejal: f. »Proizvodni | rezultati prvih štirih mesecev so zelo pozitivni. Z 34 % večjo proizvodnjo nasproti lanski smo dosegli eno od prvih mest elektronske industrije v Hr-vatskd in Sloveniji. Glede na ta začetek lahko pričakuje dobre proizvodne rezultate, seveda pa moramo pri tem misliti tudi na dobro finančno realizacijo.
Ob koncu ¡e tov. Logar dejal. »Ta tovarna televizorjev
V	Slumiju se pripravlja tudi na proizvodnjo TV za barvno televizijo. Strokovnjaki Riža zelo intenzivno delajo na osvajanju zadevne tehnologije, zato smo prepričani, da bo lahko laosirala aparate takoj, ko bo program barvne televizije vpeljan tudi v naši državi.
Pred zaključkom želim povedati željo vseh delavcev našega podjetja, da bi ta tovarna dosegla - čim večje poslovne rezultate, ker bi s tem istočasno aktivno sodelovala pri jačanju . gospodarskega in družbenega življenja na tem področju in naše domovine. -
Po govorih so si gosti z velikim interesom ogledali, moderno montažno dvorano nove tovarne, pri čemer so strokovnjaki Riža tolmačili potek proizvodnje.
Zatem je imel direktor Riža tov. Krešo Piškolič tiskovno konferenco, kjef so zbrani novinarji stavili nekaj vprašanj, ki pa so se več ali manj dotikala že v članku nanizanih misij in mnenj.
Direktor tovarne ISKRA-RIZ Zagreb, tov. Krešo Piškulič, pod čigar okrilje spada tudi tovarna televizorjev v Slunju, je imel po ogledu tovarne tiskovno konferenco, kjer so se novinarji najbolj zanimali za bodočo perspektivo, strokovne kadre, integracijo, osebne dohodke idr. Odgovorni so bili optimistični, problemi, ki so in še nastajajo, pa dovolj jasno obrazloženi.	,i.
SKBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBII
Dosežen porast proizvodnje 0 v aprilu še ni zadosten
(Nadaljevanje z 2. strani)
v mesecu aprilu zaradi potreb tržišča nekoliko spremenili strukturo -proizvodnje, delno pa je k mesečnemu neuspehu pripomoglo tudi pomanjkanje gradiva in s tem tudi sestavnih delov iz lastne proizvodnje.
Najmočnejšo skupino zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih naprav smo v mesecu aprilu naj-slabše; izpolnili, šaj je aprilski kazalnik le ;82,56%. Tudi v skupni proizvodnji se je s tem kazalnik poslabšal, šaj smo opravili komaj 82,99% predvidene štirimesečne naloge. Tudi v tej skupini smo zelo občutili pomanjkanje gradiv, zlasti v pogledu sor-tiranosti. Prav tako .-so bile tudi kapacitete nezadostne
Strokovnjaki tovarne ISKRA - RI-Z v Slunju tolmačijo generalnemu direktorju ZP ISKRA tov. Vladimiru Logarju nekaj novosti pri novem televizijskem sprejemniku »Baltic«
in ker smo morali prilagajati strukturo predvsem v opravljanje s pogodbo vezanih nalog, smo tako začeli bistveno zaostajati. Novi delavci, katere smo zaposlili v predhodnih mesecih, so se sicer priučili in že dajejo prve rezultate pri delu, vendar' splošne ravni proizvodnosti še niso dosegli.
V	tej grupi nismo izpolnili niti mesečne naloge za izvoz, tako, da je ta izpolnjena le z 72,48 %, dočim je skupna proizvodnja ' še vedno pred .načrtom, saj je njen kazalnik 124,76 %.
V	aprilu smo dokaj ugodno realizirali tudi rezervne dele in usluge s 94,81 %, s tem pa. je skupna proizvodnja na tem področju dosežena s: 85,14 %V- :'
' Ob vseh teh kazalnikih moramo poudariti, da so ná-ročiia skoraj povsod večja, kot smo jih' z dinamičnim načrtom predvidevali. Zato postaja takšno zaostajanje že dokajšeii problem, kateremu bodo morale predvsem vse službe v tovarni in vodstvo proizvodnje posvetiti zelo veliko skrb.
. Planski. oddelek bo moral hitreje . reagirati,, .^predvsem, pri oskrbi montaž s pplizdcl-, ki. Občutiti je,.da .je. pritisk, ki gii izva ja nad hitro-ih'te: kočo’ -realizacijo halog" nezadosten.
Zato še vedno ne uspemo dobiti pravočasno vse 'polizdelke , rJZ. osnovnih delavnic; zaradi tega pa pogosto nastopajo v montažah - izpadi,. katere je potem zelo težko padoknadili.. g Tudi .'tehpologija bo morala še bolj aktivno kot1 doslej sodelovati ' s proizvodnjo. Mnogo' problemov je dostikrat z izpadi zaradi ' orodij; pri-tem pa ni vedno dovolj hiti;ega. posega pri odpravlja-nju- pomanjkljivosti. Tudi druge tehnične pomanjkljivo*
sti v procesu proizvodnje rešujemo preveč administrativno in prepočasi, to pa- zavira hitrejši porast produktivnosti.
Največja odgovornost ¡pri službah pa leži v trenutnem položaju v nabavi gradiva. Čeprav je situacija tu neprimerno boljša, kot je bila na-začetku tega leta, pa nam sortiranost zalog povzroča največ težav. Temu vpraša-, nju vse doslej nismo posvetili tiste skrbi, ki bi jo morali. Nabava sicer nima tpp-nega vpogleda, katera gradiva so začasno potrebna. za izdelavo posameznega . izdelka, zato, pa ji. to sliko VyOb-, liki predhodnih naročil.Sffl kasnejših urgenc tekoče dostavlja planski oddelek. Zato ni dovolj ugotovitev, da seno skoraj vse pozicije, dobiji, ker za izdelavo in dokončpp finalizacijo potrebujemo prav vsa gradiva in kupljene dele, in to v rokih,';katere,yza-. htevajo. planerji-. Pri nabav-nih referentih bomo morali zato doseči večje ■ sodelovanje kot pa ga lahko ugotavljamo doslej.:.,
■. In končno je velika-, naloga tudi pred finančnim} organi v tovarni. Pravočasna '. preskrba finančnih sredstev, predvsem za plačila gradiv*'1;2 uvoza je osnovni predpogoj, ki mora , biti izpolnjen, j če želimo, nemoteno oskrbo:;::? gradivi. Tu pa se pogosto zatika in tako nabava |||®? naloge, ne more vedno tekoče opravljati Zato bo moralo biti sodelovanje med' nabaV" niti in finančniki še bolj: testno, operativno in efektno, kot je bilo doslej. .;
Proizvodnja, v to pSftjRi? «dvomimo, bo ob dobri j>l!" pravi dela, solidnem nácrju ; proizvodnje, pravočasni. os*r-T'bi z reprodukcijskimi vi in tekočem lansiranjUi ‘ svojo halogo zagotovo opra-i vila,	— T-i- “*
Vtisi v
z izleta v ČSSR
Vaclavske namesti (Vaclavov trg) z muzejem v ozadju, kjer so najbolj vidni sledovi sovjetskih strojnic s časa, ko so sile varšavskega pakta zasedle Češkoslovaško
Pod izredno ugodnimi pogoji je Počitniška skupnost i_ Iskra nudila članom kolektivov »ISKRA« .izlet v CSSR v dneh od 30. aprila do 5. niaja letos — za 320 din.
Dva avtobusa po običajnih formalnostih na Ljubelju vozita izletnike dalje skozi Avstrijo pričakovanju nasproti. Vsak avtobus ima svojega vodica. Vožnja je udobna. Potujemo vso noč. Zjutraj na mejnem prehodu pri Dolnjem Dvorištu na ČSSR strani vidimo samo češke uslužbence! Prvi kilometri Češke ¡ti kot da smo doma v Jugoslaviji; ob vstopu na češko ozemlje se ne ubraniš vtisa, da si nekje v Banatu. Ista gradnja stavb z enako obzidanim dvoriščem, ravnina, megla in — polno zajcev, fazanov ... Za nas nepojmljiv razgled! Sicer pa je vse tako kot v našem Zrenj aminu. Potujemo skozi Divčice in se ob deveti uri dopoldne ustavimo v mestu Pisek. Nastanimo se v hotelu Otava. Prvi maj je — praznik dela. Mesto 'miruje,' le tu in tam vozi mimo holeta osamljen motor, avto; Zanimivo — pretežno .¡stara vozila na pogled, a izredno hitra, da ne veš ali so Čehi tako dobri mehaniki, ali pa je le zunanjost vozil stara .. .
‘ Zajtrka hi — enajsta ura je minila, v restavraciji pa bega en sam natakar sem in tja. Opozorjeni smo na neprijetno pomoto — naš prihod je bil pričakovan šele zvečer! Končno se tudi najbolj glasni umirijo — hrama je dobra. Utrujeni se porazgubijo po sobah v vseh treh nadstropjih hotela, drugi pa na ogled mesta. Skozi samo mesto teče reka Otava, prek katere vodi »Kameni most«, najšta-i(,jši v ČSSR — starejši kot Karlov most v Pragi, saj je 1 1278 zgrajen pod Otokarjem II., ki je tudi ustanovil mesto Pisek. Za mostom le-.
vo je kostnica »Sveta Trojice« iz XIV, — XV. stoletja.
Na glavnem trgu postane razumljivo, zakaj je mesto »mirovalo« —- na tribuni govorniki-, vseokrog meščani — kot pri nas, razlika je le v tem, da je tukaj neprimerno več_ vojaštva prisotnega kot smo ga ob podobnih prilikah vajeni gledati pri naš. Prapori, podobe Dubčka in Svobode — več drugega kot prvega in govori, govori.
Vtis ob prvem stiku s Če-hosloyaki o ČSSR je zadovoljiv —¡ zelo prijazni in vljudni so, posebej še, ko spoznajo, da nismo »Rusaki« kot šaljivo pravijo slovanskim bratom s severa. Radi imajo Jugoslavijo, spoštujejo Tita — čemu pa postavljajo Svobodo pfed Dubčka rid" raZUm:liji-vo; človeku postanejo vsi ti ljudje, že prvi. hip priljubljeni in naj bo to v Piseku, Plznu ali v Pragi — počutiš se kot doma. Očitno je to pozitivna stran slovanskega bratstva — žiga, ki nas vse skupaj edino lahko pravilno odtisne v smiselni obstoj, sicer pa — to je edino pravi pečat Maše usode. Ko bi le vsi bratski narodi prav razumeli neizpodbitno dejstvo »Zdravljice« .... Čelakovšky je gotovo ogromno nudil Prešernu v tem oziru.
Zborovanje je, končano, ljudje se razhajajo, — mirno, vdano. Po kosilu dobimo krone — 2,5-Kčs za 1 dinar! Razmeroma dobra menjava.
Češkoslovaško sonce — greje kot naše . . .
Vsak dan potujemo s češkim avtobusom v bližnjo in daljno okolico Piseka — izleti so zanimivi, čudoviti razgledi, ogledi zanimivih gradov — bogatih po vsebini, častitljivih po starosti, znamenitih iri vselej in povsod — fazani in zajci, na vsak korak Čela krdela — brez kanca in kraja! Zvečer se vračamo v hotel. Hotelsko osebje je pri-
jazno in nezadovoljstvo prvega dne j.e hitro pozabljeno. Čehoslovaki pijejo v glavnem pivo — cene so različne, a najvišja je sprejemljivejša od naše najinižje — vino pa je drago, da »ubogi« Kranjci ne bi dolgo zdržali tam zgolj zato! Hrana ima skoraj isto ceno, vožnja pa je cenejša — resda pa tudi dokaj neudobna. Ogled gradov — Zvikov, Orlik, Hlubokä, Zlata Koruna, česky Krumlov, Rožm-berk itd. ter obisk mest, med drugimi — Češke Budejovice, Praga, Plzen in zdravilišč Karlovy Vary ter Marianske Lažne nam odpira razgled po češkoslovaški, po njeni preteklosti in sedanjosti — več izvemo o prvem kot drugem, sicer pa — česar nočeš videti, ti ni treba, prevelika pozornost ali celo radovednost tako ni dobra, posebej še, če si .na tujem, po svoje misliti in razumeti pa zna vsak zase ... Karkoli pogledaš, kjer že hodiš vse te po svoje bogati; kakšna razlika v smislu z našim turizmom, ko ne znamo ali nočemo izrabiti kar imamo!
ÖRLIK nad Vltavo je zgrajeni v l3. stoletju kot kraljevski mesti Pisek in češke Budejovice, k;i sta spajali vez s Prago. Grad je dobro vzdrževan in ima tako kot vsi ostali gradovi v ČSSR — svoje vodiče, ki dobro poznajo celotno zgodovino gradov. Ob Orliku je umetno—Orliško jezerb, polnjeno z Vltavo, oba brega pa spaja najdaljši most na svetu z enim samim lokom, saj meri le-ta 330 m, celotna dolžina mostu je 541 m in širina 10 m. To je ZDAKOVSKY MOST, ki ga je projektiral ing. Josef Zeman.
ZVIKOV — »Kraljevski grad«, (zakladnica čeških kraljev!) — do pred 200 leti je bila tu hranjena češka krona, stoji na samem vrhu skalnatega rta, kjer se globoko spodaj združita Otava z vzhoda in Vltava z zahoda. Zanimivo je, da ima vsak kamen v zidu svoje znamenje, kar je tudi edinstvena značilnost tega že sicer monumentalnega orjaka.
HLUBOKÄ nad Vltavo s svojo deviško, belo zunanjostjo spominja na Miramare. Tudi ta grad je bogato Opremljen — edinstven pogled v vsako grajsko sobano posebej; koliko . dragocenosti' so mogotci . skozi .stoletja uspeh nagrabiti skupaj , . .
i' Zanimivo je, da so vsi gradovi .bili V lasti močne rodovine'Rožinberk po dedovanju enako močne Švamberkove. ?
čESKlt BUDU JOVIČE so polne sonca, a tudi tišine —! Markov trg je ves obdan z Zelenjem, »črni stolp« (68 m) pa kliče pogled vsakega mi-'
moidočega posebej. Dominikanski samostan je najstarejša cerkev tukaj — 13. stoletje
Podobno mesto je PLZEN. To mesto je že od Vaclava II. dobilo pravico do pivovarne, danes pa je znano še po tovarni »škoda« ter po toplih zdraviliščih. Tu je bil leta 1801 rojen narodni učitelj Jo-sef Frahtišek Smetana.
PRAGA — ni je zamah že Goethe imenoval najlepši dragulj v kamniti kroni sveta. Bogata zgodovina milijonskega mes ta z več kot udobno lego, je orisana v nedoumljivi lepoti svojih arhitektonskih zasnov človeškega duha, polha lepote in misli; organizem s takšnim srcem — večno živi! Do šestega stoletja je bilo to naselje Këlt'bV in Germanov, za varstvo obeh trgov pa so postavila slovanska plemena grad Višehrad z ene in grad Hradcany z druge strani Vltave in se je tako na desnem bregu reke razvilo Staro mesto, na levem bregu pa Mala Štrana. Iz tega časa je tudi ostal romanski slog gradnje, o čemer nazorno priča Gregorjeva cerkev, še so vidni sledovi razcveta mesta, ki ga je Praga doživela pod Karlom 1346-1378 v monumentalnosti gotskega sloga, ki barok — kolikor ga pač je — popolnoma zakrije. Sin Vaclav je nadaljeval njegovo dejo, a z manjšim uspehom.
Pražki mostovi so poglavje zase, ulice — posebej Neru-dova, trg. Sv. Vaclava (1. 1000), stavbe in spomeniki in znova stavbe itd. — vse prav prosi ogleda, saj je tudi znan Jan Hus (1600), Knménsky, Mâcha, Celakovsky (prijatelj našega Prešerna!), Kollar, Ne-
»■■•■BHSBaillUailHBI
»Elektromehanika« Kranj
V soboto, 10. 5. 1969 je bila v obratni menzi letna konfe-V ronca mladine obrata »Stikala.«	ijfaji. |
.Razpravljali so o smernicah Zveze mladine obrata. Izvedene, so. bile tudi. volitve predsedstva konference " ZM. obrata: »Stikala«: Izvoljena so bili: Miro Jerala, predsednik;
meoovo in ne nazadnje — Jan Palach; vse vpije po svobodi!
Ves svet pozna Švejka( verjetno bolj kot očeta Haška), pozna pa tudi pivnico s črnim pivom »pri Fleku«: Ruska vejce obložene
3,80 Kčs
100 Cikänskä roštena (prava) 7,90 Kčs
50 Sekana svičkova na smetane knedllik	5,0 Kčs
Flekbveky ležak 13 % •
3,50 Kčs
Vseokrog sama dobra volja, nič pretepov, nič izgredov —-sami mirni, dobrodušni ljudje — pravi Slovani!
KARLOVY VARY s svojimi toplimi zdravilnimi vrelci (tudi 69° C) so menda obiskovani množično že od Karla IV. sem. Kraj sam je zgolj soteska, toda dragulj mesta na dnu — zgradbe in vir zdravja, več kot. gotovo pomoč bolnim vabi ves svet v svoj topli objem sonca in življenja. Tako bi se lahko trdilo tudi za MARIANSKE LAŽNE.
Čas je prehitro minil, da bi si vse ogledali — videli pa smo, kar nam ostane v spominu neizbrisljivo zapisano kot lepo doživetje, ki nam ga je za res ugodno ceno nudila »Počitniška skupnost« — program izleta je bid zelo dobro pripravljen, nujno je pripomniti le to, da naj v bodoče vodič vseskozi seznanja izletnike z obiskano deželo, kar je tudi njegov osnovni namen ih da vsaj on neoporečno obvlada jezik te dežele.
Odveč je vsaka bojazen naših ljudi, da se jim utegne v češkoslovaški kaj zgoditi, ker kljub temu, da je množica vojaštva med civili — to ne moti, morda prej hrabri . .
Marjan Štancer — Monos.
■ BBBBBMBBHBiSBnMaEBBMn
Marija Golorej, sekretar ih elani: Nevenka Benčič, Miloš Gogada, Betka Korenjak, Bojan Kramžar, Franci K.o-koravec, Janez Leskovac, Brigita Lampe, Mddena Nadiža-' vec, Ksenija Orel, Ljuba Podobnik ih Tone Ravnikar:' Zaključki konference bodo objavljeni pozneje.
Pogled na znamenito mesto Karlovy Vary
Z letne konference mladine v obratu Stikala
Poročilo o delu upravnega. odbora ZP v mandatni dobi l!Mi8 — @9
S prvim majem je bilo na lastno željo premeščena Iz obrata »Mehanizmi« Lipnica tov. Ljudmila Gorenje (3 od leve) v matično podjetje »Iskra« v Kranju. Po tolikih letih skupnega dela je bilo slovo zelo prisrčno. Tov. Milica je veljala kot zelo dobra, vestna in sposobna kontrolorka, kar ji želimo I tudi na novem delovnem mestu? Ob slovesu so ji sodelavci zaželeli mnogo sreče in osebnega zadovoljstva
Oddih v ČSSR
(Nadalj. s 1. strani) tu ZP glede orgnizacije tržnih funkcij v ZP, problematiko v v zvezi z uvajanjem avtomatske obdelave podatkov in financiranja splošnotehnične dejavnosti oz. raziskovalne dejavnosti pri ZP.
Komisija za nagrajevanje izrednih dosežkov se ni sestala. Prav tako ni zasedala kadrovska komisija.
Komisija za dejavnost I in II pri ZZA se je sestala na 15 sejah. Obravnavala je predvsem plane dela za dejavnost I ui II, določala višino 'stroškov In' zasledovala izvajanje, zadanih nalog. Podrobnosti o delu te komisije so navedene v posebnem poročilu. Iz tega navajamo dve pripombi, ki ju komisija smatra za pomembna:
■ — komisija meni, da je v bodoče potrebno posebno pozornost posvetiti službi za klasifikacijo in številčenje v okviru dejavnosti I, ker zavist od tega uspešno koriščenje računskega centra;
— nadalje meni komisija, da je nujno urediti sistem financiranja dejavnosti, predvsem dejavnosti I, ker glede na značaj in program dela zagotavlja normalen tehnični razvoj podjetja.
UO ZP je na svojih sejah v pretekli mandatni dobi obravnaval dokaj široko paleto raznovrstnih problemov, ' ki so nastali v zadnjem obdobju. Nekajkrat je bila na zasedanjih UO obravnavana problematika predmet ostrih razprav im dialogov, predvsem pri obravnavah problemov likvidnosti in skupnih obveznosti, ki «majo lahko za posledico zaostrovanje notranjih odnosov v združenem podjetju. Izrečenih je bila vrsta pripomb tako na način dela kot na pristop uprave ZP k reševanju najakuLnej-šlh zadev. Zadevno je UO ZP sprejel vrsto sklepov, ki zadolžujejo upravo podjetja, da se temeljilo im načrtno loti razčiščevanja vseh obveznosti iz starega in novejšega poslovanja, ki bremenijo vse organizacije v sestavu ZP. Ker je nekaj- najpomembnejših sklepov v fazi izvrševanja, rezultati še niso vidni, zato bo o konkretnem načinu reševanja možno sklepati šele na prihodnjih sejah novega UO ZP. Priporočamo, da novi UO ZP dosledno nadaljuje nakazano smer reševanja oz. vztraja na izvršitvi sklepov, ki zadevajo to problematiko.
Najčešči predmet razprav na UO ZP je bilo gospodarjenje v združenem podjetju. S tem v zvezi je uprava podjetja na pobudo UO resno pri-
jimiHfimiimuuimmmiiimnnimimiiii»
| Dopisujte | | v ISKRO! |
fiiimmiiiimimiituRimuiiimimiuimiiiili
stopila k razščiščevanj u obveznosti, ki bremenijo vse organizacije v sestavu ZP iz naslova solidarne in subsidiarne odgovornosti. V ta kompleks problemov spadajo predvsem:
—	stroški likvidacije poslovnega- združenja Avtoma-cija;
—	stroški iz naslova kreditov, izgub im drugih obveznosti za organizacije; Sprejemniki Sezama, Mikron Prilep, Orodjarna Ljubljana, Avtomatika Pržam M Generalni remont;
—	stroški likvidacije starega žiro računa in
—	druge obveznosti.
Strokovne službe ZP so
upravnemu odboru predloži: le pregled obveznosti z nazivom: »Odprti problemi ZP ISKRA z določanimi finančnimi posledicami«.
Ker je vsako zavlačevanje reševanja te problematike skrajno nedopustno in ima lahko neslutane posledice za notranje odnose v ZP in tudi navzven, je UO ZP stal' na stališču, da morajo biti v najkrajšem času podane realne rešitve in' izdelan razdelilnik stroškov na posamezne organizacije. Prenašanje teh problemov iz leta,' v leto stroške samo povečuje.
Poslovne izgube, ki so -v preteklosti nastale v tovar.ni Sprejemniki Sežana »Mikronu« Prilep,, »Orodjarni« Ljubljana im »Avtomatika« Pržam, med ostalim kažejo tudi na subjektivne slabosti uprave podjetja, ki se, je teh problemov večkrat lotevala kampanjsko. brez vnaprej pripravljenih dolgoročnih načrtov, ki bi se morali dosledno izvajati po vnaprej določenih kriterijih. Zaradi tega marsikatere akcije niso uspele, ker niso bile dovolj. strokovno obdelane im premišljene, kar potrjujejo dogodki iz bližnje preteklosti im poslovni rezultati Uprava podjetja pa cesto ni mogla doseči uspešno določenih rezultatov,, in sicer zaradi nerazumevanja posameznih orgamiacaj, ker niso priskočile. : upravi podjetja na pomoč pri reševanju 'določenih problemov. Treba pa je tudi omenita, da je vodstvo podjetja ma določenih področjih z uspehom razčistilo določene probleme.
Nova UO ZP in DS ZP bosta zaradi tega -_. postavljena pred hude dileme pri odločanju o načinu reševanja, ker bodo stroški, porazdeljeni na posamezne organizacije, povzročili mnogo nezadovoljstva in kritik na račun dela uprave podjetja in tudi organov upravljanja. .
Za rešitev navedenih problemov je nujno najti kredite pri ustreznih bančnih, .organizacijah','kar bo fe na ta način možno odplačevati obremenitve. Zato predlagamo novoizvoljenim organom upravljanja ZP, da skupaj z vodstvom podjetja čimprej najdejo ustrezne sporazume z bančnimi organizacijami.
Organom upravljanja v naslednji mandatni diobi priporočan», da se pri svojem delu primarno orientirajo predvsem v brezkompromisno in dosledno razčiščevanje teh ■obremenitev. Brez razčiščeva-nih obveznosti im čistih računov bi bila notranja konsolidacija združenega podjetja zelo problematična, kar je posebno pomembno prav v tem obdobju, ko se bodo formirali novi .notranji odnosi ob bližnji spremembi statuta ZP. V zvezi s spremembami Temeljnega zakona o podjetjih bodo v statutu ZP - sprejeti najnujnejši amandmaji, ki pa so lahko samo prehodnega značaja m ostanejo v veljavi do sprejetja novega statuta ZP, predvidoma do konca tega leta.
Naslednja pomembnejša naloga, ki jo bodo morali organi upravljanja izpeljati v tem letu, bo formulacija interne zakonodaje, to je Izdelava novega statuta. Glede na dosedanje - izkušnje menimo, da bo potrebno precizneje definirati pristojnosti in delokrog organov upravljanja ž ene strani in uprave podjetja po drugi strani Dose-daj se je večkrat dogajalo, da uprava podjetja organom upravljanja ni .predložila dokončno formuliranih stališč za reševanje problematike am šo se dejanski sklepi formulirali šele. po dolgotrajnih diskusijah in izmenjavi .stališč. Tak način reševanja večkrat ne priedzira odgovornosti, ki bi morala biti po našem mnenju močneje poudarjena.
Za boljšo učinkovitost delavskega sveta ZP bo verjetno umestno upravni odbor v naslednjih letih nadomestiti s poslovnim odborom, ki bi ga sestavljali vodilni uslužbenci organizacij ZP in uprave ZP. S tem bi bilo za g e to val j eno učinkovitejše in strokovne j še reševanje, problematike, ker bi sodelovali neposredno prizadeti.
Navedeni dve nalogi menim, morata biti baza za nadaljnje delo organov upravljanja v naslednji mandatni dobi. Predlagamo, da se že na začetku takoj po konstituiranju v prvi vrsti izdelajo osnovne. Smernice in načela za reševanje navedenih problemov. Nadaljnje delo in ukrepanje bo s tem olajšano, ker bodo na sestankih predvsem ugotavljali rezultate akcij im izvrševanje’ sklepov.
Organizacijam ZP pa še priporoča, da pomagajo upravi ZP pri reševanju vseh problemov, tako da bo uprava ZP lahko učinkovito določene probleme čimprej rešila:
Na koncu bi se v imenu članov UO ZP zahvalil delavskemu svetu ZP za izkazano zaupanje za delo upravnega odbora v pretekli mandatni dobi in zaželel organom upravljanja na nivoju podjetja obilo uspehov v nadaljnjem delu.
Predsednik UO ZP:
Jože Tomšič, dipl. mg.
Počitniška skupnost ISKRA in ZZA organizirata letni oddih članov kolektiva v svetovno znanem letovišču in zdravilišču Marianske .Lažne z Zahodni Češki. Tu je bito dograjenih več .novih hotelov, med katerimi tudi Park-hotel, kjer bodo nastanjeni naši gostje, medtem ko bo .prehrana v Luna parku.
V Mariamskih Lazneh je dovolj možnosti za rekreacijo. Na razpolago so 3 kopališča, igrišča za golf, izposojajo konje : za' športno jahanje, • poskrbljeno pa je tudi za ples in zabavo.,"Možno je garaži-ranije osebnih avtomobilov.
¡Letovalci imajo popoln mir saj , leži; zdraviMšoe v .prekrasnem okolju. Možno se je za čas kosala in večerje posebej dogovoriti, oz. dobiti suho hrano v primeru izleta v okolico.
CENA DNEVNE OSKRBE JE 26 N DIN
Letovanje je možno v izmenah po 14 dni im v naslednjih terminih:
. V. zvezi z letošnjimi letnimi športnimi igrami Iskre, ki so že pete zapored; in jih organizira sindikalna podružnica tovarne polprevodnikov v Trbovljah, je bilo dogovorjeno, da bo tekmovanje v balinanju zaradi pomanjkanja igrišč izvršeno v Ljubljani, medtem ko bodo predtekmovanja v nogometu na področjih nosilcev posameznih skupin, finale pa v Trbovljah. že v 16. številki smo na kratko poročali o t predtekmovanjih med ekipami Avtomatika, ¡PSO in’ Elektrome-hanifca ,danes pa objavljamo sestavek dopisnika iz ZZA, o predtekmovanju ekip RIZ, ZZA, TEN in Elementi.
RIZ IN ZZA V TRBOVLJE
V okviru V. športnih iger ZP IKSRA je bilo v Ljubljani 10. in 11. 5. 1969 predtekmovanje III.. skupine v velikem nogometu, > na' katerem so sodelovale ekipe RIZ, TEN,, ELEMENTI in ZZA.
Tekmovanje je bito precej naporno, saj so nogometaši
od L 6. do 15. 6. od 16 6. do 29. 6. . od .30. 6. do 13. 7. od 14. 7. do 27. 7. od 28. 7. do 10. S interesenti lahko dobijo za doplačilo 50 N din še 150 čeških krom, tako da vas stane 14 dnevna oddih v celoti . oskrba"	364,00 N	dim	,
Kč	50,00 N	din
skupaj	414,00 N	din.
Za prevoz poskrbi vsak sam, najcenejši pa. je vsekakor prevoz z lastnim. vozilom, ,» Prijave sprejemata: Počitniška . skupnost ZP ISKRA, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 2 im ZZA - tov. Jereb do, 21. maja t. 1.
Prijavljene! , lahko "plačajo navedeni znesek v dveh obrokih in sicer:
214,00-N dim ob prijavi in I
200,00	N din pri izplačilu OD za junij, vendar najkasneje do 15. julija.
ODLOČITE SE ZA PRIJETNO IN CENENO LETOVANJE Počitniška skupnost ISKRA in ZZA
vsake ekipe odigrali po dve tekmi v soboto im erno'v nedeljo po težkem, blatnem terenu.
Rezultati so bil; naslednje
ZZA :	TEN	OJO
RIZ :	ELEMENTI	7:1	;
ELEMENTI : TEN' 2Í2 RIZ :	ZZA	3:0
ZZA ;	ELEMENTI	4:0
RrZ :	TEN	1:0
„ Na finalni turnir, ki bo v Trbovljah sta se tako plasirali ekipi RIZ im ZZA, ki sta prikazali tudi najboljši nogomet. Ob tej priložnosti je potrebno poudariti izredno borbenost, predvsem pa disciplino vseh nastopajočih, kar je do sedaj na takih tekmovanjih, spričo nervoze im negotovosti, katera od ekip se bo plasirala naprej, bilo precej . redek pojav.
Ker s področja Nove Go- j rice še nimamo sporočila ¡o poteku nogometnega pred-tekmovanja, pač pa samo to, da se je v finale prebila ekipa Avtoelektrika, so torej že znam finalisti za Trbovlje in sicer ZZA, RIZ, PSO ih Avtoelektrika.
Letne športne Igre
Iz sklepov
samoupravnih organov
SKLEPI 24. SEJE UO
(24. 4. 1969)
@ Upravni odbor je vzel na znanje analizo boleznin, ki je bila izdelana na podlagi sklepa 20. seje.
Pri tem je ugotovil, da je velik, porast boleznim na režijskih delovnih,- mestih, to se pravi, da porast boleznin 'ju zaznamovan tam, kjer so težji delovni pogoja.
GO je mnenja, da je ta analiza koristna in smatra, da je potrebno s to prakso nadaljevati ter boleznine tekoče spremljati.
® Upravni odbor zadolžuje direktorja za pripravo konkretnega . predloga, oziroma analize možnosti stimuliranja planske službe.. Rok je do. 1. 6. 1969.
© Upravni: odbor je sklenil, da bor vse: prošnje za povračilo šolnine enkratno obravnaval. Zato naj vsi zainteresirani prosile! dostavijo prošnje do 15. 5. 1969'. K prošnjam naj bo priloženo potrdilo o uspešno končanem letniku.
, Za v bodoče bo UO sprejemal in odobraval prošnje ob začetku šolskega leta, t. j. v septembru, stroški šolanja pa bodo izplačani ob koncu šolskega leta v juniju, proti potrdilu o končanem letniku.
© Upravni odbor predlaga delavskemu svetu, da odobri „udeležbo pri nakupu počitniškega doma po predlogu Počitniške skupnosti ZP ISKRA KRANJ.
SKLEPI 25. REDNE SEJE
UO (30. 4. 1969)
® Upravni odibor zadolžuje upravo tovarne, da pripravi do prihodnje seje pregled vzrokov. neizpolnjevanja plana proizvodnje za artikle telefonija in piana prodaje za artikel- VG v primerjavi z gospodarskim planom za leto 1969 ter konkretne ukrepe, s katerimi predvideva nadoknaditi zamudo.
■ ® Upravni odbor zadolžuje upravo tovame, da v polletnem poročilu poda prognozo o možnosti izpolnitve gospodarskega plana za leto 1969.
® Upravni odbor je po obravnavi izvršitve proizvodne* ga plana in plana prodaje za mesec april določil vrednost točke za obračun osebnih dohodkov za mesec april v višini 0,13 N din.
@ Upravni odbor zadolžuje upravo tovarne, da do konca meseca maja izdela analizo o možnosti' uvedbe poskusnega dela za novo sprejete delavce.
SKLEPI
17. seje UO: (17. 4. 1969).
© UO je sprejel’ predlog razpisne komisije im sprejema v delovno razmerje na delovno mesto vodje GTS Vrš na k Franca dipl. ing., ki Izmed treh možnih kandidatov razpisanemu delovnemu mestu; . najbolj ustreza tako glede dolgoletne prakse na vodilnih delovnih mestih kot glede smisla za organizacijo in. poznavanje ekonomskih zakonitosti modernega poslovanja, kot je bilo določeno v razpisu.
UO se strinja z odločitvijo in obrazložitvijo komisije glede ostalih kandidatov.
0 UO je odobril ing. Dušanu Kalanu udeležbo na seminarju o< konstruiranju z umetnimi masami v Esslin-genu, stroške seminarja, ki so 153 DM, pet dnevnic v DM in potnih, stroškov.
@ Po preudarku je UO sklenil predlagati DS tovarne, da odobri plačilo 2,742.000.— S din za nakup počitniškega doma na Velikem Lošinju.
© Prošnjo Prostovoljnega gasilskega društva iz. Poni-kev je UO ugodno rašil in jim odobril prispevek 500.— N dinarjev.
BMÜ
a»
OBJAVA
Sestav odborov in komisij za izvedbo proslave praznika ZP ISKRA dne 4. julija na Lokvah pri Novi Gorici Da bi se izognili nesporazumom in križanju dolžnosti ter kompetenc pri izvajanju priprav za proslavo praznika združenega podjetja ISKRA, sporočamo, da začno z 20. majem delovati naslednji odbori in komisije;
1.	Iniciativni (glavni) prireditveni odbor
s sedežem v prostorih »Počitniške1 skupnosti ZP ISKRA«, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, tel. 55-898. Odgovorni: Franc Hutter, predsednik ZB ZP ISKRA; namestnik Jože Čebela, predsednik sindikalnega odbora ZP ISKRA.
2.	Pripravljalni odbor za proslavo
s sedežem v tovarni »Iskra-Avtoelektrika«, Nova Gorica. Odgovorni Slejko Humbert, namestnik Jože Cuk.
3.	Koordinacijski (operativni) štab
Za povezavo in koordinacijo medi tovarno Avtoelek-trika (Nova Gorica) in ZP ISKRA skrbita direktor tovarne Jože Eržen m Franc Hutter, tajnika pa sta Janez Sile m Mirko Ljubič.
Konkretne dolžnosti in pristojnosti posameznih organizacijskih enot so zajete v Akcijskem načrtu za prireditev.
«linnimiiiiiiiniiniiiiiiiiimiimuinmiNnmmiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiniiiimmimiiniiimmmmmmmnmnnmmnmimimn!
S Za prvomajske praznike si je privoščil 3 Holmes malce rekreacije v okolici Crei-3 na-Cityja. Doktorju VVatsoau pa ni bilo S mar planin. Sklenil je, da se bo zapeljal Ü proti jugu, da se naužije spomladanske-3 ga sonca.
3 Rečeno —- storjeno! Doktor je zmetal S v potno torbo najnujnejše' reči (pri če-3 mer ni pozabil tudi nekaj številk prill ljubljenega »Sparka«), Vendar —“' ni se = mogel prav opredeliti; ali'naj potuje s S svojim avtomobilom tipa Red Banner 600, S ki mu ni prav zaupal, ali pa naj izkoristi § K-15.
= Watson je sedel v naslanjač in začel1 S prelistavati vozni red. Ladja, letalo, 5 vlak?. Iskanje, najugodnejših zvez in prill j etna toplota iz kamina sta ga pomalem S utrudila. In ,.. .
3 Kar na lepem se je znašel s svojim s KB 600 na neznanem križišču. Stopil je E iz avtomobila in si ogledal kažipot, na 3 katerem ? je pisalo; Prileptown. »Naj bo, 3 kar že bo,« si je dejal in pognal vozilo jS v nakazani smeri. Z zanimanjem je opa* = žoval! obpotne zanimivosti 1 in se veselil 3 prihoda v neznano mesto.
J	Waisen
I v deželi kralfe-
j vica Marka
= Nenadoma pa mu zastavi pot orjaški §j možak v tipični polorientalski noši. Za H pasom — dolg zakrivljen nož, ob boku 3 pa starinska sablja spoštljivih gabaritnih E izmer. Nedaleč od poti se pase ob poti S lisast konj; na sedlu pa visi čudna na-3 pravd, na zunaj podobna okroglemu raji diatorju S priključno cevjo.
S Watson je nekaj časa strmel v prika-3 zen, nato pa je skušal stopiti v diplomat-3 ske stike z junakom, katerega veliki črni = brki in iskreče oči niso pomenile nič 3 dobrega.
3 »Halo, spoštovani, ali mi lahko povelj ste, če je to prava pot za Prileptown?« S je previdno začel, »Jaz sem doktor Wat-3 son, če dovolite ...«
5 »Od kod prihajaš, neznani delija?« ga 3 je pobaral velikan in vrgel brk čez levo E. ramo. »Kakšna nevolja te je pripeljala 3 v naše kraje? — Jaz sem princ Prilepil töwna, ali kakor me imenujejo domačini E — »Kraljevič Marko.«
E »Čast mi je, ekselenca. Veste ... jaz_
3 za prvomajske praznike sem si privoščil § majhen izlet v vašo deželo. Doma pa sem S gori s: severa. Pri nas je še bolj hladno, 3 pa sem mislil. ..« jé hitel napredati 3 Watson, da bi nekako pridobil na času. E »S severa, praviš, prihajaš? Potem pa E si gotovo potoval skozi kraje, ki jim prali vijo Sloveni j aland. Čedna dežela, pravili i° ■ • I
ji »Slovenijaland — o yes! Seveda,- tam 5 ima Iskra Yard polno svojih podružnic, g Saj poznate Iskra-Yard, mar ne? Ali pa 3 United Works, Ste ’ slišali?«
§1 »Da slišal sem nekaj v zvezi s temi 3 imeni. Od tam mi je poslal-, pred leti Ü vojvoda Vladimir nekaj svojih pisarjev 3 in esnaflij, ki so pomagali v mojem me-H s-tu postaviti nekakšne delavnice za razne E drobnarije. Moja majka Jevrosima pravi, 3 da so to zelo koristne stvari za hišo in 3. gospodinjstvo — vendar ni junaku da bi E se mešal v. ženske zadeve. — Toda, da se 1 povrnem k stvari. Tisti esnaflije so ne-3 kaj časa pridna delali in načrtovali, poli tem pa so jo nepričakovano popihali. E Gdtistihdob me moja majka Jevrosima E nenehno .roti, naj jih najdem, pa četudi 3 bi se moral obrniti do samega sultana v 3 Istanbulu. No, z njim si nisva na dobri E nogi in tako se obračam do namernikov, 3 da bi izvedel, v katero smer so odšli 5 esnaflije vojvode Vladimira.«
»To je malenkost, spoštovani princ of Prileptown, prava malenkosti« je hitel-Watson. »Vi se obrnite kar na Iskra-Yard. Tam vami doženejo vraga in. pol. Tudi bodočnost znajo napovedati; iz dlani, kart, horoskop, — kakor pač želite. Moj prijatelj Holmes jim sicer ne verjame veliko, ker se preveč zanaša na svoj sistem: dedukcije .,.«
»Bodočnost; praviš, tujec? Potem pa me takoj vzemi v svojo kadečo se koči* jo in me odpelji - na Iskra*Yard, da se pomenimo še nekatere stvari,« se- je ročno odločil princ od Prilep towna. »Počakaj trenutek, da vzamem: s seboj moj. buzdovan šest oper. Zdi se mi, da ga borni potreboval!
Orjak se je napotil proti lisasti živali, da bi odpel! s sedla tisto radiatorsko napravo. Doktorju pa je zlezlo, srce v hlače. Kaj bodo dejali v Iskra-Yardu. če bo s seboj privlekel tega brkatega dedca in še z orodjem, očitno izvenserijske izdela* ve! Zdelo se mu je najbolje, da jo popiha s prizorišča.. Pognal je- svoj RB 600 in-začel urno obračati. Pritisnil je na plini in že je kazalo, da bo kmalu dosegel varnostno razdaljo od princa od Prilep-towna.
»Hej, tujec, kam tako naglo. Tako se nisva zmenila!« jej zaklical velikan. »Jaz moram do vojvode. Vladimira, naj stane kar hoče! Stoj! Stoj!«
Doktor Watson pa je pognal še krepkeje. Preplašeno se je ozrl nazaj — ravno toliko, da je še videl, kako je princ od Prileptowna zavihtel tisto radiatorsko napravo. Ostro'je zašumelo skozi zrak in. .. rrrum... je dejalo. Buzdovan-še-stoper je treščil prek RB 600 in dvigni! oblak prahu ter žemlje. Obenem pa se je zaslišalo žvenketanja orožja na princu, kf se je približeval’ z jadrnimi koraki .
Doktor je ustavil RB 600 in zamižal. »Holmes, kje si? Mar naj poginem nedolžen sredi Middie Bas ta — in še zaradi tistega Iskra-Yarda!«
Ko je čez nekaj časa odprl oči je namesto buzdovah-šestopera zagledal pred seboj podobno napravo, na kateri je pisalo; MT-6 ISKRA-MIKP.ON...
Dobri doktor je v nemirnem snu tako otepal okrog sebe, da je podrl z mize gospodinjski mešalec, v katerem si je pred odhodom na pot hotel1 napraviti osvežilen napitek...
Copyright by Spark
Piše: Connan Honvpold
J
* .....................................................	iiiiiiiutiiiiiiiiniiiHmiiminiiiniiiiiHHiimiiiiiiHmniiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiniiiHiiiiuuliimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiis
Spet dirke z mopedi
Letos so marljivi športniki v tovarni Avtomatika za praznik dela že šestič izvedli dirko z mopedi, na katero so to pot povabili tudi mopediste iz drugih tovarn ZP. Vabilu so se odzvali štirje, med njimi »naj nevarnejši« — Jože Kumelj iz obrata keramičnih kondenzatorjev v Žužemberku (Elementi), ki je s svojo speci j alko pred tekmo »vbijal strah v kosti« ostalih tekmovalcev z navadnimi mopedi, na sami dirki ¡pa mu je motor zatajil in je odstopil.
Zahtevna, makadamska in dovolj ovinkasta tekmovalna steza je bila dolga 8,6 kilometrov ih je tekla izpred tovarne ha Pržanu čez Glince na Peske, Podutik, Dravlje in čez Glince na cilj pred tovarno. Bila je dobro označena 'zlasti na svojih najnevarnejših delih, ob njej pa je za varnost tekmovalcev in drugih skrbelo kar 22 rediteljev, Seveda je bilo poskrbljeno tudi za prvo pomoč tekmovalcev. No, žal brez padcev ni šlo, vendar k sreči
padec ni bil hujši, le moped je utrpel : dokajšno škodo.
Prireditelji, te tradicionalne • prvomajske dirke-so -naleteli na veliko razumevanje vodstva tovarne, ki je za nagrado prispevalo dva brivnika, hkrati pa si prizadeva, da bi ta dirka postala še obsežnejša in v prihodnje privabila še več tekmovalcev iz vseh naših tovarn. Upati je, da se jim bo prihodnje leto to posrečilo.
Rezultati dirke: 1. Stane Traven (povprečna hitrost
62,9	km na uro!), 2. Janez Sršen (oba Avtomatika), 3. Vlado Stepanovič »Aparati«,
4.	Ljubo Stojanovič, 5. Vinko Zupan, 6. Anton Krelj, 7 Anton Bitenc, 8. Gorazd Petrlin, 9,- Jože Jovičevič (Kranj), 10, Jože Tomšič, 11. Jože Beber (Aparati); štirje tekmovalci so med dirko odstopili zaradi okvar na motorjih.
Po končanih dirkah so se člani delovnega kolektiva zbrali v menzi na prvomajski proslavi. O delavskem prazniku je govoril direktor tovarne, ing. A. Pardubsky. Sle-
ZAHVALA
Ob boleči in nepričakovani izgubi naše dobre sestre.
AMALIJE KOSMAČ
še iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja podarjene, .vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo sindikatu Iskre za vso pozornost in denarno pomoč in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala prav vsem.
Hvaležni sestri in brata, Pepca Habajec
-u.™.nun.ji,«umi
ZAHVALA
Ob smrti drage mame
MARIJE BREZAR
se iskreno zahvaljujem vsem delavcem v umerjevakiici in kontroli števcev tovarne »Elektromehanska« Kranj za izraženo sožalje in podarjeni venec.
Slavko Brezar z ženo Marijo iin ’ sinom Vilkom
dile so recitacije članice kolektiva .dijakov šole. »Stane Rozman« in skupinska recitacija vojakov iz kasarne »Ljube Šercerja«. Na proslavi je sodelovala tudi godba iz vojašnice »Boris Kidrič«, katera je po končani proslšidij poskrbela, da so se mladi veselo zavrteli pozno v večer ' in tako v veselem razpoloženju zaključili praznovanje; delavskega praznika.
ZAHVALA
Ob prezgodnji izgubi mo-: je nadvse dobre in skrbne’ mamice
MINKE GLOBOČNIK
se iskrena zahvaljujem vseni
sodelavcem in sodelavkam.V obratu »Duroplaisti in Termo- j plasti« ter sindikalnemu od-boru Produkcije tovarne [ »Elektromehanika« Kranj zn sožalje, podarjene vence in I denarno pomoč,-Hvala tudi tov. Edu Podlipniku za poslovilne besede ob odptem grobu in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili n® j njeni zadnji poti.
Sin Tone

ISKRA — glasilo delovne-
ga kolektiva Iskra,: industrije | za elektromehansko, teieko- | munikacije, elektroniko, i? j avtomatiko — Urejuje ure4pi" f ški odbor — Glavni urednUjj j Pavel Gantar — Odgovorni j urednik: Janez Šilc — hdia- j ja tedensko — Rokopisov n® j vračamo — Tisk in klišeji, j »ČP Gorenjski tisk« Kranj
igg§§f:
mmmmtpiš

m M
Na letošnji že šesti tradicionalni dirki mopedistov za 1. maj je startalo skupno 15 tekmovalcev, med temi tudi štirje iz tovarn Aparati, Elektromehanika in Elementi. Posnetek jih kaže tik pred samim startom
m
mmm r ‘ • >
Štirje najboljši med letošnjimi tekmovalci: Ljubo Stojanovič (4), Janez Sršen (2), Stane Traven (1) in Vlado Stepanovič (3) iz tovarne Aparati
PRIJAVA ZA LETOVANJE
Priimek in ime ..........................................._....................
zaposlen v organizaciji (tovarni) ______________________.........____L._____
kraj .................,................. naslov bivališča ..........._____....
.......„............................ bom(o) letoval(i) ...._________BBSB
od ...................... do ......................., število odraslih .....
število otrok do 10. let starosti .......___________ potrebujem skupno število postelj .......................
V kolikor ne bi bila potrjena rezervacija v zgoraj navedenem domu, pride v poštev še
kraj........................._____________od_______________g.;.;«...™.....»........... do ....________________
Za letovanje na Dugem otoku se bomo po služili lastnega, organiziranega avtobusnega prevoza. (Neustrezno prečrtati.)
dne
Prijavljenec:
POTRDILO
izpolni organizacija — Potrdi »Počitniška skupnost ZP ISKRA«
Potrjujemo rezervacijo za tov. .... organizacije (tovarne) ..........
---;.....- kraj
v počitniškem domu ........ od .
za skupaj prijavljenih oseb ............ sobo št.
do
s ...............ležišči.
Potrdilo služi kot napotnica, s katero se prijavljenec izkaže ob prihodu v dom, obenem s potrdilom o vplačani akontaciji. V kolikor nima prijavljenec obeh potrdil, ga upravnik v domu ni dolžan sprejeti.
žig

laaaaaaaaaaaaaaaaaea:
OBJAVA
SKORAJ VEČINA DS NAŠIH ORGANIZACIJ V ZP ISKRA JE ŽE PRISTALA NA POGOJE ZA NAKUP POČITNIŠKEGA DOMA V VELIKEM LOŠINJU.
DA BO MOGOČE DOKONČNO SKLENITI KUPOPRODAJNO POGODBO, POZIVAMO ŠE OSTALE DS ORGANIZACIJ, DA TAKOJ SPOROČE SVOJA STALIŠČA IN SKLEP O OMENJENEM NAKUPU!
Počitniška skupnost
laaaNaaabaaaaaaaai
laaaaBaaaaaHBaaaai