poštnina plačana v gotovini LETO VIL — STEV. 36 Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniŠko podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali a m. dolarja. Bančni račun 602-70-1-181. Prilogo »Uradni vcstnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. >3z vóeb vsebine V Portorožu so se ustavile šahovske ure Naš gospodarski. komentar Sposobne ijud1. v vodstva zadrug Računi! po starem Ples: in pesmi treh sosednjih narodov Tri obmejne zgodbe Veliko gas.lsko slavje v Piranu Koprčani so oddajali s Slavil i ka Oj, ta naša tržnica Prazn it jugoslovanskih pomorščakov Rodile so se četvorčke Šport Zanimivosti PRED VOLITVAMI V ZADRUŽNE SVETE Kmetijsko zadružništvo v koprskem okraju stopa na novo pot. Zadruge so se v glavnem že iznebile nekmetijskih dejavnosti. Upravui odbori in zadružniki se prizadevno pripravljajo na naslednji korak, ki bo pomenil prelomnico v dejavnosti naših zadrug: na volitve v zadružne svete. Lahko trdimo, da so letošnje volitve zadružnih svetov najpomembnejši dogodek, odkar obstojajo zadruge. To pa zaradi tega, ker po spremenjeni uredbi o kmetijskih zadrugah te niso več samo organizacije svojih zadružnikov, ampak so družbene gospodarske organizacije, enakopraven partner ostalim gospodarskim organizacijam seno 2® Portoroii ima od pretekle srede svojega prvaka. Ruski velemojster Talj je v zadnjem kolu remiziral z Zmagovalec Mihail Talj mednarodnim mojstrom Sherwinoin in obdržal prvo mesto na tablici. Postal je zmagovalec IV. medeonske-ga šahovskega turnirja. Tudi naš velemojster GTgorič je na tem turnirju dosegel svoj največji dosedanji uspeh: priboril si je 13 točk in sam zasedel drugo mesto, komaj pol točke za zmagovalcem. Naš dopisnik je ujel oba velemojstra, k o sta se po končanem boju pripravljala, da po dežju stečeta iz Ljudskega doma v hotel Palace, kjer sta nastanjena. Naprosili smo ju za posebno izjavo za Slovenski Jadran •in v naglici sta povedala: Talj: »Zelo sem zadovoljen s svojim uspehom. Bil je lep turnir. Pozdravljam vse bralce vašega lista.« Gl goric: »Zadovoljen sem s svojim plasnianom in v glavnem tudi z igro. Portorož mi je všeč in je zelo primeren za turnirje. Lepa livala tukajšnjemu prebivalstvu za pozornost in gostoljubnost,« Ker vse do zadnjega kola ni bilo mogoče dokončno reči, kdo bo zmagovalec in kako se bodo mojstri razvrstil! na tabl cl, je bilo zadnji dan v dvorani posebno napeto vzdušje. Gledalcev je bilo toliko kot še nikoli. Stisniti so morali celo sedeže, da je b lo več prostora za stojišča, kjer je b la takšna gneča, da ni bilo mogoče skoz'. Partija Gligorič : Fishcr je bila seveda v sred: šču pozornosti. Bobby se ni našemu velemojstru samo krepko up ral. PreSel je celo v ofenz vo In ga večkrat potisnil v neprijeten položaj. Tudi v trenutku, ko sta se sporazumela za remi je Imel na bojišču prednost, najbrž pa si nI upal postavljati na kocko dragocene pol točke, ker je slutil, da si bo z njo pomagal med prvo šestorico in si s tem zagotovil vstopnico za turnir kandidatov ter velemojstrski naslov. Ker ob zaključku redakcije še nimamo poročila o rezultatih prekinjenih partij, ne moremo objavili končne lestvice turnirja. Znani so samo prvi štirje: Talj 13 in pol točke, Gligorič 13, Petrosjan in Benko 12 in pol. Za njima je Fislier z 32 točkami. Velemojster Svetozar Gligorič v naši skupnosti pod nadzorstvom državnih organov. To pomeni, da bodo odslej naše zadruge na isti ravni, kakor so tovarne ali podjetja, ki imajo svoje organe upravljanja. Prav v tem je velik pomen novih predpisov o kmetijskih zadrugah, ki niso več zadeva samo neposrednih članov zadruge, temveč vseh kmetijskih proizvajalcev in vseh državljanov. Po spremenjeni uredbi o kmetijskih zadrugah so novi organi zadrug občni zbor, zadružni svet, upravni odbor in upravnik. Dolžnosti in pravice vsakega po-" sameznega organa so določene z uredbo in pravili zadruge. Prav tako ima vsak organ točno določen svoj delokrog in ni noben organ podrejen ali nadrejen drugemu organu. Torej občni zbor ni več najvišji organ kmetijske zadruge, kot je bilo to doslej, Prav tako so člani občnega zbora odslej vsi zaposleni delavci in nameščenci zadruge, kakor so seveda tudi lahko izvoljeni v vse druge organe. Zadružni svet popolnoma ustreza n. pr. v tovarni dehivr.kerui svetu, upravnik zadruge pa direktorju podjetja ali tovarne, ki ga imenuje občina. O tem smo v našem časopisu pred časom že pisali, toda ne bo odveč, če se na to vrnemo sedaj vnovič, ko smo neposredno pred volitvami v zadružne svete. Od samih volitev v zadružne svete nas loči le dober mesec, vendar je pred nami še kopica dela, preden bomo šli na volišča. Predvsem morajo imeti vse zadruge še pred volitvami v zadružne svete polletne občne zbore, na katerih morajo dosedanji upravni odbori poročati o gospodarskem programu zadruge in ga zlasti osvetliti s stališča obnove kmetijskih površin in raznih oblik kooperacije. Seveda ne sme manjkati tudi poročilo o finančnem uspehu v prvem polletju. Najvažnejše pa je sprejetje novih zadružnih pravil, ki se morajo ujemati s spremenjeno uredbo o kmetijskih zadrugah. Ta pravila (Nadaljevanje na 2. strani) Piran je bil ta teden prizorišče zanimivih zasedanj pri nas malo znanih šahovskih »problemi-stov«. Zasedal je I. svetovni kongres problemistov z udeležbo skoraj 80 delegatov iz 30 držav. Razen tega se je sestala problemska komisija Mednarodne šahovske zveze FIDE na svoj XXIX. kongres. Od srede je v teku tudi II. kongres šahovski problemistov Jugoslavije. Posebno slovesno se je začel I. svetovni kongres problemistov preteklo soboto. V slavnostno okrašeni sejni dvorani piranskega ObLO je kot gostitelj pozdravil udeležence predsednik ObLO Davorin Ferligoj. V imenu problemistov se je za otvoritveni govor zahvalil eden najpomembnejših živečih problemistov sveta, A. Ellermann iz Buenos Airesa. Kot organizator je govoril predsednik problemske komisije FIDE, Jugoslovan inž. Nenacl Petrovič iz Zagreba. V nedeljo so bili problemisti na izletu v Postojni. Tudi problemisti so izrazili zadovoljstvo nad tem, da je kongres v Jugoslaviji Letos smo Dan mornarice prvič proslavili ne samo kot Dan Jugoslovanske vojne mornarice, marveč kot praznik vseh jugo-. slovanskih pomorščakov nt pomorskega gospodarstva na sploh. Vr.č o tem preberite na l). strani lista. Na sliki: najlepša vojna ladja naše JVM rušilec »Split«, ki je bil docela zgrajen v reški ladjedelnici »3. maj«, na dan primopredaje v reškem pristanišču V POSTOJNI SO SPREJELI PETLETNI NAČRT GOSPODARSKEGA RAZVOJA Petletni plan gospodarskega razvoja postojnske občine, ki je bil sprejet na skupnem zasedanju obeh zborov Občinskega LO preteklo soboto, je sad večmesečnega dela občinskih organov in sodelovanja gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov ter občanov, ki so na zborih volivcev in so izrekli vse priznanje naravnim lepotam naših krajev in dobri organizaciji. Jule Kongres problemistov se je slavnostno začel v dvorani občinskega ljudskega odbora v Piranu nih možnosti dajali svoje pripombe in predloge. Sestavljeni družbeni plan odraža doseženo stopnjo gospodarskega razvoja. Njegovglavni namen je, da je smotrno in pravilno usmeri napore k nadaljnjemu vsestranskemu razvoju tistih gospodarskih vej, ki neposredno vplivajo na boljše življenje delovnih ljudi. Na podlagi razvoja, ki ga predvideva družbeni p'lan zveze, republike in okraja v razdobju 1957—1961 in na podlagi doseženih materialnih in družbenih pogojev, predvideva načrt povečanje družbenega bruto proizvoda od 3 milijard 38 milijonov leta 1956 na 4 milijarde 602 milijona v letu 1961. V istem razdobju se bo narodni dohodek povečal za 732 milijonov ali za 10.2 °/o letno. Večji družbeni proizvod in narodni dohodek bodo v glavnem omogočile nove industrijske in obrtne zmogljivosti, večja proizvodnja v kmetijstvu, novi turistični gostinski, trgovski in obrtni obrati, povečana storilnost dela in smotrno izkoriščanje surovin v vseh gospodarskih organizacijah, Povečanje storilnosti dela je ena temeljnih nalog tega plana. Posebno hitro bodo iz leta v leto naraščali izdatki za družbeni standard. To zahteva zaostala graditev tega področja na eni ■ strani, na drugi pa turistični značaj občine. Zlasti bo treba hitreje graditi-stanovanja ter komunalne naprave kot so vodovodi, ceste, kanalizacija, razsvetljava in (Nadaljevanje na 3. strani) > ^ Zapleteno in nevarno Na Daljnem vzhodu je nastal v zvezi z nastopanjem LR Kitajske proti otokoma Kvemoj in Macu, ki sta še v rokah nacionalistične Kitajske, Otoka sta pod nenehnim topovskim ognjem s celine, v LR Kitajski Da vlada pravo vojno razpoloženje. Kot je znano, so ZDA poslale na pomoč Cankajšku okrepljeno VII. pomorsko brodovje in nekaj zračnih eskadril, pa tudi nekaj ameriških čet je na Tajvanu. Prišlo je že tudi do incidenta, ker so pomorske enote VII. ameriškega brodovja demonstrativno plule skozi kitajske teritorialne vode, ki jih je LR Kitajska prav tako razširila na 12 milj. V zvezi z zaostrenim položajem je predsednik vlade SZ Nikita Hruščev poslal predsedniku ZDA Dwightu Eisenho\verju osebno poslanico, v kateri grozi, da bo SZ smatrala vsak napad ameriških vojaških sil na LR Kitajsko kot napad na svoje lastno ozemlje. Na Kitajskem pa se kar resno pripravljajo na vojno. Prirejajo velika protestna zborovanja, časopisi celo pišejo, da je vojska že pripravljena in da čaka samo na ukaz, priobčujejo pa tudi številna pisma delovnih kolektivov, ki obljubljajo, da bodo napeli vse sile za povečanje proizvodnje za fronto — manjka torej samo še iskra in sod smodnika bo eksplodiral. Vendar pa se hkrati tudi poga- Hmice s Isvzašk&ga Važen dogodek pretekli teden v Trstu je bila splošna in enotna stavka pristaniških delavcev, ki zahtevajo zboljšanje svojih prejemkov in delovnih pogojev, obenem pa zahtevajo, naj vlada vloži vse sile za čimprejšnjo m mirno rešitev spora na Srednjem vzhodu, ker tamkajšnji dogodki ogrožajo svetovni mir ter že kvarno vplivajo na pristaniški promet v Trstu. Zaradi stavke je 24 ur popolnoma zamrlo vse delo v starem in novem pristanišču, ker niti en delavec ni prišel na delo. V ponedeljek dopoldne pa je bilo na »sindikalnem sedežu CGIL sindikalno zborovanje stavkajočih, ki so soglasno odobrili protestno resolucijo in pismi angleškemu ter ameriškemu konzulatu v Trstu, Pretekli teden pa so dva dni stavkali delavci v osrednji delavnici občinskega podjetja Acegat v Broletu. Stavkali so, ker vodstvo podjetja namerava preurediti in skrčiti to delavnico ter premestiti delavce na druge sektorje brez zagotovila za njihove nadaljnje prejemke in napredovanja. Stavka je popolnoma uspela, ker je bila enotna in so se je udeležili stoodstotno vsi delavci omenjene delavnice. Uspela pa je tudi, ker sta prefekturni komisar na občini, nato pa Urad za delo, zagotovila, da bo vodstvo podjetja upoštevalo upravičene zahteve sindikatov v korist prizadetih delavcev. Medtem pa so se spet začele širiti vesti, da hočejo odgovorni krogi skrčiti obratovanje v železarni ILVA in drugih obratih CRDA. Zaradi teh vesti so zelo zaskrbljeni delavci, ki so za-poselni pri teh obratih, in vse mesto, saj so obrati CRDA in železalrna največja industrijska podjetja na Tržaškem. To zaskrbljenost potrjuje zadnja vest. da bo vodstvo livarne SAFOG, ki spada, kot obrati CRDA, v sklop državnih podjetij IRI, odpustilo čez nekaj dni-kar 138 svojih delavcev. Omenjena livarna je po svojem ustroju, produkciji itd. tesno povezana s tržiškimi in tržaškimi ladjedelnicami'. Zaradi terra jo zaskrbljenost tržaških kovinarjev tembolj upravičena in razumljiva, jajo in v Varšavi imata ZDA in LR Kitajska konferenco na ravni veleposlanikov, na kateri skušata doseči sporazum o vseh spornih vprašanjih, Pankow je prehitel Bonn Vzhodnonemška vlada je poslala vladi Zahodne Nemčije diplomatsko noto, v kateri predlaga in iznaša svojo pobudo za združitev obeh Nemčij. Prepis note je hkrati poslala tudi štirim velesilam. Pankow zahteva od velesil, naj ustavijo posebno komisijo, ki bi sestavila osnutek mirovne pogodbe za združeno Nemčijo, medtem ko naj bi obe nemški vladi skupaj pripravil tak osnutek. Seveda pa se stališče obeh vlad razlikuje. Bonn predlaga združevanje na podlagi volitev v vsej Nemčiji, medtem ko se Pankow zavzema za ločeno obravnavanje mirovne pogodbe, baza za združitev pa naj bi bila konfederacija, o kateri bi se dogovorili obe vladi med seboj. De Gaulle že četrtič v Alžir V Parizu so objavili, da bo premier De Gaulle takoj po končanem referedumu o novi francoski ustavi spet obiskal Alžir. To bo že četrti njegov obisk francoskih posesti v Severni Afriki, odkar je junija letos postal ministrski predsednik pariške vlade. V lastno skledo pljujejo Na Vzhodu nadaljujejo časopisno gonjo proti Jugoslaviji. V tem prednjači posebno LR Kitajska. Za kitajske liste je vsa naša politika imperialistična in so kot tako napadli celo politiko aktivne koeksistence, čeprav je bila tudi LR Kitajska med podpisniki ban-dunške deklaracije na konferenci azijsko-afriških držav, s katero se te države še prav posebej zavzamejo za politiko aktivne koeksistence ... ŽENEVA — ZDA bodo v kratkem dobavile Italiji poskusni reaktor, ki ga bodo montira« v bodočem eksperimentalnem središču v Rimu. To bo tretji italijanski poskusni jedrski reaktor. stockiiolm — V Švedsko je priplula na prijateljski obisk v spremstvu dveh ruS Icev sovjetska krlžarka »Oktobrska revolucija«, v sovjetsko pristanišče Murmansk pa švedska vojna ladja »Elbsnaben«,. LONDON — Novo potniško letalo na reakc:jski pogon, ki je last panamer ške družbe in je tipa »Boeing 707«, Je preletelo Atlantski ocean v 3 urah in 47 nvnutah ter tako doseglo nov svetovni rekord. Dosedanji svetovni, rekord je znašal 5 ur iln 3 minute. (Nadaljevanje s 1. strani) potrjuje občina, pred tem pa da svoje mnenje občinam Okrajna zadružna zveza. To bi bila samo delna tehnična plat priprav za volitve v zadružne svete, toda že pri tem imajo zadružni in politični dclavci veliko dela. Predvideno je, da bodo volilni sestanki zadružnikov in dclavcev takoj po polletnih občnih zborih. Na tem volilnem sestanku bo zadružnikom in namcščcncem obrazložen pomen volitev v zadružne svete ter pojasnjena šc vsa druga vprašanja v zvezi z novo vlogo kmetijskih zadrug, v katerih bo najbolj vidno, odgovorno in težavno nalogo imel prav zadružni svet. Na tem prvem volilnem sestanku bodo tudi pol-i drobno razpravljali in sprejeli kandidacijske liste. Kot smo že poudarili, so volitve zadružnih svetov nadvse pomemben dogodek. Ze samo dejstvo, da bo mandat zadružnemu svetu trajal dve leti, zgovorno potrjuje njegov pomen. Prav zaradi tega pa ni vseeno, kdo bo izvoljen v zadružni svet. Petletni načrt obnove našega kmetijstva je zelo obširen. K tej obnovi pa ne moremo pristopiti z zastarelimi pojmovanji, ker nam bo sicer delo jalovo in se življenjska raven ne bo prav nič dvignila. Zavedati se moramo, da je ures- BONN — V Zahodni Nemčiji so se začeli štirinajstdnevni prvi veliki povojni vojaški manevri, pri katerh bo sodelovalo več kot 00.000 pripadnilkov zahodnonem-ške vojske. Ti manevri bodo v pokrajinah severnega Porenja, Vestialije ter Spodnje Saške in Bavarske. Ob tej priložnosti bodo verjetno preizkusili umetnost sklepa, da hi bila v zahodnonem-škl vojski najnižja samostojna enota brigada namesto divizija. ničitev načrta proizvodnje v glavnem odvisna od pravilnega izvajanja agrotehničnih ukrepov, kakor je pravilna priprava zemlje za setev, intenzivna uporaba umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, uporaba sortnih semen in pravilna organizacija dela. To pa lahko dosežemo le v kooperaciji s kmetijsko zadrugo. Torej bomo v zadružne svete volili takšne ljudi, ki bodo ne samo napredni kmetovalci, ampak obenem najbolj dovzetni za napredno socialistično gospodarstvo in pa seveda za uvajanje naprednih socialističnih odnosov na vasi. Polletni občni zbori kmetijskih zadrug bodo po 15. septembru. V koprski občini bodo volitve v zadružne svete 19. oktobra, v diva-ški 26. oktobra, v drugih občinah pa prav tako v določenem roku. Okrajna zadružna zveza je žc vsem zadrugam, kakor to pred- videvajo predpisi, določila število članov zadružnega sveta in upravnega odbora. V koprskem okraju bodo zadružni sveti šteli od 30 do 50 članov, kakor pač imajo -zadruge večje ali manjše število včlanjenih kmetovalcev in nameščencev. Upravni odbori pa bodo šteli največ 11 članov. Priprave na terenu so že precej razgibane. V nekaterih občinah so žc ustanovljene občinske komisije, ki bodo skrbele za politično pripravo volitev. V teh komisijah so predstavniki občinskih političnih organizacij in kmetijskih zadrug. Številni javni politični delavci bodo že v tem tednu obiskali vasi in pojasnili na množičnih sestankih ljudem velik pomen prvih volitev v zadružne svete, kakor tudi na sploh našo agrarno politiko in načrte za bodočnost. RZ f Portorožu so se ustavile äousta ure V Portorožu se je včeraj končala velika šahovska drama, ki je več kot mesec dni držala v napetost; prijatelje kraljevske igre po vsem svetu m ki Je ves čas polnila športne, pa tudi naslovne strani velikih svetovn.il listov s poroč.li o življenju in prizadevanjih 21 šahovskih mojstrov v tem našem sedaj -vsemu svetu znanem letovišču. Izpraznila se je velika, prav za turnir prirejena modra dvorana v »Kulturnem domu«, prenehali so se zbirati ljudje pred razobe-šenima tablama na trgu; prenehala so zasledovanja lovcev na avtograme. Pač. še dan, dva bo mogoče ujeti katerega izmed 12 velemojstrov ali 9 mednarodnih mojstrov, ki so se bili udeležili turnirja kot tekmovalci, čez nekaj dnii pa bo s svojim tradicionalnim vsakoletnim šahovskim festivalom Portorož pokazal, da je ostal »letovišče šahistov«, toda eden najpomembnejših dogodkov v zgodovini šaha po vojni, IV. medconskl ...ENAKOST SVOBODA.. Slika iz Alžira Slika iz Pariza ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR PRES-SERVISA Se ko je trajala nedavna ženevska konferenca vzhodnih in zahodnih znanstvenikov o možnosti odkrivanja jedrskih poskusov, se je že videlo, da bi lahko tudi minimalno soglasje na tem področju imelo daljnosežne pozitivne posledice. Takšno predvidevanje inll bilo brez podlage. Na koncu konference so znanstveniki dosegli popoln sporazum o metodah za odkrivanje jedrskih poskusov. Ženevski sporazum je bil po vsem svetu sprejet z velikim olajšanjem in novimi upi. In res — s tem je bila odprta pot za mnoge pogumnejše poteze na področju mednarodne izmenjave mnenj o raznih problemih uporabe atomske energije. Zc prvi dnevi dela druge mednarodne konference za miroljubno uporabo te energije so Jasno pokazali dobrodejen vpliv predhodnega sporazuma, saj so se razgovori začeli v veliko ugodnejšem vzdušju kot sicer. Generalni sekretar Združenih narodov Ilammarskjold je poudaril v svojem otvoritvenem govoru sedanje konference v Ženevi, da so bile v zadnjem trenutku odstranjene neke zapreke, ki bi lahko ovirale uspešno Izmenjavo informacij in izkušenj o uporabi atomov v miroljubne namene. Nastopanje z nekoliko več za- upanja je imelo za posledico, da se na primer na priložnostni razstavi v Ženevi lahko Vidijo podrobnosti o delu prvega sovjetskega ledolomilca na atomski pogon ali neke druge ameriške in angleške atomske naprave. Ta začetni uspeh je posledica dejstva, da posamezne atomske sile ne morejo zaostajati za mnenjem javnosti, ki zahteva pozitivne akcije. Psihološka opredelitev po vsem svetu na možnost sporazumevanja o vseh vidikih sodobnih atomskih problemov raste s tem v obveznost velikih sil, da niso ena nasproti drugI v večni opoziciji. Cc se dalj č.osa jadra v določeni smeri — pa Čeprav samo v obliki akademskih izjav — mora le priti do nekih oprijemljivih rezultatov. Med takšne rezultate je treba vsekakor prišteli tudi nedavni odločitvi ameriške in angleške vlade o pogojnem prenehanju jedrskih poskusov, kol tudi soglasje sovjetske vlade, da se pogajanja o prepovedi jedrskh poskusov pričnejo 31. oktobra letos v Ženevi. Take poteze so b'le mogoče med drugm tudi zaradi lega, ker danes razen relativno ugodne atmosfere že obstajajo mnogi nujni politični in posebno znanstvenotehničnl pogoji za uspešne razgovore in morda celo za njihov skrajno ugoden zaključek. Takšne pozitivne elemente so imeli v mislih nekateri angleški listi, kot na primer liberalni Manchestcr Guardian in njemu podobni, ko so pred nekaj dnevi pisali, da se z odločitvijo konference o prepovedi jedrskih poskusov prvič v povojni zgodovini javlja realna možnost, da se uresniči — čeprav morda tudi nepopoln — sporazum o omejitvi ali prepovedi uporabe atomov kot orožja. Zaradi lega je nujno, so poudarjali ti časopisi, da se v prihodnjih dveh mesecih ja ne stori kaj takega, kar bi lahko kakorkoli spravilo v vprašanje začetek tretje letošnje atomske konference v Ženevi. Zal pa se ne držijo vsi nasveta omenjenih angleških časopisov. Angleška vlada je odločena, vsaj tako se sliši, da do 31. oktobra izvede Se eno serijo jedrskih poskusov, medtem ko se francoska vlada pospešeno pripravlja, da preko eksplozije svoje prve atomske bombe v Sahari uvede Francijo v vrsto atomskih, velikih sil. Ponekod tudi predvidevajo, da bi mogla enake zahteve postaviti šc LR Kitajska. Kaj niso ti pojavi daleč od splošnih teženj miroljubnega sveta po sporazumu na atomskem področju? šahovski turnir, se je z včerajšnjim četrtkom končal. Odslej se ga bo spominjala bogata šahovska zgodovina. In lahko smo ponosni, da bo Portorož blestel v njej v enem najpomembnejših odlomkov. Portoroški medeonski turnir bo ostal v zgodovini šaha znan zaradi več razlogov; ne nazadnje kot turnir, ki je ostal zanimiv prav do zadnjega dne. Prav do zadnjega kola ni bilo namreč jasno, kdo izmed zelo izenačene vodilne skupine se bo uvrstil na prvih 6 mest lin s tem dobil izkaznico za turnir kandidatov, katerega zmagovalec bo prihodnje leto jeseni lahko povabil na dvoboj svetovnega prvaka v šahu Mihaila Botvinika. Portoroški turnir bo ostal v zgodovini tudi kot eden najborbenejSh. Bivši svetovni prvak Smislov je v Moskvi poudaril, da so portoroške borbe bile ostre kot na redko katerem turnirju, zlasti v finalu, ko je bilo treba izbirati boljše med na videz enakimi. Za bralce »Slovenskega Jadrana« smo pred koncem turnirja poskušali dobiti od vsakega udeleženca nekaj misli o turnirju in o tem, kako so se počutili v naši sredini. Naš Gligorič je pokazal občudovanja vreden iiniš. Sam priznava, da je njegov uspeh v tem, da se je več mesecev skrbno pripravljal na turnir in to predvsem s — počitkom1 Velemojster je s svojimi 35 leti na vtižku moči in bo po mnenju svojega zvestega sekundanta, slovenskega velemojstra Stojana Puca, zmagal na turnirju kandidatov za svetovnega prvaka. Tega turnirja se bo udeležil že drugič in ker dosega v zadnjem .času vedno lepše rezultate, lahko marsikaj upa. Na naše vprašanje je odgovoril: ''Turnir je bil zame nekaj velikega. To ni bila samo preizkušnja partnerjev v šahovskem znanju, temveč borba med tistimi z večjo ali manjšo sposobnostjo koncentracije, z boljšo ali slabšo vzdržljivostjo in z boljšimi ali slabšimi živci. Končni plasma se mi zdii pravilen. V Portorožu sem se počutil zelo dobro in se bom prav rad še vrnil, 2ellm se zahvaliti vsem organizatorjem za uspelo prireditev.« Kakor se je pri Gllgoriču izkazalo, da je tudi pni šahu veliko vredna pravilna taktika, tako je negativni primer te resnice šele pred kratkim proglašeni velemojster, islandski narodni junak Fr.drik Olafsson. Sredi turn1 rja se je sicer povzpel, a tudi upehal in tako je ob koncu turnirja zaostal, Lahko si predstavljamo, da mu n-1 bilo vseeno, saj je na Islandu šah nekakšen narodni šport (v dolgih zimskih večerih je šah najcenejša zabava), razen tega pa je že od 1952 prvak v svoji deželi lin je navdušil sonarodnjake že s takimi uspehi, kot je bila njegova senzacionalna zmaga nad velemojstrom Pil-ri.kom leta 195G (4:11). O portoroškem turnirju pravi: samokritično: »Vidim, da mi manjka poznavanje končnic. Sedaj sem bil prvikrat v Jugoslaviji. Vse tukaj mi je zelo všeč in rad bi se plasiral za turnir kand!datov tudi zato. da bi lahko spet prišel v vašo deželo,« (Turnir bo namreč na Bledu, op. uredn.) DrugI predstavnik zahodne Evrope, Danec Bent Larsen, rojen prav tako leta 1935, je prav tako razočaran samo nad turnirjem, medtem ko ga je Portorož navdušil. Pravi, da bo zdaj najprej dokončal študij (študira teh-riko na univerzi v Kopenhagenu), , potem pa se bo z vsemi silami spet posvetil šahu. Pri nas mu je všeč tako pokrajina kot ljudje; prav rad pa je imel tudi istrsko belo vino; da je to res, smo lahko opazovali v času turnirja: ne samo na izletih in v prostem času, tudi med igro je prav rad smuknil v turnirskl bife na kozarček belega. Dvakratni sovjetski prvak, zmagovalec Portoroža, komaj 23-letni velemojster z zavidanja vredno kariero Mihail Talj, je prav tako še študent. Povedal je, da študira v Riga na zgo-dovinslto-filološkii fakulteti. Nikakor ne namerava zanemarjati tega študija, čeprav se bo vso zimo že pripravljal tudi na turnir kandidatov. Prepričan je, da se bomo še videli tudi v Portorožu. Tucli Petrosjanu, ki je po poklicu Nadaljevanje na 7. strani) cr^jErp (Nadaljevanje s 1. strani) podobno. Izdatki za investicije v družbeni standard iz sredstev občinskega ljudskega odbora bodo znašali v tem obdobju 452 milijonov oziroma skupni izdatki po tem planu 720 milijonov dinarjev. Računa se, da bodo sredstva za gradnjo in obnovo stanovanj v razdobju 1957—1961 znašala 557 milijonov, od tega 336 v občinskem skladu in 250 milijonov iz prispevka gospodarskih organizacij, ustanov in državljanov. S temi sredstvi bi se zgradilo 223 stanovanj. Predvidena je razen tega tudi gradnja osemletke v Postojni, ureditev osnovnih šol, osemletke v Hruševju, zdravstveni dom, dograditev dijaškega doma v Postojni, ureditev kulturnih domov v Postojni, Prestran-ku, Hruševju, Bukovju in Planini, obnova vodovoda, graditev kopalnega bazena in drugih športnih in turističnih objektov. Industrijska proizvodnja se bo povečala za 85 "/o Povprečno letno povečanje industrijske proizvodnje bo znašalo 13 °/o. Večjo industrijsko proizvodnjo bodo omogočile nove zmogljivosti v obratu »Javor« Prestranek, povečana proizvodnja v Tovarni mesnih izdelkov v Postojni in obratih Lesno-industrijskega podjetja Postojna, Nova tovarna za predelavo krompirja pa je predvidela, da bo dala leta 1961 že 104 milijone družbene-nega proizvoda ali 10 °/o celokupne industrijske proizvodnje na področju občine. Za novo zmogljivost v industriji je predvideno 267 milijonov investicij. Razvoj kmetijstva važna naloga plana To še posebno velja za postojnsko občino, ker so prav tu, razen nekaterih predelov okraja, najslabše izkoriščene kmetijske površine in zelo nizka proizvodnja. Tu pride predvsem v po-štev večja proizvodnja plemenske in pitane živine, zlasti na kmetijskih posestvih in ekonomijah, večja proizvodnja krompirja in krmnih rastlin. Takoj je treba začeti z melioracijo zamočvirjenih zemljišč, ki jih je v občini okrog 2.500 ha. Izkoristiti je treba tudi na tem področju možnosti kooperacije z zasebnimi proizvajalci, v istem času pa aron-dirati razdrobljena zemljišča. Predvideno je, da bi se v tem razdobju, to je v prvi etapi del, reguliralo okrog 100 ha njivskih in 500 ha travniških površin. S tako usmerjenimi napori bi omogočili povečano vrednost kmetijske proizvodnje od sedanjih 420 na 857 milijonov v letu 1961 ali 82% nasproti letu 1956. Prav tako je treba zagotoviti krmsko bazo. Zato se predvideva povečanje pridelka ječmena in ovsa od 326 ton leta 1956 na 567 ton leta 1961, dalje detelje, lu-cerne, travne mešanice od 982 na 2880 ton, pese, repe, korenja od 1400 na 6600 ton, krompirja pa od 5375 na 10,300 ton. Živinoreja se bo povečala za okrog 60%>. Tako bo proizvodnja mesa od leta 1961 za 48 % večja, proizvodnja mleka pa za 80%. To bo nujno terjalo tudi preureditev naših mlekarn. Kmetijska posestva bodo svojo proizvodnjo povečala za trikrat nasproti letu 1956. To bo terjalo tudi povečanje števila zaposlenih, povečanje hlevov in prostorov za shrambo pridelkov. V gozdarstvu posvetiti pozornost negi gozdov Plan predvideva, povečanje lesne zaloge v preveč izkoriščenih gozdovih in vskladitev s prirastkom. Sečnja se bo zmanjšala za 1200 m3 tako, da bo leta 1961 posekanega le 91 %> prirastka. Količina posekanega lesa bo v letu_ 1961 41.000 m3 ali 87,3% od količine, ki je bila posekana leta 1956. Dela na področju nege in po-goz.dovanja bodo izvedena na ori-bližno 10,000 ha gozdne površine. Kmetijska gozdarska zveza bo ¥01111 W Pe9irt&s*ožBM še Éraja (tisir§sticr®a sbz&b^b morala posvetiti več pozornosti pravilni organizaciji in izkoriščanju privatnih gozdov. Nadaljevati bo treba z urejevanjem gozdnih kombinacij, dati pri tem prednost onim predelom, kjer zaradi slabih poti gozdovi niso bili izkoriščeni. Tovečanje cestnega prometa in trgovine Pospešen razvoj gospodarstva v državi bo omogočil znatno večji blagovni promet in s tem večji obseg transporta. Z razvojem koprske luke, preusmeritev cestnega prometa z novo grajeno cesto Ljubljana—Zagreb se lahko Na področju obrti je treba nadoknaditi zaostalost Vzporedno z razvojem ostalega gospodarstva bo treba povečati število obrtnih obratov ter izboljšati in opremiti obstoječe. Predvideno je, da se bo ustanovilo najmanj 26 novih obrtnih delavnic tako proizvodnih kot uslužnostnili. Tako je predvidena ustanovitev obrata za predelavo eteričnih olj, avtomehaničnega servisa, knjigoveznice, pralnice, obrata za proizvodnjo gradbenega materiala, na podeželju pa tiste obrti, za katere so na razpolago potrebne surovine, delavna sila in prostori. računa, da bo cestni promet, za 5 krat večji kot leta 1956. To dejstvo narekuje, da je treba v Postojni zgraditi potrebne parkirne prostore, ustanoviti in urediti servisne delavnice ter povečati zmogljivost za oskrbo vozil z mazivom in gorivom. Urediti je treba ceste do turističnih objektov, tu pride v poštev predvsem cesta Postojna-—Predjama. Promet v trgovini se predvideva, da se bo povečal za 29 % m se bo talco povečal za 261 milijonov dinarjev nasproti letu 1956. Sorazmerno se bo s tem povečal tudi promet grosistov. V ta namen bo grosistično podjetje »Nanos« gradilo v Postojni nova skladišča. Trgovska podjetja na drobno pa bodo svoja adaptirala in opremila. V novem naselju mesta se bodo odprli novi trgovski lokali zlasti s kmetijskimi pridelki in špecerijo. Razvoj turizma in gostinstva Dejstvo je, da so na področju občine še velike možnosti nadaljnjega razvoja in porastka turističnega in gostinskega prometa, ki še od daleč niso izkoriščene. Stalno naraščanje obiskovalcev Postojnske jame in tujskega prometa preko Postojne narekuje potrebo po novih zmogljivostih tako restavracijskih kakor tudi hotelskih. V tem pogledu je bilo v vsej povojni dobi strojenega očitno premalo. Pred vojno je bilo vsaj 1000 kavarniških sedežev več kakor danes in skoro 200 postelj več, kakor jih je danes na razpolago tujcem v mestu. Razmere _ terjajo, da se tako prve kakor druge kapacitete čimprej nadoknadijo. Dejstvo, da je treba posvetiti tudi vso skrb propagandi, je narekovalo, da je v planu predvidenih 3 milijone dinarjev izdatkov v ta namen. Izredno naraščanje turističnega prometa v Postojnski jami narekuje, že v obdobju tega petletnega perspektivnega plana, podaljšanje jamske železnice v krožni tir, nabaviti nova prevozna sredstva, obnoviti obstoječi prevozni park in ga bolje vzdrževati, urediti garderobe in izkoristiti vse komercialne možnosti tako v jami kakor tudi v mestu. Petletni načrt gospodarskega razvoja predvideva, da se bo narodni dohodek turizma in gostinstva povečal od 74 na 130 milijonov din ali povprečno za 12 %> letno. Za uresničitev programa v turizmu in gostinstvu je določenih 230 milijonov investicij. Za uresničitev celotnega družbenega plana za razdobje 1957— 1961 pa je predvideno, da bo znašal obseg vseh investicij skupaj 2 milijardi 440 milijonov dinarjev. Ština ŠEMBIJE . Pred kratkim so v vasi uredili novo napajališče za živino. Nabavili so črpalko in postavili železno ograjo. Dela je vodil krajevni odbor, ki je zbral tudi potrebna sredstva. Razen tega so poskrbeli tudi za popravilo poti in ureditev odvodnih kanalov. Vaščani se pritožujejo nad javno razsvetljavo. V omrežju namreč nastajajo motnje, napetost skače in posledica je, da žarnice po navadi pregorijo že po dveh dneh. Prav bi bilo, da bi se pri »Elektro-< naposled zganili in prišli pogledat, kaj je na stvari. Vreme je letos naklonjeno turistom in solinarjem — pravijo v piranski občini. Dejansko je lepo vreme eden izmed glavnih vzrokov, da so Portorož, Fijesa in drugi letoviški kraji te občine še vedno polni domačih in tujih turistov. Portoroška obala je vsak dan tako živahna, kakor da se sezona šele začenja, ne pa že končuje. Kot v vsej državi je tudi v piranski občini turistični promet rekorden, se pravi še mnogo boljši kot lansko leto, ki je veljalo za doslej najboljše povojno turi- OskrMmo se za zimo Pretekli teden so se v prostorih Trgovinske zbornice v Kopru sestali predstavniki sindikatov, Zadružne zveze, trgovskih podjetij, ki se ukvarjajo s preskrbo trga s kmetijskimi pridelki in predstavniki drugih organizacij in ustanov, ki si prizadevajo za čim boljšo preskrbo trga ter za zagotovitev potrebnih zalog za zimnico. Na tem sestanku so ustanovili poseben štab, ki bo imel svoj sedež pri Trgovinski zbornici. Njegova naloga bo, da zbere podatke o razpoložljivih količinah kmetijskih pridelkov in njihovi kakovosti in posreduje te informacije zainteresiranim delovnim kolektivom, ki se hočejo oskrbeti Sklenili so, naj bi direktno oskrbo v tem smislu prevzele sindikalne podružnice. Te naj bi zbrale podatke o potrebah svojih kolektivov, nato pa bi se obrnile na omenjeni štab, ki bi jih povezal neposredno z zadrugami. Nedvomno, da bi bil takšen način oskrbe najhitrejši in tudi najcenejši. Manjši delovni kolektivi, ki nimajo potrebnih prevoznih sredstev in ki se jih neposredno nabava ne izplača, se pa lahko obrnejo na podjetje Hladilnica .,V Dekanih. To podjetje je sicer prevzelo nalogo za vsakdanjo oskrbo trga, hotelov, menz, bolnišnic itd. vendar bo lahko tudi v tem pogledu pomagalo in dobavilo potrebne zaloge za zimnico. Priporočljivo bi bilo, da bi sindikalne podružnice zbrale podatke opotrebah čimprej. Za blago bo dalo podjetje Fructus na razpolago svojo embalažo, da se ne bo pri prevozu obtolklo in pokvarilo. stično leto. Do konca avgusta je bilo samo v hotelih že skoraj 100.000 nočitev, od tega približno dve tretjini inozemskih gostov, V 89 počitniških domovih, kolikor jih je letos že poslovalo na področju občine, je bilo do konca avgusta zabeleženih nadaljnjih 126.014 nočitev. Ce računamo, da so tako hoteli kakor tudi večina počitniških domov v glavnem zasedeni še naprej ves september in deloma celo oktober, lahko računamo, da bo turizem v piranski občini dal letos navdušujoče število okrog 300.000 nočitev. Medtem ko v Portorožu niti še ni minila letošnja glavna sezona, ki traja uradno do 15. septembra, pa že pridno pripravljajo načrte za razne gradnje, s katerimi nameravajo do prihodnje sezonc-olepšati to naše letovišče, mu dali prijetnejši videz in hkrati izboljšati nekatere objekte, ki služijo prometu in turizmu. Ena glavnih predvidenih gradenj bo premestitev avtobusnega postajališča na prostor pri restavraciji Portorož. . Taka premestitev bo odpravila sedanje ozko grlo in obenem pomenila prvi korak k decentralizaciji in sploh razširitvi Portoroža. Za letoviški promet je velikega pomena tudi popolna obnova ladijskega pomola. Dela so že v teku; da pa to ne bi motilo šahovskega turnirja, so sedaj v glavnem v teku razna pripravljalna dela, kot na primer vlivanje železobetonskih stebrov v pripravljene kalupe itd. Preko zime bo močno izpreme-njeno tudi portoroško kopališče. Razširili ga bodo in zgradili razna športna igrišča. Na morju pa bodo napeljali žičnico za vodno smučanje. Tudi za nove kabine, ki jih je letos močno primanjkovalo, bo poskrbljeno. V Portorožu bodo preko zime obnovili še marsikaj drugega, med drugim nekaj bivših hotelskih poslopij. Postavili bodo tudi doslej močno pogrešane kioske za prodajo sadja in sladoleda in, če bo denar, bedo začeli tudi že z gradnjo novega hotela. Jule koncert v kopru V soboto, 13. septembra, bo ob 20. uri v koprskem gledališčrv koncert narodnih in umetnih pesmi. Gostoval bo moški pevski zbor DPD Svoboda s Teznega pri Mariboru. GOSPODARSKI KOMENTAR enska vprašani® Ko zasledujemo poročila v naših gospodarskih listih o položaju na trgu kmetijskih pridelkov, vioremo takoj ugotoviti velika nasprotja. Ponekod znaten padcc cen zaradi velike ponudbe teh ali onih pridelkov, drugje nasprotno, ponekod zopet večja ponudba blaga kot povpraševali je, drugje pa pomanjkanje. V splošnem moramo ugotoiiti, da se razmeroma dobra letina skoro vseh kmetijskih pridelkov le slabo in počasi odraža tako na založenost trga z njimi kot tudi v cenah, ki jih mora plačevati potrošnik. Razen nekaj izjem seveda, ki pa so omejene na ožja tržišča. Vsekakor je tak položaj spričo možnosti, ki jih imamo za utrditev tržišča s kmetijskimi pridelki in proizvodi, negativen in povzroča nepotrebne motnje in tudi slabo voljo. Iz posameznih primerov lahko razberemo, da je kljub izobilju n. pr. sadja, trg z njim slabo založen, ali pa da so cena v primerjavi z odkupnimi cenami previsoke, da često o kakovosti ne govorimo. Razen tega so oddaljenejša tržišča, zlasti mesta in industrijski kraji, kjer ni bilo dobre letine, slabo preskrbljena in cene izredno visoke. Ni dvoma, da se bo stanje zboljšalo in da bo aparat, ki. mora skrbeti za preskrbo trga, posebno kmetijske zadruge kot prvi odkujx>valec, izvršil svojo nalogo. Računamo lahko, da se bo stanje spremenilo v toliko, da bo za zimo trg založen in da bodo tudi ustvarjene primerne zaloge kmetijskih pridelkov, ki bodo zagotavljale tudi prek zime zadostno založenost trga z blagom po primernih cenah. Za to so tudi vsi pogoji in na razpolago so potrebna sredstva za odkup in zaloge kmetijskih pridelkov. Narodna banka je namreč na podlagi sklepov posebne koordinacijske komisije pri Zveznem izvršnem svetu, ki se ukvarja z vprašanji odkupa, nakupa in ustvarjanja zalog kmetijskih pridelkov, izdala posebne smernice za kreditiranje teh dejavnosti. V smislu teh smernic je treba skrbeti, da bodo odkupljeni vsi tržni viški, da bo zadostno založen domači trg in da bodo tudi ustvar- jene primerne zaloge za naprej. Edina težava so skladišča, ki jih primanjkuje. Vemo pa, da so bili letos tudi v ta namen dani znatni krediti, še več pa jih je bilo na razpolago. Brez dvoma nam letošnja razmeroma ugodna letina omogoča in nudi vse pogoje, da se tudi na tržišču s kmetijskimi proizvodi oziroma pridelki ustvari določena stabilizacija ali vsaj pogoji zanjo. Problem, ki smo ga nakazali, je eden izmed najaktualnejših i> tej jeseni. V bistvu obstaja sicer problem stabilizacije tržišča s kmetijskimi pridelki saj gre v tem primeru za blago, ki zavisi od take ali drugačne letine. Pri tem so često odločilni objektivni pogoji. Vendar se letos pojavlja v drugačni obliki, saj so bili v glavnem ravno objektiimi pogoji ugodni. Ko bomo dosegli v kmetijstini isto raven kot smo jo v industriji in ko bodo izvršena vsa velika dela za izboljšanje kmetijstva, bomo seveda lahko tudi o tem vprašanju govorili drugače. Drug problem, ki ga moramo omeniti, pa je v zvezi s stabilizacijo plačilne bilance. Medtem ko smo namreč letos dosegli velike uspehe pri stabilizaciji potrošnje investicijskih sredstev zlasti iz osrednjih skladov, nismo takih uspehov dosegli pri zniževanju jmsive v plačilni bilanci. Skladno, če ne celo hitreje kot sc viša naš izvoz, se namreč viša tudi uvoz. To je sicer razumljivo saj zahteva naša povečana in stalno naraščajoča industrijska proizvodnja vedno več reprodukcijskega materiala, razen tega pa gredo velika sredstva za rekonstrukcijo številnih zastarelih in izrabljenih- tovarniških objektov in naprav. Toda jasno je, da bo treba zaradi vskladitve razvoja posameznih gospodarskih dejavnosti doseči v tem pogledu izboljšanje in s tem znižanje pasive v plačilni bilanci. Omenili smo dim aktualna problema tega časa, ki sta razen vsega v nasprotju s sicer ugodno razvijajočim se gospodarstvom, zlasti s stalno in enakomerno rastjo naše industrije. -dt- R MUH® M a o a | □ ... če hi dosledno pazili na to, da ne bi razpravljanje družbenih □ Prejšnji četrtek je bila v Postojni razširjena seja Občinskega odbora SZDL., Razen članov odbora, upravnikov kmetijskih zadrug in posestev postojnske občine, predstavnikov mladine in sindikatov se je' seje udeležil tudi sekretar Glavnega odbora SZDL Slovenije Franc Kimovec-Žiga. Na seji so razpravljali o dveh vprašanjih: o predlogu perspektivnega plana gospodarskega razvoja postojnske občine do leta 1961 in o pripravah na skorajšnje volitve zadružnih svetov ter upravnih odborov kmetijskih zadrug na Postojnskem. Udeleženci posvetovanja so v razpravi ponovno ugotovili, da je bila razvoju kmetijstva postojnske občine v preteklih letih posvečena premajhna skrb. O tem zgovorno priča naslednje dejstvo. Področja postojnske občine so po svojih prirodnih okoliščinah izrazito kmetijska, vendar je industrija, ki je po svojem obsegu sicer skromna, v vseh preteklih letih dosegla znatno višji družbeni bruto proizvod kot kmetijstvo. Dosežki v letu 1956 kažejo na primer naslednje razmerje: industrija 878 milijonov, kmetijstvo (vključujoč tudi KZ) pa samo 748 milijonov doseženega družbenega bruto proizvoda. Vzrokov tako počasne rasti kmetijske proizvodnje je nešteto. V prvi vrsti gre tu seveda za dokaj skromne investicije, Ki smo jih pretekla leta namensko vlagali v razvoj kmetijstva. Na drugi strani pa je bilo na vsakem koraku čutiti nezadostno delovanje tistih činiteljev, ki bi vodili družbeno napredno kmetijsko politiko. In to ne samo v smeri prizadevanj za večji hekt- ¡¿a{ fiiatrifa cUugad... Jvuta* I■ JiamIT» «kr«i» ho,* ao,im Zamenjava brigad V soboto lin nedeljo se je poslovilo z gradbišč na avtomobilski cesti »Bratstva iin enotnosti« od Ljubljane do Zagreba 92 srednješolskih ¡In študentskih brigad liz vseh pokrajin naše republike. Po enomesečnem uspešnem delu so brigade priredile ob tabornih ognjih v naseljih zadnje prireditve .in prav slovesno sprejele priznanje Glavnega štaba, ki je proglasil za štirikrat udarne 18 brigad; to izjemno čast so te brigade dosegle za lizredno vnemo in dosežene uspehe, 81 brigad je bilo razglašenih za tretjič udarne, 9 pa za drugič udarne. . Dijaške ¡in študentske brigade je na avto cesti zamenjalo 30 novih mladinskih brigad, ki bodo delale na cesti v septembru in oktobru. Ta mesec bo delalo na avto cesti nekaj nad 10.000 fantov itn deklet. Strela je ubila 53 ovac Zadnja velika nevihta, kii je zajela Alpe, je napravila po gorah precejšnjo škodo. Med Stolom in Zelenico je strela ubila 53 ovac, ki so bile na paši v gorah. Pred nevihto so se ovce stisnile skupaj pod skalnato pečino, toda vanje je udarila strela in jih ubila. Za nesrečo ovac so kmetje .izvedeli šele po dveh dneh, ko jih je po naključju odkril neki lovec. Zaradi velike vročine po nevihti so ovce že razpadale, zato jih niiso mogli odreti ali jim vsaj ostriti volno. Skoda je bila zategadelj še toliko -večja. Ovce so imeli kmetje zavarovane. Zanimivo je omenili, da je strela lani skoraj na istem kraju ubila 80 ovac. Mačka rešila otroka Mlinarjeva hiša v Plaveh stoji na obronku vasi. Katarina Valentinčič je večkrat, medtem ko je imela opravka v hlevu, pustila svojega 2-mesečnega sinčka Stanka v košar:ci na dvorišču. Pretekli teden je, ko je odpravila živino, vzela sinčka iz košarice in ga nesla v hišo, da ga nahrani. Ko ga je spet prinesla do košare, je videla tam dokaj čuden pr/.-zoi". Domačlca mačka je vlekla ;:z košare nad meter dolgo kačo m jo nato umorila. arski donos in podobno, marveč tudi v neprestani borbi za nove odnose na vasi, kjer se v najjasnejši podobi srečujejo zakoreninjeni ostanki stare drobnolastni-ške in nove, socialistične miselnosti. Kmetijske zadruge in posestva, ki jih je v postojnski občini enajst, so dosegla v preteklih letih sicer vrsto uspehov, ni pa moč trditi, da so v celoti odigrale tisto pozitivno družbeno vlogo v prid razvoja našega kmetijstva, ki bi jo dejansko morale. V svojem poslovanju so se ukvarjale vse preveč z nekmetijskimi gospodarskimi opravili, s čimer so avtomatično odtegovale svoj kader od nalog v kmetijski proizvodnji. Nekaj številk naj-zgovorneje potrjuje takšno stanje. V letu 1956 sta dve tretjini celopukne dejavnosti kmetijskih zadrug odpadlo na nekmetijske obrate, le borna tretjina pa na bitno dolžnost pospeševanja kmetijske proizvodnje. Letos spomladi so kmetijske gospodarske organizacije postojnske občine svoje nekmetijske obrate sicer skoraj v celoti oddale trgovskim podjetjem in se posvetile kmetijski proizvodnji, a je kljub temu ostala vrsta problemov, med katerimi prednjači pomanjkanje strokovnega kmetijskega kadra. Ta .problem je pereč predvsem zato, ker je dvomljivo, da bi ljudje, ki jim je bil v zadrugah vrsto let poglavitni cilj zadružništva trgovina, sedaj v novih okoliščinah spremenili svojo miselnost in se v hipu prilagodili novim, vsebinsko drugačnim nalogam, ki stoje pred našimi kmetijskimi organizacijami. Prav sedaj, v času priprav na volitve organov zadružnega samoupravljanja, stoji torej pred kmetijskim prebivalstvom postojnske občine odgovorna naloga, da se temeljito seznani z obširno problematiko stanja v kmetijstvu, zakaj povsem jasno je, da zadruge s starimi oblikami dela in sedanjim kadrom v bodoče ne bodo kos delu, ki stoji pred njimi. Osnovni zaključek teh priprav pa se bo moral nanašati predvsem na vprašanje, kdo naj v bodoče vodi zadrugo. Udeleženci omenjenega posvetovanja so bili soglasni v tem, da bo treba vodstva zadrug močno pomladiti, zraven pa mobilizirati vse odločujoče faktorje v občini, da bo tako program razvoja kmetijstva dejansko uresničen. M. A, Priprave za volitve v zadružne svete in v SZDL so v polnem teku. 2e pred dvema tednoma je občinski odbor SZDL izvolil iz svoje srede dve komisiji, to je komisijo za tehnične priprave .in za politično organizacijska vprašanja na vasi. Poslednja šteje kar 34 članov. V nedeljo, 7. t. m. so bili na petih sedežih kmetijskih zadrug množični sestanki. Udeležili so se jih upravni odbor KZ, člani odbora osnovnih organizacij SZDL in pa aktiv ZK ter predstavniki društev in množičnih organizacij z območja kmetijskih zadrug. Na teh sestankih so se pogovorili o vlogi zadružnih svetov, o družbenem samoupravljanju v zadružništvu, kakor tudi o poletnih občnih zborih kmetijskih zadrug ter o pripravah za volitve. Dogovorili so se, da bodo imeli v drugi polovici septembra in v prvi polovici oktobra množične sestanke SZDL po vaseh. Na teh sestankih bodo obravnavali tudi kandidatne liste za oboje volitve. V. n. Zdi se, da je kalom, tej boleči točki živinoreje na Krasu, že napisana sodba. Počasi zginevajo in namesto njih gradijo na vaseh napajališča s studenčnico, kapni-co ali celo z vodo, ki jo skozi čistilnike zbirajo z bližnje zemeljske površine. Za razliko od umazane brozge v kalih je ta voda čista in neprimerno bolj zdrava za živino in, kar je najvažnejše, so ta napajališča zaradi velikosti izven nevarnosti, da bi v njih kdajkoli zmanjkala voda. V divaški občini je že nekaj let navada, da občinski ljudski odbor po svojih možnostih prispeva k naporom občanov za re- istimi apltei V soboto, 6. t. m., je v Postojni gostovalo Dramsko .gledališče iz Zagreba z dvodejanko »Vašar snova« (»Semenj isanj«), dramo sodobnega hrvaškega pisca Marjana Matkoviča. Ta drama je na III. festivalu dramskih del v Novem Sadu dosegla najvišje priznanje in bila proglašena za najboljše jugoslovansko dramsko delo iz sodobnega življenja. Nagrajen je bil pi- Movice s Pi Datum slovesne otvoritve grobnice padlih borcev v Pivki za sedaj še ni določen. Priprave za izgradnjo grobnice in za prekop 67 padlih partizanov pa dobro napredujejo in upati je, da bo slovesnost otvoritve prihodnji mesec. Kakor je znano bo pred grobnico stal spomenik padlim partizanom, ki je sedaj pred poslopjem občinskega ljudskega odbora. * Splošno gradbeno podjetje je že začelo s pripravami za betonira-nje temeljev za novi Zdravstveni dom v Pivki. Predvideno je, da bo ta zgradba dograjena prihodnje leto. * V osemstanovanjsko zgradbo občinskega ljudskega odbora so se že vselili prvi stanovalci, V kratkem bo tudi dograjena zgradba, ki jo gradi JLA. Tako bo v Pivki le delno omiljena stanovanjska stiska, prav pa bi bilo, če bi tudi privatni gradbeni interesenti pokazali večje zanimanje za gradnjo manjših stanovanjskih hiš. □ u organizacij o problemih podjetij prejudiciralo sklepov organov uprav- □ Ijanja, da bi bilo takšno razpravljanje v okviru sindikalnih podružnic pj in organizacij Zveze komunistov le pomoč pri reševanju zapletenih [=j problemov — vpliv teh organizacij pa naj bo v skladu z osnovnimi □ težnjami družbe in podjetja; — □ ¥ zadružne s?ete □ □ ... če bi delovni kolektivi posnemali vzgled podjetja »Topol« v □ Ilirski Bistrici, kjer imajo redno vsake tri mesece množični sestanek S delavcev, na katerem delavski svet in upravni odbor sindikalne po- □ ^ družnice seznanjata delovni kolektiv o svojem delu in mu tako prika- D PI žeta njegove trenutne in perspektivne naloge; g če bi kmetje posamezniki ob pravem času obdelovali svoja □ D zemljišča in izvajali vsaj minimalne agrotehnične ukrepe (globoko D j-j strojno obdelovanje zemljišča, pravilno uporabljanje sortnih semen, q □ negovanje posevkov, zaščita rastlin In podobno), saj bi tako tudi oni, □ □ kot že v veliki meri socialistična kmetijska gospodarstva, močno vpli- □ {=] vali na nadaljnji napredek kmetijstva, na boljšo preskrbo državljanov g □ s kmetijskimi pridelki 'in na uspešnejšo splošno preobrazbo življenja □ □ na vasi; □ ^ ... če bi v okviru priprav za volitve zadružnih svetov utrdili' B □ kmetijske zadruge z novimi člani, zlasti iz vrst žena ln aktivov mladih □ 0 zadružnikov. □ □ □ ^□¡□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□dD •za Leta 1954 je bila na kolodvorski postaji v Divači ustanovljena podružnica ljubljanske kolodvorske restavracije. Takrat je bilo predvideno, da se bo v tem gostišču hranilo tudi okrog 25 že-lezničarjel', ki bi prihajali na delo iz oddaljenejših krajev. Uprava ŽTP Ljubljana je namreč obljubila, da bo nudila razne olajšave za nabavo kuriva, plačevanje najemnine in podobno samo da bi bila prehrana abonentov bolj ko mogče cenena. Ko se je ta menza ustanovila, je že v prvih » vv sec teksta, ena ženska in ena moška vloga z zlato značko in denarnimi nagradami. Gostovanje naših vrhunskih gledaliških igralcev je organiziral dom JLA v Postojni, ki mu gre vse priznanje za vneto sodelovanje pri poživitvi kulturnega življenja v Postojni. Pičlo občinstvo pri predstavi pa dokazuje, da se Postojnčani še vedno bolj navdušujejo za razne vrtne, lovske in podobne veselice kot pa za prave umetniške uprizoritve. V nedeljo, 7. t. m. pa so Zagrebčani gostovali tudi v Pivki. — lobin Ob tednu borbe šitev vaških komunalnih problemov. Razumljivo je, da pride do take pomoči najprej tam, kjer občani na zborih volivcev sklenejo tudi sami prispevati k pospešeni gradnji komunalnih objektov tako s prostovoljnim delom, kot z raznimi drugimi uslugami. V Matavunu in okoliških vaseh ni krajevni samoprispevek nič novega. 2e nekajkrat so ga uvedli za popravilo krajevnih in vaških poti. Na zadnjem zboru volivcev, bil je konec preteklega meseca, pa so se volivci Naklega, Matavuna, Škocjana in Betanje odločili s prostovoljnim delom pospešiti izgradnjo napajališča v Naklem, katerega predračunska vsota znaša več kot tri milijone dinarjev. Razume se, da bodo najbolj poprijeli vaščani Naklega, saj so pri tej gradnji tudi najbolj zainteresirani, njim pa bodo priskočili na pomoč tudi prebivalci sosednjih vasi. Na tem zboru volivcev so tudi sklenili, naj bi tista gospodarstva, ki se del ne bodo mogla udeležiti pi-ispe-vala po 1000 dinarjev za vsak delovni dan, ker le tako bo dovolj lastnih sredstev za zgraditev napajališča, v katerem se bo lahko vsaj 80 glav živine napajalo z zdravo pi+no vodo. -er Občinski odbor Rdečega križa v Kopru je v okviru letošnjega »Tedna borbe proti tuberkulozi«, ki je med 7. in 14. septembrom, opremil v Kopru dve izložbi z ročnimi izdelki bolnikov Bolnišnice za pljučno tuberkulozo v Ankaranu in z raznim zdravstve-no-propagandnim materialom. Šolska mladina je v teh dneh prodajala cvetje in čisti dobiček je namenjen preventivni borbi proti tuberkulozi. Tudi prebivalci Kopra so za to akcijo pokazali veliko razumevanje z odkupovanjem raznih značk, cvetja in blokov. Občinski odbor Rdečega križa v Kopru je podobne akcije izvedel tudi v drugih krajih občine. Kmet Just Čok iz Plavij je pretekli teden pripeljal v Koper lepega vola, ki je vzbudil občo pozornost. In ni čud?io: ko so ga postavili na tehtnico, je ta pokazala 1050 kg! Vol je star pet let in je švicarske sivorjave pasme. Odkupil ga je Mesopromet v Kopru mesecih svojega obstoja zaradi ugodnih cen znatno povečala število stalnih abonentov. Medtem pa so se podražila nekatera osnovna živila. Kljub delnemu povišanju cen obrokom je grozila kolodvorski restavraciji izguba, ki pa jo je lahko preprečeval le promet v bufetu za stalne in prehodne goste. Ker pa je bila obljubljena pomoč ŽTP Ljubljana vedno bolj neredna, je bila uprava kolodvorske restavracije v Divači prisiljena znatno povečati cene prehrane abonentov. Tako je ta cena dosegla celo vsoto nekaj manj kot 7000 dinarjev na mesec, kar je bilo za abo-nente vsekakor preveč. O takšnem stanju v menzi je bilo mnogo govora na raznih sestankih, ker pa so se ta razpravljanja predolgo vlekla, je večje število abonentov odpovedalo hrano. Ta ugotovitev in nujnost povečanja skrbi za prehrano delovnega človeka je prisilila odgovorne činitelje, da so zadevo resno proučili. Spoznali so: ločiti bufet od menze bi bilo negospodarsko; uprava divaške restavracije in 2TP Ljubljana naj se sporazumeta, da bi bila restavracija oproščena najemnine ter plačevanja vodarine in elektrike, kakor tudi stroškov za vzdrževanje zgradbe. Dogovorjeno je bilo in realizacija tega sporazuma bi omogočila, da bi veljal zajtrk 20 dinarjev, kosilo 80 dinarjev in večerja 60 dinarjev — kar bi res bila primerna cena. Vendar pa še vedno sprejema uprava restavracije (kljub dogovoru!) račune za najemenino in za vse ostalo tako, kot prej. To staro pa ne obeta nič dobrega in nič novega pri sestavi računov, ki jih bo uprava predložila — abonentom. V SOBOTO JE BIL ODPRT 55. MEDNARODNI ZAGREBŠKI VELESEJEM, ki sodi med najpomembnejše letošnje gospodarske prireditve Jugoslavije. Sejem je slovesno odprl predsednik Tito in si s svojim spremstvom ter številnimi prvimi obiskovalci letošnjega zagrebškega jesenskega velesejma z zanimanjem ogledal okrog 6000 različnih izdelkov številnih domačih in tujih razstav-Ijalcev, ki zastopajo industrijsko proizvodnjo 30 držav. VELIK KOMERCIALNI USPEH LETOŠNJEGA BEOGRAJSKEGA SEJMA TEHNIKE IN TEHNIČNIH DOSEŽKOV se kaže v tem, da je bilo ob njegovem zaključku, 2. septembra, sklenjenih za približno 127 milijard dinarjev poslov med domačimi strankami in za 8,2 milijarde dinarjev izvoznih ter za 11.3 milijarde uvoznih poslov. Zlasti so s takšnimi zaključki zadovoljna naša zunanjetrgovinska podjetja, ki imajo stalne stike tako s predstavniki domače industrije, kakor tudi z inozemskimi trgovci. Veliko zanimanje za naše izdelke so pokazali predvsem poslovni ljudje iz ZDA, ZAR, SZ, Grčije, Izraela, Argentine, Indije, Belgijskega Konga, Madžarske, Italije, Burme, Iraka, Švedske, Poljske in drugih evropskih držav. - «ULÏURA PROSVETA ° KULTURA PROSVETA J KULTURA PROSVETA ° KULTURA PROSVETA ° KULTURA PR03VETA ° KULTMSA ZAKLJUČEK II. SEZONE POLETNIH PRIREDITEV 1 111 ^'Ov I ¿À SLJa Prizori z zaključne predstave II. sezone letnih prireditev v organizaciji Zavoda »Primorske prireditve«. Zadnja predstava sezone je bila v soboto, 6. t. m, v Kopru pod naslovom PLESI IN PESMI TREH SOSEDNJIH NARODOV, Italije, Avstrije in Jugoslavije. Nastopali so: (od zgoraj navzdol): folklorni ansambel Cantori del Friuli iz Vidma, Učiteljska pevsko-plesna skupina iz Linza in Akademska folklorna plesna skupina »France Marolt« iz Ljubljane Po predstavi v Izoli in Piranu so v soboto zvečer, 6. t. m., pre-dirljivi zvoki fanfar in zasleplju-joči reflektorji zadnjič to poletje zmotili koprske golobe pri nočnem spanju, obiskovalcem II. poletnih prireditev pa so oznanili zadnjo predstavo letošnje sezone. Bila je to prireditev pod skupnim naslovom »Plesi in pesmi treh sosednjih narodov«. Italijo je zastopala folklorna skupina »Cantori del Friuli« iz Vidma, Avstrijo Učiteljska pevsko-plesna skupina iz Linza, Jugoslavijo pa Akademska folklorna skupina »France Marolt« iz Ljubljane. Naj povemo takoj v začetku še to. da je bil to prvi nastop naše najboljše slovenske folklorne skupine v okviru Primorskih prireditev in prvi nastop gostov iz Italije in Avstrije v Jugoslaviji. Slovesnosti zaključne prireditve pa niso poudarile samo fanfare, pač pa tudi nagovor predsednika upravnega odbora Zavoda Primorske prireditve tovariša Ivana Mavsarja. V kratkih besedah se je zahvalil občinstvu in ljudski oblasti za razumevanje, podporo in številno udeležbo. Bilanca zadnje sezone je precej ugodna: bilo je 32 kvalitetnih predstav, ki si jih je ogledalo skoraj 24 tisoč ljudi. Zadnja prireditev je bila v znamenju mednarodnega zbliževanja na kulturnem področju. Čeprav so bili gostje iz Italije in Avstrije tokrat pri nas prvič, so vendarle že stari znanci z našo Akademsko folklorno skupino »France Marolt« iz Ljubljane: srečavali so se pri gostovanjih v številnih evropskih deželah, imeli (Nadaljevanje) Ob ukinjanju nižeorganizirane žole se pojavlja v vrstah nekaterih staršev še drugi ugovor. Ti starši namreč menijo, da otrok ne prenese nad 2 km dolge poti do šole, ker je to zanj prenaporno iri da tudi ne prenese burje in drugih vremenskih neprilik. Zdravniško je ugotovljeno, da otrok, ki je izpolnil sedem let, lahko prenese do 4 km dolgo enosmerno hojo s pogojem, da ni preveč strmin odnosno vzponov. Na osnovi zakonitih predpisov o šolski obveznosti se učencu mora opravičiti izostanek od pouka zaradi slabega vremena. V ostalih predelih Slovenije ne naletijo na Piše: RUDOLF KOBOLT take in podobne ugovore, čeprav marsikje pešačijo učenci do šole tudi nad 4 km že več desetletij. Seveda morajo biti otroci za daljšo pot v zimskem času topleje oblečeni. Ob tem nastajajo težave pri manj premožnih starših; vendar pa bodo dobri šolski odbori ob podpori socialno skrbstvenih organov občine uspešno rešili tudi vprašanje socialno šibkih učencev, kakor tucli ureditev zdrave prehrane učencev v šolski ali mlečni kuhinji V zvezi s tem je potrebno opozoriti na kvarni vzgojni vpliv nekaterih staršev, ki se odraža v pomehkuženju, v razvajenosti in nesamostojnosti otroka. Tak otrok že z doma ni navajen na vztrajno in resno delo ter ne prenaša naporov, tako telesnih kot duševnih, ki pa jih terja šolanje. Po drugi strani pa ti starši brez sramu vodijo svoje otroke v gostilne in na plesišča, kjer ostajajo pozno v noč, Nižeorganizirana šola ne more izpolnjevati svoje prvenstvene naloge Ponekod Je še en ugovor proti uki-n Iv. r.žeorgan«irane šole. Obstaja namreč pomislek, da ne kaže take šole uk n. ti zato, ker so vaščani na njo navezani še iz preteklosti, da je šola edino kulturno in prosvetno žarišče, ki ga vas ima itd. Res je, da tega pomisleka ni mogoče v celoti zavrniti in ima nekje svojo utemeljitev. Vendar pa je ob tem treba poudarili, da je prvenstvena naloga šole dati mladini vsestransko izobrazbo in vzgojo v duhu reforme. Kdo zavira reorganizacijo šolske mreže? Reorganizacijo šolske mreže pa so ponekod zavirali in še zavirajo tudi drugi činilelji in to taki, od kater.ll je bilo to najmanj pričakovati. Globlji vzroki tega ležijo v nezadosUii zrelosti politične .in družbene zavesti in odgovornosti faktorjev, ki so pred družbeno skupnostjo odgovorni n soodgovorni za vzgojo mladega poko-lenja. Tako so doslej zelo slabo prestali preizkušnjo ob ukinjenju u.žc-organiziranih šol nekateri šolski odbori in posamezni politični aktivisti. Šolski odbori zato, ker so se vdali reakcionarnemu vplivu mračnih elementov na vasi, politični aktivisti pa zato, ker so nasedli nazadnjaškim hujskačem in kričačem na sestankih, kar je posebno prišlo do izraza na predvolilnih zborovanjih za skupščinske volitve lansko jesen. Mar ni povsem zmotno pojmovanje nekaterih ljudi, ki mislijo, da se bo zaradi treh ali štirih prizadetih staršev, katerih otroci bodo morali hoditi do sosednje razvitejše šole do največ eno uro, poslabšalo politično stanje v vsem šolskem okolišu? Pa se resno vprašajmo nadalje: ali je pravično, da bo zaradi teh treh ali štirih bolj oddaljenih učencev prikrajšano na kakovostnem pouku ostalih trideset ali štirideset učencev? Odgovor je jasen: ni pravično! V sedanjem našem razvoju gospodarskih sil si vendarle ne moremo privoščiti, da bi dosedanja taka šola z do 10 ali več učenci b:Ia popolno razvita z 8 razredi in na njej poučevalo 8 učiteljev, ki jih tudi ni, zaradi splošnega pomanjkanja učiteljstva. To še dolgo nc bo uresničljivo in bo zato potrebno to vprašanje rešiti s prevažanjem učencev ali z vključitvijo učencev v dijaške domove. Napredni občini, kakor sta Sežana in Piran, imata že od lanskega šolskega leta šolski avtobus (»šolar« ga imenujejo:). Nista se ustraSUi prevozil h stroškov za reformirano obvezno šolstvo. S tem šolskim letom bodo s konjsko vprego prevažali učence iz Orelika v Prestranek pri Postojni ter iz Tre-beš v Gračišče v občini Koper. Tudi to je reš tev v danih pogojih; pravijo, da je tako ceneje. Urejeno bo vprašanje prevoza učencev Vendar pa občina Koper ne bo smela predolgo odlašati z ure- ditvijo prevoza učencev na najbolj perečem okolišu šole v Gra-čišču, kjer so leta 1955 zgradili iz republiških sredstev veliko šolsko poslopje z namenom, da se vanj vključijo učenci iz vseh sosednjih nižeorganiziranih šol: Movraž, Sočerga, Trebeše in iz višjih razredov Gradina s Pre-garo. V vseh teh krajih, z izjemo Gradina, so doslej poučevali v zasilnih prostorih, ki ne zaslužijo naziva učilnice in je v njih ogroženo zdravje otrok, da ne govorimo o tem, da ni za šolo osnovnih pogojev (pitne vode, stranišč, ustreznega ogrevanja itd.). Po drugi strani pa ima v Gračišču zgrajena šola za potrebe svojega zaledja na razpolago pet učilnic za okoli 200 učencev z ustreznimi pritiklinami sedaj le 89 učencev iz domače vasi in najbližjih treh zaselkov. (Dalje prihodnjič) pa so tudi skupne nastope in turneje. Prizadevni napovedovalci programa so nam našteli vso zgodovino in razvojno pot nastopajočih ansamblov, številne kraje njihovih gostovanj in uspehe, ki so jih dosegali. Preveč bi bilo, če bi hoteli z vsem tem seznaniti tudi bralce. Toda na kratko: Prva je nastopila Akademska folklorna skupina »France Marolt« iz Ljubljane, Pred desetimi leti jo je ustanovil zdaj že pokojni France Marolt in od tedaj pod strokovnim vodstvom Glasbeno-narodopisnega inštituta v Ljubljani predstavlja del kulturno-umetniške dejavnosti študentov univerze. V tem času je imela skupina več kot 200 nastopov, doma in v inozemstvu. Danes jo štejemo med renomirane folklorne ansamble, ne samo v slovenskem pač pa tudi v jugoslovanskem merilu. Skupina dela pod umetniškim vodstvom Tončke Maroltove, Marije Šuštarjeve in Marijana Kralja. Kot druga se je predstavila folklorna skupina iz Vidma »Cantori del Friuli« pod vodstvom maestra Garzonija d'Ardignano. Z delom so začeli leta 1945. Njihov umetniški vodja je znan kot eden najbolj zvestih pobudnikov za ohranitev starih furlanskih pesmi in folklore. Ansambel je že gostoval v številnih deželah Evrope, redno pa nastopa na nekaterih mednarodnih festivalih v Italiji. Tretja se je predstavila folklorna skupina iz Linza v Gornji Avstriji. To je združenje mladih učiteljev in učiteljic, ki so se posvetili čuvanju in širjenju folklornega izročila — plesov, pesmi, glasbe, noš, iger — iz raznih avstrijskih pokrajin. Predvsem uspešno gojijo dobro staro in novo zborovsko petje s spremljavo originalnih domačih instrumentov. Ansambel vodi dirigent Hans Bachel, nastopajo pa zelo pogosto doma in v skoraj vseh evropskih deželah. Program, ki so ga izvedli nastopajoči ansambli pri nas, nam je pokazal vse njihove značilnosti, hotenje in kvalitetno raven. Brez sramežljive skromnosti lahko zapišemo, da bi pri ocenjevanju prisodili prvo mesto naši domači folklorni skupini »France Marolt«, vsaj kar zadeva plese. Izvajali so gorenjske narodne plese, olese iz Srbije in Šumadije ter tako imenovani »šopski oro«, ki ga plešejo predstavniki naše posebne etnografske skupine, Šopi ali Torlaki, pastirji v hribih na srbsko-makedonsko-bolgarski narodnostni meji. Za zaključek prireditve so še temperamentno in tehnično skrbno izdelano zaplesali »bunjevačko kolo«, ples iz obmejnih predelov Vojvodine in Madžarske. Lil SU (oj [? (o) (çO © V7 Gostje iz Italije in Avstrije so se nam predstavili bolj kot pevski zbori kot plesne skupine. Tu je odločno prednjačil avstrijski ansambel. Dokazali so, da so dober mešani pevski zbor, ki v poplemeniteni obliki posreduje svoje folklorno bogastvo, ne da bi pri tem prizadel izvirnosti. Kakor smo že omenili, jih je spremljal orkester domačih instrumentov. Izvajali so tudi nekaj folklornih plesov, pri katerih so se nekje v ritmu polke in valčka ujeli s sosednjimi narodi, s katerimi jih druži skupni alpski svet. »Cantori del Friuli« iz Vidma so nam predstavili del svojega folklornega bogastva, pesmi in plese, v svojem značilnem in lahkotnem stilu. Domače so nam zazvenele predvsem njihove pesmi iz Rezije. Zaključena je II. poletna sezona, fanfare so izzvenele, luči ugasnile, simbolični zastor letnih prizorišč se je zaprl. Kljub vročemu soncu podnevi so noči precej hladne in zato se bomo preselili v zaprte prostore. Povedano v bolj teatrskem jeziku: začeli bomo zimsko sezono. Priprave na to sezono, načrti, dejstva, kakor tudi konkretnejši obračun pravkar minulih prireditev, uspehi, pomanjkljivosti in težave, to je obširnejše poglavje. Zato o tem prihodnjič. Z, L. Rudyard Kipling: pogumni kapitani Ne, niste se zmotili! Angleški pisatelj Rudyard Kipling, loi ga pill nas že dobro poznamo, nam tokrat pripoveduje o dogodivščinah na morju in njegovi junaki so pogumni rlbičti. Vendar vas je naslov nekoliko zavedel. Avtor nam pripoveduje tudi o petnajstletnem dečku Harveyu, ki ga v začetku spoznamo kot zanič in za samo ljubo zgago na svetu in samo zaradi napačne vzgoje ob preboga-tem očetu in mehki materi. Prepričan sem, da vam bo fant veliko bolj všeč na koncu, ko ni nič več mamin sinček, negovan in pitan, ampak zrel fant in bodoči kapitan, ki ga je trdo mornarsko delo vrnilo v življenje in ga napravilo enakopravnega člana človeške družbe. Med vse to je razpeta vsebina knjige. Spoznali boste, kako je Harvey prišel med mornarje in kako se je med njimi počutil ter še mnogo drtt-g.h zanimivih stvari, ki se dogajajo na širokem sivem morju. Vendar vam no smem že vnaprej vsega izdati, kajti drugače branje ne bi bilo tako zanimivo. Pogumne kapitane odlikuje: zdrav realizem, ustaljen samosvoj slog in možati opisi mladega človeka. Za odlike tega dela in vse svoje življenjsko delo je dobil Kipling leta 1907 najvišje priznanje — Nobelovo nagrado. Povest je izdala Mladinska knjiga v juniju 1958. v lep tekoč jezik pa jo je prevedel Janko Moder. Ilustriral jo je Nikolaj Omersa. Delo je napisano za mladiio, vendar jo bodo tudi starejši radi vzeli v roke, S. C. LETOŠNJE TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV V AREZZU JE rrn nT i Med letošnjimi tekmovalci v Arezzu — tekmovanje prireja »Associazione amlci delJa musica di Arezzo« — so zastopali. Jugoslavijo trije zbori, 111 sicer Primorski akademski pevski zbor »Vinko Vodopivec« iz Ljubljane, moški zbor DI»D Svoboda »Slava Klavora« iz Maribora in zbor KUD »Proleter« iz Sarajeva. Udeleženci tekmujejo v treh kategorijah. Letos so se primorski študentje uvrstili na prvo mesto v III, :ln na šesto mesto v II. kategoriji, mariborski zbor je bil peti v II. kategoriji, Sarajevčani pa četrti v III. in tretji v I. kategoriji. Vsekakor je to lep uspeh, ki je potrdil sloves našega zborovskega petja. Navajeni smo sicer že, da naši glasbeni ansambli na raznih turnejah in gostovanjih požanjejo lepe uspehe ln da si pribore prva mesta. Seveda pa je ta uspeh še veliko več vreden, če ne gre za poklicne glasbene ansamble ali ustanove, ampak za naša amaterska društva. In ugotoviti moramo, da tudi le-ta vse pogosteje na raznih tekmovanjih, tudi v hudi med- narodni konkurenci, dosegajo lepe uspehe. Arezzo si je pridobil v mednarodnem merilu veliko spoštovanje s svojimi tradicionalnimi natečaji polifo-nične glasbe. Ze šesto leto so se v Arezzu pomerili najboljši amaterski zbori raznih narodov. Letos je bilo zastopanih 9 držav s 3G zbori in 1.159 pevci. Največ zborov je bilo iz Italije — 20, Avstrija je poslala -1 zbore, Jugoslavija in Francija po 3. Španija 2, Belgija, Nemčija, češkoslovaška in Grčija pa po enega. Jugoslavija na teh natečajih sodeluje že od leta 1953. Zanimivo je, da so vsa leta naši zbori imeli uspehe. Tako je že prvo leto pevski zbor KUD »Vladimir Nazor« Uz Zagreba zasedel prvo mesto v II. in drugo mesto v IV. kategoriji. Resnična senzacija pa je bil dve leti kasneje KUD »Branko Krsmanovič« iz Beograda, ki jc s svojimi zbori zasedlo prva mesta v treh kategorijah. Isto leto je dve tretji mesti zasedlo KUD »Svetozar Markovič« ¡Iz Novega Sada. Tudi leta 1956 so se Jugoslovani uspešno uveljavili: beograjski madri- galisti so zasedli prvo mesto v III. kategoriji, mladinsko KUD »Jože Vla-hovič« iz Zagreba pa tretje mesto v I. kategoriji. Lansko leto je eno drugo niesto odnesel Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič«, eno prvo mesto pa KUD »Branko Cvetkovič« iz Beograda. Italijanski lokalni tisk je z veliko pozornostjo spremljal letošnje pevsko tekmovanje in posebno pozorni so bili na Jugoslovane, ki so si s svojimi uspehi doslej ustvarili v Arezzu največji sloves. Primorski akademski pevski zbor je bil tudi izven tekmovanja deležen velike pozornosti In povabili so jih, naj priredijo samostojen koncert v Arezzu. Parmi in Vidmu. Zal so morali primorski študentje povabilo odkloniti, ker so imeli v dogovoru koncert v Bologni in na Opčinah. Toda tudi do teh koncertov ni prišlo, ker so prireditelji v Bologni lc-tc odpovedali. Po povrat-ku iz Arezza se je zbor primorskih študentov predstavil ljubljanskemu občinstvu v dvorani Slovenske filharmonije z razširjenim programom iz Arezza. OB 70-LETNICI DRUŠTVA Prva se začenja v Ankaranu pr.i Kopru in v njej ima glavno besedo organizator pobegov čez mejo, druga govori o tistih, ki so mu nasedli in je pravzaprav le nadaljevanje prve, tretja pa je tragedija mladega fanta iz Slovenskih goric. Vse tri pa nam po svoje govorijo o lahkomiselnosti: o tistih, ki zaradi nje trpijo in o tistih, ki jo izkoriščajo, da spravljajo druge v nesrečo. FANTJE, ZDAJ JE PRILOŽNOST Zidarski mojster Franc Bačič ni tega samo enkrat rekel. Zaposlil se je nedavno pri gradbenih delih v Ankaranu s človekoljubnim namenom, da pomaga tistim, ki se jim pri nas slabo godi. na ono stran. Vsak večer je zbral mlade fante okrog sebe in jih navduševal za po-heg čez mejo. Dvajset jih je spravil iz svojega kraja sem in polovico izmed njih tudi srečno naprej. »Fantje, zdaj je priložnost. NI ti treba plačati vodiča, uro, dve — pa si čez!« In mladi, neizkušeni ljudje so ga željno poslušali. Zakaj vse to, kar jim je znal povedati o življenju drugod, niso bile mačje solze, še dobro ne bodo pomolili nosov na ono stran, že jih bo čakal najmanj Fiat 1100 najnovejšega tipa. Morda celo Packard ali Cadillac, kdo ve? Skratka: Bit če tamo svega i svašta. Toda med njimi so bili tudi takšni, ki so nekaj slišali o tem, da italijanska oblast begunce vrača. »Samo navadne, političnih ne.« Da bi pa to postali in o tem prepričali oblast tam čez, se je bilo treba seznaniti z groznimi razmerami pri nas. Fantje so skrbno pilili izjavo, ki jo je preskrbel organizator. Naučiti se je je bilo treba na pamet, da bi znali prepričljivo odgovoriti, zakaj so »politični«. »ZAKAJ SI POBEGNIL? Ne strinjam se s Titom in i. nje-govimii komunisti ter z režimom. Kol vsi ostali se bodo tudi ti trije »politični« begunci spel vrnili na svoje domove za spoznanje pametnejši kot so odšli ampak sem dober katoličan in želim, da živim tam, kjer ostali bratje katoličani. KAJ JE KOMUNIZEM? Komunizem je slaba urediltev, lei jo snuje komunistična manjSina v Jugoslaviji. KAKŠNO ŠKODO JE TEBI NAREDIL KOMUNIZEM? , Ne more je nam narediti večje kot nam jo je, da nam ne cVvoljuje svobodno hoditi v cerkev, ko smo vzgojeni v cerkvenem duhu.« Ganljivo, ali ne? Ko so se golo-bradi mladiči to naučili, so bili prepričani', da jih ni pod soncem bolj nesrečnih bitij In se sami sebi čudili, kako so sploh mogli prenašati, takšen strahovit teror. Krenili so drug za drugim. Srečno je šlo do meje in tudi čez. Tam pa je od obljubljenega »svega i svašta« ostalo samo »svašta«: trd pograd v taboriščni barala:, ki ga nt mogla omehčati nobena »izjava«. EKSPEMCIJA SE VRAČA Napisal sem že, da je to pravzaprav le nadaljevanje prve zgodbe. Ker pa v njej nastopajo nove važne »politične« osebnosti, ki so po drugih kanal h zapustile svojo nesrečno trpečo domovino, zasluži, da ji damo poseben naslov, V taborišču so se našli Vaso iz Osijcka, Janez iz Celja, Mišo nekje od Beograda 'in še vrsta drugih. Naposled imena niso važna. Sprva je bilo veselo in fantje so uživali v svojem junaškem podvigu. Toda polagoma je začelo postajati dolgčas. Morala se je krhala, dva ali trije so čez nekaj dni preskočili ograjo in jo popihali nazaj. Bolj odločni pa so vse bolj in holj nestrpno čakali, kdaj bodo naposled odpotovali naprej v Ameriko, Avstralijo In druge dežele, kjer si brez njtib najbrž sploh ne morejo pomagati. Nekega dne sta pripeljala v taborišče dva velika policijska avtomo- y Jíé ACda/Sttrv- *V Jc^ /rt'tfi /-Ato AUir*ns C 4c*s t\hy\ a/ v A OCTVV 7- riv ¿\lriiL i cT^itL-ri k Va^rv ~y\ •¿.■fu čast in moralo bi nas biti sram naše strahotne nečistoče, ki se 'ne da z ničemer opravičiti kmetijska zadruga s Štajerskega pripeljala in prodajala na tržnici lepa jabolka po petintrideset dinarjev kilogram. Samo —• kaj pomaga: enaka jabolka, prav tako nabavljena na Štajerskem, prodaja v svojem lepem lokalu na tržnici že prej omenjena trgovina »Jagoda« — po petindvajset dinarjev kilogram — torej deset dinarjev ceneje. III Fr-fr-fr-fr-tras! Mimo ušesa mi je zafrfotalo — nehote sem stisnil glavo med ramena, kot nekoč v hudih časih, ko je podobno frfotanje nosilo železno smrt in nevarne rane — nato pa se je z glasnim cmokom razletel na kamnitem oboku trž-nične arkade. Mimogrede je še na moji beli srajci ostalo nekaj kapljic in velik rdeč madež — paradižnik, zrel ali že gnil, se je na kamnu raztreščil in ostal na stebru kot zvezdast rdeč plakat. Za njim še eden, pa še in še —■ med oboki, po asfaltu med drevesi, cveticami in okoli palme je šla divja gonja, vihranje kavbojev in Indijancev. Mali bojevniki se v svoji vnemi niso prav nič ozirali na ljudi, ki so se še popoldne in proti večeru mudili na tržnici. Umazani paglavci so se obmetavali z vsem mogočim. Najboljše orožje so bile seveda ročne granate, »paradajzarice« v pravem pomenu besede. Branjevci so se za kupi lubenic pod platnom svojih stojnic sladko smejali, kadar se je »granata« posebno lepo razletela na hrbtu zadetega nasprotnika. Ni torej čudno, če sem bil tudi jaz nehote takoj udeležen v hudem boju — prav mi bodi, kaj pa vtikam nos povsod, kamor ni treba ... Vendar pa vsi le niso tako potrpežljivi kot mojega očeta sin — in vsi tudi nimajo razumevanja za otročjo vojsko. Zato je mali bombaš moral mimogrede pobrati še vročo zaušnico krepkega možaka, ki so ga prerijski bojevniki po nesreči tudi zapletli v spopad. »So eine Frechheit!« je bentil tuji gospod, ko je čistil z robcem rdeči madež s svojih svetlih hlač in še je zraven nekaj mrmral o nekakšnem Balkanu. No torej, če že nismo velesila kje na Divjem zahodu, potem smo pač sila na balkonu —• ah ne, pardon — na Balkanu, kot pravijo. * * Da smo res na Balkanu, Jse lahko kar hitro prepričate na koprski tržnici še na najmanj tri načine. To dokazuje »čevapdžija« pred bifejem, pa »vzorna čistoča« na tržnici sploh in pa tako imenovano javno stranišče še posebej. Vtis bi bil popoln, če bi se na tržnico preselili še nekateri slaščičarji s svojo »halvo« in »božo« ter čistilci čevljev ... IV Koprski letni kino je pravzaprav tržnična pritiklina, saj je njegova blagajna prav tako pod Nedeljsko vrvenje med stojnicami na koprski tržnici oboki. Tudi mi hitimo zvečer, da se priključimo dolgemu repu obiskovalcev, ki čakajo na vstopnice. Hitimo, pravim, zakaj še veliko nas je. .Nenadoma se pod oboki razleže prestrašen ženski vrišč, jok in nato še gromozansko preklinjanje v zboru. Kaj pa je to? Ah kaj — nič posebnega. Neka dama je preveč hitela v kino, pa je v mraku pod arkadami stopila na ogrizeno skorjo lubenice in — hop, se je lepo zapeljala ter ne preveč nežno sedla na zadnjo plat, da se je stresla vsa tržnica, Zato tak vrišč in bentenje žrtvinih spremljevalcev — še dobro, da ni bilo nikogar izmed tistih blizu, ki so tako ali drugače zadolženi za javno čistočo v Kopru — kdo ve, kaj vse bi se lahko zgodilo z njimi... Nič posebnega, porečete, saj se to lahko vsakomur in ob vsakem času pripeti. Stopi pa lahko ne samo na bučno skorjo — po tržnici se velja še veliko drugih nevarnih pasti: jabolčni in hru-škovi ogrizki in lupine, črvive slive, grozdne jagode, včasih tudi bananini olupki in podobno. Smo pač v dobi sadja. Včasih le preveliko smetišče nekoliko pospravijo, kar zaleže za uro ali dve največ, pa je spet vse pri starem. Smo pa tudi tako navajeni: zakaj bi metal človek odpadke v za to pripravljene in obešene košare, ko pa je okoli njih več prostora in je po tleh tudi laže pomesti. Zgledujemo se najraje po Ribni-čanu, ki je v kavarni zagrozil natakarju, da bo pljunil prihodnjič ne na pod, ampak naravnost v pljuvalnik, če ga mu bo tako vztrajno podstavljal... Pravi škandal — tokrat čisto resno — pa je javno stranišče na tržnici. Ne bi ga rad opisoval, ker se mi že ob misli na zamašene odtoke, stoječo vodo in nesnago po tleh in v lijakih ter na neznanske količine amonijaka obrača želodec — bolje, da se kar sami prepričate, če vas zanima. Seveda tudi tjakaj zahajajo tujci, da ne računam domačih ljudi, ki so včasih tod primorani trenirati želodčne mišice, ko jih nuja nažene v tiste zasmrajene prostore. Nekoliko bolj znosen —vsaj bolj znosnega porekla — je zrak na nasprotni diagonali tržnice. Tamkaj se na mreži nad kadečim se ogljem pečejo goveji čevapčiči — ogleni dim se meša z vonjem po loju in čebuli. * * Tako do pozne noči in še ponoči ni na tržnici miru. To je pa že druga zgodba in nima z našo kaj opraviti. Skušal sem vam v teh skromnih vrsticah prikazati nekaj senčnih strani naše tržnice. Vsak dan mnogi izmed vas hodite mi--mo — verjetno ste jih že sami zapazili, če ne, se jih boste zdaj spomnili. Prepričan pa sem z vami vred, da bi se dalo vse, kar ni prav in lepo, z nekoliko dobre volje nas vseh zagotovo odpraviti. Naša želja je — in vem, da še prav posebno vaša, drage bralke, ki prebirate Slovenski Jadran — naj postane koprska tržnica in ribarnica resnično trg, kjer bi ve in vse druge gospodinje vedno lahko dobile najboljše in najbolj poceni blago. V vašem imenu naslavljam to željo na vse, ki lahko kakorkoli pripomorejo k temu. RASTKO BRADAŠKJA še kdaj vdimo v Portorožu« odvrne ne preveč prepnlčano: »I hope also«. Koga naj pni skopo odmerjenem prostoru v listu še omenimo? Tekmovalcev je še dolga vrsta. Simpatični čn skromni Bolgar Oleg Neiklrh izjavlja, da mu bo najbolj ostala v spominu partija s Szabom; kakor znano, je za zmago nad nj:'m žel največje pniznanje. Ceh Pachman. ki je bil stalni! gost portoroškega kopališča, izraža zadovoljstvo nad celotno organizacijo turnirja' in je prepričan, da bo tudi ta turnir pn speval k zbliževanju med narodi. Tudi drugemu češkoslovaškemu tekmovalcu, velemojstru dr. M'roslavu Filipu, je Portorož zelo všeč. 2e dalj časa si je želel obiskati letovišča ob Jadranu. Po njegovem mnenju je portoroški turnir z gron'ngenskim in ztlnišk m tur-nirjem najmočnejši šahovski dogodek po vojni. ZeL si še priti v naše kraje. Gostoljubnost in ■ prijateljsko razpoloženje naših ljudi pa hvalijo in cenijo tudi vs' drugi igralo1 od kanadskega zastopnika Fiistera, k! je ostal na lestv ai zadnji, do simpatičnega Cardossa z daljnih Filipinov, Kolumbi.jca De Greiffa i n še vseh ostalih neimenovanih tekmovalcev. Isto hvalo Portorožu, Sloveniji in Jugoslaviji je mogoče razbrati tudi iz vseh poročil, ki so jih teh 40 dni po-šiiljali številni novinarji'! ilz našega obalnega mesteca po vsem svetu. Sestero zmagovalcev portoroškega turnirja se bo torej sedaj vso zimo pripravljalo na odločilno srečanje, ko bo zmagovalec blejskega turnirja kandidatov pozval na dvoboj svetovnega prvaka Botvinika. Naj za zaključek navedemo še del izjave podpredsednika Mednarodne šahovske zveze FIDE inž. Jaroslava Sajtara, ki je dejal: »Zame, za vse predstavnike FIDE, velemojstre dn mojstre je Portorož sam po sebi, z morjem, s svojim-! lepotami in okolico, zanam'lv. Med šahisti na turnirju velja mnenje, da je Portorož za turnir zelo ugodno mesto. Poudariti moram, da so pogoji za Igranje šaha v arhitektonsko lepo urejenem .Ljudskem domu', še posebej pa v igralni dvorani, zelo dobri, in ugodni.« Naj k temu tiho povemo, da marsikateri šahovski strokovnjak sklepa po tej Izjavi, da se bo inž. Sajtar zavzemal za to. da b:i bil tudi! turnir kandidatov v Portorožu. Na vsak način klčemo vsem udeležencem' »Na svidenje!« Julc Lcnassi MEDCONSKI TURNIR JE KONČAN (Nadaljevanje z 2. strani) šahovski nov nar, je Portorož zelo všeč. Ze večkrat je bi! v naši državi in mu je znana naša gostoljubnost. Prepričan je, da so mu lepi Portorož, lepa obala ¡in korektna -publika pomagali, da .je igral dobro. Tudi ta velemojster, znan po tem, da redkokdaj (izgubi kako partijo (prav zaradi tega je b.l toliko presenetljivejši njegov poraz z Larsenom), je vzkl.k-rt',1: »Portorož, upam, na svidenje!« Tretji sovjetski velemojster, plasiran za turnir kandidatov, zmagovalec dveh prejšnjih medeonskh turnirjev, David Bronsteln je ostal edini neporažen. Tudi na tem turnirju je ohranil oziroma potrdil svoj sloves igralca lepega, umetn: škega šaha. Prijazno je zaupal, da mu je Porto- rož zelo všeč in da je bilo sploh vse zelo lepo. Presenečenje turnirja je bil »brezdomec«, madžarski emigrant, ki trenutno živi v New Yorku, Benko. »Na svidenje prihodnje leto!« je obljubil tudi marsikateremu dekletu, ki se je mudilo v Portorožu ta mesec na dopustu. Za Argentince je govoril mednarodni mojster I-Iector Rossetto. Prav pretekli ponedeljek je izpolnil svoje 30, leto. Za tisk je med drugim izjavil: »V Portorožu sem se mnogo na- Vse do konca turnirja so ljubitelji šaha spremljali velike boje učU, kar mi bo koristilo v bodoče. Portorož je zelo primeren kraj za take turnirje. Posebno mi bo ostalo v spominu čudovito tovarištvo, ki je vladalo med igralci iin organizatorji. Velika hvala za gostoljubnost, ki smo je bili deležni iin zaradii katere sem se počutil takorekoč kot doma.« Argentinski prvak, velemojster Oscar Panno. ki je b'l pred portoroškim turnirjem na mladinskem turnirju v Varni v Bolgariji, pa je ■izijavil, da lima po treh mesecih igranja dovolj šaha za nekaj mesecev. S prv.m letalom se odpelje domov, da si odpočije. Najmlajši udeleženec turnirja, ameriško »čudežno dete šaha«, Bobby Fisher, ki je z '.igro v Portorožu dokazal svoj veliki talent za/šah, tudi komaj čaka, da plane v objem svoji mateni. Dovolj mu je samo brzojavnih zvez z njo. Suhljati dolgin, deček, ki je začel Igrati šah s G. letom in nekaj let pozneje že premagal kralja šaha zahodne poloble Reshew-skega, želi materinega ali vsaj sestrinega naročja, da se zateče vanj, kadar se počuti osamljen iin poražen, kot je to bilo večkrat v začetku turnirja. Toda Bobby si je v tekli turnirja pridobil zaupanje vase, nehal je nervozno gristi, nohte dn zadnja kola ni bil več plah njegov pogled, kadar se je zazrl v publiko. Fant, k-1 poleg tekmovanja pretiSi tudi po 0 in več ur dnevno ob študiju šaha, talent, ki v začetku vsake partije dolgo razmišlja, pozneje v časovni stiski pa bl'skovito — in vendar mojstrsko — vleče poteze, je na portoroškem turnirju prav gotovo v do-kajšnji meri dozorel in prepričani smo lahko, da bo na področju šaha dosegel še nadaljnje presenetljive uspehe. Morda se bo čez leta kot ena prvih šahovskih kapacitet rad spomnil Portoroža ,in se vrnil v okrilje njegovih parkov, Zdaj pa ne ve kaj povedati 'in na »Upamo, da se Qlf^Blii ¡■■¡¡SHM družini je geslo II. mednarodne rcvijske razstave »DRUŽINA IN GOSPODINJSTVO« Letošnja II. mednarodna revij-ska razstava »Družina in gospodinjstvo 1958« v okviru Zagrebškega velesejma ni navadna razstava, kakršnih je bilo pri nas že veliko. Prirediteljem je- .šlo !za kolektivno družbeno-politično in gospodarsko manifestacijo najboljših uspehov vseh, ki. kakorkoli sodelujejo v uresničenju skupnih naporov za dvig življenj- Ob otvoritvi Zagrebškega velesejma in ogledu razstave »Družina in gospodinjstvo 1958« je predsednik republike Josip Broz-Tito izrekel organizatorjem tudi pismeno priznanje. Takole je zapisal v spominsko knjigo: »Prepričan sem, da letošnja razstava .Družina in gospodinjstvo' povsem ustreza zamisli organizatorjev razstave. Mislim, da bo ta uspeh velikega pomena in močna spodbuda za nadaljevanje in raz-širjevanje akcije v vseh krajih naše socialistične Jugoslavije, da bi družinsko in družbeno življenje organizirali na sodobnih osnovah. Želim pobudnikom in organizatorjem te razstave mnogo uspeha v nadaljnjih prizadevanjih za popolno izpolnitev nalog, ki so si jih postavili.« skega standarda. Ta višji standard bomo dosegli ob smotrnejšem izkoriščanju sedanjih možnosti in s prizadevanjem, da bi mnoga opravila, ki so zdaj na ramenih gospodinje in družine, prenesli na skupnost. To je glavna značilnost letošnje razstave »Družina in gospodinjstvo«, o kateri smo informativno že pisali. Zdaj, ko je velesejem že odprt, pa se obiskovalci na številnih primerih. preizkušenih v praksi in dokumentiranih z gospodarskega vidika, lahko prepričajo o prednosti nove ureditve. To težnjo po dvigu življenjskega standarda, po razbremenitvi družin, zlasti zaposlenih žena in mater, to so težnje naših najširših množic in so dobile najjasnejšo konkretno obliko v sklepih Brionskega plenuma SZDL Jugoslavije, v resoluciji Zvezne ljudske skupščine, v programu ZKJ in v programu vseh strokovnih in gospodarskih združenj. Poglavitno idejo razstave izpričuje njen prvi del, ki je posvečen stanovanjski skupnosti kot organizaciji z najugodnejšimi pogoji za izboljšanje življenja sodobne družine. Tako je prikazan idealen tip stanovanjske skupnosti, v kateri živi pet tisoč ljudi v hišah sredi parkov in zelenja, imajo lastno osemletko, preskrbo-valno središče, različne servise za pomoč gospodinjstvu, ustanove za varovanje otrok itd. Strokovnjaki še potrežejo z računom, da znašajo stroški izgradnje takšnega stanovanjskega naselja 760.000 dinarjev na enega prebivalca. Za razliko vedo povedati, da znašajo ti stroški, če načrti niso dovolj smotrni, okrog enega milijona. Razen tega idealnega tipa pa so prikazani tudi realni začetki stanovanjskih skupnosti v ljubljanskem Savskem naselju, v Zagrebu, Sarajevu, Velenju in drugod. Temu poglavitnemu delu razstave sledijo nadaljnji trije paviljoni, ki podrobneje obravnavajo temeljne zamisli pomena in vloge stanovanjske skupnosti. To so praktične demonstracije posameznih oblik, servisev in samopomoči prebivalcev, otroške in socialne ustanove in delo v moderno urejenem gospodinjstvu. Prikazano je tudi sodobno urejeno stanovanje. Velika razlika od lanskoletne razstave je tudi v tem, da je letos sleherna zamisel prikazana tudi praktično in da se na razstavi vse giblje. V posebnem delu razstave — in za tega je med obiskovalci veliko zanimanje — prikazujejo sodobno urejeno prodajalno živil in industrijskih izdelkov, delo moderne trgovine s konfekcijo in samopostrežne restavracije. Vsi napori, ki so jih vložili v letošnjo razstavo organizatorji in vsi uspehi, ki smo jih že dosegli na posameznih področjih, bodo brez dvoma dali pobude za nadaljnji hitrejši razvoj v tej smeri. Edvard Rusjan Tisto nedeljo je bilo jutro izredno hladno in toplote: vajeni Anzanijev motor se je nekam upiral. Naposled je vendar stekel in začel z močnim ropotom oznanjati okolici svoje prebujenje. Rusjan je sedel tik za njim in bilo mu je kar tesno pri srcu. Ob delovanju motorja in vetra, ki ga je povzročal vijak, se je letalo strahovito treslo.' S povečanjem obratov na okrog 1300 v minuti se je sunkovito trepetanje še stopnjevalo in Rusjan je imel občutek, da se letalo zdaj zdaj raz-Ieti na kose. Pa se ni. Njegova preprosta struktura je naravnost čudežno prenesla vse te neverjet- ne obremenitve in Edvard se je kar oddahnil. Zdaj so mu usmerili letalo na travnik in ga izpustili. Začelo se je pomikati in majati na svojih kolesih hitreje in hitreje, zavijati v levo in desno, kot so terjala tla pod njim, Rusjan pa se je pri tem zaman trudil, da bi ga dobil v oblast. Ta klavrna igra se je počasi spremenila v hudo borbo in bolj ko je letalo po polju brzelo, bolj je postajalo muhasto in samovoljno. Rusjan je kmalu spoznal, da se 24 konjičkov ne da tako lahko brzdati, kot je pričakoval. Zato je nehal, zapeljal je letalo v lopo in se lotil z bratovo pomočjo popravljanja malih poškodb, ki jih je dobilo letalo pri vožnji. Obenem je razmišljal o raznih pomanjkljivostih, ki jih je opazil pri vožnji. V naslednjih dneh se je še bolj zavedal težkoč, tako da je zbadljivim prijateljem v šali priznal, da res še ne ve za trdno, kaj sta z fbratom zgradila, ali avtomobil ali letalo. Minilo je nekaj dni. Ko se je privadil vožnji po zemlji in obvladal letalo na tleh tudi pri večjem pritisku motorja, je prišel slednjič trenutek, ko je prvič začutil, da ga krila nosijo in da sili letalo kar samo v zrak. Vzdrževanje prečnega ravnotežja so prevzela sedaj krilca in letalo se je gibalo povsem v svojem elementu. To so bili prvi kratki skoki po poljani. Opojen od prve slutnje bodoče zmage, jih je Rusjan vadil še in še. Nevedneži pa so se mu smejali in pripovedovali, da skače po polju kakor kobilica. Niti slutili niso, da je našel navdušeni mladi letalec prav s tem edino pravo pot k uspehu. Do četrtka, 25. novembra 1909 Vendar pa bo ostalo vse skupaj brez pravega vzgojnega in pozitivnega vpliva, če si ne bo te razstave ogledalo čimveč naših delovnih kolektivov, članov hišnih svetov, stanovanjskih skupnosti, množičnih organizacij, predstavnikov oblasti, kakor tudi podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov za potrebe družine in široke potrošnje nasploh. Prav zaradi tega velikega druž-beno-političnega pomena je prevzel pokroviteljstvo nad .to prireditvijo predsednik republike Josip Broz-Tito, medtem ko v imenu Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije predseduje zveznemu organizacijskemu odboru tovarišica Pepca Kardelj. Obleka, plašč ali halja? Pač po želji. Glavna zapoved je, naj bo blago debelo in pepita ter da se oblačilo zapenja na hrbtuČe je praktično presodite sami, posebno če je to plašč KAJ JE PRAVZAPRAV KOZMETIKA? Pod kozmetiko razumemo nego obraza in telesa po določenih pravilih. Njen namen je ohranjevanje mladostne prožnosti, tako da pospešimo obnavljanje snovi v koži, s čimer dosežemo zunanjo estetično obliko, Pri nos, na žalost, še dandanes popolnoma napačno pojmujemo delo v kozmetični stroki. Večina ljudi gleda skeptično na vsako novost in ker je tudi moderna kozmetična stroka nekaj popolnoma novega, si mora šele z dokazi in večletnim delom priboriti pravico obstoja in spoštovanje tudi s strani serioznih ljudi. Mnogo grešimo prav v tem, da zamenjujemo nego z lepotičenjem, zato kozmetiko mnogi omalovažujejo, misleč, da je vse to v praktičnem življenju nepotrebno. Zato si dovoljujem opozoriti na nekatera dejstva in primere: Danes teče življenje v mnogo bolj ostrem tempu, kakor je teklo včasih. Vzporedno s tem se spreminja tudi naš način življenja. Naš čas potrebuje zdravega in bistrega človeka. In prav ta borba zahteva od vsakega posameznika vso energijo, telesno in duševno čilost. Ljudje pa smo različni. Zdravi, močni, lepi, itd. na eni strani, pa zopet bolni, grdi in slabotni na drugi strani. Seveda ni popolne lepote, kakor tudi ne popolne grdote. So samo kompromisi. Delo, značaj in način življenja vplivajo na človeka in mu vtisnejo svoj pečat. Mnogo je ljudi, ki nimajo potrebnega znanja niti potrpljenja, da bi se ukvarjali s to stranjo svojega življenja, to je, da bi zadostili občnim pojmom estetike in higiene. Ne smemo pozabiti, da je obči pojem za lepo vse tisto, kar je čisto in zdravo. H kozmetičarki gremo, kadar si hočemo obraz temeljito očistiti, da bo koža zopet dihala, kadar smo utrujeni, da nam z masažo telesa ali obraza poživi krvni obtok in umiri razdražene živce. S pravilno nego nam kozmetičarka ugladi gube, ki so nastale zaradi napornega fizičnega dela ali intenzivnega premišljevanja. Vse to nam pomaga, da se nam vrne moč in pogum in da lahko vzdržimo morebitne udarce usode, ne da bi nam to lahko vsakdo čital z obraza. To je pravo pojmovanje nalog, ki jih ima kozmetična stro- ka. Njen cilj je, da pomaga izmučenemu in izčrpanemu telesu, da pridobi svežih moči in estetsko zunanjost. Če bodo ljudje s tega stališča sodili kozmetično stroko, je ne bodo več omalovaževali. - Prihodnjič se bomo podrobneje pogovorili o našem obrazu. Vera Honigsman Dvodelna jesenska oblelca z nizkim pasom. Poseben okrasek so gumbi ZELENJAVNI NAKASTEK 5 dkg margarine, 12 dkg moke, '/: 1 mleka, sol, 3 jajca, '/< na poi kuhane zelenjave (korenje, grah, koleraba, cvetača). Na margarini ali maslu svetlo prepražimo moko, prilijemo mleko, mešamo, da je gladko in se zgosti. Omako ohladimo, dodamo rumenjake, na koščke zrezano na pol kuhano in odcejeno zelenjavo ter pridamo še trd sneg beljakov. Vse narahlo premešamo in strese-mo v dobro namazan model za narastek in počasi pečemo pol ure. ZLATKO BIS AIL: (Odlomek iz življenjepisa EDVARD RUSJAN. Izdala založba Mladinska knjiga, priredil A. Širok, ilustriral in opremil J. Pirnat) so postali skoki letala postopoma že tako dolgi, da se je eden zadnjih spremenil mahoma že v pravi polet. Edvard je preletel v višini 2 metrov kakih 60 metrov daleč. Let je bil povsem stabilen in voden po volji pilota, tako da ga lahko smatramo kot začetek Rusjanove letalske kariere in začetek našega domačega letalstva sploh. Po prvem skromnem uspehu se je vreme poslabšalo in brata sta pridno izkoristila odmor za razna popravila in izboljšanja. Naslednji ponedeljek, 29. novembra, pa je prisijalo zopet prijazno goriško sonce in Rusjan je bil z letalom že spet na travniku. Kljub zgodnji popoldanski uri se je zbralo na Rojicah še kar precej radovednežev, med njimi tudi nekaj predstavnikov vojaške oblasti. Rusjan je bil tudi ta dan previden. Začel je s skakanjem v krožni vožnji po Rojicah in ?e je šele potem odločil, da se bo preizkušal v daljšem letu. Zapeljal je letalo v skrajni kot letališča na čistino in ga postavil proti lahnemu vetru, ki je začel pihljati od Soče. Motor je zaropotal močneje in letalo je zdrselo po Rojicah. Kot bi se balo novega elementa, se je prav previdno odlepilo od zemlje in zatem v rahlem vzponu doseglo višino kakih 12 'metrov. V tej višini je letelo v ravni črti mirno skoro 500 metrov daleč ter se nato na drugem koncu Malih Rojic zopet lepo spustilo na zemljo. Nalet letala so ocenili na 60 do 70 metrov, njegovo srednjo hitrost v letu pa s 50 do 70 km na uro. Prijatelji so mu čestitali, občinstvo pa mu je navdušeno ploskalo in vzklikalo. Rusjan je žarel. To je bil lep dan zanj. Po tolikih prizadevanjih in naporih naposled prvi uspeh! Nič več se mu ne bodo posmehovali, njegovo »ropotalo« je res pravo letalo in on pravi pilot. Kolikokrat je sanjal, da šviga po zraku ko ptica! Zdaj je čutil, da postajajo sanje stvarnost. O, bo, bo letal! Dvigal se bo pod oblake in vzpenjal proti soncu! Ves v lepe misli zatopljen je stopil v lopo. Naproti sta mu prišla oče in brat. »Eda! Eda!« Več nista mogla spregovoriti. Nekaj ju je stisnilo v grlu. Molče so se nekaj časa gledali, potem pa brez besed objeli. Vsi trije so imeli solzne oči. Ni bilo več dvoma. Rusjanov aeroplan zares leti. Novica je šla od ust do ust in se je hitro razširila po mestu, Rusjan je bil nad doseženim uspehom navdušen in njegovo zaupanje do letala je zrastlo. Ni se pa dal zavesti, da bi bil podcenjeval težave, ki so ga še čakale. Vedel je, da sta se vadila brata Wrighta skoro vse leto 1904, da bi se bila naučila leteti v pravilnih zavojih in da so porabili Francozi za to še več časa, V juliju 1908 je Farmanu uspela prva osmica, a še ta z velikim polmerom. 2e letenje v velikih zavojih je bilo takrat za letalo in letalca dokaj kočljiva stvar. Zato se je hotel Rusjan naučiti najprej letati v ravni smeri in šele potem preizkusiti svojo sposobnost v odprtih zavojih. Jasno mu je bilo, da v zraku krmil še ne obvlada in da bo dotlej vsak uspeh le plod srečnega naključja. OB ŠESTNAJSTI OBLETNICI USTANOVITVE TITOVE MORNARICE Ko je bila. pred šestnajstimi leti — 10. septembra 1942 ■— v Pod-gori pod Biokovim ustanovljena Jugoslovanska vojna mornarica, smo vsako leto slavili 10. september kot njen dan. Poslej pa bo ta dan praznik vse naše mornarice, tako vojne kot trgovinske, naše ladjedelniške industrije in vsega pomorskega gospodarstva. Z ne- 1942 ^ 10. september -fc 1958 davno odločbo Zveznega izvršnega sveta je 10. september proglašen za vsakoletni praznik jugoslovanskega pomorstva in je bil kot tak že letos proslavljen po vsej Jugoslaviji. V naših pristaniščih na rekah in ob morju, posebno pa še na ladjah in drugih objektih pomorskega gospodarstva, po enotah vojne in trgovinske mornarice in tudi po mestih v notranjosti države —• vsepovsod smo letos na kar najbolj slovesen način praznovali ta veliki dan. Osrednja proslava je bila v Splitu in je trajala ves teden. V torek so ob vhodu, v potniško pristanišče nasproti znanega Marjana odkrili prekrasen spomenik padlim, pomorščakom, ki so dali svoja življenja pri izvrševanju dela in ro boju za lepše življenje. Spomenik je postavljen kot velikanski svetilnik, visok 54 m, pod njim pa je grob neznanega borca-mornarja, ki je leta 1944 v aprilu sodeloval V akciji proti Nemcem na Korčidi, bil tamkaj nevarno ranjen, prepeljan v partizansko bolnišnico na Vis, kjer je umrl, ne da bi se zavedel in je zato ostal neznan. Spomenik-svetilnik je simbol večnega zmagovanja naših mornarjev nad vsemi zaprekami. Še prav poseben vzrok za praznovanje Dneva mornarice pa imamo poslej tudi Slovenci, ki se pravkar pričenjamo določneje zavedali dejstva, da imamo tudi mi svoje morje in da je prav morje in pomorsko gospodarstvo ena izmed najpomembnejših ekonomskih vej. To nam dokazujejo že prvi koraki, ki smo jih še nekoliko negotovo zastavili na poti tega razvoja. Vendar pa so nam prav ti koraki že tudi pokazali, koliko smo zamudili. Ko zdaj hitimo, da bi v okviru naših splošnih zmogljivosti, skladno z gospodarskim načrtovanjem in razvojem nadoknadili zamujeno, vsak dan znova doživljamo potrdilo pravilnosti naših naporov v smeri izgrajevanja našega pomorskega gospodarstva. Od skromnih začetkov je izredno nagel vzpon doživelo naše prvo slovensko pomorsko podjetje Splošna plovba s sedežem v Piranu, ki se ji je pozneje priključila še naša ladjedelniška industrija, kateri se je s tem okrepila materialna baza za razvoj. Uspehi so se kmalu pokazali in Remoiit-na ladjedelnica v Piranu ni več neznan pojem v jugoslovanskem pomorstvu in še posebej rečnem brodarstvu, saj je za Dunavski Lloyd zgradila nekaj železnih plovnih objektov, ki so ji zaradi solidne in pravočasne izdelave prinesli širok sloves. Vloga in pomen Splošne plovbe je splošno znana stvar. Njene ladje plovejo po vseh morjih sveta in služijo svoji domovini neblagovna devizna sredstva, ki so ogromnega pomena za izravnavanje naše zunanjetrgovinske bilance. Bilo pa je treba v teh prizadevanjih in razvoju podjetja veliko sposobnosti in prizadevnosti v ostrem boju s konkurenco ita svetovnih morjih. Lahko trdimo, da smo tudi na tem področju pokazali dovolj lepih NEMŠKI BAGER ZA SZ Neka ladjedelnica v Btlbecku je zgradila prv.i plavajoči bager, ki. ga je v Zahodni Nemčiji, po zadnji vnjnl naročila Sovjetska zveza. Bager lahko naloži 1200 ton peslcovitega ali blatnega tovora, ki je na morju po potrebi hidravlično zatesnjen, odloži pa ga lahko bodisi na plitvo ladjo ali na kopno. Bager je naročnica že prevzela in opravlja delo v Batumu, svojem matičnem pristanišču ob Črnem morju. rezultatov in uspešno prestali vse preizkušnje. Kol dopolnilo smo v najnovejšem času dobili še pomorsko podjetje za obalno plovbo s sedežem v Kopru. Praiiilnost odločitve o ustanovitvi Obalne plovbe najbolje dokazujejo začetni uspehi in uveljavljanje mladega kolektiva. Razvoj pomorstva na naši ... Ob vstopu v splitsko potniško pristanišče bo poslej ladje ■pozdravljal mogočen svetilnik - -spomenik padlim pomorščakom, ki nosi pne Pcrmoraa, S svo}o močno svetlobo, ki seže do 50 km daleč, bo varno vodil x>omorščake na naših ladjah po zahrbtnih morskih poteh. Vsemu svetu bo živa priča, kako si je naš človek ob neznanskem naporu ukrotil in podredil divjo naravo in kako je za svojo svobodo dajal in je pripravljen vsak trenutek dati tudi svoje življenje P/l »BIFIAČ« je 7. septembra pri-r plula v Rotterdam, kjer razklada tovor, P/ »DUBROVNIK« je v Remont-v Piranu v generalnem pop rani ladjedelnici Splošne plovbe vilu in remontu za pridobitev klase. M/l »GORENJSKA« je 8. septembra priplula na Reko s tovorom iz Sfaxa. P/l »GORICA« je 10. septembra priplula na Reko, kjer manipulira s tovorom. P/l »LJUBLJANA« je od 4. septembra zasidrana na Imbros Islandu. M/l »MARTIN KRPAN« je 8. septembra odplula iz Ploč za Rdeče morje. P/l »NERETVA« je 11. septembra priplula iz Nemčije v Ancono. P/l »POHORJE« je 8. septembra priplula v Lattaqijo. P/l »ROG« je 2. septembra priplula v Gdynjo, kjer naklada tovor za Grčijo. P/l »ZELENGORA« je 9. septembra odplula z Reke s tovorom za Indijo. obali karakterizira tudi novo podjetje Pristanišča in skladišča Koper in s tem v zvezi nenehna rast pomorskega prometa. Ko govorimo o našem pomorstvu, vsekakor ne smemo pozabiti podjetja Vodna skupnost Koper. Z njim je namreč neločljivo povezan naš največji up, naše najlepše sanje: zgraditev novega tovornega pristanišča v Kopru, kjer bodo lahko pristajale tudi do deset tisoč-tonske čezoceanske ladje. Ko bo do zime končanih prvih 135 metrov nove operativne obale in bo ob njej pristala prva taka. velika ladja s tovorom izza morja, tedaj bo ob naši slo-i>enski obali velik, velik praznik, ki se ga že zdaj veselimo in si ga prav na Dan mornarice še prav posebno vroče želimo. rb Izgradnja novega koprskega tovornega pristanišča naglo napreduje. Na sliki je lepo videti, kako gradbeni delavci Vodne skupnosti vzida-vajo prvenca — steber za privezovanje velikih ladij ob pomol. Kmalu bodo sledili še drugi in Severna obala bo začela dobivati svojo končno podobo, dokler se ne bodo za nove stebre ob letošnjem Dnevu republike privezale prve čezoceanke. Tedaj bo velik praznik za vso Slovenijo in celotno domovino V OKVIRU PROSLAV DNEVA MORNARICE JAD KALNA REGATA IN SPLOVITEV Z VEZD V KOPRU Cetvorčke? Kje pa, da ni bilo nič slišati? Kar glejte in napenjajte oči — pa le prav vidite! Ce bi bili minulo nedeljo z nami v koprskem pristanišču, bi se lahko o tem na svoje oči prepričali. Precej se nas je zbralo na skromno slovesnost — na krst pravkar rojenih štirih prelepih sestric, vitkih zvezdic, ki so se rahlo pozibava-le ob popravljenem pomolu v potniškem pristanišču. Vidim, da ste že uganili, za kaj gre. Prav imate — lepe četvorčke so bile 'vitke jadrnice tipa Zvezda. Porojene v koprski delavnici Brodarske zveze Slovenije, oziroma v delavnici Ljudske tehnike so v nedeljo zjutraj mirno čakale na svoj veliki trenutek, na krst in nato še prvo vožnjo po kodrastih valovih sinjega koprskega zaliva. Kaj pomemben dogodek za naš mladi jadralni šport; Organizator slavnosti je bila ob pomoči domačega okrajnega odbora LT Brodarska zveze Slovenije, ki je bila tudi nositeljica izgradnje štirih jadrnic, ki zdaj sestavljajo prvo slovensko floto Zvezd pod vodstvom kapitana Vinka Znidaršiča, predsednika okrajnega odbora Ljudske tehnike v Kopru, njen sekretar pa je Edo Pirkmajer iz Ljubljane. Vitke in elegantne sestrice, ki so si podobne kot jajce jajcu, namreč niso ostale v Kopru. Pač — ena sama, druge so šle v Izolo, Ljubljano in Maribor. Tako je bilo namreč sklenjeno že ob njihovem spočetju. Da pa ne bi bilo kakšnega nesporazuma glede izbire, je žreb odločil, kateremu jadralnemu klubu bo sleherna izmed sestric pripadla. Slavja so se razen številnih domačinov, med katerimi je bilo tudi precej političnih in oblastvenih funkcionarjev, predstavnikov gospodarskih in športnih organizacij, udeležili tudi mnogi turisti, ki še uživajo prelepo vreme ob našem morju. Po nagovoru predsednika Brodarske zveze Slovenije Aleša Jelenca, ki je poudaril, da postaja jadralni šport ob naši obali pomembna športna dejavnost z mednarodnim slovesom in izrazil željo, da bi v Kopru dobili tudi brodarski dom, je žreb Takole je bilo v koprskem pristanišču med nedeljsko slovesnostjo pri splovitvi štirih elegantnih sestnc-jadrnic tipa Zvezda med otvoritvenim nagovorom predsednika Brodarske zveze Slovenije /lie.?a Jelenca Mladi tekmovalci hitijo, da svojim pravkar rojenim nevesticam nadenejo veselo svetovsko oblelco — bela jadra — in jih popeljejo prvim zmagam naproti razdelil še brezimene sestrice med štir.i slovenske jadralne klube. Vsaki izmed četvorčk je doso-jeni klub že vnaprej preskrbel svojega botra in seveda ime. Tako je zvezdica, ki je pripadla koprskemu Jadro klubu, dobila ime Zora, botrovalo pa ji je znano podjetje Vodna skupnost Koper. Izolski klub Burja je dal svoji ime Zala, za botra pa ji je bila renomirana tovarna tehničnih igrač Mehanotehnika iz Izole. Ljubljansko brodarsko društvo je svoji dosojeni lepotici dalo ime Neža, botrovalo pa ji je mestno transportno podjetje, medtem ko je mariborsko Sidro svojo neve-stico krstilo za Mico, botra pa ji je bila Mariborska tekstilna tovarna. Pogumno so mlade zastopnice bogatih botrov razbile ob kljun krščenih lepotic po steklenico šampanjca in slovesni obred je bil pri kraju. Zdaj je za nove lastnike zvezd nastopil s tako nestrpnostjo pričakovani trenutek. Naglo sta po dva jadralca svojega kluba skočila na Mico, Nežo, Zoro in Zalo in vsi so hiteli pritrjevati bela, jadra na vitke jambore. Kdo bi bil prvi gotov, če ne Koprčani — kmalu je Zora z napetim jadrom zdrsnila v elegantnem in naglem teku iz pristana v zaliv. Njej so kmalu sledile še druge sestrice in se v lepem loku spustile na tekmovalno progo, kjer so v tekmovanju na regati v proslavo Dneva mornarice dokazale svoje izborile kvalitete. Rezultate z regate boste našli na drugem mestu v listu. Nam pa ostane le še, da se nekoliko pobliže seznanimo z uspešnim dokončanjem dolgotrajne akcije za zgraditev teh zvezd — ak- cije, ki je bila v nedeljo srečno zaključena. Ker tudi Brodarska zveza kot vse športne organizacije pri nas boleha za akutnim pomanjkanjem okroglih pešk, ki jim v ■ navadnem življenju prozaično pravimo denar, so težave kaj razumljive. Ena sama taka jadrnica, če bi jo naročili v katerikoli naših registriranih ladjedelnic, bi stala približno okrog 1,800.000 dinarjev. Zato je bilo treba veliko žicanja za material in veliko lastnih delovnih naporov v domači delavnici in z domačim materialom in domačimi rokami, da so bile lahko izdelane vse štiri jadrnice za nekaj nad dva milijona dinarjev. Mislite si, da je samo v kovinski kobilici pod trupom za 480 kg železa posebne vrste, ki stane okrog 250 din kilogram. Les mora biti posebne vrste, tako imenovani resonančni, ki je tudi zelo drag: okrog štirideset tisočakov za kubični meter. In tako dalje. Malo je prispeval ta, nekaj drugi in počasi je material pri-kapljal v brodarsko delavnico v Kopru. Gradnjo je vodila in nadzorovala jadralna komisija pri Brodarski zvezi Slovenije pod vodstvom Koprčana Aleksandra Lukeža, ki mu je pomagal sekretar okrajnega odbora Ljudske tehnike v Kopru Miro Okretič, pri samem delu pa se je posebno izkazal mojster Filigi. Prizadevanja so rodila bogat sad. Zdaj režejo valove naših voda štiri prelepe nove jadrnice, ki bodo sloves našega športa in tudi sloves naših mladih ustvar- ........... .„i /' Veseli bratec vetrček je štirim sestricam, hitro' ustregel: napihnil jim je svatovska. oblačila in jih naglo gnal po skodranih valovih sinjega koprskega zaliva —• v veliko veselje tekmovalcev in številnih gledalcev jalnih sil ponesle sirom v svet, saj smo lahko prepričani, da bodo spričo visokih kvalitet naših tekmovalcev in spričo lastne vrednosti prislužile tudi v mednarodnem svetu svoji domovini še veliko priznanj. Rastko Bradaškja wiarn«« V-; x^o^i.' .../ " ' ,. . . . . x \ - N x \ s \ XX ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo prijateljem, znancem in vsem, ki so ob težld izgubi našega dragega JOŽKA BENClCA izkazali tako globoko sočustvovanje. Posebno se zahvaljujemo pevcem iz bližnjih vasi, godbi iz vasi Ocizla—Klanec, predvsem pa upravniku krojaškega podjetja in [pokojnikovem velikem prijatelju za neizmerno požrtvovalnost in občuteno slovo ob grobu ter vsem ostalim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje ali kakorkoli sočustvovali z nami. Hrpelje, 2, septembra 1958. Družine: Benčič, Bradač in ostalo sorodstvo. V začetku septembra je končala letovanje skupina otrok padlih borcev NOB iz Pivke in Postojne. Letovali so v Ankaranu pri. Kopru. V treh tednih prijetnega taborjenja pod šotori so se naužili sonca, marsikateri pa hidi slane morske vode. Med letovanjem so obiskali tudi Piran, Portorož, Socerb, z zanimanjem so si ogledali tudi farmo bobrov in fazanov v dolini Rižane in se vrnili domov polni najlepših vtisov in spominov na letovanje ob slovenski obali Ne zamudite priložnosti! Vpišite se v Kljub številnim opozorilom preko tiska in radia in številnim konkretnim primerom, kako nevarno je brez strokovne usposobljenosti odpirati neeksplodirane OVBESTILO ZAVAROVANCEM IN UŽIVALCEM POKOJNINE, KI PREJEMAJO OTROŠKI DODATEK! Okrajni zavod za socialno zavarovanje Koper poziva upravičence otroškega dodatka, da predložijo za otroke — dijake, ki obiskujejo šolo in so dopolnili 15. leto starosti, potrdilo o šolanju in sicer: a) za dijake srednjih in strokovnih šol do konca septembra 1.1. b) za študente fakultet in višjih šol do konca oktobra 1.1. Upravičenci naj dostavljajo taka potrdila pristojni podružnici neposredno ali pa preko svojega delodajalca. Otrokom, za katere potrdila o šolanju ne bodo predložena v gornjem roku, bo s prvim dnem prihodnjega meseca izdana odločba o ustavitvi izplačevanja otroškega dodatka. Okrajni zavod za socialno zavarovanje KOPER OBVESTILA Vpisovanje v baletno šolo bo v petek 12. in v soboto, 13. septembra 1.1., od 10. do 12. in od 14. do 17. ure v mali dvorani gledališča v Kopru. Pogoji za sprejem so: Vpišejo se lahko deklice in dečki od 8 do 16 let starosti; biti morajo zdravi in imeti veselje do baletne umetnosti. K preskušnji naj prinesejo telovadno obleko in copate. — Vsa pojasnila dobite pri vpisu. Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev Koper bombe, se od časa do časa dogodijo primeri, ko ta ali oni najde na njivi ali gozdu staro bombo in jo hoče demontirati, da bi jo prodal za nekaj dinarjev kot staro železo. Pri tem marsikdo ne pomisli v kakšno nevarnost se zapleta: majhna neprevidnost pri odstranjevanju eksploziva lahko ubije njega in mimoidočega. Tak primer se je zgodil v ponedeljek proti večeru v prostorih podjetja Topol v Ilirski Bistrici. Anton Šircelj in njegov 12-letni sin Joško sta našla odvrženo vojaško mino, jo prinesla v delavnico podjetja Topol in se lotila odstranjevanja eksploziva. V tem trenutku je vstopil skozi vrata Stojan Butinar. Mina je eksplodirala in ubila mimoidočega Butinarja, Joška Šircelja pa laže ranila. nemščine ali italijanščine pri Dopisni šoli v Ljubljani! Oba jezika bodo poučevali na štirih stopnjah. Prve tri bodo postopoma posredovale znanje sodobnega jezika v govoru in pisavi, četrta izpopolnjevalna stopnja pa bo obsegala dve panogi: gospodarskoposlovno, ki bo usposobila kandidate za pismeno in ustno poslovno občevanje, ter književnozgodovinsko in estetsko, ki bo nudila dopisnikom pregled celotne italijanske in nemške književnosti ob najboljših umetniških stvaritvah posameznih dob ter najznačilnejših struj. Podrobnejše informacije, programe in prijave dobite pri vseh sindikalnih podružnicah kakor tudi pri okrajnih ter občinskih odborih ZB. Rok za vpis je 15. september. Člani ZB imajo pri šolnini popust! UPRAVNI ODBOR ZADRUŽNE POSLOVNE ZVEZE SEŽANA RAZPISUJE DELOVNO MESTO RAČUNOVODJE ZA OBRATA SUŠILNICA IN DESTILARNA V GRAČIŠČU PRI KOZINI. Kandidati z ustrezno strokovno izobrazbo in najmanj 3-letno računovodsko prakso naj pošljejo ponudbe upravi Z P Z v Sežano. Vse ostalo po dogovoru. •v'V'.,' i • }Ufíl/¿PÍ//¡0r Naprosili so me, naj bi ta teden nekaj povedal »o otroških vprašanjih. Nekaterim se namreč otroci smilijo, ko jih vidijo zvečer v družbi svojih staršev po gostilnah in lokalih. Kinkajo z zaspanimi glavicami in mežikajo s trudnimi očmi, medtem ko se njihovi varuhi prav lepo zabavajo. Na žalost res je tako in če se ne motim, sem p tem tudi že večkrat kako rekel. Poskušal sem vplivati na zavest staršev, na dobro voljo in na vse ostale pripomočke, pa zaman. Zato sem dvignil roke od te zadeve, edina možnost rešitve bi morda B^a uvedba »non stop« otroškega vrtca. Razmislita o tem. V Izoli sva z znancem zavila na večerjo v mnogo obetajoč lokal z imenom Ljudska menza. On kot abonent, jaz pa kot navaden državljan z neokrnjenimi pravicami. Tu sem imel še enkrat priložnost videti, kakšne reve so abonenti. Zaželel si je lignjev, pa jih ni dobil. Natakarica gfa je samo pomilovalno pogledala iin rekla: »To je le za goste!« Z mano so pa prav lepo ravnali in dobil sem, kar sem hotel, ker še nisem zdrknil na raven abonen-tov in tudi ne bom tako kmalu, kajti Juca se kar dobro drži. Tudi v Pivki niso gostinci nič kaj prijazni. O tem sem se prepričal v soboto v Kolodvorski restavraciji, ko je neki član Slovenskega okteta, ki je tamkaj gostoval, zamudil večerjo. Kaznovan ni bil samo s tem, da ni dobil ničesar za pod zob — še slišal jih je in to pošteno. Tamkaj sem si nato ogledal še nekaj zanimivosti. N.a glavni cesti so postavili znake, ki prepo- Turistično in avtobusno podjetje PUTNIK SLOVENIJA, generalna direkcija v Ljubljani, Titova cesta 12 razpisuje delovno mesto REFERENTA v poslovalnica v POSTOJNI. Pogoji: Dovršena srednja šola ali ustrezna strokovna izobrazba in obvezno znanje enega tujega jezika. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti naj dostavijo pismene ponudbe na generalno direkcijo PUTNIKA SLOVENIJA, Ljubljana Titova 12, komisijo delavskega za sklepanje in prenehanje delovnih razmerij. V ponudbi morajo biti podatki o šolski oziroma strokovni izobrazbi, znanju tujih jezikov in dosedanji zaposlitvi. Rok za dostavo ponudb 20, september. SOBO (GARSONJERO) in službo v upravni ustanovi v Kranju zamenjam za sobo ali garsonjero nekje med Koprom in Piranom. Prednost imajo ponudniki garsonjere v Izoli. Naslov v upravi lista. DVOSOBNO SONČNO STANOVANJE s pritiklinami v Kranju zamenjam za enako v Kopra. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Nujno«. RAČUNOVODJA večjega podjetja sprejme honorarno zaposlitev. Ponudbe na upravo lista pod »Organizator — svetovalec«. POŠTENO DEKLE za samostojno vodenje gospodinjstva za dve osebi ter za nadzorstvo petletnega otroka v Piranu iščem. Ponudbe na upravo lista. DVOKOLESA od 7.000.— dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulca Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. POSLOVODJO DROGERIJSKE STROKE sprejme takoj trgovsko podjetje »Jadro« Piran. — Ponudbe pošljite ali se osebno javite pri upravi podjetja v Piranu. Štiri MODERNE NASLONJAČE prodam zaradi selitve. Naslov v upravi lista. Trosobno STANOVANJE v PIRANU zamenjam za dvosobnega v Kopru. — Pojasnila pri Tavš, Verdijeva 3/II, dnevno od 12. do 15. ure. VAJENCE za mehanike in avto-karoseriste sprejmemo. Pogoji: starost najmanj 15 let, za mehanike dovršene 4 razr. gimnazije, za karoseriste najmanj 3 razrede gimnazije. Prijave no v Kopru. — Pojasnila pri sprejemamo do 20. septembra.-»Avtocommerce«, zastopniško podjetje Ljubljana, obrat Koper. KUPIM HIŠICO', lahko v slabem stanju, po zmerni ceni v Kopru ali kjerkoli ob morju. Eventualno prevzamem v oskrbo osamljeno osebo. Ponudbe pod »Plačam takoj« na upravo ŠTIRINADSTROPNO hišo v Piranu prodam. Ogled pri Gezi Farkašu, Piran, ul. Zdravja 20. KOPER: 12., 13. lin 14. septembra ameriški barvnj film NAPADALCI. 15. in IG. septembra francoski lilrn BEGUNCI, 17. 'in 18. septembra madžarski JDilm STRIC IZ AMERIKE, IZOLA: 12. septembra madžarski film STRIC IZ AMERIKE, 13. in 14. septembra francoskii film BEGUNCI, 15, in 16. septembra ameriški barvni! film NAPADALCI, 17. in 18. septembra sovjetski barvni film Oinemascope DON KIHOT. PIRAN: 12. lin 13. septembra ameriški barvni film VELIKA KORIDA, 14. In 15. septembra j ugoslovanslr. film RAFAL V NEBO, 15. in 16, septembra sovjetski fll.lm PAVLE KORCAGIN, 17. lin 18, septembra francoski barvni film LJUBIMCA IZ TOLEDA. PORTOROŽ: 13. lin 14, septembra jugoslovanski! film RAFAL V NEBO, 15. in 16. septembra francoski barvni fflm LJUBIMCA IZ TOLEDA, 17. septembra sovjetska barvni film PAVLE KORCAGIN, 18. lin 19. septembra jugoslovanski barvni film RISANKA PETRA DEBRA, ŠMARJE: 13. septembra Jugoslovanski film MALI ČLOVEK, 14. septembra angleški film JOKAJ LJUBLJENA DEŽELA, 17. septembra ameriški barvni film VERA CRUZ. ŠKOFIJE: 13. septembra ameriški banmi film LJUBITELJ RDEČELASK, 14. septembra švedski film VELIKA PUSTOLOVŠČINA, 17. septembra ameriški barvni! film NAPADALCI. DEKANI: 13. septembra švedslci film VELIKA PUSTOLOVŠČINA. 14. septembra ameriški barvni! film LJUBITELJ RDEČELASK. POSTOJNA: 12., 13. in 14, seetembra angleški barvnJi flilm SMRT NA CESTI. 16., ¿n 17. septembra ameriški barvni film DAMA IZ SAN-GAJA. SEŽANA: 13. in 14. septembra ameriški flilm SKRIVNOSTNO MOČVIRJE, 16. in 17. septembra jugoslovanski fiilm V SOBOTO ZVEČER, 10. iin 19. septembra klitajskii film HAJVA. ■m : „Akv.;: NEDELJA, 14. septembra: 8.00 Kmetijska oddaja — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Naša nedeljska reportaža — 9.20 Zabavna glasba — 13.45 Za našo vas — 15.00 Vesti — 15.15 Glasba po željah. PONEDELJEK, 15. septembra: 7.30 Vestll — 7.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14.30 Športna oddaja — 14.40 Od melodije do melodije — 15.00 Vesti. TOREK, 16. septembra: 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Okno v svet — 15.00 Vesti. SREDA, 17. septembra: 7,30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Vesli — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.20 Sola lin življenje: Obisk v tiskarni Jadran — 14.40 Poj o pevski zbori učiteljišča iz Tolmina — 15.00 Vesti. ČETRTEK, 18. septembra: 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Vestll — 13.40 Kmetijski nasvetu — 13.45 Venček narodnih, ilgra godba na pihala — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci: Govori predsednlik OLO Gorica inž. Karmelo Budihna — 14.40 Domači zs-bavnii ansambli — 15.00 Vesti, PETEK, 19. septembra: 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti; — 13.45 Popoldanske melodije — 14.30 Gospodarska oddaja: Rentabilnost na melioriranlh področjih — 14.40 popularne skladbe — 15.00 Vesti. SOBOTA, 20. septembra: 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro — 13,30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti! — 13.45 popevke lin nitmi od tu in tam — 14.30 Kulturni: obzornik — 15.00 Vestii. vedujejo pešcem, da bi jo uporabljali. Za te so po vseh kulturnih mestih pločniki in tako bo čez leta prav gotovo tudi v Pivki. Do takrat pa bodo reveži. Seveda če nimajo planirane splošne mo-torizacije, ali pa če ,se >ne ba naposled le našel nekdo, ki se bo malce bolj zares spravil na pločnike, s katerimi se mučijo že celi dve leti. Druga omembe vredna zanimivost je lokal za novo prodajalno kruha. Dokončan je bil že pred kakimi štirimi meseci in od takrat skromno čaka, da bi ga pametno uporabili. Kruh pa medtem še zmeraj prodajajo v tisti stari luknji. Predlagal sem odgovornim, naj nov lokal dajo v najem ali pa v njem priredijo razstavo o izgubljenem času; ta bi bila najbrž prav hudo potrebna Če me bodo poslušali, si jo bom še sam prav rad ogledal. Trgovsko podjetje na veliko »SLAVICA« — KOPER Komisija za delovna razmerja razpisuje za takojšnji nastop sledeča delovna mesta: — TRGOVSKI POMOČNIK ŽELEZNINARSKE STROKE — SALDAKONTIST — ADMINISTRATOR, VEŠČ STROJEPISJA IN STENOGRAFIJE — MATERIALNI KNJIGOVODJA uši Lepo podravljeni! OPRAVLJA SOLIDNO IN PO KONKURENČNI CENI RIŽANSKI VODOVOD KOPER Vaš Vane TELESNA VZGOJA * SPOP.I * ŠAH * TELESNA VZGOJA ★ ŠPORT * ŠAH * TELESNA VZ V krasnem vremenu je bil preteklo nedeljo popoldne v piranskem pristanišču plavalni troboj med TVD »Partizan« iz Pirana in Ilirske Bistrice in Plavalnim klubom iz Kopra. Tekmovanje je pokazalo velilc napredek plavalcev koprskega okraja po nastopu na okrajnem prvenstvu v Ilirski Bistrici prejšnjo nedeljo. Prerokovanja, ki smo jih izrekli po tekmovanju v Ilirski Bistrici, so se z nedeljsko tekmo začela uresničevati. Posebej je treba poudariti presenetljivo lep uspeh piranskih pionirjev in pionirk, ki je najboljše zagotovilo, da se bo plavalni šport usidral tudi v drugem slovenskem obmorskem mestu — Piranu. Dolžnost pristojnih organov v Izoli je sedaj, da sledijo Kopru in Piranu in začno že sedaj s pripravami za organizacijo plavalnega športa v Izoli v prihodnjem letu. V plavalnih disciplinah je zmagal PK Koper z 204 točkami, drugi je bil Piran s 178 točkami, tretja Ilirska Bistrica z 61 točkami. Analiza rezultatov, doseženih v Ilirski Bistrici na eni in v Piranu na drugi strani, nas navdaja z najboljšimi upi za prihodnost. Najboljše zagotovilo je silen razmah in napredek, storjen pri pionirjih, ki so v enem tednu znatno zboljšali svoje rezultate. REZULTATI: 50 m prsno pionirji: 1. Plesničar Matjaž (PI) 0:46; 2. Slapernik Rado (Pli) 0:47,5; 3. Šuštar (n. B.) 0:48,3; 4. Čeme (Pi) 0:54,3; 5. Hiršman Fr. (K) 0:55,2; 6. Stefanflič (II. B.) 0:55,7; 7. Lešnik A. (K) 0:56,6; 8. Hiršman D. (K) 0:57. 50 m prsno pionirke: 1. in 2. Cop (Hi) in 9:116 T. (K) 0:50 (mrtvi tek); 3. Kovač Nada (K) 0:55,7. 100 m prsno mladinci: 1. France Adolf (K) 1:30,3; 2. Izmajlov (Pi) 1:33,2; 3. Slapernik B. (PI) 1:42,8; 4. Lešnik B. (K) 1:4G,9. I0a m prsno mladinke: 1. Prosen (H. B.) 1:56,1; 2. Jamšek Klara (I<) 2:05; 3. Kostanjšek (Pi) 2:19,8; 4, Domiter (Pi) 2:23,1. 100 m prsno člani: 1. Trčon (Pi) 1:38,8; 2. Mlakar (Pi) 1:45,6; 3. Znidar-šič V. (B. B.) 1:48,5. 190 m prsno članice: 1. Cotar V. (II. B.) 1:59,5. som hrbtno pionirji: 1. Mršnik (PI) 6:45,4; 2, Bandelj D. (K) 0:45,5; 3. Vuga L (K) 0:45,9; 4, Svetina M. (P»i) 0:47,9. 50 m hrbtno pionirke: 1. Koršič K. (K) 1:01; 2. Bevc M. (PI) 1:09; 3. Korošec M. (K) 1:27,8. 100 m hrbtno mladinci: 1. Svetina R (Pi) 1:32,9; 2. Kveder (Pi) 1:35,7; 3. Klanjšček J. (K) 1:40,6; 4. Morato E. (K) 1:43,3. 100 m hrbtno mladinke: 1. Silič T. (K) 2:39,7. Mar ¥ Kopru res ni zanimanje m šah? To vprašanje se mi vsiljuje te dni, ko v Portorožu zaključujejo IV. medeonski šahovski turnir. Tam je mimo 21 šahostov svetovnega slovesa najmanj toliko tudi njihovih sekundantov — svetovno znanih šahistov. Pa vendar, vse do danes ni nikomur prišlo na misel, da bi kateregakoli izmed njih povabil na simul-tanko. Brez dvoma se bi takemu vabilu rad odzval Geler, Koblenz, Simagin, Sancher, Rabar, Puc, Ivkov, Lombardi, Thorensberg in drugi ter odigrali v Kopru, Izoli ali kje drugje simultanko na 30 oziroma celo na večjem številu desk. Tako bi med našimi ljudmi povečali zanimanje za to plemenito igro, ki sodi med najbolj privlačne in najbolj zanimive za mlado in staro. Če smo že doslej iz kakršnegakoli razloga zamudili lepo priložnost za načrtno uvajanje šaha med nami, je potrebno vsaj sedaj rešiti to, kar se rešiti da. Še je čas, da te edinstvene priložnosti ne zamudimo! V času Portoroškega festivala, ki bo po zaključku TV. medeonskega šahovskega turnirja, lahko koprski šahisti naprosijo enega izmed udeležencev ali enega izmed sekundantov svetovnih šahovskih veličin, da bi preizkusil šahovsko znanje naših šahistov in jim prikazal vrhunsko šahovsko igro. Razumljivo pa je, da bi taka prireditev zahtevala dobro organizacijo, ki jo — mimogrede rečeno — prav lahko zmorejo naši šahisti. -min 100 m hrbtno člani: 1. Grlj (II. B.) 1:43,8; 2. Ziuidaršič S. (n. B.) 2:00,9; 3. Krulc (P.l) 2:03,9. 50 m prosto pionirji: 1. Bandel D, (K) 0:33,9; 2. Vuga L. (K) 0:35,7; 3. Svetina M. (P.i) 0:36; 4. Koren (II. B.) 0:36,8; 5. Jež Fr. (K) 0:39; 6. TJšler Fr. (K) 0:41; 7. Praprotmtk (Pti) 0:41,2; 8. Kojič (B. B.) 0:42,4; 9. Majetič (B. B.) 0:42,9. 50 m prosto pionirke: 1. Vučko (Pi) 0:42,2; 2. Koršič K, (K) 0:44,4; 3. Bevc (Bi) 0:48,7; 4, Korošec (K) 0:52,2; 5. Kolega (PI) 0:55,1. 100 m prosto mladinci: 1. TUč Igor (K) 1:15,3; 2. Morato E, (K) 1:17; 3. Cučnik (Pi) 1:18,7; 4. Race Z. (K) 1:19; 5. Lenarčič (B. B.) 1:28,9. 100 m prosto mladinke: 1. Jamšek Klara (K) 2:02,2; 2. Jankoviič M. (Pi) 2:06; 3. Muženilč N. (K) 2:15,3. 100 m prosto člani: l. Cotar E. (B. B.) 1:16; 2. Skrt M. (K) 1:22,6; 3. Trčon (Pli) 1:26,1; 4. Vidovlč (Pi) 1:26,2; 5. Cok Z. (K) 1:29; 6, Antontč (B. B.) 1:29,6; 7. France Saša (K) 1:35,5. 3 X 50 m mešano pionirji: 1. Koper, (Vuga I-riršman, Bandel) 2:16; 2. Pjran (Poje, Plesničar, Svetina) 2:16,1; S.Koper II (Mikac, Lešniik, KorStč V.) 2:42,4. 3 X 50 m mešano pionirke: l. Piran V waterpolu so nastopila 4 moštva in to člansko moštvo TV »Partizan« iz Renč ter 3 mladinska moštvo iz Kopra in Pirana. Prva tekma, v kateri sta nastopili moštvi iz Renč in mladinsko »A« moštvo iz Kopra, se je končala neodločeno 3:3. Kvalitetno je bila to najboljša igra. Srečali sta se dve vigrani moštvi. Hitri igri mladinskega »A« moštva se je zoperstavila igra za glavo višjih in telesno daleko močnejših waterpolistov iz Renč. Igra je pokazala, da je koprskim mladincem koristila udeležba na republiškem mladinskem water-polo prvenstvu v Ljubljani. Pokazali so hitro igro z nenehnim plaavnjem in odkrivanjem, slabši so bili pri streljanju na gol, kjer so zamudili nekaj stoodstotnih priložnosti za gol. Gostje iz Renč so že v drugi minuti prvega polčasa povedli z 1:0. Gol za goste je dal Lukežič, v 7. minuti je Tič Igor izenačil. Tudi v 2. polčasu je bila jgra obeh nasprotnikov enakovredna. Gledalci so vneto navijali za simpatično mladinsko moštvo, ki je vzdržalo tempo igre do konca. V 2. polčasu sta obe strani dali še po dva gola. Za Renče je dal oba gola Polenčič, za Koper sta bila uspešna France A. in Tič Mitja. V drugi tekmi je mladinsko moštvo iz Pirana porazilo mladinsko »B« moštvo iz Kopra. Igra se je končala s 5:1 v korist Pirana. Koprski mladinci so igrali raztrgano, poleg tega pa jih je pri streljanju na gol še spremljala smola. Pri piranskem moštvu sta se odlikovala Vipotnik, član celjskega waterpolo moštva Ncp- regata (Vučko, Bevc, Cop) 2:56,6; 2. Koper (Korošec, Silič, Koršllč) 2:58,6. 3 X 100 m mešano mladinci: 1. Koper I (Klanjšček J„ France A., Tič 1.) 4:22,5; 2. Piran (Kveder, Izmajlov, Kariš) 4:37; 3. Koper II (Skrt, Tič M., Lešnik) 5:01. 3 X 100 m mešano člani: 1, Koper (Cok, Zlezlinger, Franc S.) 4:29,1; 2. Pjran (Sulčič, Trčon, David) 5:18,7. 4 X 50 m prosto pionirji: 1. Piran (Svetina, Poje, Jell&lč, Praprotnik) 2:41,2; 2. Koper I (Vuga, Koršič, Tl-šler, Jež) 2:50,3; 3. n. Bistrica (Kajilč, Koren, Majetilč, Cellgoj) 3:01,2; 4. Koper II (Jerman, France, Mikac, Hiršman D.) 3:12. 4 X 50 m prosto pionirke: 1. Piran (Vučko, Bevc, Cop, Kolesa) 3:12,8; 2. Koper (Mesarlič. Silič, Koršič, Korošec) 3:39,5. 4 X 100 m prosto mladinci: 1. Koper I (Morato, Skrt, Klanjšček, Tič Igor) 5:20; 2. Koper H (Race Z., Verglez P., Brodnik A., Tič M.) 5:38,2; 3. Piran (Karlš, Svetina, Glavina, Cučnik) 5:44. 4 X 100 m prosto člani: 1. Pilran (Vi-dovič, Paar, David, Trčon) 5:33,1; 2. B. Bistrica (Lenarčič, Stemberger, Antonič, Cotar) 5:36,4; 3. Koper (Cok, France, Zlezlnger, Verglez) 5:43,3. tun, in vratar Glavina. Zmaga Pirančanov je popolnoma zaslužena. Uspeh domačih waterpoli-stov so gledalci toplo pozdravili. V okviru proslav Dneva mornarice so jadralni klubi Jadro iz Kopra, Burja iz Izole, Pirat iz Pirana, Sidro iz Maribora ter Ljubljansko brodarsko društvo priredili v nedeljo dopoldne v koprskem zalivu poslednjo letošnjo regato. Tekmovale so jadrnice tipa Sloka, L-5 in Zvezde, ki so jih tega dne splovili v Kopru. V tej prijateljski tekmovalni trikotni regati je v tekmovanju jadrnic tipa Zvezda zmagal Mario Fafangel, član koprskega jadralnega kluba Jadro z jadrnico »Zora«, drugo mesto je zasedel Zvonko Filipi, član jadralnega kluba Burja iz Izole z jadrnico »Zala«, tretje mesto za Svetozar Zei, član jadralnega kluba Sidro iz Maribora z jadrnico »Mica«. V tekmovanju jadrnic tipa Sloka je bil najbolj uspešen Janko Kosmina, član jadralnega kluba Jadro iz Kopra, drugi je bil njegov klubski tovariš Marij Cer-kvenik, tretji pa Pavel Gruber, član jadralnega kluba Burja iz Izole. Prvo mesto v tekmovanju jadrnic tipa L-5 je zasedel Mirko Na pobudo komisije za društveno življenje mladine pri občinskem komiteju LMS v Postojni bo v nedeljo, 14. septembra, v Postojni športni dan mladine postojnske občine. Prireditve tega športnega dne, na katerih bo sodelovalo večje število mladincev in mladink vključenih v mladinske organizacije v podjetjih ter na vasi, )v šolskih društvih in tudi mladinci-pripadniki JLA, bodo posvečene 11. obletnici priključitve Slovenskega Primerja k FLRJ. Osrednja točka športnega programa bo vsekakor »Tek priključitve«, ki bo odslej glavna. vsalco-letna športna prireditev v počastitev te pomembne obletnice. Podrobni letošnji spored mladinskega športnega dne pa je naslednji: V nedeljo, 14. t. m., bo ob 10. uri otvoritev športnega dne na košarkaškem igrišču v Gregorčičevem drevoredu; Ob 10,15 bo start »Teka priključitve«. Nastopili bodo pionirji, pionirke, mladinci, mladinke in člani. Start in cilj bo pred Kulturnim domom. Zmagovalec med člani bo prejel pokal Občinskega odbora SZDL Postojna; Ob 14. uri bo začetek mladin- skega strelskega prvenstva postojnske občine. Nastopajo mladinci, člani in članice. Tekmovanje bo na strelišču postojnske strelske družine za tamkajšnjim domom JLA; Ob 17. uri bo prvenstvena tekma članov II. republiške košarkaške lige: TVD Partizan Postojna— Škofja Loka; Ob 19. uri bo v Klubu DPD Svoboda v Postojni začetek I. mladinskega šahovskega prvenstva Postojne; Ob 20. uri bo v hotelu »Javor-nik« otvoritev mladinske družabne prireditve. Zmagovalcem in vsem zmagovalnim ekipam v posameznih športnih panogah b odo podeljene bogate spominske in praktične nagrade, ki so jih prispevale razne družbene organizacije in delovni kolektivi postojnske občine. M. A. Enajstorica nogometnega kluba Izola, ki je edini predstavnik primorskega nogometa v slovenski nogometni ligi, se je minulo nedeljo srečala v Ljubljani z NK Ljubljano. Po porazu na domačem igrišču v prvem kolu tekmovanja, ko jih je ljubljanski Krim premagal s 3 : 0, je bilo pričakovati tudi poraz v Ljubljani, Toda izolska enajstorica se je v Ljubljani dobro držala, z nekaj več sreče bi lahko celo določila tekmo v svojo korist. Končala se je z neodločnim rezultatom 2 :2 (1 : 1). Rezultat ustreza stanju na igrišču. Ljubljančani so bili tehnično boljši, zato pa so bili gostje bolj borbeni in požrtvovalni ter bi s svojo enostavno igro lahko z malo sreče zmagali. V nedeljo, 21. septembra, se bo začelo tudi prvenstvo Ljubljan-sko-primorske nogometne pod-zveze. Tako so sklenili na nedavnem sestanku te zveze v Novi Gorici. V njem bodo sodelovala naslednja primorska moštva: NK Koper, SIDRO Piran, TABOR Sežana, NK Postojna, NK Nova Gorica, Branile Nova Gorica, ADRIA Miren, PRIMORJE Ajdovščina, NK Anhovo, NK Tolmin in RUDAR Idrija. ZAČELA SO SE SINDIKALNA ŠPORTNA TEKMOVANJA Preteklo nedeljo so se začela sindikalna športna tekmovanja primorske cone, ki se jih udeležuje okrog 100 članov sindikalnih -podružnic podjetij Elektro-Koper, Elektro-Sežana, Elektro-Nova Gorica, Elelctro-Tolmin in Soške elektrarne. Tekmujejo vsako nedeljo v odbojki, streljanju, namiznem tenisu, kegljanju in šahu. V nedeljo so bili v Kopru doseženi naslednji rezultati v tekmovanju med moštvi Elektro-Koper in Soške elektrarne: Odbojka: Soške elektrarne : Elektro-Koper 3:0" Šah: Elektro-Koper : Soške elektrarne 4:0; Streljanje: Elektro-Koper : Soške elektrarne 218:216; Namizni tenis: Soške elektrarne : Elektro-Koper 5:3. »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Frimorja! Z nedeljskim gostovanjem košarkarjev postojnskega Partizana na betonskem igrišču ob športnem domu v Zagorju se je začel jesenski del prvenstva v II. republiški ligi. Pred 300 gledalci sta se srečali vodilni moštvi z vrha prvenstvene tabele. Pričakovali smo ogorčeno športno borbo, pa nas je pristransko sojenje domačega sodniškega para tako presenetilo, da kaj podobnega še nismo videli na domačih košarkarskih igriščih. Naslednje podrobnosti pojasnjujejo potek tekme: Postojna se je predstavila z desetimi igralci. V deveti minuti igre je vodila s 5 koši razlike. Minuto kasneje sta morala zapustiti igrišče dva igralca prve petorke zaradi osebnih napak, do konca igre pa je doživelo podobno usodo še troje najboljših igralcev. Zadnje minute igre je morala Postojna igrati z rezervno petorko. Igralcem Pro-letarca sta sodnika prisodila 21, Postojnčanom pa kar 52 (!!) osebnih napak, kar je odločilo zmagovalca srečanja. Koše za Postojno so dosegli: Tavčar 33, Baje 10, Miklavčič 4 ter Vižin, Jurca in Lipovž vsak po 3. Lestvica II. lige je sedaj naslednja: Postojna 7 6 0 1 498:282 12 Proletarec 7 5 0 2 419:294 10 Škofja Loka 7 4 0 3 329:272 7 Vrhnika 7 3 0 4 311:370 6 Domžale 7 3 0 4 339:415 6 Komet 7 0 0 7 207:475 0 V predtekmi so mladinci Pro-letarea premagali pionirje po- Bogič, član Ljubljanskega, brodarskega društva, drugo mesto pa je osvojil Ivica Jurič, član koprskega Jadra. Prvoplasirani tekmovalci so prejeli v trajno last pokale, ki so jim jih namenili Brodarska zveza Slovenije, Glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije in Okrajni odbor Ljudske tehnike v Kopru. 5TRELSTVO V ndeljo je bilo v Izoli strelsko tekmovanje, na katerem so se pomerili z zračno puško tekmovalci izolskega strelskega društva »Darko Marušič« in člani strelskih družin »Triglav« iz Javor-nika ter »Franc Mrak« iz Predo-selj. Med moškimi ekipami je zmagala strelska ekipa Izole z 836 krogi pred ekipo iz Predoselj, ki je dosegla 777 krogov, medtem ko se je ekipa iz Javornika s 761 krogi uvrstila na tretje mesto. Mladinska ekipa Javornika je z 821 krogi zasedla prvo mesto pred Izolani (691 krogov) in pred ekipo iz Predoselj (603 krogi). Tekmovale so tudi članice, kjer so bile najuspešnejše tekmovalke iz Predoselj, druga pa je bila ekipa iz Izole. Na tem tekmovanju je med člani dosegel najboljši uspeh Cetin, član strelske družine iz Javornika, saj je od 200 možnih krogov dosegel 179 krogov, drugi je bil Ciglič iz Predoselj s 176 krogi in tretji Čorkolo iz Izole s 171 krogi. Med mladinci je bil najboljši Bižjak iz Javornika, med ženskami pa Drakslerjeva iz Predoselj. NK POSTOJNA : RUDAR 5:2 Enajstorica NK Postojne se skrbno pripravlja na tekmovanje v primorski nogometni ligi. V zadnjih desetih dneh so Postojn-čani odigrali na domačem igrišču tri prijateljske tekme. V prvi so katastrofalno porazili Sportverein iz Brucka na Muri (Avstrija) s 6:2, v drugi so po izenačeni igri klonili reškemu Orientu z 0:1, v nedeljo pa so porazili idrijske rudarje s 5:2. stojnskega Partizana s 46 :22 (18:10). Največ košev za postojnske pionirje sta dosegla Tavčar II. 7 in Molk 6. M. A. V Izoli so ustanovili kegljaški klub V torek so v Izoli ustanovili novo športno društvo — Kegljaški klub Izola. Pobudo za njegovo ustanovitev je dal občinski svet za telesno vzgojo, ki je tudi prispeval nekaj materialnih sredstev za gradnjo sodobnega kegljišča. To kegljišče bo zgrajeno v turističnem središču Izole, to je v parku podjetja Argo. Da bo kegljišče do 29. novembra odprto so člani kluba sklenili pomagati pri njegovi izgradnji s prostovoljnim delom. Vsekakor pa bo treba zainteresirati še nekaj družbenih in gospodarskih organizacij, da bodo podprli gradnjo z denarnimi sredstvi na zemljišču in v prostoru, ki ga je klubu dal na razpolago občinski ljudski odbor v Izoli. Kegljišče bo dvostezno, kar bo omogočilo prirejanje tekmovanj tudi v najvišjih kategorijah. V. P. Novoustanovljenemu klubu želimo mnogo uspehov pri gradnji kagljišča in v razvijanju keglja-škega športa v Izoli. Kdorkoli se zja ta šport zanima, se lahko vključi v kegljaški klub in naj po svojih močeh prispeva, da se bo kegljaštvo tudi na tem področju Slovenije razvilo v toliki meri, kot je že razvito drugod v Jugoslaviji. reški tranzit V zadnjih devetih letih od 19-13 do 1957, je znašal tranzitni promet preko reške luke okrog tri milijone ton. skupni dohodki okoli tega prometa pa blizu 25 milijonov dolarjev. Naše ladje so bile pni tem udeležene z 31 °/o lin so zaslužile okrog osem milijonov dolarjev beodar onassis Bogati Grk A. S. Onas-sis še venomer veča svoje trgvosko ladjevje. Nedavno je od Grčije kupil dve luksuzni ladji za dva milijona funtov. Bili sta to 5514 br-tonska »Agamemnom«, stara pet let, in leto dni starejša 5509 brionska »Aehi-leus«. Na vsaki je prostora za več ko tri sto potnikov. Vozili bosta med Atenami in Benetkami oziroma Genovo. Na eni strani Onassis kupuje, na drugi stiska. Pri brodarskem podjetju Olympic Maritime, ki tudi pripada njegovemu koncer-nu, je administrativno osebje skrčil za eno desetino. Podjetje se ukvarja s tankersko plovbo in kito-lovci. Klavern konec i»citfcefiV. čudeža. V italijanski pokrajini Umbriji se je nedavno dvema otrokoma prikazala sama Mali božja. Bila je iielika reč in pobožni romarji so drli z vseh strani. Naposled pa se. je otrokoma zdelo tega dovolj in povedala sta, da sla si čudež lepo izmislila Viharji rta morju povzročajo plovbi in obrežnemu prebivalstvu ogromno škodo. Posebno prosluli so hurikani na Atlantskem in tajfuni na Tihem oceanu. V teku zadnjih 15 let opazujejo in zasledujejo smer teh viharjev z letali, -.Hf^H r Nevsakdanja tekma. * nekem. italijanskem mestecu so sc nedavno spoprijeli na nogometnem igrišču policaji in duhovniki. Torej modernizacija. na celi črti o čemer potem nujno obveščajo ladje na morju in obalne morske postaje. Taki poleti pa niso brez nevarnosti, Mnogo letal se na več vrnilo. Vremenski urad v Washingto-nu je vpeljal zdaj nov način obveščanja in opozarjanja ladij med plovbo .in obalnih pomorskih ustanov. Letala ameriške vojne mornarice bodo nad brezvetrnim središčem liurikana z velike višine spuščala posebne balone, opremljene z radiooddajno postajo in tako urejene, da bodo plavali v stalni višini in se pomikali s krožečim viharjem. Od-dajnki bodo v zvezi z obalo in tako bo brez nevarnosti, mogoče zasledovati hunikanovo pol in se ji tudi pravočasno umakniti. SOVJETSKE LADJE ZA INDONEZIJO Neki 4000-t.onski tanker, ki ga je SZ v okviru sto-mili jonskega dolarskega posojila izročila Indoneziji, je 10. junija pristal v Dja-karti. Naslednjega dne se je v isti luki vkrcal drugi tanker, prav tako kupljen od SZ. Ze pred več meseci je SZ izročila Indoneziji deset ladij, ki sedaj vršijo promet med posameznimi indonezijskimi otoki, Pred 25 leti je bilo, poleti 1933, ko so odprli 227 km dolgo ln -1,5 m globoko vodno pot iz Belega v Vzhodno ali Baltiško morje. Dolgo so sc porajali načrti -in priprave, ko pa so jeseni 1931 z zemeljskimi clell pričeli, so v poldrugem letu. zgradili 19 zatvornlc, 15 jezov, 12 odtočnih jarkov in 49 nasipov, uravnali so 33 km rečnih tokov, zemlje pa so premetaliza tri milijone tovornih vagonov. Pot je bila odprta. Skupno z vrsto prekopov, lei vodijo skozi Oneško in La-doško jezero v Leningrad, je to najbolj zmogljiva prometna žila v severozahodni Rusiji. Pot iz Arhangelska do Leningrada sc je z novim prekopom skrajšala za enajst dni. D a s- ravno dovoljujejo podnebne prilike plovbo po njem le od jun ja do oktobra, prepeljejo ladje na jug leto za letom milijone kubičnih metrov lesa, desettisoče ton nefelilna lin MOTORNI TANKER »SVEN SALEN« 40.000-tonski »Sven Sa-len« bo v kratkem največja ladja švedske trgovske mornarice ter istočasno največji tanker na svetu z motornim pogonom. Vsi ostali večji tankerji so na turbinski pogon. Spuščen je bil v morje meseca maja in ga zdaj dovršujejo. Njega in dva njegova dvojčka so zgradile domače ladjedelnice, vsi trije tankerji pa so že v naprej najeti za pet let. apatita, ki sta važni surovini za izdelavo aluminija iin v kemični industriji, daljo železno in nikljevo rudo in mnogo drugega blaga, na sever pa predvsem žito in industrijske izdelke za nova mesta in naselja na polotoku Kola in v Karclilj.i, Angleži, pravijo, da številne informacije, ki jih ljudje zahtevajo od mestnih stražnikov, hudo motijo njihovo čuječnost. Mnogi jih sprašujejo celo koliko je lira in podobno. Da bi jih vsaj glede tega razbremenili je nekdo predlagal, naj bi nosili čelade z vgrajeno uro. Kaže, da bodo predlog sprejeli -i-VC-v"?:-...-; • ¡Šil '¿m ■i If Čf. Sončenje doma. Sončenje — seveda če ne pretiravamo — zelo ugodno vpliva na naš organizem. So pa dežele, kjer sonca skoraj ne poznajo in kjer se lahko sončijo komaj kak mesec v letu. Sodobna tehnika je tudi v tem pogledu našla rešitev. Posebne žarnice, ki jih že dalj časa uporabljajo v zdravilstvu, so našle pot tudi v zasebne domove in umetna sonca nadomeščajo ljudem topte sončne žarke Letošnje poletje je divjalo na Japonskem kar 5 velikih tajfunov, ki so povzročili velikansko materialno škodo in zahtevali mnogo človeških življenj. Japonska ima sicer dobro urejeno obveščevalno in varnostno službo, ki. smem-Ija gibanje vsakega tajfuna in opozarja prebivalstvo na nevarnost, vendar nesrečo lahko samo omili, preprečiti pa je ne more. Na sliki vidimo posebne reševalne ekipe, ki pričakujejo vihar radarska cesta S tako imenovano »radarsko cesto« nameravajo Nemci omogočiti varno plovbo po Labi in Weseri tudi v gosti megli. Ladje bodo z lahkoto našle pot iz Severnega morja v Hamburg in Bremerhaven. Spočetka nameravajo postaviti verigo štirih radarjev tako ob Labi kot ob Weseri. To bodo sedemnadstropne stolpaste stavbe z najmodernejšo tehnično opremo. Priključeni bosta tej osme— riei še centrali v Cuxhave-nu in Brunsbiittelkoogu. Spustiti diverzanta za fronto ni danes nobeno iipra-šanje. Druga pa je stvar, kako mu omogočiti srečno vrnitev. Na naši sliki vidimo najnovejši »izum« na tem področju. Diverzant se priveže na vrv, ki jo letalo s posebnim kavljem kar u letu pograbi in odnese padalca na varno 7*100 m POD GLADINO Neka francoska oceanografska odprava je fotografirala morsko dno v globini 7-100 m. Si ke so posneli s posebej zato izdelano podvodno kamero in ob pomoči podvodnih reflektorjev, ki so jih spust li tako globoko. Niti na eni sliki ni videti globinskih rib ali: kake druge živali, ki se navadno držijo v tolikšni globini, dasi-ravno so slike zelo jasne in ostrc, — Hej, prebudi se! Zdaj sem jaz na vrsti! »Pa tebi?« je dejal Čok. »Včeraj popoldne so od reke Indiane napravili stampedo in vse pobrali. Niti enega deleža ni več prostega.« »Ako je stvar taka, ponavljam, kam se ti tako mudi?« »Mudi? Meni? Saj ne grem zlata iskat. Na uradni poti sem. Grem tja gori v Babji potok, kjer bom izvršil ljudsko štetje.« Nekdo drugi ga je pozdravil s temile besedami: »Kam pa ti, možicelj? Kaj misliš, da si boš tudi ti osvojil zlato-nosen delež?« »Jaz?« je odvrnil Čok, »beži no, beži. Vidiš, jaz sem na primer prvi našel ta zlatonosni Babji potok. Pa grem raje nazaj, ker se bojim, da mi kak mlečnozob čičeko ne ukrade mojega deleža.« Povprečna hitrost, s katero so drugi stampedarji stopali po gladkem ledu, je bila tri milje in pol na uro. Dimač in Čok pa sta jih naredila štiri in pol. Tu pa tam sta tudi malo tekla in zalo še, hitreje prodirala. »Tako bom hitel,« je Dimač podražil Čoka, »da si boš noge do kolen obrusil.« »Da, in še potem se bom tako zadeval v tvoje mokasine, da se boš kar zbosil. Sicer pa ti pravim, da najina pot ne bo nič prida. Računam takole: Zlatonosni delež v potoku meri pet sto čevljev. Recimo, da jih bo deset na miljo. Pred nama je tisoč mož in potok vendar ni sto milj dolg. Nekaj jih bo tam, ki bodo ostali praznih rok in kar po ušesih mi zveni, da bova prav midva med tistimi nesrečnimi.« Preden je odgovoril, je Dimač napravil nekaj dolgih korakov in prehitel Čoka za celih šest čevljev. »Ako bi varčeval s sapo in se malce podvizal, bi jih gotovo prešla nekaj izmed tistih tisoč,« je rekel. »Kdo? Jaz? Če se mi umakneš, ti precej pokažem, kaj je hitra hoja.« Dimač se je smejal in zopet stekel. »Čok, vidim, da sem te odri do smrti. Odkar sem prvič stopil na obalo Dyea, sem preustvaril vsako žilico v svojem telesu. Moje meso je žilavo kot konopee in grenko kot pik klopotače. Ako bi bil mogel zapisati tako stvar o sebi pred meseci, bi bil samega sebe potrepljal po rami, ampak takrat še ni šlo. Treba je bilo to stvar prej doživeti in zdaj, ko jo doživljam, je ni več treba zapisovati. Zdaj sem pristna, grenka, pekoča korenina. Rad bi videl tistega gorjanca, ki bi se hotel z mano meriti. Zadal bi mu take ug"anke, da bi jih svoj živ dan premišljal. Zdaj pa pojdi ti naprej in pokaži, kaj je liitra hoja. Pokaži vso svojo umetnost. Čez pol ure pa, ko boš že do skrajnosti izmučen, stopim zopet jaz na čelo in ti pokažem, kaj je višja umetnost.« »Ilm!« ga je duhovito zbodel Čok. »Pa še zmeraj se ga drži mokro za ušesi. S poti, pravim, pa ti tvoj oče pokaže, kako se po človeško hodi.« Tako sta se vrstila vsake pol ure in korakala, kakor zna le malokdo. Govorila nista mnogo. Gibanje ju je grelo, čeprav jima je okoli ust in na bradi dehlina zmrzo-vala. Mraz ju je tako žgal, da sta si morala skoraj neprestano drgniti nos z rokavicami. Ako sta le za nekaj minut prenehala, jima je meso hipoma premrlo in le krepko natiranje je zopet poživilo zastali krvni obtok, ki se je začel vračati s pekočimi in bodečimi občutki. Pogostoma sta mislila, da sta že dospela na čelo vrste, toda neprenehoma sta dohitevala nove tekmece, ki so se bili še pred njima podali na stampedo. Tu pa tam je kaka gruča poskušala iti z njima v korak, pa je po prehodu milje ali dveh malotlušno zaostala in zginila v temi. »Midva sva vso zimo imela pot pod nogami,« je razlagal Čok, »pa se ti zaspanci, vsi tohli od ležanja v toplih kočah, drznejo meriti z nama. Če bi bili iz pristnega kislega testa, bi bila stvar drugačna. Takle sprehod je igrača za kislo testo.« Spotoma je Dimač zanetil vžigalico in pogledal na uro. To je storil enkrat in nikdar več, zakaj mraz ga je tako osmodil po golih rokah, da je trajalo celo večnost, preden si je pregnal zanohtnico. »Štiri je šele,« je dejal, ko si je natikal rokavice, »in prešla sva jih že tri sto.« »Tri sto osemintrideset,« je popravil Čok. »Štel sem jih. — Prosim, s poti, vi popotnik! Dajte, da bova koračila midva, ki znava.« Te besede so veljale možu, ki je bi! tako utrujen, da sc je le še opotekal in tako zastavljal pot. Ta in pa še nekdo drug sta bila edina onemogleža, ki sta ju Dimač in Čok dohitela, kajti bila sta že skoraj na čelu stampcdc. Grozote tiste noči sta zvedela šele pozneje. Onemogli možje so sedali v sneg ob poli, da bi se odpočili, pa niso več vstali. Sedem jih je zmrznilo, mnogim pa so v da\v-sonskih bolnišnicah morali odrezati zmrzlc noge in prste na rokah ali nogah! Stampeda proti Babjemu potoku se je namreč godila v najmrzlejši noči tistega leta. Pred jutrom je alkohol v datvsonskih toplomerih kazal petinsedemdeset stopinj pod ničlo. Drugi onemoglež, ki sta ga Dimač in Čok našla nekaj minut kasneje, je sedel ob poti na kosu leda. »Le pogum, pa naprej, junačeldo ;a je Čok v: solo pozdravil. »Giblji se, giblji! Cc boš sedel, boš kmalu ird.« Mož ni odgovoril. Postala sla in ga bolj iia'.a:-"no pogledala. »Trd je kot železna ogrebača,« je izjavil Čok, »f ga prevrneš, se bo razklal na dvoje« »Poglej, če diha,« je ukazal Dimač, ki je z go'o -ko otipaval tujca pod kožuhom in volneno jopo, če -e še bije. Čok si je odvihal kučmo na desni strani in p -1 uho k ledenim tujčevim ustom. »Nikake sapo več je rekel takoj nato. »Tudi srce mu ne bije več,« je dodal Dimač.