Leto XIII. Štev. 133	TELEFON. UBEDNISTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, sreda 14. Junija 1959	NAR9CNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena din 1’—
Japonska blokada angleške koncesije
Skrajno napet položaj na Daljnem vzhodu — Japonci bi radi prisilili Anglijo, da bi nehala podpirati Kitajsko in pristala na ureditev Daljnega vzhod? po njihovih željah — Vse angleške in francoske bojne sile na Daljnem vzhodu podre!ene poveljstvu admirala Noblea
TIENSIN, 14. junija. Japonska vojaška oblastva so včeraj objavila, da se prične danes ob 6. uri zjutraj blokada angleške in francoske mednarodne koncesije v Tiensinu. Ves promet bo od te ure dalje ukinjen in most zabarikadiran. Za izjemen promet je določenih samo 7 mest. Kot povod za ta usodni korak navajajo japonska oblastva odklonitev angleških oblastev, da bi izročile Japoncem 4 Kitajce, ki so obtoženi umora treh japonskih vojakov. »Vsekakor pa je že danes ta zahteva premajhna, ker bo ukrep o blokadi preklican šele tedaj, ko bo Anglija popolnoma preokrenila svojo politiko in bo pristala na sodelovanje z Japonsko pri novi ureditvi Daljnega vzhoda«, pravi zadevni japonski vojaški komunike. Japonci so včeraj obdaH angleško koncesijo z žičnimi ovirami, postavili straže in groze tudi s prekinitvijo dovajanja elektrike in vode. Otroci in ženske so koncesijo zapustili. V koncesiji sta dva bataljona angleške vojske. Živil je zadosti.
SEJA ANGLEŠKE VLADE LONDON, 14. junija. Včeraj dopoldne se je v zvezi z nenadno izredno poostritvijo položaja na Daljnem vzhodu sešel zunanjepolitični odbor angleške vlade pod vodstvom ministrskega predsednika Chamberlaina, na izredno nujen posvet. Poročilo o sklepih ni bilo izdano. Pač pa je podal na včerajšnji seji poslanske zbor niče državni podtajnik za zunanje zadeve Buttler poročilo o historiatu zaostritve razmerja med Anglijo in Japonsko na Daljnem vzhodu, posebno v Tiensinu. — Poročal je:
IZJAVA TAJNIKA BUTTLERJA Dne 9. aprila letos je bil v Tiensinu mednarodni koncesiji ustreljen angleški carinski ravnatelj. Storilec, neki Kitajec, je pobegnil. Angleška oblastva so zaprosila japonska okupacijska oblastva za sopomoč pri izsleditvi zločinca. Japonci so to radi sprejeli, ker so trdili, da je isti zločinec ubil tudi tri japonske vojake. Označili so celo 4 JOtajce, ki so bili ' na ozemlju angleške koncesije. Angleži so te Kitajce izročili na zaslišanje japonskim oblastveni, ki so trdili, da so jih Japonci prisilili k priznanju le z mučenjem. Japonci so izročili te Kitajce zopet Angležem z zahtevo, da jih vrnejo nato japonskemu vojnemu sodišču. Toda Angleži so ugotovili, da bi bili za tako izročitev potrebni še drugi dokazi, kakor le lastno priznanje pod pritiskom mučenja. To so sporočili tudi Japoncem. Toda Japonci so postavili za izročitev rok in zagrozili z blokado koncesije. Buttler je izjavil, da je položaj zaradi izvedbe teh groženj sicer zek) resen, da pa se pogajanja nadaljujejo in da je upati na zadovoljivo rešitev. Med tem pa se je blokada že pričela. DALJNOSEŽNE JAPONSKE ZAHTEVE TIENSIN, 14. junija. Angleška oblastva so predložila, naj bi se angleško-ja-ponski spor zaradi izročitve zahtevanih Kitajcev Izročil v rešitev posebnemu razsodišču trojice, v katerem na] bi bili en Anglež, en Japonec In en nevtralec. Kakor poroča japonska agencija Domaj iz Tokia, je japonska vlada angleški pred log za arbitražo že odklonila. Anglija mora staviti že druge predloge, pravi poročilo, ako hoče doseči popustitev napetosti. To bi dosegla, ako bi predlagala mednarodno konferenco o novi urediti Daljnega vzhoda v smislu japonskih zahtev. SODELOVANJE ANGLEŽEV IN FRANCOZOV
HONGKONG, 14. jun. Sem so prispeli iz francoske Indokine visoki francoski ge-neralštabni častniki ter se sešli s predsedstvom vrhovnega poveljstva angleških pomorskih sil na Daljnem vzhodu pod vodstvom admirala Percyja Noblea. Rezultat posvetovanj je baje podreditev francoskih pomorskih, letalskih in pehotnih sil na Daljnem vzhodu, zlasti v Indo-
kini, pod vrhovno angleško poveljstvo in sodelovanje vseh bojnih formacij, posebno francoskega in angleškega bojnega brodovja v azijskih vodah. Vrhovno poveljstvo prevzame admiral sir Noble.
INCIDENTI BREZ KONCA Ta izjemen ukrep je bil storjen tudi zaradi tega, ker konflikt med Angleži in Japonci v Tiensinu ni edini. Japonci so aretirali tudi več višjih angleških častnikov, med n j mi polkovnika Cooperja in Spear-sa. Prvega so sicer izpustili, a drugi je še vedno v zaporu. Včeraj so pa prijeli na novo majorja Edvarda Sawa in mu očitajo, da je fotografiral prepovedane objekte. Tudi še ni pozabljen incident v Amoju, prav tako ne umor angleškega državljana Tinklerja. Japonci očitajo An-:ležem, da dobavljajo Kitajcem orožje, Angleži se pa branijo, češ, da jim dobavlja največ orožja za Rusijo Nemčija, in vendar ji Japonci ničesar ne očitajo. Angleži so morali tudi zastražiti svojega veleposlanika na Kitajskem, ker mu Japonci groze s smrtjo. Na poučenem mestu v Londonu trdijo, da so Japonci inel-dent v Tiensinu namenoma izzvali, da bi s tem odvrnili angleško pozornost od Gdanska.
POSVET V BERLINU BERLIN, 14. junija. Včeraj je prispel semkaj iz Rima tamkajšnji japonski veleposlanik in se sešel z japonskim veleposlanikom v Berlinu na nujen posvet. Namen tega sestanka je, kakor se zatrjuje, poglobitev in razširitev japonskih zvez z osjo Berlin - Rim v zvezi z japonsko-an-gleško napetostjo na Daljnem vzhodu. REZERVIRANOST V AMERIKI WASHINGTON, 14. junija. Ameriški zunanji minister Cordell HulI je Izjavil, da presoja položaj v Tiensinu in na Daljnem vzhodu sploh zek) rezervirano. Japonska vlada je dostavila ameriški notl-fikacijo o blokadi z zagotovilom, tla ameriški interesi ne bodo prizadeti.
PARIŠKI KOMENTARJI.
PARIZ, 14. junija. Tiensin je danes ospredju zanimanja pariškega tiska. »Kaj namerava Japonska z ukrepom, ki je podoben vojnemu dejanju?« se sprašujejo listi. Poročila, ki prihajajo iz Tokia, potrjujejo prepričanje, da Japonska namerava vztrajati pri sovražnih nastopih, ki se zadnje čase tako množe. Po vsem iz gleda, da celo želi izzvati skupno reakcijo Anglije, Francije in USA. Dokler pa ne bo oficielne potrditve o odklonitvi angleškega arbitražnega predloga iz Tokia, toliko časa demokratične velesile ne bodo izvršile zaščitnih ukrepov, ki sta jih včeraj sklenila zunanjepolitični odbor ministrov v Londonu in pa francosko-angleška gc-neralštabna konferenca v Singapooreu, ki je nadaljevanje pravkar zaključene imperialne konference za varnost Tihega .oce ana in ki so se je udeležile Velika Britanija, Avstralija in Novi Zeland. Treba pa je refci. da je puščica že zapustila lok. Japonci hočejo preprečiti angleško-fran-cosko pomoč Kitajski, doseči ukinitev vseh mednarodnih koncesij sploh in pomagati osi.
Zagiski
- ______
'Tj f.
■
Prezident Paets
V	pogajanjih med sovjetsko Rusijo ter Anglijo in Francijo za vojaško tro-zvezo igrajo važno vlogo baltske države Letonsika, Estonska in deloma še Finska se sicer prišteva k nordijskim državam.
Napet položaj v Gdansku
CARINSKI INŠPEKTOR LIPINSKI V ZAPORU. ZAHTEVA PO ODSTRANITVI VSEH POLJSKIH CARINIKOV. ITALIJANSKI LIST O GDANSKEM. PRITOŽBE NEMCEV. POGAJANJA V LONDONU
GDANSK, 14. junija. Poljski carinski inšpektor Lipinski, ki sta ga dva uniformirana neznanca napadla in pretepla, je bil res aretiran in odveden v zapor. Poljski višji komisar v Gdansku je včeraj zahteval, da ga puste do zaprtega Lipin-skega, a mu tega niso dovolili. Gdanski senat na zadevno poljsko protestno noto še ni odgovoril. Vodja Forster je včeraj otvoril kulturni teden, ki ga bo 18. t. m. zaključil minister Goebbels.
VARŠAVA, 14. junija. »Danziger Vor-posten« zahteva odpoklic vseh poljskih carinikov. Poljaki pripominjajo, da si v Gdansku žele nemoteno trgovati tudi z orožjem.
RIM, 14. junija. »La Tribuna« piše, da
je po tolikih srečnih teritorialnih izpre-membah v Evropi v teku zadnjih let le še eno vprašanje odprto, ki ga je treba čim-prej rešiti: Gdansk.
BERLIN, 14. junija. Nemški senator na Poljskem, Hasbach, je izročil včeraj min. predsedniku obsežno spomenico o stanju nemške manjšine na Poljskem. V njej je našteta vrsta nasilnih postopanj proti Nemcem. Pritožbe spomenice obsegajo 70 s strojem tipkanih strani.
LONDON, 14. junija. Tu se mudi posebna poljska delegacija, ki ima nalogo doseči od londonskih finančnih k: znatno posojilo za nabavo vojnega materiala Poljski In za pospeševanje poljskega izvoza v Anglijo.
Francosko-turški sporazum
SPOROČILO TURŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. POGODBA O ODSTO-PITVI HATAJA IN OBRAMBNI ZVEZI.
ANKARA, 14. junija. Turški ministrski predsednik je včeraj sporočil, da je bil v turško-francoskih pogajanjih za politično in vojaško zvezo končno dosežen popoln sporazum o odstopitvi Hataja (Ateksan-drete) Turčiji. Hataj bo popolnoma priključen Turčiji in z njo združen. Kakor
poroča agencija Havas, obstaja zadevna turško-francoska pogodba iz 2 delov. Prvi se nanaša na samo teritorialno odsto-pitev Hataja Turčiji, drugi pa na dejansko turško-francoski obrambni pakt v vzhodnem delu Sredozemlja.
ki meji na Baltika,
Skandinavskim ali Rusija zahteva, da se pritegnejo tudi te tri republike v garancijski sistem, one same se pa temu upirajo, ker bi sl rade ohranile popolno nevtralnost in se zato ne marajo eksponirati na nobeno stran. Estonska in Letonska sta se zato odločili tudi za nenapadalno pogodbo z Nemčijo, ki je bila pretekli teden v Berlinu slovesno podpisana. Na čelu Estonske stoji sedaj kot prezident republike stari estonski narodni borec Paets, ki ima sploh velike zasluge za osvoboditev in državno osamosvojitev malega estonskega naroda. Estonci so sorodniki Fincev in pripadajo ugrofinski rasni skupini, ki je mongolskega praizvora. Estonska (estonsko Eesti) meri 47.549 kms in ima 1,200.000 prebivalcev, torej toliko kakor sedanja Slovenija, nekaj Estoncev pa živi tudi onkraj meje v šovjetski Rusiji.
Orientacija Portugalske
Polkovnik Eduardo Barbosa je objavil v lizbonskem dnevniku »Seculo« članek, v katerem napoveduje utrditev portugalskih postojank na celini, kakor tudi na Madeiri, Azorih in Kapverdskih otokih. Polkovnik pravi, da Portugalska zaradi svojega tradicionalnega zavezništva z Anglijo ne more ostati nevtralna, kakor n. pr. Danska ali katera druga država, zato mora z utrditvijo teh postojank dvigniti vrednost svojega obrambnega sistema v korist zaveznikov.
Stroški oboroževanja
V	»Pariš Soiru« je izračunal znani francoski finančni urednik A. L. Jeune, da bi denar, ki ga bo samo letos porabila Nemčija v vojne namene, zadostoval, da bi se podaril vsaki nemški družini avtomobil. Izdatki v Franciji sicer niso tako visoki, vendar bi zadostovali, da bi dobil vsak letošnji francoski novorojenček pri krstu darilo 110.000 dinarjev. Enaki, ponekod celo še večji, so izdatki za oboroževanje Angliji, Rusiji, Japonski, Italiji in Zedinjenih državah Severne Amerike, toda tudi v mnogih srednjih in malih evropskih državah ne zaostajajo veliko.
Brezposelnost na SlovaSkem
Zaradi zastoja v industriji, trgovini in prometu je brezposelnost, kakor poročajo nemški listi, na Slovaškem nevarno narasla. Zaradi tega se je Nemčija odločila, da sprejme letos na sezonsko delo nad 60.000 Slovakov.
Usoda iidovskih boguncov
Kakor poročajo ameriški listi, je pripeljal parnik »St. Louis« družbe Hapag iz Hamburga v Havano na Kubi 922 židovskih izseljencev iz Nemčije, toda kubanska oblastva so izkrcanje prepovedala. Kapitan se je potem obrnil na USA, da bi dovolile izkrcanje v kakem njihovem pristanišču, toda doslej so tudi ta prizadevanja ostala brez uspeha Ko je kapitan to sporočil Židom in jim dejal, da jih bo moral pač peljati nazaj v Hamburg, so rrniogi izjavili, da poskačejo rajši v morje in se utope, kakor da bi se vrnili.
Moskva pred odločitvijo
MR. STRANG JE PRISPEL DANES V RUSKO METROPOLO. GLAVNA VSEBINA NAČRTA, KI GA BO PREDLOŽIL SOVJETSKI VLADI.
MOSKVA, 14. junija. Odposlanec angleške vlade mr. William Strang je prispel danes semkaj. S seboj je prinesel
več formul za dokončni sporazum o sklenitvi angleško-francosko-ruske obrambne trozveze. Namen vseh teh formul pa je v bistvu isti, da priskoči sovjetska Rusija z vso svojo oboroženo silo na pomoč Angliji in Franciji, kakor tudi Poljski, Romuniji, Turčiji, Grčiji in Belgiji, ako bi bile napadene. Nasprotno pa priskočita Anglija in Francija na pomoč sovjetski Rusiji v primeru napada na njeno ozemlje ali na ozemlje katere njene evropske sosede. Velesile se obvežejo delovati skupno za zadušitev sploh vsakega na-
pada v Evropi in da v primeru vojne ne bodo sklepale ločenega miru.
PARIZ, 14. junija. Po mnenju današnjih listov je dokaz dobre volje Anglije in Francije za sklenitev pogodbe z Rusijo že dejstvo, da je Strang prinesel s seboj celo vrsto formul. Moskovska vlada bo deležna hvaležnosti, ako sprejme vsaj eno izmed njih.
PARIZ, 14. junija. Na današnji seji ministrskega sveta v Elizejski palači, ki ji je predsedoval Lebrun, je podal zunanji minister Bonnet zelo opaženo izjavo, da predstavljajo najnovejši predlogi, ki jih je ponesel VVilliam Strang v Moskvo, enotno naziranje francoske in angleške vlade.
Apel na baltske države
UVODNIK V VČERAJŠNJI MOSKOVSKI »PRAVDI« NA NASLOV FINSKE, ESTON SKE IN LETONSKE ZA SPREJEM GARANCIJ.
MOSKVA, 14. junija. Včeraj je izšel v poluradni »Pravdi« dolg uvodnik, ki se bavi s stališčem baltskih držav nasproti ruskim garancijam. »Pravda« se zavzema za to, da bi Finska, Estonska in Letonska te garancije sprejele. Kajti če niti čSR, ki je imela vsaj dvakrat tako velikšno vojsko, kakor jo imajo vse tri imenovane baltske države skupaj, ni mogla ostati samostojna, potem je več kot gotovo, da tudi one ne bodo mogle ostati same. Tudi Belgija, Romunija in Grčija, ki so sprejele
angleško-francoske garancije, s tem še nikakor niso izgubile svoje neodvisnosti. Ako bi pa baltske države še nadalje take ponudbe odklanjale, bo vsekakor upravičeno domnevati, da se jih pač z druge strani ne branijo. Zato naj nikakor ne podcenjujejo nevarnosti nasilja. Njihova nedotakljivost in lojalnost spada v življenjski interes sovjetske Rusije, zato v Rusiji upajo, da bodo svoje ugovore končno le opustile.
Nemški pogoji za sporazum z Anglijo
BERLIN, 14. junija. »Volkischer Beob-achter« navaja pogoje za sodelovanje Nemčije z Anglijo: 1. priznanje zasec&e češke, 2. prekinitev vplivanja na baltske države, 3. odpoved angleško-turške zvezne pogodbe, 4. prekinitev pogajanj z Rusijo, 5. priznanje interesov Nemčije v Španiji in na jugovzhodu Evrope.
Španija ne misli na vojaške zveze ?
RIM, 14. junija. Španski notranji minister Seranno Sufier je včeraj izjavil listom, da je Španija preveč zaposlena z obnovo države, da bi mogla misliti na kake nove obveznosti v vojaškem smislu.
RIM, 14. junija. Duce je včeraj sprejel španskega notranjega ministra na enourni razgovor. V zvezi s tem so se razširile vesti, da se bo udeležil grof Ciano 18. julija proslave trlletnice začetka španske državljanske vojne. Koncem septembra pa obišče general Franco Rim.
Zadnji dan Gafencovega obiska v Ankari
ANKARA, 14. junija. Romunski zunanji minister Gafencu je včeraj po radiu naslovil tople pozdrave narodu ter poudarjal pozitivne rezultate svojega c»jiska. Uradni komunike pa bo izšel šele danes popoldne po obisku Gafenca pri preziden-tu republike.
Arabci postajajo zadovoljni
TEHERAN, 14. junija. Regent Iraka je včeraj izjavil, da angleška bela knjiga ureditvi Palestine morda ni idealna, kaže pa vendarle dobro voljo angleške vlade do Arabcev.
LIBANON, 14. junija. Libanonski listi pozdravljajo angleško belo knjigo. »Libanon Union« pravi, da je bela knjiga razpršila strah Arabcev, da bi postala Palestina židovska država. Beyrouthski »The Voice of Free« jo označuje kot dober korak naprej.
2ENEVA, 14. junija. Včeraj je dospel semkaj na mandatsko zasedanje Zveze narodov angleški minister za kolonije Macdonald, ki bo branil tezo angleške vlade glede njene politike v Palestini in Transjordaniji, kakor jo označuje bela knjiga.
Informacijsko ministrstvo
LONDON, 14. junija. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo kabinet na današnji seji sklenil med drugim ustanoviti novo informacijsko ministrstvo, ki bo postavilo celokupno angleško informacijsko službo na moderno, široko osnovo, tako da bo kos tuji propagandi. Mnenja so, da bo novi informacijski mfnister bivši veleposlanik v Rimu in bivši tajnik Zveze narodov, lord Perth.
BERLIN, 14. junija. Glede na vesti, ki prihajajo iz Londona, da se pripravljajo tam na ustanovitev informacijskega ministrstva, je bilo opaziti v včerajšnjem berlinskem tisku precejšnjo nejevoljo. Nemški tisk imenuje ta ukrep — vojni ukrep. »Angriff« pa izjavlja:	»Zdaj prihaja še
obkoljevanje možganov!«
Madžarsko-romunski od»oša|i
BUDIMPEŠTA, 14. junija. Madžarsk-zunanji minister Čsaky je včeraj dejal, da obžaluje, da so romunske oblasti odklonile zahteve madžarske manjšine. Ako pa njenih interesov ne bodo upoštevale, se bo madžarska politika do Romunije popolnoma izpremenila.
NEVTRALNOST AMERIKE SE KRUŠI.
NEWYORK, 14. junija. Včeraj je dosegla ameriška vlada drugo odločilno zmago pri svoji ofenzivi proti nevtralnost-nemu zakonu. Tudi senatni odbor je z veliko večino ukinil določilo o prepovedi prodaje orožja vojskujočim se strankam.
VOJNA PSIHOZA V ANGLIJI
BERLIN, 14. junija. Angleški narod je zajela prava vojna psihoza. V radiu je bilo včeraj sporočeno, da je bila izvedena v Angliji rajonizacija življenjskih potrebščin, da bodo tako ljudje za vsak primer preskrbljeni z živežem.
Dunajska napoved. Večinoma oblačno, deževno, v gorovju sneg, precej hladno.
Mariorska napoved. Pretežno oblačno, vetrovno in hladno vreme, z dežjem v presledkih. Včeraj je bila največja toplota 19.5, in najnižja 11.7, danes opoldne je bila toplota 13.5. Padavin je padlo včeraj 5.3 mm in danes 4.2 mm.
Borza. Curih, 14. junija. Devize: Beograd 10, London 20.77, Pariz 11.75H, Ne\vyork 443.625, Milan 23.33, Berlin 127.80, Praga 15.10, Sofija 5.40, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25.
Maribor, 14. junija.
Poljska notranja politika je doživela v dvajsetih povojnih letih mnogo pretres-Ijajev, ki razvoju republike niso vselej koristili. Predvsem sta se pojavljali ves čas dve popolnoma nasprotujoči si tendenci: demokratična in avtoritarna. Posebno oster boj je nastal med obema v drugem desetletju, t.j. po letu 1929., ko je strankarska razcepljenost in brezobzirnost ogražala notranji mir države in ko je širjenje totalitarnih idej v soseščini, zlasti v Nemčiji, vzbujalo tudi med mnogimi poljskimi državniki želje po odpravi demokracije. Dasi spočetka demokrat in celo socialistično orientiran, je zašel tudi veliki pokojni maršal Pilsudski počasi med zagovornike avtoritarnega režima, čeprav še pod zunanjim videzom demokracije. Tako so bile demokratske svoboščine postopoma utesnjevane in z novimi volivni-mi zakoni in metodami v zadnjih poljskih sejmih (parlamentih) resnična volja volivcev ni več dobila izraza. Predvsem pa ni bila dovoljena kritika zunanje politike, ki je bila medtem krenila v vode nemško-poljskega sporazuma. Polkovnik Beck je bil kot zunanji minister odvisen dejansko le še od vojaških in civilnih osebnosti, ki so edine odločevale o usodi Poljske.
Najpomembnejši prelom je nastal v poljski notranji politiki leta 1930., ko je vlada nastopila skrajno radikalno proti vsem opozicionalnim skupinam, posebno proti kmetski pod vodstvom poslanca Vincenca Witosza. Kot vodja kmetov je bil Witosz moralni voditelj tudi vse ostale levičarske opozicije, ki pa dejansko ni bila opozicija v demokratičnem smislu manj šine, saj je stala za njo velika večina poljskih volivcev in jo je silil v opozicijo samo umetno ustvarjeni volivni in sploh politični sistem. V jeseni leta 1930. je bil Witosz skupaj z opozicionalnimi politiki Kiernikom, Baginskim, Liebermanom in nekaterimi drugimi celo aretiran in postavljen pred sodišče v Brestu Litovvskem pod obtožbo, da so pripravljali državni udar. Nekaj tednov po aretaciji so Wi-tosza in tovariše sicer izpustili iz zapora, toda preiskava je tekla dalje in proces je trajal vse do leta 1933. poleti, ko so bili obtoženci tudi res obsojeni na ječo od poldrugega do treh let. Toda še preden je bila razsodba objavljena, so obtoženci že zapustili Poljsko in odšli v emigracijo.
Voditelj kmetov Vincenc Witosz je odšel v Prago, od koder je vodil potem dolga leta ostro propagando proti prikritemu totalitarizmu poljskih maršalov in polkovnikov ter njihovih civilnih pomočnikov. Propaganda se je nanašala ves čas zlasti tudi proti tedanji oficielni varšavski zunanji politiki, kateri je opozicija zamerila, da se je oddaljila od Francije in ostalih prejšnjih zaveznikov. Ta propaganda je , imela med poljskim ljudstvom, zlasti med kmeti in delavci, pa tudi med študirajočo mladino, vedno velik uspeh. Znano je še, kako so se prav poljski kmetje lansko jesen odločno izrekli za sodelovanje z bivšo češkoslovaško in proti akciji Varšave za Tješin, postavljajoč se na stališče vseslovanske vzajemnosti. Kot opozicionalna skupina sicer nfeo mogli vsiliti vladi svoje volje, toda njihova akcija je oficielno varšavsko zunanjo politiko močno slabila in jo delala med ljudstvom nepopularno. Ker se je tedaj pojavilo z vso silo še ukrajinsko vprašanje, je postal notranji položaj na Poljskem tak, da so mnogi že resno napovedovali zlom totalitarnih ekspe rimentov in vrnitev k čisti demokraciji.
Morda bi se bilo to tudi res zgodilo, da ni nastala nemško-poljska napetost zaradi Gdanska in Pomorjanskega (kori-dorja), ki je vodila do popolnega preloma med Berlinom in Varšavo in letos po Hitlerjevem govoru v nemškem državnem zboru celo do odpovedi medsebojne nenapadalne pogodbe ter popolne poljske naslonitve na Anglijo in Francijo. S to preorientacijo vlade je bilo ustreženo vsem zunanjepolitičnim željam opozicije, zunanji položaj je pa terjal obenem tudi notranjepolitično premirje, ki je zares nastalo. Kot najbolj viden znak tega premirja je bila vrnitev dotlej v emigraciji živečih opozicionalnih voditeljev z Witoszem na čelu. Witosz je moral po vrnitvi v Varšavo za nekaj dni formalno sicer v zapor, takoj nato je pa bil izpuščen in je razvil na vseh straneh izredno živahno politično delavnost. Na mnogih zborovanjih, ki sicer. uradno niso bila dovoljena, a kljub
temu tolerirana, so sprejele Witosza ogromne kmetske množ ce z nepopisnim navdušenjem, kar dokazuje, da je njegova popularnost za časa emigracije celo še narasla.
Tako vlada sedai.na Poljskem že ne-
kaj mesecev popolno notranjepolitično pre mirje, ki ga upoštevajo celo tudi Ukrajinci. Potrebo po strnitvi vseh sil in izločitvi vseh sporov so brez formalnega odgovora spoznali in uresničili tako na vladni kakor na opozicionalni strani.	-r.
Domači zarsiskt
n ■! wi—wi !■ 11 murni« juhiu-iahom
Za enotnost rodoljubnih sil Jugoslavije
Mi mladi, prežeti z globoko in iskreno ljubeznijo do svojega naroda in države, izjavljamo, da se bomo borili z vso silo za njegovo svobodo in neodvisnost. Izjavljamo, da je duh popuščanja in kolebanja našim vrstam tuj. Nevaren je naši svobodi in neodvisnosti, zato se bomo proti njemu borili, smatramo pa to tudi za osnovno dolžnost vseh rodoljubnih sil. V naši borbi za svobodo in neodv snost ni spora med hrvatsko, srbsko in slovensko mladino, kajti druži nas zavest skupne nevarnosti, prav zato pa zahtevamo vse potrebne pogoje za ustvaritev močne, na bratski zvezi naših narodov osnovane Jugoslavije, ki se bo lahko uspešno zoperstavljala vsakemu, ki bi jo ogražal. Izjavljamo, da bo vse naše bodoče delo težilo za tem, da ustvarimo enotnost vseh mladih rodoljubnih sil Jugoslavije. — »Slovenska mladina«, letnik I., št. 7-8.
„Srbi in Hrvati morajo čuvati svojo svobodo"
V Zagrebu je začel izhajati „Narod-ni list“ skupine demokratskih študentov, ki je v prvi številki med drugim napisal: „Položaj v svetu je kritičen, Srbi in Hrvati morajo čuvati svojo svobodo. Rešitev hrvatskega vprašanja je neodložljiva, iz njega rezultira trajen sporazum Srbov in Hrvatov.*'
Balkanski narodi in bloki
Naša dolžnost je, da budno pazimo na razvoj evropskih dogodkov. Naša država, ki je v preteklosti dala toliko dokazov miroljubnosti, vidi izključno le v miru prvi in osnovni napredek človeštva. Zato je odklonila v zadnjih letih vse sugestije, ki so ji bile ponujene, da bi krenila s te poti na stran. Odločila se ni za noben ideološki blok in ne za druge fronte v Evropi, držeč se na čelu Balkanskega sporazuma politike stroge nevtralnosti. Mali balkanski narodi imajo iz svoje preteklosti dovolj primerov, ki jim označujejo edino pravilno pot njihove politike. V svetovni vojni težko preizkušeni imajo danes priliko pokazati se popolnoma zrele in odločne branilce miru v tem delu Evrope. Zavedajo se svoje skupne moči in nočejo več napraviti pogreške, kiTti jih stavila med kladivo in nakovalo. Ce že ne morejo izvleči Evrope iz vojne vihre,, je zanje boljša skrb, da ne bodo sebe zavlekli vanjo, piše novosadski „Dan“.
Demokrati in hrvatski sporazum
Na stanovanju Ljube Davidovida je bila v nedeljo seja plenuma izvršnega odbora Demokratske stranke. Po nagovoru Da^doviča je podal obširno poročilo o političnem položaju Milan Grol. Iznesel je tudi stališče stranke do hrvatskega vprašanja. Sklenjeno je bilo, da bo trojica delegatov izdelala strankin ekspoze, v katerem bodo obeleženi vsi dogodki od farkaškega sporazuma 8. oktobra 1937, sklenjenega med združeno opozicijo in Kmetsko demokratsko koalicijo ter od 11. decembra 1938 do danes. Ekspoze bo vseboval podrobnosti dela obeh pogodbenih skupin in stališče Demokratske stranke do hrvatskega vprašanja. („Jugoslavenska pošta“.)
Društvo slovanskih emigrantov
V Beogradu se je ustanovilo društvo za slovanske emigrante v Jugoslaviji „USE“ Oblasti so pravila že potrdile, ustanovna skupščina udruženja je določila naloge organizacije. Cilj društva j c zbrati vse emigrante slovanskih narodnosti in pomagati ustanoviti slična društva povsod, kjer biva večja skupina slovanskih emigrantov. („Jugosla-venski list“.)
Rekordna nepismenost žensk
Poročali smo že o žalostnem pomanjkanju brige za žensko vzgojo v državi, »Nova Riječ« prinaša v tem pogledu rekord: v srezu Svrljig v Srbiji je 95.4% •nepismenih- žensk-.
Nekoliko statistike o zavratni morilki TBC
Največja umrljivost po vaseh — Predlog za potujoče dispanzerje
Dočim je padla smrtnost za tuberkulozo
V	triletjih 1921—1923 in 1933—35 na Go-renjskem od 258,3 na 109, na Dolenjskem od 294,3 na 167 in od 211,6 na 110,6 po mestih, je padla smrtnost v štajerskih krajih od 230,3 na 162, v Mariboru in Ljutomeru pa samo od 196 na 160, niti za 20% Še v Prekmurju, kjer je jetika najbolj razširjena, je padla smrtnost za večji odstotek, od 339,8 na 218,1. Najslabši kraji, kar se tiče tuberkuloze, so bili pri nas Dol. Lendava, Ptuj in Maribor. Največ za tuberkulozo obolelih je med našim kmetskim proletariatom, posebno v viničarskih predelih, kjer je ljudstvo tako gospodarsko kakor higiensko zelo zaostalo.
Na. oddelek za pljučno bolne v mariborski bolnišnici prihaja 19% kmetov, 21% kmetskih delavcev in viničarjev, to je 40% vseh bolnikov na oddelku. 34% boln kov je iz delavskih slojev (tekstilna industrija, usnjarne, kovinska industrija) inteligenčnih slojev je 21%, samostojnih obrtnikov pa samo 3,7%.
že sama ta statistika pokaže, da so na podeželju še najbolj neurejene prilike, kar se tiče tuberkuloze. Vsekakor da tudi misliti, dejstvo, da so v okolišu trboveljskega dispanzerja ugotovili, da je umrljivost za tuberkulozo največja po vaseh, dočim je tuberkuloza v delavskih centrih mnogo, celo za polovico manjša, če hočemo zajeziti tuberkulozo, je treba to upoštevati. Poleg dispanzerjev, ki bi se morali ustanoviti v Ljutomeru, v Slovenski Bistrici, v Konjicah in pri Sv. Lenartu v Slovenskh goricah, bi se morali ustanoviti še potujoč! dispanzerji.
Kakor je industrijsko delavstvo (pred-
vsem tekstilno) v Mariboru izredno podvrženo tuberkulozi, pa je to delavstvo v neki meri več ali manj zaščiteno po svojem socialnem zavarovanju. Tega o kmetskem proletariatu ne moremo govoriti, življenjski standard našega samostojnega kmeta je močno padel v zadnjih letih, poslabšale so se s tem tudi njegove higienske prilike, kar se pozna še močneje pri viničarjih, hlapcih in služkinjah. Ti se lahko zdravijo še edino v bolnišnici. Znova pridemo na to, kako nujno je potrebna za tuberkulozno obolele nova in prostornejša bolnišnica. 1935. je umrlo po uradni statistiki v Mariboru in njegovem ožjem okolišu 241 tuberkulozno obolelih in bilo istočasno 1200 bolnikov, isto 1. je umrlo v dolnjelendavskem, murskosoboškem, ptuj
skem in šmarskem okraju 480 za tuberkulozo obolelih in bilo bolnih 3.600. Za zdravljenje teh bolnikov, če bi se jih zdravilo samo en teden (potrebno pa je najmanj 4 tedensko zdravljenje!) bi zneslo v bolnišnici 45.000 oskrbnih dni na leto in to na 70. stalno zasedenih posteljah. Ttrenutno je pač najvažnejše delo za tuberkulozno obolele, da se izločijo in ozdravijo, k čemur lahko največ pomaga bolnišnica, oziroma protituberkulozni oddelek bolnišnice. Pri vsem tem pa se seveda ne sme puščati vnemar zboljšanje življenjskega standarda celokupnega prebivalstva, ki je danes vse prej, kakor na klonjen zatrtju tuberkuloze — morilke podeželja in industrijskega prebivalstva,
Uspeh z »Jezičnim dohtarjem"
Režiser Žižek Franjo, ki je v pretekli sezoni naštudiral za ptujsko gledališče 6 smotrno izbranih del in žel tudi uspehe
— saj v tej sezoni Dramsko društvo ni imelo izgube, kar se dogaja že vrsto let
— si je ob zaključku sezone izdelal nov narodnoobrambni načrt. S svojo igralsko družino se je odločil za gostovanja v obmejnih krajih. Začetkom junija je krenil na težavno pot. Gostovali so v Ormožu, Središču, Ljutomeru, Gor. Radgoni, Mur. Soboti in Veržeju. Imeli so zadovoljive uspehe. Ne toliko gmotnih, česar niso niti pričakovali, kot pa moralnih. Občinstvo je povsod z odobravanjem nagradilo dobro podano burko o »Jezičnem dohtarju«. Videli so tudi, da jim ta igralska družina ni prišla kazat biča, to jim
ie bilo še v posebno zadovoljstvo. Lastniki odrov pa niso povsod pokazali dovolj razumevanja za to potujočo igralsko družino. V Ljutomeru in Murski Soboti, kjer razpolagajo v dobrimi odri, so bili primorani igrati v hotelih in restavracijah Posebna zahvala pa gre Prosvetnemu društvu v Veržeju, ki je s Salezijanci vse najlepše organiziralo. Izkazalo se je tudi Prosvetno društvo v Gor. Radgoni, dalje Sokol v Središču m v Ormožu. Čeprav so naleteli tudi na težkoče, niso omagali. Z žilavo vztrajnostjo so izvedli prvo na-rodno-obrambno turnejo do kraja. Sedaj prihajajo v Maribor, kjer se pripravljajo za nastop v soboto 17. junija, Iz Maribora pa bodo krenili na Koroško.
Drobni dogodki iz Laškega
Strelska družina v Laškem je ponovno zaživela. Vsa mladina iz Laškega in okolice, ki ima veselje do strelskega športa, se je razgibala in pridno deluje. Ob nedeljah, ko imajo strelske vaje za Humom, je pri nas, kakor da bi zašli v irontno cono.
V nedeljo je bila v Laškem prva vrtna zabava. Čeprav so Laščani navdušeni za nedeljske izlete, je orkester napolnil Trt hotela »Savinje«.
V nedeljo so spremili na poslednje domovanje Hermana Karla. Pokojnik je bil solastnik knjigarne »Nauka« v Zagrebu in izdajatelj nemškega časopisa »Deutsche Nachrichten« v Zagrebu. Na zadnji poti ga je spremljalo precejšnje število rene-gatov in le malo je bilo Nemcev. Na vencih smo opazili samo tuje napise.
Pretekli teden, ko se še niso pomirile
govorice o avtomobilski nesreči med
Zidanim mostom in Rimskimi Toplicami, se je zgodla nova avtomobilska nesreča. Od gostilne Plaznik proti Celju je vozil širok tovorni avto premog, nasproti pa pride dragi avto g. Boldasina iz Celja. Ker je cesta preozka, je avto, ki je last g. Savinka iz Celja, zavozil ob kraj ceste in se prevrnil, človeških žrtev ni bilo, materialna škoda je znatna.
Cesto proti Celju, kolikor je spada v oskrbovanje lastnega cestnega odbora, te dni posipavajo. Porabilo se bo preko 400 m* gramoza, ki ga navažajo vsi, ki se ukvarjajo s kamnolomi. Je pa nekaj tega gramoza, ki nikakor ni za posipavanje cest, posebno pa ne tako prometnih avtomobilskih cest. Da bo zopet v poletju oblake prahu, ki je prava šiba božja za pešce, kolesarje, posebno pa še za obcestne hišne posestnike, to priča navože-ni material.
DOSTAVA POŠTE NA POHORJE
Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani je za letošnjo turistično sezono ugodno rešila vprašanje dostave pošte k posameznim turističnim postojankam na Pohorju. ki je bilo v preteklih letih predmet številnih pritožb. V letošnji turistični sezoni bo pošta Hoče v času od 16. junija do 15. septembra vzdrževala selsko dostavo pošte, vsak dan razen ob nedeljah in za pošto veljavnih praznikih, po sledečih turističnih postojankah: Pohorski dom. Mariborska koča. Poštarski dom 'n gostilna Kop, razen tega pa tudi po Privatnih hišah v tem območju. Pošta Ruše pa bo v času od 16. junija do 15. septembra vzdrževala trikrat tedensko dostavo pošte k Ruški koči, Hlebovem domu in penzionu Lobnica. S temi ukrepi je poštna uprava v veliki meri ugodila zahtevam obiskovalcev pohorskih turističnih postojank, ki želijo tudi za časa letovanja redno prejemanje ,in oddajanje oošte.
ŽAL0IGRA V SLOV. GORICAH
V	Trsteniku v Slov. goricah je včerai iz mržnje ustrelil sosed soseda. Posestnika Matija Vajda in čevljarski mojster Fr. Škorjanec sta že dalje časa živela v velikem sovraštvu. Vajda je večkrat napadel svojega soseda in njegovo ženo. Tako ie bilo tudi usodnega dne. Nekoliko pijan ie prišel na Škorjančevo dvorišče in pričel izzivati. Škorjanec je v razbur-
jenosti pograbil lovsko dvocevko fn oddal več strelov na Vajdo, ki se je smrtno zadet zgrudil in izdihnil.
ELEKTRIFIKACIJA HRVATSKEGA PRIMORJA
Pravkar'so dokončali eno naj večjih ele-ktrifikacijskih del v naši državi. Trasira-li so prvo polovico elektriškega voda Karlovac - Vrbovško. Novi daljnovod na črti Zagreb - Sušak bo imel 100.000 voltov napetosti in bodo z njim elektrificirali celo Hrvatsko Primorje. Zgradili bodo tri velike trasformatorje, od koder bodo elektrificirali kraje na vse strani ob črti Zagreb - Sušak. Tudi v najmanjših vaseh bo zasvetila elektrika.
POŽAR pri ORMOŽU
Sinoči okoli XI. ure zvečer je izbruhnil požar pri posestniku Antonu Megliču v Petriiancih pri Ormožu. Ogenj je uničil hišo in gospodarsko poslopje ter poljsko orodie. Škoda znaša nad 50.000 din. Kako ie požar nastal, ni znano, sumijo pa, da je bil podtaknjen.
Železnica karlovac . bihac
Te dni je bil komisijski ogled terena za gradnjo nove železniške proge Karlovac -Bihač. Odobreni so že načrti in zagotovljeni potrebni krediti. Nova železnica bo velikega gospodarskega pomena. Na progi bodo zgradili več cestnih podvozov v Karlovcu. Z gradnjo bodo fcraalu pričeli.
o Premeščena ie iz Celja poštna uradnica Angelica Basletova na pošto Bled 1.
o Umrl ie v Dolenji vasi pri Sv. Pavlu ori Preboldu znani trgovec m bivši župan Karl Cilenšek, star 57 let. Njegov pogreb ie pokazal, kako priljubljen je bil pokojnik v Savinjski dolini.
o Pri Sv. Trojici je slavil bjelovarski trgovec Ivo Jandrašič 10-letnico svojega podjetja. Gb tej priliki je peljal vse svoje uslužbence na izlet v Slov. gorice ter jih bogato pogostil. Lepa domača slovesnost je bila pri Ernestu Golobu pri Sv. Trojici v Slov. goricah.
o Iz državne službe. S pošte pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je premeščen v poštno ministrstvo inšpektor Konstantin Boškovič. Iz Varaždina je premeščen v Gor. Radgono višji finančni poverjenik Martin Golob, poverjenik Fran Jankovič •pa iz Gor. Radgone v Varaždin.
o Velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda bo letos v nedeljo, 2. julija v Ljutomeru. Ker je Ljutomer središče Prlekije in ima najožie stike z Prekmurjem, se je odločila družba prirediti tam letošnjo veliko skupščino, da se poživi narodna zavest ter vzbudi volja za narodno obrambno delo.
o Na sokolski tomboli v Dravogradu je zadel darilo v obliki enoletnega brez« plačnega prejemanja »Večeraika« mesar g. Maks Polajnar tz Mežice.
o Žrtev čebel je skoraj postal posestnik Martin Andrejčič iz Telčic na Dolenjskem. Ko je ogrebal roj čebel je ta padel za možev vrat in v nedrja. Čebele so ga pričele pikati po glavi, vratu, prsih in celem gornjem delu telesa. Andrejčič Je bil dve uri brez zavesti.
o S kolesom se ie ponesrečil pekovski pomočnik Franc Voršič iz Loperšlč pri Ormožu. Pri padcu si je zlomil nogo.
o Strela |e udarila pri zadnji nevihti pri posestniku Alojzu Marinu v Lovrenčanih pri Ormožu. Hiša mu je pogorela do tal. Škoda znaša okolf 25.000 din.
Cmila
c NAROČNIKI »VEČERNIKA« V VITANJU na] pridejo po list v gostilno g. Jerneja Kuzmana pri prihodu večernega vitanjskega avtobusa.
NAROČNIKI »VEČERNIKA« NA DOBRNI naj pridejo po list v trgovino Olfa-cius pri prihodu popoldanskega celjskega avtobusa. — V tel trgovini se »Večernlk« tudi prodaja.
c Dražba košnjo bo v soboto, 17. t. m. med 9. in 10. uro pri tehničnem oddelku mestnega poglavarstva v sobj št 42.
mL mm S
Proizvaja: UNION, Z a gr ob
c Ceijskl mestni svet bo imel redno sejo v petek 23. t. m. ob 18. Na dnevnem redu bodo poročila odborov.
c Dobava zdravniških potrebščin za zdravstveni oddelek mestnega poglavarstva razpisuje mestna občina. —- Dalje se razpisuje dobava ene tlačne sesalke za mestno zavetišče. Obe ponudbi je treba vložiti do vključno 20. t m. v vložišču mestnega poglavarstva.
c Vplsanje novincev na II. deški ljudski šoli v Celju bo 19. iu 20. junija od 8. do 12.
c Vpisovanje novincev in novMr na I.
drž. deški ljudski šoli in državni dekliški ljudski šoli v Celju bo v ponedeljek M. junija od 8. do 12. in od 15. do 18. v šolski pisarni.
c Na sokolski zlet v Morsko Soboto bo vozil v nedeljo 18. t m. ob 5.30 zjutraj poseben avtobus in se bo vrnil v Celje okrog 23. Voznina 65 din. Prijave se sp« jemajo v pisarni Sokolskega društva v večernih urah.
c Cene bodo znižali v kratkem v mestnem kopališču na Vrazovem trgu. Prha bo stala 2 din, pama kopel 10 din. kadna kopel 6 din.
c V Delavskem doma so znižati cene sobam od 200 na 180 din za eno sobo za posameznika, za dva skupno po 120 din.
c Nesreče. 8-Ietni sin posestnice Anton Rodč iz Celja je padel pri šolski telovadbi in si zlomil roko. — 23-letni šofer SL Seršen iz Sp. Hudjnje je peljal avtomobil v Maribor y popravilo. Na klanom pri Slov. Bistrici je odpovedal motor in avto je zadel v drevo. Avto ie zelo poškodovan, Seršen pa si je zlomil nogo, dobil pa je tudi poškodbe po glavi In roki — 36-letno ženo najemnika Julijano Šket iz Krtinice pri Šmarju je povozil neznani kolesar. Zlomila si je roko. — 36 letni progovni delavec Jože Zupančič iz Zidanega mosta je padel pri delu na progi In si zlomil nogo. — Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnišnici.
c Slikarska In pleskarska dela razpisuje mestna občina v poslopju mestne ljudsfie šole, v poslopju meščanske šole v Vodnikovi ulici m v poslopju dečiega zabavišča na Mariborski cesti. Ponudbe je vložiti do vključno 17. t m, v vložišču mestnega poglavarstva.
Ptui
p Matura na gimnaztfl. Včeraj se je
pričela na gimnaziji mala matura; jutri prične velika, p Okrajni odbor Rdečega kriza v Ptuju
priredi v nedeljo 18. junija cvetlični dan.
p Kolo so ukradli učitelju Stožerju Hermanu izpred bolnišnice.
p Požar. Pogorelo je gospodarsko in stanovanjsko poslopje Ivanu Jancu v Majšpergu. Vzrok je neznan. Škodo oe-nijo na 30.000 dhi.
p Zvočni kino Ptuj predavaia danes to jutri »Obtožena« v gl. vi. Dolores del Rio. Dodatek Paramountov tednik.
»Ali sl || sin cirkuškega ravnatelj dečko?" ,
„Ne, jaz sem si« dame brez spodili gu telesa!'
Maribor
Maribor - štajerski center tujskega prometa
Po vojni se je Maribor zaradi svojega položaja ob severni meji razvil tudi v eno največjih turističnih mest na Štajerskem, tako da je sčasoma postal tujski promet za Maribor naravnost življenjskega pomena, predvsem seveda za gostinstvo. Tako je 1937. obiskalo Maribor 1?.611 naših državljanov, lani pa samo 11.873, dalje je obiskalo lani 766 Avstrijcev Maribor, predlanskim pa 4.458 (torej ogromen padec!); zmanjšal se je tudi obisk Cehov, ki so bili poleg Nemčije najmočnejša postavka v našem obmejnem tujskem prometu. Na splošnem je obiskalo lani Maribor 2.300 tujcev manj kakor v predlanskem letu.
Nasproti nazadovanju v Mariboru, pa pravi uradno poročilo banske uprave, da se je tujski promet v Sloveniji zadnja leta celo dvignil. Krive so temu naše ceste, po katerih potuje večina letoviščarjev z avti. Lahko bi rekli, da je Maribor po slabih cestah naravnost odrezan na eni straiii od Celja, Ljubljane in od morja, na drugi strani pa od Zagreba.
Po podatkih ki so nam na razpolago, prekoračijo na teh cestah stroški za popravila osebnih in tovornih avtomobilov stroškovnik za okoli 35% nasproti stroškom iz prejšnjih let Pri nas smo imeli svoj čas najlepše ceste v državi. Ker se pa niso nikoli temeljito popravljale in se še ne popravljajo v zadostii meri,
so se močno poslabšale. Če se je tudi v Sloveniji kaj storilo za zboljšanje naših cest, se je to storilo na Štajerskem vse premalo. Kolikor so se v Sloveniji ceste sistematično popravljale in zboljševale, so se popravljale samo v severozapad-nem predelu Slovenije, pretežno na Gorenjskem, zaradi Bleda in tamkajšnjih leto viščnih krajev. Tako so bila naša znana letovišča in kopališča kakor so Rogaška Slatina, Slatina Radenci, Dobrna. Laško in Rimske Toplice ne glede na naše odlične turistične kraje, kakor so Pohorje in Slov. gorice, v tem oziru zapostavljena.
Z izboljšanjem naših največjih prometnih žil, pa tudi prometnih žil v vse naše kraje, kakor v Slov. gorice, na Pohorje, v Haloze itd., bi se odiprli vsi ti kraji tujskemu prometu, kajti vedno je treba misliti na to, da je avto danes sredstvo, po katerem prihaja letoviščar med nas. Z ureditvijo prometnih žil bi se obenem močno dvignila prodaja naših poljedelskih in živinorejskih, izdelkov, s čimer bi se neposredno tudi izboljšalo gospodarsko stanje naše severne meje.
Z urejenimi prometnimi zvezami bi postal Maribor izhodna točka za naš tujski promet s severnimi kradi.
Uspela prireditev kavkaških kozakov
Včeraj so na stadionu »Železničarja« iprvič nastopili kavkaški kozaki, sloviti jahači in umetniki na konjih. Lepo prireditev, ki je nudila vsakomur izreden užitek, je nekoliko motilo deževno razpoloženje. Kljub temu pa so kozaki pokazali vse točke pestrega programa. To so postavni možje, človek bi rekel, da so rojeni na konju ter bi brez njega še živeti ne mogli. Z neverjetno izurjenostjo in gibčnostjo so pokazali nekaj krasnih in vratolomnih točk, ki jih je publika nagradila z burnim priznanjem. Posebno je ugajala velika piramida na konjih v div-
jem diru in pa točka »iz vojne«, ko .ie kozaku konj vse: nem, toda zanesljiv in zvest tovariš v najtežji borbi, živa barikada in živ zaklon. Vsakomur, ki je prisostvoval včerajšnji prireditvi kozakov samo z malo fantazije, je prireditev pričarala pred oči širne ruske stepe ob Donu in dalje proti Kavkazu, brez meja, tihe in brezkončne, na njih pa slovite kozake z značilnim povriskanjem, ki nekako tužno trga mir in prostranost ruskih daljav.
Danes nastopijo kozaki drugič ob 18. eri na stadionu »Železničarja«.
Zanimiva strojepisna tekma
NE feE AMERIČANKE, AMPAK TUDI NAŠA DEKLETA ZNAJO NAGLO TIPKATI IN STENOGRAFIRATI
Da pokažejo gojenci tečaja koncem leta uspeh znanja ter spretnost v strojepisju in stenografiji, priredi vodstvo tečaja vsako leto posebne tekme v obeh predmetih. Take tekme so se vršile letos 12 junija dopoldne. Tekmam je prisostvoval ravnatelj tečaja g. Peter Modic ter člani profesorskega zbora. Tehnično vodstvo je bilo v rokah prof. Rakuše. V strojepisju so pričele tekme z diktatom 2 in pol udarca na sekundo ter končale s 4 udarci na sekundo, pri čemer so dosegle najboljši uspeh brezpogrešnega tip-
kanja učenke:. F e r 1 e š Pavla, Gregorc Bogomira in Pavešič Marica.
Pri stenografski tekmi se je stopnjeval diktat trgovskih pisem od 160 do 200 zlogov na minuto, pri čemer so napravile brezhiben prenos sledeče tekmovalke: F e r 1 e š Pavla, Grl. as e r Ivanka in Kri* Žan Milka.
Zmagovalke v obeh tekmah bodo prejele ob zaključku leta po končanih zaključnih izpitih tudi posebne nagrade Slovenskega trg. društva.
KARAM BOL DVEH AVTOMOBILOV
Včeraj popoldne sta na križišču Meljske ceste in Trstenjakove ulice trčila osebni avtomobil Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev in osebni avtomobil OUZD. Obe vozili sta precej poškodovani, dočim sta ostala šoferja brez poškodb. Šoferja sta izjavila, da sta vozila čez križišče z brzi-no okoli 25 km na uro, kar je povzročilo nesrečo.
Ob tej priliki predstojništvo mestne policije ponovno opozarja vse vozače motornih in drugih vozil, da je na cestnih križiščih predpisana brzina 6 km na uro in da ima prednost vozač, ki prihaja z desne straini. Prav tako je tudi postajanje na cestnih križiščih in pred ter za vogali prepovedano.
V MARTIN6CICO gremo dne 30, junija ob 17. uri 58 minut. Vsi se zberemo na postaji že ob 17.20! S seboj mora imeti vsak dijak: 2 raajci, 2 kopalnih hlačk, 2 spodnjih belih hlačk, 2 črnih klotastih hlačk, 2 brisači, 1 par sandal, 1 par močnejših čevljev, 1 toplo obleko, 1 obleko za vsak dan, 2 nočni srajci, 6 robcev, 2 para kratkih in 2 para dolgih nogavic, 2 rjuhi, eno blazino, 1 deko (koc) in površnik za slabo vreme. Imeti mora Še pribor za čiščenje zob, milo in vazelino za mazanje, da se ne opeče, če ima kdo še raket za tenis, harmoniko, šah ali kake druge igre, naj jih vzame s seboj. Ce vzame vsak dijak samo eno knjigo za čitanje, je dovolj. Dobre obleke in čevlje je škoda jemali, ker se lahko pokvarijo. Za glavo morate imeli lahke platnene čepice. Pomnile zadnji dan prijave je za dijake 15. t. m. v Zdravstvenem domu. kjer se tudi plača oskrbnina in vožnja (750 din in, 00 din), za- dijakinje pa do 10. julija. Slednje odpotujejo dne 29. julija ob 17.5$:
m Drž. strokovni izpk za pooblaščenega gradbenega inženirja je te dni napravil pri gradbenem ministrstvu v Beogradu g. inž. Boris Pipan iz Maribora.
m Dražba lova. Oddata se pravici I. in II. lovišča občine Poljčane za dobo 12 let, to je od 1. 7. 1939. do 30. 6. 1951. na javni dražbi v zakup Dražba bo 1. julija ob pol 11 v pisarni poljčanske občine. Natančnejši pogoji so na vpogled pri obeh okrajnih načelstvih v Mariboru.
m Zemljevid Evrope z novimi mejami ie izdelal te dni znani mariborski kartograf g. Milan Werk. Novi šolski zemljevid je izdelan v 8 barvah.
m. Žensko društvo vabi vse članice in žene na širši sestanek 16. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze. Podal se bo pregled 20 letnega dela ter razvil program za bodoče.
ra. Razpisana sta natečaja za sprejem gojencev v nižjo šolo vojne aka- ° demije in nitjo šolo intendantske aka v
m. Policija poziva meščane, da si ogledajo sliko draguljev in zlatnine, ki je bila najdena pri dveh ciganih v Ljubljani. Slika je v sobi štev. IS.
m. Avtomobilsko uro je nekdo ukradel z avtomobila trgovskemu potniku N. Siniču z dvorišča na Tržaški cesti, m Zaradi odpravljanja telesnega plodu so orožniki ovadili državnemu tožilstvu /7-letno Marijo B. iz Limbuša. Starka je za malenkostno nagrado odpravljala plod mladim dekletom.
m Sam se ie udaril s kladivom po glavi Izletni delavec Edvard Kmetič, kije zaposlen pri mestnih kanalizacijskih delih v Jerovškovi ulici. Mladenič se je onesvestil. Prepeljali so ga v bolnišnico. Istega dne so v bolnišnico pripeljali tudi njegovo mater Marijo, ki ima presekano čeljust.
m. Kolesarske nezgode. S kolesom se je ponesrečil 35-letni preddelavec Ivan Prevolšeik iz Meljske ceste in si zlomil roko. — Po glavi pa se je poškodoval, tko je padel s-kolesa, 28-let. čipkarski pomočnik Drago Kranjc s Teznega. Oba se zdravita v bolnišnici.
m. Žensko uro je nekdo ukradel Slavka Terbovčevi s Pobrežja. Tatvine je osumljen njen prijatelj.
m Nesreče bi nezgode. Z voza je padel in si poškodoval roko 35-letni hlapec Simon Muhič iz Razvanja. . — Roko sl je zlomila -pri padcu na domačem dvori-
šču 46-letna dninarica s Pobrežja. — Vile v roko pa si je zabode! dninar Franc Markovič z Slomškovega trga v Mariboru. Ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici.
m- Steklenka ie eksplodirala v rokah
delavcu Antonu Jeromilu v Košakih, Drobci steklenice so Jeromila močno poškodovali po roki, da se je moral zaradi močnega krvavenja zateči v bolnišnico,
m. Konj skoči! na hlapca. Iz Smetanove ulice je prišel v bolnišnico hlapec-Karl Polič, na katerega je skočil konj in ga poSkodoval po trebuhu.
m. Obe nogi je poškodoval stroj 35-letriemu tovarniškemu delavcu Hermanu Rodošku v neki tekstilni tovarni. Rodošek se zdravi v bolnišnica.
* Namesto venca na grob svojega bivšega tovariša, referenta v prosvetnem ministrstvu gosp. Joška Kosa so šolniki 1. deške meščanske Šole v Mariboru nabrali znesek din 140*— . in ga izročili Proti-tuberkulozni lip v Mariboru. Prisrčna hvala!
* Brez težav deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev, niti požiranja kroglic in ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801/37.
* Vinotoč Schiker pod Sv. Urbanom otvorjen. Prijeten izlet na dobro kapljico.
* Združenje izseljeniških organizacij j c otvorilo v Vignju na polotoku Pelješcu tujsko-prometno gospodinjsko šolo z restavracijo za turiste. Go6tom strežejo učenke šole.
* Ne odlašajte več s prijavami za „Put-nik“-ove avtobusne izlete v juniju: 18. do 19. Mariazell din 200*—■ 18. Murska Sobota (Prekmurski teden) din 50'—; 20. Graz din 100'—; 28. do 29. Trst 2 dni din 240*—; 28. do 29. Logarska dolina 2 dni din 120*—; 29. Rogaška Slatina din 50'—
m. Nočna lekarniška služba (od 10. do vključno 16. junija); Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32-
Kino
•* Grajski kino. Danes veseli muzični šlager „Pariško dekle**, Lily Pons. Zabava in smeh.
* Kino Esplanade. Danes zadnji dan »Rasputin«, grandiozni francoski fikn naj-večjega formata ,S Harry Baur-om in
Marcel Chantal.
* Union Kino. Do vključno petka „Ve-lika ljubezen”, sijajna zabavna veseloigra, z William PoweH-om in Myrno Loy.
Rmdlo
četrtek, 15. julija Ljubljana: Po domače (plošče); 13.20 Veseli godci; 18. Koncert radijskega orkestra; 18.40 Slovenščina za Slovence; 19.45 10 minut zabave; 20. Pevski zbor Grafike; 20.45 Simfonični orkester; 22-15 Kitara solo. — Beograd: 1.7.30 Violinski koncert; 18.30 Glasba raznih narodov; 2Q Večer zabave in humorja; 22.15 Klavirski koncert. — Sofija: 17.45 Vedra glasba; 19. Klavirski koncert; 21. : Komorni kon* cert; 22. Plesna, in lahka glasba. — Pari* PTT: 20.30 „Pot v deželo sanj“ od Mil* hauda. — Budimpešta II: 21.35 Zellerje* va opereta „Pličar ‘. —t Brno: 20.05 Sim* fonični koncert .t- Strasbourg: 20.15 Pre’ nos velike glasbene prireditve iz katedrale — Berlin: 19. Donski kozaki pojejo. — Firenze: 20.50 Vedra in lahka glasba. —-Dunaj: 20.15 Radio, polpuri.
Nekaj navodil mestnim sadjarjem
Naši mestni vrtovi so letos izredno polni koščičastega sadja in so marelična in breskova debla ponekod preveč obložena. Navadno poskrbi sama nara-da ni drevo preobloženo. Kjer pa
demije v Beogradu. Vsi pogoji za spre- j se	letos to ne zgodi, naj bi porna-
jem v šole so razvidni v pi.sarni mest- 2? .	e i in odstranil slabši plod.
pi.sarni mestnega vojaškega urada.
m Oplenjena trgovina. V Dolnji Počehovi so neznani vlomilci vdrli v trgovino Josipa Perka ter odnesli mnogo jestvin, nekaj denarja in pisalni stroj.
m Iz zibelke ie padla 10-mesečna cestarjeva hčerka Olga Stormova od Sv. Martina na Pohorju ter si zlomila desno nogo. Otroka so prepeljali v tuk. bolnišnico.
Tako pomagamo drevesu do boljšega in lepšega sadja, kar ni važno le za trg, ampak prav toliko tudi za domačo porabo, ker ne gre le za okus, kolikor za resnično vrednost pridelka. Okusnost in ž njo kakovost sadja pa se ravna po pravilnem sorazmerju njegovih sestavnih delov, kakor rudninskih snovi (apno. kalij, fosfor), sladkorja in kisline.
Razumljivo je, da se ti sestavni deli nakopičijo v sadju, le če inja drevo
uM*.vu4VLiu v sadiu Dežek, dežek... p0 lepih sončnih zadostno količino potrebne hrane, to dnevih smo zopet dobili deževno vreme. > sc pravi veI;ko več kot on0i kj nc Ze včeraj je kazalo vreme slabo, vso noč',.oc]i. ker ■ ie mora skrbeU zase, da je deževalo in izgleda, da dežja še ne bo se 0hrarij5 drugič za rod (plod). Zato kmalu kraj.	,|	imenujemo prvo vzdrževalno, dru#o
m. V Dravo je skočila blizu želez- produktivno hrano, če mu te zmanjka, niškega mostu Barbara K. Ljudje, ki ’drevo v rednosti zelo opeša, so videli njeno početje, so jo v znd- ‘ Naši zemlji na splošno primanjkuje njem trenutku rešili iz objema drav 'ir.mc. vsaj v sorazmerju, potrebnem «kib 'vaisv.	čo .l.ej?; 74«*v xo	plod.	Seveda
mora biti naša pomoč drevesu pravočasna in se mora gnojenje vršiti že zgodaj spomladi, če ne celo prej.
Vendar je pomoč mogoča tudi sedaj. Treba je deblom dati česar v zemlji nimajo, in to v taki obliki, da morejo to kmalu izkoristiti. Gnojili jim moramo s hitro topljivimi umetnimi gnojili. S katerimi in kako? Naj* prej zračunaj koliko kvadratnih me* trov je pod vsadim, oziroma pod vsemi drevesi. Nato kupi tolikokrat po 6 do 8 dkg superfosfata, prav toliko kalijeve soli in po 10 dkg čilskega solitra. Izkoplji pod kapom kakih 30 eni globok jarek ali več lukenj, natrosi odgovarjajočo količino mešanice in za-lij z vodo. Po par dneh z ali j to z apneno vodo ali s sprašehim živim apnom, da ga pride na vsak kvadratni meter po 10 dkg. Nato to pokrijemo. Izkušnje so pokazale, da je izredno dobro gnojenje-, s sajami. \;l se nasujejo v jarek in dobro zalijejo.
Seveda je za uspešno gojenje skraja čas. Kdor dvomi v izdatnost take* ga gnojenja, naj. poskuša vsaj pri par drevesih.
Kultura
' So ort
Neodvisna slovenska revija,Sodobnost':	Manifestacija	olimpijske	ideje
Bilo je pred sedmimi leti, ko je.skupina slovenskih književnikov v Ljubljani ustanovila svoje leposlovno in esejistično glasilo, mesečnik »Sodobnost«. Časopis je vršil-v tistih prvih časih svojega izhajanja izredno važno poslanstvo, ker se je postavil na nadstrankarsko in brezkompromisno slovensko stališče. Kot tak ni našel milosti ne pri eni ne pri drugi strankarski skupini in dosledno ga ignoriral tudi dnevniški tisk. V takih razmerah boj »Sodobnosti« ni bil lahek, toda dobojevala ga je, premagala težave in izhaja letos že sedmo leto. V teh dosedanjih sedmih letnikih je zbranega poleg lepdšlovja še več dragocenega gradiva, saj so' izhajali v »Sodobnosti« med drugim tudi Prepeluhovi spomini na prevratne dni leta 1918., ki jih imamo sedaj kot ponatis v zajetni knjigi,. eni najbolj tehtnih, kar smo jih dobili' po vojni.
Tudi v .prvih šestih številkah letošnjega letnika je mnogo pomembnih prispevkov, med katerimi je treba zlasti omeniti Spe ran sovo razpravo »Leto 1848. in Slovenci«, ki je odlomek iz še neizdane razprave »Razvoj -slovenskega narodnega vprašanja«, Rud,.. Kyovskega predavanja »Dvajset let srednje Evrope«, A. Poljanca razpravo »Od plemena do naroda«', Ceneta Logarja esej »Vrednostno spoznanje in etika«, Speransa članek »Politika in naloge intelektualcev«, A. Poljanca »Nekaj misli o sodobnem patrio-' tizmu«, Alberta Kosa politični prispevek »Človek sredi sveta«, Palme Kosminove »Z naše severne meje«, V. Kraigherja socialni prispevek »Slovenski viničarji« itd. Najnovejši, šesti zvezek, je pa v celoti posvečen 150-letnici francoske revolucije, o kateri so prispevali-tehtne razprave Boris Furlan, Dušan Kermavner, France Mesesnel, Fran Zwitter, Filip Kalan in A. Poljanec.
Prav tako bogata je tudi vsebina raznih literarni esejistiki in kritiki ter umetnosti posvečenih rubrik. Tako je napisal A. Slodnjak obširno poročilo o Miška Kranjca romanu »Prostor na soncu«, S. K., o Martina Medceja delu »Slovenska šola«, L. Legiša kritični esej'o Dariu de Tuoniju, Drago Šega o Franceta Novšaka romanu »Dečki«, Zlata Pirnatova , o Vo-detove mnogo omenjani razpravi »Spol in usoda«,: I. Bratko o »Borbi in študiju«, Mirko Hrovat o Veberjevi razpravi »Nacionalizem in krščanstvo« in.I. Bratko o dr. Rusa »Jedru kočevskega vprašanja«. Likovni umetnosti so pa posvečeni sestavki: Bogo Pregelj »Prizven in privid«, France Mesesnel »Umetniške izdaje«, Bogo Pregelj »Oko v roki«. Fr. Šija-nec »Umetniška razstava -v Mariboru« itd. Razen tega so pa objavljena še razna krajša poročila v drugih rubrikah, kakor so kronika, polemika, naši problemi, kulturni obzornik in gospodarstvo.
Leposlovje v reviji ni tako bogato za-
stopano, vendar ima nekaj odličnih so- REVIJA VSEH PANOG SPORTA,^Kf SE	V	MARIBORU	-	PRISPEVAJTE
delavcev. Med pesniki »Sodobnosti« je vsekakor najpomembnejši Igo Gruden,
V OLIMPIJSKI FOND
Prihodnja nedelja je posvečena širje-. r.,	'	i nju olimpijske misli in zbiranju sredstev
ki je izdal letos pri Slovenski Matici svo- za udeležbo naših športnikov na Olimpijo novo zbirko »Dvanajsta ura«. Med adi. Tudi icrajevni odbor Jugoslovanske-
1 ga olimpijskega odbora v Mariboru bo s
prozaisti je pa prvi' Miško Kranjec; ki 'objavlja letos v »Sodobnosti« svojo obsežnejšo novelo »Pot med blžaene«. Sodelujejo še Filip Kalan, Ferdo Kozak, Prežihov Voranc, (ki je izdal te dni svoj veliki roman »Požganica«) in drugi. Letos prinaša »Sodobnost« v vsaki številki tudi umetniško prilogo na finejšem pa-
pomočjo vseh lokalnih športnih organizacij ta dan manifestiral za olimpijsko stvar, naši športniki pa bodo - v nedeljo dopoldne z nabiralnimi puščicami zbirali prispevke, najsi bodo še tako skromni, za udeležbo Jugoslavije na XII. olimpiadi v Helsinkih. Vsak prispevek zk olimpijski fond je istočasno prostovoljna žrtev zn propagando naše države pred vsem
roča se v Ljubljani* • Breg 10/11. in stane-na leto 120 din.	-r.
Dirju. Revijo urejuje Ferdo Kozak, na-! Ti0?’ Spored mariborskih prireditev je - - - -	-	sledeč:
Sobota, 17. junija: ob 16. na stadionu SK Železničarja: i. del olimpijskega de--seteboja: 100 m, skok v višino, met diska, skok v daljino, 100 m.
Nedelja, 18. junija: ob 8. na igriščih ISSIv Maribora v Čopovi ulici:. olimpijski teniški turnir članov vseh mariborskih
SLOVENSKA UMETNIŠKA REVIJA
2e tretje' Teto izhaja v Ljubljani odlično urejevan časopis »Umetnost«, namenjen sodobni likovni'umetnosti in njenim vprašanjem, kr ga izdaja Bibliofilska založba, urejujejo pa dr. R. Ložar, Fr. Gorše in M. Benčina. Deveta in deseta številka III. letnika, ki sta sedaj izšli v skupnem zvezku; sta povečani uvodoma R. Jakopiču in objavljata njegovo pismo uredništvu, tri enobarvne reprodukcije njegovih slik, njegovo fotografijo in fotografijo njegovega portreta, ki ga je
klubov. Single igre gospodov. Ob 9. na stadionu SK Železničarja: 2 del olimpijskega desetoboja: 110 m preko zaprek, met krogle, skok ob palici, met kopja, 1500 m. Ob 11.: v mestnem parku: olimpijski koncert Mestnega .olepševalnega društva — igra vojaška godba pod vodstvom kapelnika g .kap. Jiraneka.
V	izvedbi Jugosl. Touring kluba, podr. Maribor: s Trga svobode: ob 4. odhod kolesarjev-turistov ua propagandno olimpijsko vožnjo v Mursko Soboto. Ob 6.: odhod kolesarjev-dirkačev na olimpijsko dirko Maribor—-Murska Sobota. Ob 7.: odhod avtomobilistov in motociklistov na propagandno olimpijsko vožnjo v'Mursko Soboto na Prekmurski leden. Ob 16. pa stadionu SK Železničarja: nogometni brzo-turnir mariborskih klubov, propagandni lahko-atletski nastopi: tek 100 m, tek 800 m, štafeta 400 X 300 X 200 x 100 m. Propagandni nastopi najboljših teniških igralcev vseh mariborskih klubov.
je naš par FIorijan-Kovač premagal par posvečenega poročilu o Razstavi slo- . kerhov (Nizozemska)-BaTbier (Francija) s
6 :3, 9.: 7, v mešanem doubln pa imata še lepe izglede Kukuljevič-Mathieu .(Francija).
Punčec premagal Gaboryja
Pariški teniški turnir se približuje koncu/V singlu gospodov tekmuje izmed naših mušketirjev samo še Punčec, ki je včeraj sigurno odpravil Madžara Gaborja s 6 :4, 6:4, 6:2, danes pa bo njegov nasprotnik Američan Mc Neill. Punčec in Higgs bosta po vsej verjetnosti finalista pariškega turnirja.
Naše dame so v singlu že izpadle, tek-izdelal "kipar L: Dolinar/Precej 'prosto«	Pf„
venske ihoderne umetnosti v Milanu z reprodukcijami del Ivana Kosa (Maribor),
Toneta Kralja, Božidarja Jakca in fotografijo razstavne dvorane. Stane Mikuž razpravlja o kiparju /Frančišku Smerduju s slikami njegovih/kipov -m' risb, dalje' pa so objavljeni še' :prevodi sestavkov:
Germain Bazin: Sodobna umetnost, Bo-humi! Markalous:- Kaj je umetnost, in Ge-orges Huisman: živa umetnost. Snopič, ki prinaša še več dobrih ilustracij, zaključuje drobiž iz umetniškega sveta. Vmes je 6 pesmi O tem, ali'.pesmi sploh spadajo v tako strokovno revijo, bi se dalo razpravljati, gotovo pa .ni potrebno povprečno blago, ki ga je v. nekaterih številkah preveč. Namesto pesmihi si želeli ve£ poročil vsaj o naših ljubljanskih, mariborskih in ostalih razstavah ter več prispevkov o mnogih naših slikarjih in kiparjih, o katerih., ni bila doslej spregovorjena še nobena beseda, *r.
POKALNA TEKMA MARIBOR—MU R A PRELOŽENA
Na vlogo mariborskega krajevnega odbora JOO je LNP preložil pokalno nog. tekmo Maribor—Mura, določeno za, 18. junij.
MANIFESTACIJA KOLESARJEV IN MOTOCIKLISTOV
Mariborski klubi: Motoklub „Maribor“, Motosekcija KK Peruna in Motoklub „Po-horjc‘" sc bodo korporativno udeležili propagandne olimpijske vožnje, ki jo prireja Jugosl. Touring klub, podr. Maribor
v Mursko Soboto v nedeljo, dne 18. junija na »Prekmurski teden'. Ta manifestacija naših agilnih motociklistov bo nedvomno doprinesla k popularizaciji mo-to-šporfa v našem lepem Prekmurju. Prijave za vožnjo prejemajo vodstva posameznih klubov za svoje člane, za ostale pa tajništvo Jugosl. Touring klub, podr. Maribor, Trg svobode-grad.
ZAGREB—BRATISLAVA 9 :7 Kakor smo včeraj poročali na drugem mestu; je boksarska reprezentanca Zagreba premagala bratislavsko. Končni rezultat je 9 :7.
s SK STUDENCI bo priredil v nedeljo, 18. t. m., športno veselico v vseh prostorih gostilne Kraner.
s ,,-LclečI Kranjec** L. Starič (Hermes) ie startal V mednarodnih dirkah v Strau-bingu pri Monakovepi ter zasedel kot prvi tujec tretje mesto za Brindlom in Mdxreiterjera. Radi častnega uspeha je dobil ž.e več vabil k mednarodnim dirkam.
s Slavi ja (O) je sklenila, da ne bo odgovorila na znani ultimat JNS-a.
s Reprezentanca Slovaške bo v nedeljo odigrala v ZagrebH. nog. tekmo proti reprezentanci ZNP-a.
s Nemci so odpovedali medmestno nogometno tekmo Brno—Monakovo.
Safi
V Stokholmu je bil - pravkar zaključen
dvokrožni turnir za prvenstvo Švedske.
Turnirja se je udeležilo 5 . naj boljših, šved--
skih mojstrov, kot gost	pa	velemojster
Rudolf Spielmann, ki pa	je	igral „izven
k.	Obisku	kneza-nameslnika	Pavla	konkurence". Spielmann je	že	siar znanec
v Italiji	je	posvečena	majska	številka	na Švedskem, kjer je svoj čas odigrat že
milanske revne Ttal-Juo** ki nrinaši več turmrJev ter bil deloma tudi ne-mnanske re\ije „itat-jug , ki prmasa kakšen treJnpr gvedskih ra0jstrov. Ko ga
zavoljo
Turnir za prvenstvo Švedske
S turnirja prinašamo, naslednjo partijo: 95. FRANCOSKA OTVORITEV -Beli: Bergkvist	Črni: Spielmann
1. e4, e6 2. U4. d5 3. Sc6, SI6 4. Lg5,
, ,.	-	...	.	-...	-.	kakšen	trener	švedskih	mojstrov.	Ko	ga
tudi njegovo -sliko m sliko njegove je pD anšlusu pričela preganjati zavoljo družine. Razen fega. je v reviji vet go- njegovega nearijskega porekla nemila uso-
spodarskih člankov, informacij itd. da knzem po Evropi, se je za nekaj k T ara« RnHha — onera KVu rodnic ' časa zatei£el tudi na Švedsko, kjer so k iaras DUlJoa .... opera. Kot zadnja tamkajšnji šahišli sprejeli medse in mu noviteta nemškega opernega gledališča v j mudili za nekaj časa zavetišče.
Essenu v letošnji sezoni je bila vprizor- Z zelo sigurno igro je švedsko prven-jena nove opera »Taras Buljba«, ki jo ie sl™ °S™)U znani mednarodni mojster
.	...	x,-	____ Gideon Slahlberti. Celotni rezultat turnirja
priredil po znanem Gogoljevem romanu je siedeč:	st^ujerg 6, Spielmann in
sudetski skladtaelj Ernst Richter. Dose-, BergKvist 5: m pol, Lundin 5, Slollz 4 in gla je velik uspeh. ... -	pol in Danielsson 3 in pol točke.
d.\e4 5. Sxe4, Le7 6. Lxf6, Lxf6 (to ie boljše nadaljevanje ko pa gxf6, ker briae nato beli do premočne igre) 7. Sla, b6 (dr. Aljehin igra v podobnih pozičijah 7 . .. Sd7) 8. Ld3, Lb7 9. c3, Sd7 10;Dc2, De7 II. 0-0-0, 0-0-0 12. Thcl, h6 13. Da4l (prvi signal za napad, ki ga je beli izvedel mojstrsko), Kb8 (črni krije kmeta na a7; vendar pa bi bilo boljše kmeta pustiti ter igrati 13... Sb8 14. Dxa7,Td5! m bela dama bi prišla v velike težave) 14. La6, g5 15. Lxb7-j , Kxb7 16. d5J, Le5 17. Dc6-f, Kb8 18. dxe6, LI4 19. Kbl, Dxe6 20. Sd4, Dg4 21. Db5, Se5 22. g3, Txd4, 23. cxd4, SI3 24. gxf4, Sxel 25. Txel, DxI4 20. Sc5, Tc8 27. Sa6 J , Kb7 28. Sb4 in Črni preda.
E. S. BRUCE;
42
»Imenitno!« je ves navdušen vzkliknil Carrington. »Kako sem vesel; .da ste prišli na obisk! In kaj pravite j), omari tam v kotu?«
Beeke ;jo je pogledal.
»Rezbarije vidim na njej,« je takoj-od-vrhiL Beeke. »Rekel bi, da jo je izdelal Jean Francois Oeben.«
»Niste se zmotili!« je vzkliknil Carring-ian.
»Takšno omaro sem videl v Viktoriji-neni muzeju,« je nadaljeval Beeke. »Nekaj tišoč funtov bo vredna.«
»Počene desetice ne,« je'tedaj vzkliknil Carrington in se zlobno posmejal. — »Same kopije so, Beeke! Sam sem jihdz-delal.V
Beeke je vstal in pokazal presenečen obraz; Eustace je moral občudovati njegovo uspelo igro.
»Vedel sem, da delo ni slabo, toda niti sanjalo se mi ni, da bom.preslepil resničnega strokovnjaka,« je potem rekel Carrington. »In da ste strokovnjak, sem prepričan gospod Beeke, ker drugače ne bi *'iko dobro poznali del raznih mojstrov.«
»Temu se pa čudim,« je z obžalova-
njem vzkliknil Beeke., in stopil k najbližji omari;, ki jo je nežno.pobožal. »Ali se ne norčujete? Prisegel-bi, da je pristen Rie-sener!«
»Laskate se mi, Beeke. Že dve leti nisem bil tako srečen. Da, vse to je moje
delo.. Moja zimska zabava.«
*
Eustace, ki je bil presenečen, ko je videl, kako dobrO se njegov predstojnik razume na staro pohištvo,, se je izpraševal, kaj naj prav za prav pomeni ta komedija, saj je sam takoj videl, da so vsi kosi pohištva samo posnetki, in sicer ne preveč posrečeni ponetkl. Beeke si je hotel nedvomno .pridobiti zaupanje svojega gostitelja'in to se niu je .očitno posrečilo. .
»V svoji pisarni imam Adamsa,« je potem dejal Garrington.. »Ne bom vam povedal, ali je pristen ali ne. Sami boste morali to uganiti. Vam bom izkazal posebno čast* Beeke. Še nihče razen mehe in sluge doslej ni stopil v mojo pisarno, niti pastor ne.«
Beeke je žalostno odkimal.
»To je pa res sramota, gospod.«
»Kaj?'-
»Da se zapirate pred svetom. Svet tako ne ve za enega. svojih najboljših umetnikov.. Stavim, da imate v svoji graščini še dosti takšnega pohištva...«
»O, ne. Preveč pa spet ne smete od mene zahtevati,.« je dejal Carrington in se nasmehnil. »To je delo, ki je zelo natančno in ki zahteva dosti časa...«
Beeke je puščavnika dobro presodil: Carrington je bil zelo dovzeten za laskanje. Ni opazil nepopolnosti svojih izdelkov. In zdaj je bil v ognju.
»Mislim, da bo dobro, če odideva,« je tedaj iznenada rekel, da bi bilo njegovo izzivanje manj sumljivo. »Preveč sva že izrabljala vašo gostoljubnost, gospod.«
»Ne, ne, saj se vama nikamor ne mudi,« je odvrnil Carrington. »Pisarno si bosta morala že še ogledati.«
Vstal je in obraz mu je kar žarel.
»Gospod Beeke, pojdiva! Vaš mladi prijatelj lahko ostane tu, če hoče.«
»Ne, ne, tudi mene zanimajo starine!« je vzkliknil Eustace.
Stopil je pred njima, skozi vrata, in Eustace je tako našel priložnost, da je dregnil Beekea pod rebra in ga ostro pogledal. Toda detektiv njegova pogleda niti opazil ni, kakor bi bil zaživel v svoji igri. Preveč je bil zatopljen v opazovanje predmetov okoli sebe. Niti najmanjša malenkost ni ušla njegovim očem. Vedel je, da Eustace ne razume prav po-
ložaja. Za Rufa Carringtona, ki je živel že tako dolgo skoraj čisto osamljen, je pomenil ta. obisk nekaj' velikega. Hvala, ki jo je slišal iz Beekeovih ust, ga je čisto zaslepila. Saj ju je povabil v svojo pisarno, kamor Še nihče izmed njegovih gostov dotlej ni stopil!
»Tu, gospod Beeke !*« je dejal Carrihg-ton.. »Seveda mi morate oprostiti, če v pisarni ne bo vse v najlepšem redu!«
* •
Kapitan Piper, ki. je . prav tedaj stopal skozi vežo, je na mestu obstal. Njegov nepredirni obraz je V tem trenutku .izdajal presenečenje in strah. Brazgotina, ki mn je segala Čez lihe, ie zagorela. Car-ringtonov smeh ga je zmedel. Še nikoli ni slišal svojega gospodarja, da bi se bil smejal. In ko je opazil še Beekea na pragu pisarne, ni mogel verjeti svojim očem.
»Gospod, gospod!« je vzkliknil. »Pa vendar ne mislite...«
»Kaj ste rekli, Piper?« je dejal Carrington. »Kaj vam pa vendar je? Saj ste bledi kakor zid... Ali ste mar bolni?«
S težavo se je sluga zbral.
»Ali mislite res pustiti ta dva gospoda v svojo pisarno?« je prestrašeno vprašal. »Saj je vse v neredu, gospod! Nikoli ne spustite tja nikogar, niti doktorja in pastorja...«
(Dalje sledi.)
Sokolstvo
iz mariborske sokolske župe
Letošnjemu delu mariborske sokolske župe so dali značilen pečat dogodki zadnjih mesecev. Pokazali so jasno, kako potrebno je Sokolstvo tudi v svobodi, da dviga narodno zavest in ponos, da vzgaja svoje pripadnike v krepke in zavedne branitelje svobode. Da se obmejno Sokolstvo zaveda svoje naloge, razvidimo iz udeležbe na dnevu pripravljenosti 7. maja, ki se ga je udeležilo preko 4000 članstva in naraščaja. Še poprej so pozvala obmejna sokolska društva svoje članstvo k pripravljenosti ob posebni priliki ter se je pozivu odzvalo okrog 2200 članov. Da tudi dejansko usposobimo Sokole za narodno obrambo, je večina društev priredila letos prvič bojne tekme, pri katerih so se tekmovalci borili v streljanju, kolesarjenju, teku na 1500 m in v metu granate. Tekme so vzbudile veliko zanimanje in je nad 400 tekmovalcev pokazalo dobre uspehe. Najboljši med njimi se udeležijo v mesecu septembru župnih bojnih tekem v Mariboru. Meseca marca letos pa so se vršili prvič izpiti za Sokole, ki želijo doseči skrajšani vojaški rok, s 86 kandidati.
V znamenju obrambe naše zemlje stoji tudi letošnji župni zlet, ki se vrši o priliki 20-letnice psvobojenja Prekmurja v
Murski Soboti, dne 18. VI. 1939. in ki se ga naj udeleži vse Sokolstvo naše župe, da bo potekel čim veličastneje.
Od 13. 7. do 2. 8. 1939. se vrši župno taborjenje ob Bohinjskem jezeru, za katero naj se udeleženci prijavijo pri svojem društvu, kjer dobijo natančnejša navodila.
Prijave za zlet Sokolstva v Sofijo kažejo, da bo to ena največjih odprav iz naše žuipe, ker je prijavljenih 260 udeležencev. Točnejša navodila še izidejo. Zd r a vo!
TABORJENJE NARAŠČAJA IN ČLANSTVA MARIBORSKE SOKOLSKE ZUPE
Mariborska sokolska /.upa prireja že 8 let v počitnicah taborjenja za svoje pripadnike ob prijaznem Bohinjskem jezeru, ker se zaveda važnosti vzgoje v naravi. Običajno združuje tabore tudi s tečaji za telovadbo in plavanje. V letošnjem letu priredi celo dva tajbora, prvega za naraščaj in članstvo, drugega za članice in ženski naraščaj. Tabora sla ločena vendar se vršita istočasno od 15. julija do 5. avgusta. Priporočamo staršem, da priglasijo, in pošljejo svojo deco, ki je nad 14 let stara m telovadi pri Sokolu, na taborjenje. Vsi stroški so preračunani na 275 din. Prijaviti sc mora vsak pri svojem sokolskem društvu, kjer dobi tudi natančnejša navodila. Prijavni rok je do 20. t. m.
S sodišča
POL LETA ZA OBSTRELJENEGA SRNJAKA.
, Martin Medved iz Spodnje Jablane ni sedel prvič na zatožni klopi. Tokrat ga je dolžila obtožnica, da je v tujem lovišču pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju letos 18. januarja obstrelil srjnaka, ki ga je našel pozneje mrtvega lovski čuvaj Franc Skledar. Dober teden zatem pa je bil znova v gozdu in znova obstrelil srno, ki mu je pa živa ušla. Strel pa sta slišala lovski čuvaj in še neki fant, ki sta zasledila Medveda in ga prepoznala. Medved je odvrgel puško, sam pa ušel na kolesu, ki ga je imel skritega v gozdu. Pri preiskavi je trdil, da ni streljal na srne, ampak je streljal samo v štor, da bi preizkusil puško. Zadnje mu pa nič ni
pomagalo, ker je Medved znan divji lovec. Okrožno sodišče ga je obsodilo za divji lov, ki se ga kaznuje ©o novih zakonih kot tatvina, na pol leta strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dve leti.
GOSTILNIČARJI ZAHTEVAJO SAMOSTOJNOST.
V trgovimisikem ministrustvu je bila konferenca predstavnikov vseh gospodarskih zbornic v naši državi. Razpravljali so o spremembi obrtnega zakona. Ob tej priliki so zastopniki gostinstva potom državne Zveze gostinskih združenj zahtevali, da se gostinski stroki prizna značaj posebne gospodarske panoge. Kot taka naj ima pravico do ustanovitve samostojnih gostilničarskih zbornic. Ker v tem vprašanju še ni prišlo do rešitve, se bo konferenca nadaljevala v Splitu.
MALI OGLASI
CENE MALIM OOLASOMt V mallb oelaslb stane vsaka beseda 60 par: nalmaniša orlstolblna za te oglase le din 6.—. Dražbe, orekllcl doolsovauia In ieaitovaolskl oglasi din 1.— oe bosedi. Nalraanišl znesek za ta oglase le din 10.—. Debelo tiskane besede te računalo dvolno. Oglasni davek z« enkratno oblavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase se olafiule takol orl naročilu, oziroma ga le vposlatl t olsmo tkuoal r naročilom ali oa oo ooStnl položnici na čekovni račun »t. 11.409. Za vse olsmcne odgovore glede mallb oglasov se mora priložiti znamka za 3 din
Razno	KOVČEGI potovalne torbice, nahrbtniki, velika Izbira pri Šterbal, Meljska 2 — Trg svobode 6. 5419-1 Posest
DR. KOFFLER.IEV ZDRAVIL NI KRUH Ta v inozemstvu znani kruh je lahko prebavljiv, ne oble-	
nikakih napenjanj, temveč celo odlično učinkuje pri črevesni lenivosti. Ostane dolgo svež. zato tudi za turiste naj-pripravnejši kruh. Izdeluje in razpošilja pekarna Rakuša, Koroška c. 24 3894—1	Krasne STAVBENE PARCELE poceni na prodal. Maribor, Tezno, Ptujska cesta 87. 5052-2
	HIŠA V KOŠNICI — CELJE 2 sobi, kuhinja, hlev in klet, se proda. Cena 40.000 din. — Prodajo se tudi posamezne parcele. Kirbiš, Celie 5285-2
KOPALNE OBLEKE dobite pri pletilnici »Mara«, Koroška 26. 5370—1	
VELIKO KOLIČINO normalnih kos iz prvovrstnega jekla po din 15.— in 20.— prodaja tvrdka Gustinčič. Ma ribor, Tattenbachova 14. 5411—1	
	GOZDNA PARCELA v Sv. Jurju, 5 johov, nasajena s 30.000 smrekami, krasna lega, nap rodaj. Cena 10.000 din. Kirbiš. Celie. 5286-2
ZIDNA OPEKA se dobi. Opekarna Pirc, infor maciie Betnavska 1. 5386—1	VOGALNO STAVBIŠČE (600 ma) proda Klaneček. Stu denci. Obrežna c. 87. 5396^2
Proti primerni odškodnini preskrbim službo
korespondenta-(he)
perfektnega srbohrvatskega in nemškega stenotipista v velikem podjetju izven Slovenije. Ponudbe s prepisi izpričeval in navedbo nagrade pod JUT' na upravo lista.
¥eS»ka dražba
pohištva in raznovrstnih drugih predmetov bo 15. junija 1.1. ob 13. uri v Mariboru, Meljska cesta 29. Dražbeni predmeti so dva dni poprej istotam javno na ogled.
PLANINSKA HIŠA
v bližini Celja. 2 sobi in kuhinja, nova, ca. 5 oralov lepega mladega gozda, zdrava, krasna lega, na prodaj. CeiiA 16.000 din. Kirbiš. Celje. 5287-2
Kupim
TRANSPORTNI ZABOJ
za klavir (142X 175 cm) kupim. Naslov v upravi lista.
5401—3
Kupim lahko, malo rabljeno MOŠKO KOLO v dobrem stanju. Marin, Alek sandrova 17.	5403—3
Stanovanje
ENOSOBNO STANOVANJE
oddam s 1. julijem 1939. Maribor, Mlinska ul. 32-11.
5402—5
Prodam
•	I	I	III	■!
Prodam skoraj nove DIATONIČNE HARMONIKE
»Železnik Vrhnika«. Naslov v upravi »Večernika«.
5381—4
LEPO POHIŠTVO
kuhinjska posoda in razno na prodaj. Maistrova 13-1, levo.
5388-4
JURIST. BIBLIOTEKA
sodne stroke (250 kniig) ugod no na prodaj. Naslov v upravi lista.  _________ 5400—4
Pozor!	Pozor!
TOMBOLSKI AVTOMOBIL
se po zmerni ceni Droda. Najvišje ponudbe sprejema iz pri jaznosti Josip Schell. Maribor Koroška c. 31.______ 5417—4
Enonadstropno, sončno HIŠICO
takoj ugodno prodam. Vpraša ti v pekarni Škeget, Jezdar-ska ulica.	5418—4
Sobo odda
SEPARIRANA SOBICA
se odda. Delavska ul. 53.
5389—7
SOBA
s štedilnikom se odda. Vojašniška- 11.	 5390—7
SPREJME SE GOSPOD
na stanovanje, soba s posebnim vhodom v sredini mesta. Naslov v upravi.	5392—7
GOSPODE
sprejmem na stanovanje, poseben vhod. Naslov v upravi.
5397—7
Kdor hoče imeti odgovor na vprašanja glede malih oglasov in drugih obvestil, naj priloži 3»- din v znamkah. Na vprašanja brez pri-lojenih 3-- din v znamkah uprava ne odgovarja
Čitaj te „Večer nik“ -3 SH ^ 18 H! ■ H H R
Ml L©!
dobro, blago Scfiichtovo milo, ki med kuhanjem 1] struji skupaj s kisikovimi mehurčki skozi tkanine in odpravi vso nesnago. Perilo se kar sveti tako je čisto in belo.
RADION BELINA!
Schichf5
p ere sam!
SOBO ODDAM
takoj. Stritarjeva 5. vprašati pri čevljarju.	5393—7
OPREMLJENO SOBO
oddam dvema gospodoma z zajutrkom. Frankopanova 8. vrata 10.	5395—7
Lepa
OPREMLJENA SOBA
se odda pri parku. Vrazova
ul. 2-1, desno. 5399—7
DVA GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Koroščeva 6. 5405—7
DVA GOSPODA
se sprejmeta na stanovanje. Koroška c. 41.	5406—7
Oddam
OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom. Kremplje-va 2a, vhod iz Trdinove. Melje.	5407—7
SOBA
ev s štedilnikom se odda. — Gubčeva 3. Melie. 5408—7
SOBA S ŠTEDILNIKOM
se odda. Mejna ul. 14.
5415—7
Službo erobi
VEč SLIKARSKIH IN PI.E-SKARSKIH POMOČNIKOV
sprejmemo. Sajko in Lazar, slikarstvo in pleskarstvo. Ma rfbor, Aleksandrova 3.
5366—9
TRGOVSKI POMOČNIK
specerljske in galanterijske stroke, 20—22 let star, vešč slovenskega in nemškega je* zika, se za okolico Maribora takoj sprejme. Pismene ponudbe z navedbo reference in zahtevki plače pod »Marljiv in zanesljiv« na upravo »Večernika«.____________ 5387—9
UČENKA S PLAČO '
za konfekcijsko delavnico se sprejme. Gregorčičeva 14-11, vrata 6.	5391—9
UČENEC ZA ŠPECERIJO
se sprejme. J. Kaučič. Tr-c. 2.	5412-9
Zgubljeno
Izgubila se je
ŠOFERSKA LEGITIMACIJA
od Vurberga do Maribora. Po šteni najditelj naj io odda pri Predstojništvu mestne policije proti nagradi. 53?4—11
Zlato in srebro,
briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup
M. llgerjev sin,
Maribor. Gosposka ulica 15.
Zahvala
vsem darovalcem prelepih vencev in šopkov ter vsem, ki so nam na kateri koli način izrazili svoje sožalje v tem težkem času, ko nas je zapustil naš dobri soprog, oče, sin, svak in stric gospod
Joško Kos
Posebno pa smo dolžni zahvale	vsem,	ki so	ga spremili	na zadnji poti,
predvsem čč. gg. duhovščini, g. podžupanu,	gg. _	ravnateljem	mariborskih in
okoliških meščanskih šol, njegovim tovarišem učiteljem, sošolcem, gg. profesorjem, gledališkim igralcem, pevskim zborom »Mariboru« in »Dravi«, gosp. Dr. Muhiču za nagrobni govor, vrli četi skavtov za častno spremstvo kakor tudi križarjem in klaricam ter vsem ostalim, ki so kljub silnemu nalivu vzdržali do konca. Nadalje se še zahvaljujemo vsem, ki so	ga spremili	k večnemu	počitku, a jih
vsled neurja nismo opazili, še enkrat	hvala	vsem.	Pokoj njegovi duši, ohranili
ga bomo v trajnem spominu.
5398	ŽALUJOČI OSTALI.
»JUGOSLAVIJA«
•	v•	,	zavaruje:	življenje, požar, avtomobile, vlomsko tatvino, jamstvo, ne-
najvecja domača zgode, transport, steklo, točo in živino.
””	Lastne palače in zgradbe v Ljubljani, Aleksandrova cesta 11 in Gospo-
delniška zavaro-	svetska cesta 4 in nadalje v Beogradu, Zagrebu, Osijeku in Petrovgradu.
Ravnateljstva v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Osijeku, Novem Sadu, Petrovgradu, Sarajevu in Splitu.
Podružnice, in ekspoziture v vseh večjih krajih — zastopstva po vsej državi.
Pojasnila daje
RAVNATELJSTVO ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI, Tyrševa cesta 15, podružnica v Mariboru in krajevna zastopstva
valna družba
Izd ia In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se ne rračajo, — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništvu štev. 25-67. in uprave šjev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.