MEDNARODNA  
SRECANJA 
 
 
31. SRECANJE  VODIJ NACIONALNIH AGENCIJ ZA ISBN 
Milano, 6. - 7. november 2003 
 
Letošnje srecanje vodij nacionalnih agencij za ISBN je potekalo v Milanu, v organizaciji Mednarodne agencije za ISBN iz Berlina in gostitelja Združenja italijanskih založnikov. Srecanje je potekalo po ustaljenem dnevnem redu, v izredno prijetnem in delovnem vzdušju.  
Aktivnosti Mednarodne agencije za ISBN je predstavil dr. Hartmut Walravens, ki je porocal o tem, da se sistem ISBN pocasi in vztrajno širi v Azijo in Afriko, medtem ko letna porocila posameznih agencij prikazujejo razširjenost in vpetost sistema v založništvo v državah, ki jih agencije pokrivajo. Glede na to, da so porocila pripravljena v naprej in objavljena na internetu, je srecanje priložnost za pojasnila in razlage posameznih novosti v posameznih državah. 
 
Sledilo je porocilo predsednika delovne skupine za pripravo nove izdaje standarda ISO 2108, ki jo je imenoval TC46/SC9/WG4. Michael Healy je spregovoril predvsem o razlogih za revizijo standarda, o casovnem zaporedju posameznih akcij in glavnih priporocilih ter zakljuckih. Koncni osnutek mednarodnega standarda ISO 2108 bo pripravljen  do konca decembra 2003. Ta osnutek je nato preveden v druge uradne jezike Mednarodne organizacije za standardizacijo, sledi 5 mesecno obdobje za glasovanje. Zadnjo in dokoncno verzijo standarda ISO 2108 pricakujemo torej konec leta 2004 ali najkasneje v zacetku leta 2005.  
Glavne spremembe v standardu ISO 2108 so: 
- nova oznaka ISBN bo 13-mestna 

- vse dosedanje oznake ISBN bodo imele novo predpono 978 

- po izrabi predpone 978, bomo uporabili predpono 979 

- po potrebi bodo pri EAN International na voljo nove predpone 

- ISBN je tako v skladu z EAN.UCC 13-mestno crtno kodo 

- zacetek uporabe 1. januar 2007 


 
Druge novosti pa so še: 
- natancno doloceni predmeti oznacevanja 

- ISBN za elektronske publikacije v razlicnih verzijah 

- ISBN za posamezne dele (poglavja), ki se samostojno tržijo in prodajajo 

- priporocljivi metapodatki o publikaciji pri izdaji posamezne oznake ISBN 

- dovoljeno zaracunavanje stroškov za dodeljevanje oznak 

- nova mednarodna organizacija za ISBN: upravljajo, financirajo in vodijo jo clanice, posamezne nacionalne agencije 


 
Nadaljnji koraki so: 
- dokoncati koncni osnutek standarda ISO 2108 in pricakati njegovo izdajo 

- zakljuciti postopke v zvezi z ustanovitvijo oz preoblikovanjem Mednarodne organizacije ISBN 

- dokoncati navodila za implementacijo novega standarda 

- zaceti priprave sedaj 

- pripraviti odgovore na najpogostejša vprašanja v zvezi s sistemom ISBN 

- vse te podatke in priporocila pripraviti javno dostopne. 


 
Sledila je predstavitev o tem, kakšni so razlogi za osamosvojitev Mednarodne organizacije za ISBN izpod dosedanjega okrilja Pruske kulturne fondacije, kako bo le-ta potekala in kako bo potekalo njeno finaciranje. Tej predstavitvi, ki jo je v imenu izvršilnega odbora predstavil Piero Atanasio iz Združenja italijanskih založnikov, je sledila živahna razprava z dvema resolucijama: 
- da se ustanovi nova, samostojna organizacija ISBN Registration Authority, kjer Pruska kulturna fondacija sodeluje kot zunanji clan brez volilne pravice; da sedež le-te ostane v Berlinu; 

- da se zadolži izvršilni odbor, da v sodelovanju z vsemi nacionalnimi agencijami do konca februarja prouci še druge možnosti za legalno ustanovitev take organizacije  in pripravi ustrezne pravne akte. 


Najvec vprašanj je povzrocil predlog za višino clanarine, ki bo s samostojnostjo organizacije postala nujnost in sestavni del pogodbe, ki jo bodo na novo podpisale Mednarodna organizacija za ISBN in vse posamezne lokalne, nacionalne agencije.  
Osnutek pogodbe je že pripravljen in podan v razpravo. 
Izracun letne clanarine je bil pripravljen zgolj informativno upoštevajoc najslabšo možno varianto. Izvršilni odbor smo zadožili, da v okviru aktov v zvezi s samostojnostjo organizacije pripravi tudi nekaj predlogov za izracunavanje stroškov ob dodeljevanju oznak. Sklenjeno je tudi, da na novo zacenjamo z letom 2005. 
 
Ker smo gradivo za novo izdajo prirocnika za uporabnike sistema ISBN že lahko pregledali prej in pripravili pripombe nanj, je delo potekalo zelo hitro in ucinkovito. Seveda pa lahko pripombe delovni skupini posredujemo tudi še sedaj.  
 
Brian Green (Editeur) je predstavil osnutek navodil za implementacijo ISBN-13. Predlagam, da pocakamo koncno verzijo navodil, ki bo objavljena na internetu, jo prevedemo v slovenšcino in z dopisom pošljemo slovenskim založnikom. Istocasno pa se tudi sami v sodelovanju z IZUM-om pripravljamo na predvidene spremembe, saj se te spremembe pojavljajo ne le v knjigotrštvu, pac pa tudi v knjižnicah. 
Spregovorili smo tudi o težavah pri izbiri identifikatorjev za elektronske publikacije, predvsem publikacij z dostopom na daljavo; še zlasti na tem podrocju manjka izkušenj manjšim agencijam, v državah, kjer ta medij še ni dovolj razvit in razširjen in pa tistim, kjer ta medij še ne sodi v obvezni izvod. Prepricani smo, da je oznaka ISBN še vedno ena izmed najbolj ustreznih oznak tudi za oznacevanje tovrstnih publikacij. 
 
V nadaljevanju je Mednarodna agencija za ISBN iz Berlina predstavila rezultate dveh anket, ki so ju izvedli v poletnih mesecih. Rezultati so le polovicni, verjetno zaradi neustrezno izbranega casa ankete. Podatki za Slovenijo so bili upoštevali le v eni izmed obeh anket, v drugi pa ne, ceprav so bili vsi odgovori poslani pravocasno in istocasno. 
Prva anketa je spraševala o nacionalnih bibliografijah in nacionalnih publikacijah z naslovom Books in Print ali podobnim. Ker so razmere v posameznih državah zelo razlicne, smo menili, da bomo vsi prisotni ponovno preverili svoje odgovore, ali na novo odgovorili na vprašalnik, odgovore posredovali Mednarodni agenciji, ki jih bo objavila na internetu in tam, kjer Books in Print obstajajo v elektronski obliki, napravila nanje tudi povezave. 
Druga anketa je spraševala po nacinu ažuriranja podatkov o založnikih v posameznih agencijah. Odgovori so se razlikovali glede na vrsto ustanove: 
o nacionalne knjižnice 


- stalna izmenjava podatkov z oddelkom za obvezni izvod 


- stalna izmenjava podatkov z oddelkom za nacionalno bibliografijo 

- pisni kontakt z založnikom o komercialne ustanove 




- pošiljanje vprašalnikov vsaj 1x letno 

- telefonski/osebni kontakti 

- preverjanje razlicnih adresarjev in registrov. 


Kako se tega lotiti? Na podlagi odgovorov so pripravili naslednja priporocila: 
o v nacionalnih knjižnicah 





- pošiljanje vprašalnikov vsaj 1x letno 

- telefonski/osebni kontakti 

- opominjanje o pomembnosti tocnih podatkov ob vsaki priložnosti 

- preverjanje po internetu 

- knjižni sejmi  o v komercialnih ustanovah 




- knjižni sejmi 

- adresarji in registri 

- pisni kontakt z založnikom 

- pošiljanje podatkov v potrditev 3-4 x letno 

- omogociti elektronsko komuniciranje 

- opominjanje o pomembnosti tocnih podatkov ob vsaki priložnosti 

- preverjanje po internetu 


 
 Ker moramo vsako leto do konca februarja Mednarodni agenciji v Berlinu posredovati najnovejše podatke o svojih založnikih za pripravo PIID, je bilo predlagano, da vsaka agencija v sorazmerju s svojo velikostjo opravi letni pregled teh podatkov pred tem. Tiskana verzija PIID prinaša po novem le še založnike, ki sodelujejo v sistemu, medtem ko CD-ROM vkljucuje vse, aktivne in pasivne založnike, tiste z založniško predpono in tiste brez nje. Novost: publikacije PIID brezplacno ne prejemajo vec agencije, ki ne posredujejo svojih podatkov.  
 
 Predstavniki 43 nacionalnih agencij od 163 v sistemu sodelujocih so srecanje zakljucili še z ogledom Leonardo da Vincijeve Zadnje vecerje. 
 
Alenka Kanic, 
NUK 
 
 
 
 
7. EVROPSKA KONFERENCA  O DIGITALNIH KNJIŽNICAH, ECDL 2003 
Trondheim, Norveška,  17. - 22. avgust 2003 
 
Letošnja konferenca ECDL (European Conference on Research and Advanced Technology for Digital Libraries) je ponovno opravicila svoj obstoj kot najpomembnejši evropski forum za izmenjavo informacij, teoreticnega in prakticnega znanja ter izkušenj na podrocju digitalne knjižnice in obravnavo njenih tehnicnih, prakticnih in družbenih vidikov. Poseben poudarek konference je na obstojecih principih, metodah, sistemih in orodjih, ki prispevajo k izgradnji digitalne knjižnice in dostopnosti koncnih uporabnikov do le-te.  
 
Programski odbor konference je sestavljalo 70 strokovnjakov iz 26 držav. Od 161 poslanih prispevkov je bilo za predstavitev in objavo v zborniku izbranih le 47. Vsak referat so pregledali najmanj trije recenzenti, kar dodatno potrjuje kvaliteto vsebine konference in omenjenega zbornika (dosegljiv je v citalniških prostorih Informacijskega centra za bibliotekarstvo - ICB). Letošnja konferenca je poudarila potrebo po interdisciplinarnem sodelovanju bibliotekarjev, dokumentalistov, semiologov, informacijskih strokovnjakov, arhivistov, inženirjev racunalništva in drugih poklicev.  
  
Konference se je udeležilo okoli 360 ljudi. Vecina le-teh so strokovnjaki (knjižnicarji in razvijalci aplikacij), ki so neposredno povezani s prakso izgradnje digitalne knjižnice.  Iz Srednje in Vzhodne Evrope je bilo zelo malo udeležencev (petnajst). Veliko vec je bilo Skandinavcev, ki so vodilni na podrocju razvoja digitalne knjižnice. Seveda so bili prisotni tudi udeležencei iz Japonske, Tajvana, Singapurja, Koreje, Nove Zelandije, Avstralije, Saudijske Arabije in Južne Afrike.  
Osrednji del konference je potekal od 18. - 20. avgusta. Dan pred tem (15. septembra) je bilo organiziranih 9 tecajev (tutorials), in sicer: 
1. Vrednotenje uporabe digitalnih knjižnic; 

2. Indeksiranje in poizvedovanje po avdio/video dokumentih v multimedijskih knjižnicah; 

3. Informacijsko poizvedovanje po glasbenem gradivu z uporabo avdio in simbolicnih predstav; 

4. Tezavri in ontologije v digitalnih knjižnicah: njihova struktura in uporaba; 

5. Tezavri in ontologije v digitalnih knjižnicah: dizajn, vrednotenje in razvoj;  

6. Uvod v geo-referencnost v digitalnih knjižnicah; 

7. Kako zgraditi geoprostorsko digitalno knjižnico; 

8. Vecjezikovni informacijski dostop; 

9. CIDOC konceptualni referencni model - novi standardi za diseminacijo znanja; 


 
Trinajst tematskih sklopov predavanj je potekalalo vzporedno v dveh dvoranah. Gledano zelo splošno, je bil po eni strani obravnavan dokumentacijsko-bibliotekarski vidik digitalne knjižnice, po drugi pa razvojno-aplikacijski vidik. V primerjavi z lanskoletno konferenco v Rimu je bilo opaziti precejšnji razvoj digitalne knjižnice. To kar je bilo takrat nedoreceno, je sedaj že v fazi implementacije.  
Med konferenco je potekala razstava 36  posterjev in 16 predstavitev, ki so bile izbrane od 72 predloženih.  
 
Vsak konferencni dan se je zacel z vabljenim predavanjem pomembnih avtoritet na podrocju digitalne knjižnice, in sicer: 
18.8.2003: 
- John Lervic, vodja informacijskih sistemov v Fast Search & Transfer (FAST), (podjetje, ki je izdelalo NEDLIB Harvester), je predstavil analizo razlicnih komponent tretje generacije internetnih brskalnikov. Medtem, ko so se prejšnje generacije osredotocale le na analizo nestrukturiranih besedil in poizvedb, sedanji sistemi že vkljucujejo sofisticirane lingvisticne in strukturne analize, kot je na primer iskanje imenskih fraz, imena proizvodov, kratic, imena mest, zvrsti dokumentov in podobno. Te metode povecujejo relevantnost poizvedb in omogocajo vecjo natancnost ter razlikovanje med razlicnimi tipi poizvedb z dodatno ortografsko, morfološko, sintakticno in semanticno analizo.  


 
19.8.2003 
- Naslednjega dne je imel uvodno predavanje Clifford Lynch, Direktor CNI (Coalition for Networked Information). Uvedel je nov termin, ki je znacilen za podrocje digitalne knjižnice, in sicer "stewardship" v digitalni dobi. Termin "stewardship" dobesedno pomeni "upravitelj" ali "oskrbnik", "nadzornik", ki ima nalogo, da skrbi za informacijsko in kulturno dedišcino, spoštuje zgodovinska razmerja in ohranja kulturno dedišcino za prihodnje generacije. Opredelil je tri nivoje "stewardship-a", in sicer: institucionalni ali organizacijski, nacionalni ali narodni ter individualni oz. osebni nivo.  Glede institucionalnega nivoja, je Lynch poudaril potrebo po aktivnem podvajanju podatkov, ki bi bili distribuirani na razlicnih lokacijah in pod koordinacijo in kontrolo dolocene knjižnice. Na nacionalnem nivoju mora biti pomembnost potrebe po prezervaciji dolocena v smislu izmenjave, reprodukcije in restavriranja kulturnih zbirk izven narodnih meja. Nazadnje, pri osebnem oz. individualnem nivoju opozarja, da se s pomocjo sodobne tehnologije (digitalne kamere, video, e-pošta in podobno) ustvarjajo privatne zbirke, ki zahtevajo posebno pozornost. Pricakujemo, da se bo izgubila meja med privatnim in javnim in da bomo v prihodnosti morali poskrbeti tudi za te privatne zbirke.  


 
20.8.2003 
- Karen Sparck Jones iz Univerze v Cambridgeu je tretjega dne v svojem uvodnem predavanju govorila o osnovah informacijskega poizvedovanja v sistemih digitalne knjižnice. Predstavila je razvoj na tem podrocju od 60-ih let naprej, od sistemov, ki so temeljili na analizi frekventnosti besed do sodobnih sofisticiranih tehnik procesiranja naravnega jezika. Njen poudarek je bil na teoreticnih modelih, ki so bili uporabljeni v procesih poizvedovanja in na eksperimentalnih dokazih na tem podrocju.  


 
Po uvodnih predavanjih so izbrani avtorji predstavili svoje prispevke v okviru trinajst tematskih sklopov. V nadaljevanju podajam kratek pregled tem in vsebin: 
1. Uporaba, uporabniki in interakcije uporabnikov je bil naslov tematskega sklopa, ki je bil posvecen analizi uporabnikov v digitalni knjižnici.  


 
Uporabniki digitalne knjižnice se vse bolj razlikujejo od povprecnih uporabnikov interneta. Razlicni dostop in uporaba elektronskega gradiva privlaci tudi nove skupine uporabnikov, kar ustvarja tudi potrebe po razvoju novih storitev. Zato je zelo pomembno spremljati uporabnike virtualnih zbirk pogosteje kot uporabnike fizicnih zbirk. Knjižnice imajo razlicne pristope k temu problemu. Najpogosteje so analize online anket, statistike dostopa do virov in pretoka podatkov  in intervjuji (npr. projekt francoske nacionalke BibUsages).  Uporabniki digitalne knjižnice zahtevajo dodatno izobraževanje in pomoci pri zacetnih in poznejših stopnjah informacijskega poizvedovanja ter pri vrednotenju informacijskih virov, kar je dokazala študija Oddelka za knjižnicarstvo in informacijske vede na Filozofski fakulteti Univerze v Bratislavi.  
 
Zanimiva je raziskava knjižnice Nacionalnega laboratorija Los Alamos, kjer so analizirali raziskovalne trende svojih uporabnikov na podlagi analize uporabe elektronskih virov v digitalni knjižnici. Primerjali so faktorje vpliva serijskih publikacij s podrocja klimatologije, ki so na seznamu Institute for Scientific Information (ISI), s statistiko prevzemanja clankov v polnem besedilu iz lokalnih baz v obdobju 1998-2001. Ugotovili so neskladje med ISI faktorjem vpliva in frekvenco prevzemanja dolocenih serijskih publikacijah, kar kaže na spremembo raziskovalnih trendov uporabnikov njihove digitalne knjižnice. 
 
V okviru Instituta za medicinske znanosti v City University v Londonu so razvili in testirali metodologijo za ugotavljanje vpliva informacij s podrocja medicine, ki so dostopne preko interneta, na ozavešcenost uporabnikov in na spremembo njihovega odnosa do dolocene medicinske problematike. Uporabnike so anketirali pred in po uporabi digitalne knjižnice. Rezultati raziskave naj bi se uporabili za izboljšanje kvalitete informacij, dosegljivih preko digitalne knjižnice.  
 
2. Uporaba metapodatkov. V okviru tega sklopa so se predavatelji dotaknili razlicnih vidikov pri upravljanju z metapodatki. Predvsem so zanimivi razlicni poskusi avtomatizacije njihovega zajemanja oz. ustvarjanja s pomocjo informacijske tehnologije. 


 
V Singapurju so razvili shemo metapodatkov za spletno aplikacijo GeogDL. To je digitalna knjižnica, ki vsebuje arhiv vseh vprašanj in odgovorov pri testih singapurskega nacionalnega izpita iz zemljepisa, z namenom, da bodocim študentom pomaga pri pripravi na izpite. Geografski viri so bili razdeljeni na vprašanja, odgovore in dodatne vire. Uporabljena je metapodatkovna shema Dublin Core. Predstavljen je tudi arhitekturni model aplikacije za vnos metapodatkov.  
 
Šola za informacijske studije Univerze v Syracusi in OCLC Online Computer Library Center sta predstavila rezultate semanticne in ontološke analize metapodatkovne sheme za podrocje izobraževanja. Ugotovili so, da obstojeci metapodatkovni standardi ne omogocajo natancno poizvedovanje po obstojecih virih, ker ne ponujajo informacije o zvrsti, ciljih ali kontekstu pripomockov za ucenje (learning objects) oz. o njihovih medsebojnih odnosih.   
 
Ameriški sklad Andrew W. Mellon Foundation je leta 2001 z 1.5 mio USD sofinanciral sedem projektov, ki so imeli za cilj raziskati uporabo aplikacij za zajemanje metapodatkov s pomocjo protokola OAI-PMH (Open Archives Protocol for Metadata Harvesting). Na konferenci so bili predstavljeni rezultati raziskav štirih institucij, in sicer University of Illinois at Urbana-Champaign, University of Michigan, Emory University in Southeastern Library Network. Med glavnimi težavami pri sprejemanju novega protokola so navedli njegovo nedosledno uporabo, podvajanje metapodatkov ter neusklajenost z obstojecimi strukturami metapodatkov. 
 
Razvoj semanticnih mrež vse bolj postaja del razvoja digitalnih knjižnic. Faaborg je predstavil dve aplikaciji, ki omogocata "obvladovanje" semanticnih mrež: Site Annotator je namenjen avtorjem in omogoca enostavno dodajanje semanticnih metapodatkov virom na medmrežju. Poleg tega je Web Task Pane, ki spremeni Internet Explorer tako, da semanticne metapodatke integrira z izkušnjami uporabnikov pri poizvedovanju, kar omogoca brskalniku, da si zapomne postopke uporabniškega iskanja in nudi natancnejšo semanticno navigacijo po elektronskih virih na internetu.  Vmesnik uporablja tudi možnost vizualizacije virov.  
 
H. Suleman je predstavil aplikacijo MDEdit Perl module, ki jo je razvil z namenom ustvarjanja in popravljanja metapodatkov na spletnih uporabniških vmesnikih. Osnova aplikacije je XML-Schema. 
 
3. Sistemi anotacij in priporocil.  Razvoj digitalne knjižnice ustvarja drugacno bralno kulturo in kvalitetnejše storitve pri uporabi digitalne knjižnice. Tak je primer anotacij. Anotacije bi lahko definirali kot sistem pojasnjevanja, razlaganja, bogatenja elektronskih virov z dodatnimi informacijami ali preusmerjanje le-teh na druge vire. Anotacije se ustvarjajo na dva nacina: rocno, s pomocjo aplikacij, in avtomatsko. S pomocjo avtomatskih anotacij se elektronski dokument lahko avtomatsko reorganizira in prestrukturira po tematiki ali po dolocenih zahtevah uporabnikov. Anotacije  so lahko kratki opisi razlicnih kontekstov ali tematik  besedil oz. lahko avtomatsko dodajo hiperpovezave in preusmerjajo bralca na druge vire.  


 
S tem v zvezi je M. Agosti iz Univerze v Padui (Oddelek za informacijski inženiring) predstavila raziskavo, ki so jo opravili med skupino študentov prava, ki so s pomocjo aplikacije XLibris ustvarjali anotacije na elektronskimi dokumenti v bazi OpenDlLib. Raziskali so v kakšni meri vplivajo razlicni tipi anotacij in vsebina le-teh na kvaliteto objavljenih del in citatov v le-teh.  
 
Zanimiv je tudi sistem priporocil , ki so ga razvili na Univerzi v Karlsruhe za ocenjevanje uporabljene literature preko njihovega OPAC. Sistem temelji na potrošniškem modelu trženja proizvodov. Uporabniki imajo na voljo nekaj ocen in gradivo lahko priporocajo ali odsvetujejo. Na podlagi statisticne analize so dobili priporocila iz 23 sodelujocih knjižnic za pregledanih cca 1,060,096 dokumentov.  Podatki so pomembni pri nacrtovanju nabave gradiva. 
 
4. Avtomatsko klasificiranje in indeksiranje. Z vecanjem števila elektronskih virov postaja kvaliteta procesa poizvedovanja vse bolj pomembna in je odvisna od natancnosti klasifikatorjev in indeksov. Zadeva je veliko bolj problematicna, ko so v igri dvo- ali tro-jezicni viri. V tem sklopu so predstavljena razlicna orodja in rešitve. 


 
H.A. Koster iz norveške univerze v Nijmegen-u je predstavil klasifikacijske tehnike, ki so jih razvili v okviru projekta PEKING, kakor tudi dosežene rezultate s klasifikacijo dokumentov v Mednarodni organizaciji za delo (ILO) s pomocjo aplikacije LCS. Njihova metodologija skuša razrešiti problem vecjezicne kategorizacije besedil z uporabo iste klasifikacijske sheme. 
 
V FAO-vem Knjižnicno-dokumentacijskem oddelku so raziskali avtomatizacijo predmetnega indeksiranja polnih besedil s pomocjo SVM (support vector machines). Za raziskavo so uporabili bazo FAO in tezaver AGROVOC. Ugotovili so, da je SVM lahko uporabljen ne le pri vecpredmetnem indeksiranju, ampak tudi pri indeksiranju besedil v razlicnih jezikih. 
 
Na univerzi v Bariju, Italija, so v okviru evropskega projekta COLLATE razvili aplikacijo INTHWLWX (Incremental THEory Learner from Examples). Aplikacija je namenjena avtomatskem prepoznavanju hierarhijskih struktur in besedil arhivskega gradiva. Sistem lahko prepozna razlicne strukture dokumentov in avtomatski klasificira njihovo vsebino. 
 
OAI-PMH je eksperimentalna iniciativa, ki naj bi rešila problem interoperabilnosti digitalnih knjižnic pri zajemanju metapodatkov. Dosedanje izkušnje so dokazale, da pri omenjenem protokolu še niso rešeni problemi, kot so pogostost napacnih metapodatkov, slaba kvaliteta le-teh ter njihova nedoslednost. Na oddelku za racunalništvo in informacijske vede  na Univerzi v Floridi so razvili integriran sistem digitalne knjižnice z OAI in s sposobnostjo samoorganiziranja. Sistem omogoca dva uporabniška servisa, in sicer: servis za poizvedovanje po razlicnih arhivih ter servis za interaktivno brskanje, organiziranje, raziskovanje in iskanje po zbirki zajetih metapodatkov.  Obenem uvaja vecplastni algoritem SOM (Self-Organizing Map) za izgradnjo predmetnih hierarhij, ki omogoca avtomatsko klasifikacijo zbirke metapodatkov. 
 
5. Razvoj spletnih tehnologij. Medtem ko je pred leti bila glavna skrb mnogih knjižnic omogociti dostop svojim elektronskim zbirkam, kar so tudi nekatere uspešno uresnicile, danes že predstavlja problem, kako združiti vec zbirk in uporabnikom omogociti enostavni dostop do le-teh. Množice veljavnih standardov nikakor ne lajša to nalogo. V tem sklopu so bili predstavljeni razlicni sistemi za upravljanje z viri iz razlicnih zbirk in njihov dostop preko interneta. Znacilnost teh sistemov je, da omogocajo zajemanje metapodatkov iz razlicnih in raznovrstnih elektronskih zbirk.  


 
V ISTI-CNR, Pisa, Italija so se ukvarjali z razvojem sistema iskanja metapodatkov v XML datotekah s pomocjo indeksa invertiranih datotek. Ker XML kodira metapodatke skupaj z vsebino, iskanje ni tako enostavno kot pri elektronskih virih, kjer se metapodatki hranijo loceno od digitalnega objekta. 
 
Na Univerzi Tufts v ZDA so za svojo raziskavo uporabili sistem za upravljanje z dokumenti, Perseus, ki je pravzaprav relacijska baza namenjena ohranjanju podatkov iz SGML/XML dokumentov. Analizirali so ucinkovitost strukturiranih poizvedb pri uporabi razlicnih ali nedefiniranih shem in pri sistemih, ki obenem vsebujejo polstrukturirane in graficno-strukturirane metapodatke. V sistem so dodali nove funkcije in vmesnike, ki omogocajo indeksiranje in neposredni priklic besedil.   
 
Henrik Nottelmann iz Instituta za informatiko in interaktivnih sistemov Univerze v Duisburg-Essen (Nemcija) je predstavil rezultate raziskave, ki je imela za cilj integracijo razlicnih digitalnih knjižnic s pomocjo mapiranja (mapping) njihovih shem. Pri tem so s pomocjo tehnologije DAML+OIL in XSLT, v okviru projekta MIND, ustvarili sistem za upravljanje z multimedijskimi dokumenti, ki so ustvarjeni v razlicnih jezikih in ki uporabljajo razlicne komunikacijske protokole in modele dokumentov.  
 
Na Univerzi Southampton, Velika Britanija, so razvili digitometricne storitve za digitalne arhive, ki uporabljajo protokol OAI-PMH.  Aplikacija Celestial omogoca gradnjo portalov do razlicnih digitalnih zbirk s pomocjo kaširanja (cashing) njihovih vsebin. Citebase Search omogoca iskanje prispevkov, ki so bili shranjeni v odprtem dostopu v OAI komplementarnem arhivu. Deluje kot Google za bibliografije v clankih in citirano literaturo. Do sedaj je bilo pregledanih 250.000 clankov v polnem besedilu, od katerih je pridobljeno 6.000.000 referenc, od teh pa je medsebojno hiperpovezano 1.000.000 referenc s clanki v polnem besedilu. Poleg tega je omogocena statistika citiranosti ter informacija o medsebojni vplivnosti avtorjev. Na osnovi Citebase Search so razvili takoimenovane Digitometricne storitve za OAI, ki omogoca vizualizacijo povezav med avtorji, clankov, prispevkov in medsebojnega citiranja.  
 
6. Tematsko zajemanje (topical crawling) in tematski prehodi (subject gateways). V tem sklopu so bile predstavljene internetne aplikacije, ki omogocajo tematsko zajemanje in dostop do dokumentov na medmrežju.  
Obicajni roboti za zajemanje dokumentov na medmrežju (crawlers) so loceni od brskalnikov. Na Univerzi iz Iowe, ZDA, so razvili sistem, v katerem robot in brskalnik delujeta v simbiozi. Robot zbira vire iz dolocenega podrocja in tako napaja iskalnik z novimi podatki, medtem ko pa brskalnik pomaga robotu, da lokalizira nove vire iz istega podrocja na internetu.  
Problem pri splošnih internetnih brskalnikih in poslovnih portalih je ta, da omogocajo uporabniku dostop do zelo splošnih poslovnih informacij. Roboti za tematsko zajemanje dokumentov na spletu (topical crawlers) pa so lahko specializirani za zbiranje zahtevnejših in novejših informacij. Na isti univerzi so raziskali možnost uporabe omenjenih robotov pri ustvarjanju manjših zbirk dokumentov, ki naj bi pomagale pri iskanju relevantnih poslovnih entitet. Ti podatki so lahko koristni, kadar 
organizacije išcejo podatke o tekmecih, partnerjih ali nabavi. Pri tem je opravljena komparativna analiza štirih razlicnih crawler-jev. 
SoziNet je del novega nemškega nacionalnega informacijskega portala za podrocje družbenih ved, ki ga razvija nemška iniciativa Infoconnex. Omogoca dostop do brezplacnih virov na medmrežju s podrocja družbenih ved. Temelji na mreži instituticj in znanstvenikov, ki skušajo dolociti skupne metapodatkovne standarde.  
VASCODA je nemški znanstveni portal za iskanje po distribuiranih zbirkah digitalnih virov. Razvili so ga znanstveniki v Gottingenski deželni knjižnici in Nacionalni knjižnici za znanost in tehnologijo v Hannovru s pomocjo državnih sredstev. Vmesnik je podoben Googlovem iskalniku.  
7. Sistemi in arhitekture digitalne knjižnice. Bile so predlagane razlicne rešitve in modeli pri gradnji digitalnih knjižnic.   
Na Oddelku za racunalništvo Virginia Tech v Balcksburgu, ZDA, so razvili aplikacijo, ki omogoca gradnjo digitalne knjižnice na osnovi uporabniških skupin in scenarijih uporabe. 
Raziskovalci Oddelka za racunalniški inženiring iz Tehnološke Univerze Chalmers v Goteborku v sodelovanju z Oddelkom za informacijsko tehnologijo iz Univerze v Lundu analizirajo sisteme, ki omogocajo istocasno poizvedovanje po vecjem številu arhivov s polnimi besedili. Pri posrednikih podatkovnih baz s polnimi besedili clankov so ugotovili, da cashiranje (caching) datotek po sprejetju zahteve uporabnika je dvakrat vec zamudno, kot pa ce bi sistem omogocal vnaprejšnjo pripravljenost s "prefetching".  To pomeni, da bi sistem reagiral v trenutku, ko si uporabnik ogleda bibliografske podatke clanka ali pozneje, pri prebiranju povzetka, ter jih prenesel v cache strežnika.  
Nacionalni dokumentacijski center Nacionalnega grškega sklada za raziskave in Oddelek za arhivske in knjižnicne vede Ionske univerze, Grcija, sta razvila arhitekturni model za integracijo razlicnih digitalnih knjižnic s pomocjo protokola Z39.50. Zanimivost pri tem sistemu je rešitev za preprecevanje podvajanja gradiva. 
 
8. Koncepti organizacije znanja  


Na Univerzi v Kaliforniji, ZDA, so v okviru projekta ADEPT (Alexandria Digital Earth Prototype) razvili aplikacijo DLE (Digital Learning Environment), ki je integrirana z zbirkami in storitvami digitalne knjižnice ADL (Alexandria Digital Library). Sistem DLE je namenjen dodiplomskemu študiju in temelji na predpostavki, da natancno razumevanje znanstvenih fenomenov in metod je veliko lažje, kadar je ucno gradivo eksplicitno organizirano, dostopno in predstavljeno v obliki skupin znanstvenih konceptov in njihovih medsebojnih povezav. DLE podpira storitve za ustvarjanje, iskanje in prikazovanje. Sestavljena je iz: 1) baz znanja (knowledge bases) tesno strukturiranih modelov znanstvenih konceptov; 2) zbirke informacijskih objektov iz digitalne knjižnice (zemljevidi, slike, premicne slike in besedila), ki so organizirani in dostopni s pomocjo konceptov baze znanja; in 3) zbrike gradiva za prikazovanje, kot so predavanja, laboratorijski materiali, ki so organizirani kot vodici skozi koncepte baze znanja.  
Na oddelku za racunalništvo novozelandske Univerze v Waikato so primerjali poizvedovanje s pomocjo gesel in fraz, med katerimi je dolocena hierarhicna struktura (nekakšni deskriptorji) s poizvedovanjem po polnem besedilu. Poizvedovanje s hierarhicno dolocenimi gesli predstavlja kombiniran pristop med avtomatskim iskanjem po polnem besedilu in iskanjem po rocno predefiniranih gesel. Za raziskavo so uporabili digitalno zbirko FAO, ki je locirana na strežniku ene knjižnice v Novi Zelandiji. Njihova analiza je pokazala, da uporabniki veliko raje išcejo po polnem besedilu in težko sprejemajo novi vmesnik, ki ponuja vec možnosti. Seveda, je tudi vzorec uporabnikov bil premajhen (12 uporabnikov), da bi lahko dobili relevantne podatke.  
Na oddelku za racunalništvo Virginia Tech in Univerze Villanova, ZDA, so izdelali orodje 5Sgraph za izdelavo digitalne knjižnice. Orodje je namenjeno osebam brez racunalniškega predznanja  in je zelo enostavno za uporabo. Model digitalne knjižnice, ki ga lahko tvorimo z aplikacijo 5Sgraph temelji na teoriji 5S (Streams, Structures, Spaces, Scenarios, Societies). Oblikovalec digitalne knjižnice mora dolociti: 1) zvrst multimedijskega gradiva (Streams), ki bo sestavljalo zbirko (npr. besedila, zvocni posnetki, slike); 2) kako bodo informacije strukturirane (Structures) - (npr. XML in RDF); 3) razlicne logicne in predstavne znacilnosti ter operacije komponent digitalne knjižnice (Space) (npr. MathML, UIML, XSL..); 4) obnašanje digitalne knjižnice (npr. razširjen UML,  sekvencni diagrami, XML serije…); ter 5) uporabniške skupine in medsebojne odnose. 
9. Razvoj in upravljanje z digitalnimi zbirkami. Predstavljene so bile razlicne možnosti uporabe digitalnih zbirk in razvoj novih storitev. 
Na Univerzi v Texasu A&M so razvili orodje, CollageMachine, ki temelji na natancnem iskanju in vizualizaciji virov na interentu. Informacije so slikovno dosegljive, uporabnik jih lahko preureja na monitorju in preko njihovih povezav dostopa do samih virov. 
V Novi Zelandiji so prišli dalec pri arhiviranju digitalnih zbirk, kar je osnova za mnoge raziskave na tem podrocju. Najbolj znan je njihov sistem digitalne knjižnice, ki je nastal s sponzorstvom UNESCO-a, Greenstone in ki je za neprofitne organizacije tudi brezplacno dosegljiv v angleškem, francoskem in španskem jeziku.  Na Univerzi v Waikato so razvili  prevajalsko orodje, ki omogoca pooblašcenim osebam, da po potrebi prenavljajo vmesnik v enem od treh jezikov. Standardni kontrolni sistem, ki  upravlja z vsemi spremembami aplikacije, avtomatsko ugotavlja in opozarja, kateri elementi v drugih dveh jezikih še niso bili spremenjeni.  
V italijanskem Institutu za informacijsko znanost in tehnologijo Nacionalnega znanstvenega sveta v Pisi so razvili inovativno storitev za dinamicno ustvarjanje virtualnih uporabniških vmesnikov digitalne knjižnice, ki temelji na vizualizaciji fizicne knjižnice. 
10. Koncepti organizacije znanja: sistemi za normativno kontrolo. Bile so predelane razlicne teme, ki sodijo v podrocje organizacije znanja: normativna kontrola, sistemi za organizacijo in poizvedovanje po 
specificnem gradivu, sistemi za casovno iskanje in implementacija modela FZBZ (Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise). 
V knjižnicno-informacijski službi FAO v Rimu so pripravili normativno kontrolo imen in korporacij v njihovem knjižnicnem katalogu. To je za njih zelo pomembno, ker imajo zelo bogato sodelovanje s podružnicami FAO ter z drugimi institucijami OZN.  
Na Univerzi v Edinburghu so razvili aplikacijo geoXwalk, ki omogoca geografsko poizvedovanje po informacijskih virih. Aplikacija vsebuje podatkovno bazo, ki vsebuje vse prostorske koordinate in Geoparser - pol-avtomatski skener, ki lahko analizira dokumente, ki niso bili geografsko indeksirani, primerja jih s podatki v gazetterju in doloci geo-reference. Projekt je v teku. 
Na oddelku za racunalništvo Univerze v Helsinkih so analizirali informacije, ki se nanašajo na casovne opredelitve v besedilih novic. Pri tem so s pomocjo matematicnih modelov razvili metodologijo za lingvisticno distribucionalno analizo casovnih izrazov,  ki so jo predstavili tudi nam. 
Raziskava madžarske Akademije znanosti in norveške Univerze za znanost in tehnologijo je pokazala, da je implementacija modela FZBZ na bibliografsko bazo v MARC formatu možna. Za osnovo so uporabili obstojeci norveški bibliografski bazo BIBSYS.  
11. Informacijsko poizvedovanje v razlicnih podrocjih aplikacij - v digitalnih knjižnicah poleg besedil vse vecji pomen dobivajo tudi digitalni zvocni, slikovni ter multimedijski zapisi. Mnogi razmišljajo o tem, kako uporabnikom olajšati poizvedovanje in dostop do tega gradiva. 
Na racunalniškem oddelku Univerze Carnegie Mellon, ZDA, so izdelali prototip orodja za upravljanje z vecjimi zbirkami zvocnih posnetkov, Musescape. To orodje omogoca rocno in avtomatsko organiziranje avdio datotek ter pregledovanje, iskanje in ustvarjanje anotacij v velikih zbirkah zvocnih posnetkov.  
Na State University v Portlandu v sodelovanju z Oregon Health & Science University so z integracijo geografskega informacijskega sistema (GIS) za prostorsko procesiranje in sistema metapodatkov Metadata++, ki temelji na specializiranem tezavru, razvili digitalno knjižnico, ki podpira dokumente z zemljepinsimi vsebinami.  
Ponovno je predstavljen že omenjeni projekt COLLATE, ki poteka na Univerzi v Bariju, tokrat pa arhitekturo arhivskega sistema ki uporabljajo za obdelavo arhivskega gradiva. 
 
12. Trajno ohranjanje elektronskih virov. Predstavljeni so razlicni sistemi, pristopi in strategije za trajno ohranjanje elektronskih virov. 
Hewlett-Packard in MIT že dve leti razvijajo Dspace, programska aplikacija tipa open source namenjena za gradnjo institucionalnih elektronskih arhivov. Sistem temeljijo na referencnem modelu OAIS. 
Michael Day iz UKOLN, Univerze v Bathu, je predstavil pomen arhiviranja spletnih strani, razlicne pristope po svetu in težave, s katerimi se v teh arhivih srecujejo. 
Na Univerzi Queensland v Brisbane, Avstraliji se ukvarjajo s problematiko trajnega ohranjanja elektronskih virov, predvsem kompleksnih multimedijskih umetnin. Pri tem so razvili orodja za vnos metapodatkov, ki so pomembni za trajno ohranjanje tega gradiva.  
13. Indeksiranje in poizvedovanje posebnih dokumentov in zbirkah. Predstavljene so bile razlicne tehnološke rešitve, kako uporabnikom omogociti cimbolj ucinkovit dostop do elektronskih virov, ki so pomembni za svoje znanstveno delo. 
Ray R. Larson je predstavil sistem, ki so ga razvili na Kalifornijski univerzi za dostop do distribuiranih digitalnih knjižnic, ki temeljijo na protokolu Z39.50. Indeksi citiranja so zelo pomembno orodje za raziskovalno dejavnost, ker omogocajo merjenje vplivnosti dolocenih clankov v doloceni znanstveni zbirki. Toda ti sistemi ne zagotavljajo relevantnost citirane literature. Ce je dolocen avtor veckrat citiran, ne pomeni, da je tudi njegovo delo bolj pomembno, kot druga, ki so manj citirana. Shannon Bradshaw iz Univerze v Iowi je predstavila novo tehniko indeksiranja, RDI (Reference Directed Indexing), ki skuša rešiti omenjeni problem. Z RDI se upošteva besedilo, ki predstavlja kontekst v katerem je dolocen avtor bil citiran. Ce v tem kontekstu oz. besedilu so gesla iz relevantnega podrocja, potem je avtor pomemben za to doloceno podrocje. Tako se tudi njegova referenca navezuje na druge podobne reference.  
Na norveški univerzi za znanost in tehnologijo v Trondheimu so razvili aplikacijo, ki omogoca iskanje po razlicnih verzijah dokumentov, shranjenih v elektronskem arhivu. Orodje ITTX (interval-based temporal text index)  indeksira vse razlicice enega dokumenta in omogoca poizvedovanje po celotnem besedilu elektronskih virov, kakor tudi po njegovih razlicicah, ki tvorijo enormno bazo. 
 
V raziskavi racunalniških oddelkov Univerze v Glasgowu in Univerze v Strathclyde sta bili uporabljeni dve metodi za poizvedovanje po velikih zbirkah v digitalnih knjižnicah: document clustering, ki pomeni tvorjenje skupin medsebojno povezanih dokumentov in text summarization v smislu dostopa do informacij, preko vpogleda v povzetek ali vsebino dokumentov. Osnova njihovega pristopa je ustvarjanje seznama fraz na najvišjem nivoju  (TRS - top-ranking sentences) za vsak dokument, ki je bil pridobljen s poizvedbo. TRS se tvorijo avtomaticno s poizvedbo in so razvršceni glede na njihov položaj v dokumentu, besed in števila iskalnih terminov, ki jih sestavljajo. Zbir najvišjih TRS lahko tvorijo povzetke dokumenotv. Vsak TRS  je povezan na originalni dokument ali na reprezentacijo originalnega dokumenta (naslov, povzetek, bibliografski opis…). Namen raziskave je uporabiti informacije, ki nastanejo pri uporabi informacijskih virov. 
 
V okviru konference so bile organizirane tri panelne diskusije, ki so potekale v poznih popoldanskih urah, in sicer: 
 
18.8.2003: Prihodnost akademskega publiciranja, kjer so bila podana razlicna mnenja glede klasicnega narocnišskega modela, pri katerem bralec/knjižnica placuje post factum za publikacijo clanka in modela odprtega dostopa, kjer bralec/knjižnica vnaprej placa stroške publiciranja.  Svoja mnenja sta predstavila David C. Prosser, Director SPARC Europe iz Velike Britanije in Micahel Mabe, pridruženi direktor v Elsevier Science v Veliki Britaniji. Panel je vodil Leo M.F. Waaijers, iz Wageningen University and Research Centre na Nizozemskem, ki je s številkami dokazal dejanski dobicek tako elektronskih kot tradicionalnih založnikov, pri cemer avtorji imajo le to zadovoljstvo, da so njihova dela dostopna javnosti. Iz financnega vidika avtor svoj clanek placa dvakrat: prvic, ko izdela clanek, ga oblikuje, lektorira in v koncni obliki ga preda založnikom; drugic pa ko placa narocnino oz. licenco za dostop do svojega clanka. Bralci tudi morajo placati visoke licence, da bi do tega clanka prišli, kar je v nasprotju z interesi avtorjev, da cimvec ljudi ima dostopa do njihovih del.  
 
19.8.2003: Ali je sodobna knjižnica digitalna ali pa je le knjižnica?  Razpravo je vodil Stefan Gradman iz Virtuelle Campusbibliothek, Regionales Rechenzentrum der Unviersitat Hamburg v Nemciji. V panelni diskusiji so sodelovali Dieter Fellner, Braunschweig University, Nemcija, Jela Steinerova, Univerza v Bratislavi, Slovaška, Vittore Casarosa, CNR Pisa/DELOS Italija, Daniel E. Atkins, Univerza iz Michigana, ZDA.  Kakšen je metaforicni pomen "digitalne knjižnice" in ali je potreben v casu, ko je "digitalno" obicajen rezultat evolucije in razvoja knjižnice. Ali se bo termin v prihodnosti tudi spreminjal, ali pa bo ostala le knjižnica z vsemi svojimi starimi in novimi znacilnostmi. Slišali smo razlicna mnenja panelnih predstavnikov in publike. 
 
20.8.2003: Digitalno ohranjanje: ali so metapodatki res odlocilni?  Panelno razpravo je vodil Seamus Ross, Humanities Computing and Information Management na Univerzi v Glasgowu. Sodelovali so Michael Day, UKOLN, Steve Knight, Digital Library Transition Co-ordniator, National Library of New Zealand, New Zealand in Catherine Woen, izvršna direktorica Performing Arts Data Service (PADS) iz Glasgowa. 
Sodelujoci so poudarili pomembnost metapodatkov za ohranjanje digitalnih objektov. Ti so pomembni za iskanje in poizvedovanje po elektronskih virov, za izmenjavo podatkov med razlicnimi sistemi in za njihovo dolgorocno ohranjanje. Problem je, kako izbrati pravo metodo zajemanja in ohranjanja metapodatkov, ki ne bi zahtevala visoke stroške. Ali nam lahko standardi pomagajo pri pogostih spremembah informacijske tehnologije.  
 
Takoj po konferenci so potekale štiri enodnevne in ena dvodnevna delavnica, in sicer: 
1. Evalvacija digitalne knjižnice - meritve, testna okolja in procesi 

2. Mreža sistemov/sotritev organizacije znanja (NKOS -Networked knowledge organization systems/services): vprašanje standardizacije; 

3. Digitalne knjižnice v zdravstu; 

4. Spletni arhivi; 

5. Delavnica CLEF 2003 - (Cross-language Evaluation Forum) 


 
21. avgusta sem se udeležila celodnevne delavnice (od 9.-18. ure) o spletnih arhivih. To je tretja tovrstna delavnica, ki zaradi aktualne problematike mnogih knjižnic, vzbuja vse vecjo pozornost tako med bibliotekarji, kot med informatiki. Lansko leto so odlocili, da bo postala stalnica konferenc ECDL. Glavni pobudnik in organizator je bila Catherine Lupovici iz francoske nacionalke. Letos je ni bilo in je vajeti organizacije prevzel njen sodelavec v francoski nacionalki, Julienne Massanes.  
Delavnica se je osredotocila na tri razlicne teme, in sicer:  
 
1. Oblikovanje in uporaba trajnih indentifikatorjev (persistent identifier),  
Trije prispevki so govorili o razlicnih izkušnjah pri uporabi stalnih identifikatorjev: 
 
Towards electronic persistence using ARK identifiers / John A. Kunze 
John A. Kunze iz California Digital Library je predstavil identifikator ARK (Archival Resource Key), ki so ga razvili za lokalizacijo elektronskih virov na spletu. Po mnenju Johna Kunzea, URL-ji ne zagotavljajo dostopnost do elektronskega vira, ker so odvisni od delovanja strežnikov. Drugi identifikatorji so skušali rešiti ta problem s preusmerjanjem (URN, DOI, PURL). Vendar Kunze trdi, da preusmerjanje je storitev, ki jih dolocene organizacije ponujajo in pri tem nimamo zagotovila o obstojnosti dostopa do elektronskih virov. To nalogo lahko opravljajo že obstojece mednarodne standardne številke, kot so ISBN, ISSN ali ISMN. Naloga trajnih aktivnih identifikatorjev naj bi bila ta, da nas pripeljejo do digitalnih objektov, do njihovih metapodatkov, da vsak digitalni objekt ima svojega identifikatorja in da nam zagotovijo, da bomo tudi v prihodnosti imeli dostop do tega vira. To je tudi naloga ARK-a,  ki vsebuje aktivnega URL-ja, ki je neodvisen od informacijskega posrednika.  Vsak ARK je sestavljen iz a) naslova strežnika, b) etikete ARK, c) številka institucije, ki dodeljuje ime digitalnemu objektu ter d) številke ali imena digitalnega objekta. Primer: http://ark.cdlib.org/ark:/13030/ft4w10060w.  
Naslov strežnika (a) je lahko spremenljiv in pri identifikatorju ni relevanten. Od etikete b) dalje je podatek nespremenjen. Primer: 
http://foobar.zaf.org/ark:/12025/654xz321   
http://sneezy.dopey.com/ark:/12025/654xz321 
 
Kar je pri tem pomembno je to, da organizacijam ni treba skrbeti za preusmerjanje dokumentov na druge URL-je, ker z ARK-om je to samodejno. 
Vec informacij lahko dobite na naslovu: http://ark.cdlib.org  
 
Identifikation of network accessible documents: problem areas and suggested solutions / Carol van Nuys, Ketil Albertsen 
Carol van Nuys in Ketil Albertsen iz norveške nacionalne knjižnice sta nam predstavila projekt PARADIGMA (Preservation, Arrangement & Retrieval of Assorted DIGital Materials), v okviru katerega raziskujejo postopke za izbiro, registracijo in dolgorocno ohranjanje digitalnih objektov.   
Ketil Albertsen je predstavil raziskavo na podrocju identifikatorjev digitalnih objektov. Svojo raziskavo je temeljil na modelu FZBZ (Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise) ki doloca štiri entitete: delo, izrazna oblika, pojavna oblika in enota.  Po njegovem mnenju, navadni identifikatorji lahko dolocajo le eno od navedenih entitet. Poseben problem predstavljajo dinamicni dokumenti, cigar identifikatorji ne ponujajo nobenih informacij o tehnicnih pogojih delovanja in o njihovi vsebini. Predstavil je probleme identifikatorjev pri vsaki entiteti v modelu FZBZ in predlagal, naj bi digitalne objekte identificirali na višjem nivoju, in sicer v okviru "dela" in "izrazne oblike". Ta rešitev nikakor ne izkljucuje že obstojece identifikatorje (URN, DOI…). Naj omenim še to, da norveška knjižnica za identifikatorja trenutno uporablja URN in številko nacionalne bibliografije (ŠNB) (URN:ŠNB). 
 
Archiving workflow between a local repository and the National Archive experiences from the DiVA project / Eva Muller, Uwe Klosa, Peter Hansson, Stefan Andersson. 
Eva Muller iz Electronic Publishing Centre Univerzitetne knjižnice v Uppsali (Švedska) je opisala implementacijo identifikatorja URN:ŠNB pri digitalnih objektih v njihovem arhivu DiVA (Digitalni arhiv znanstvenih publikacij - Digitala vetenskapliga arkivet). Sistem uporabljajo poleg Univerze v Uppsali tudi tri druge švedske univerze iz Stockholma, Umea in Orebro. Kmalu pa se jim bo prikljucila še Univerza iz Arhusa na Danskem. Millerjeva je predstavila sistem digitalnega arhiva in njihovo sodelovanje z nacionalno knjižnico pri depozitu elektronskih publikacijah. Identifikator URN:ŠNB se doloca lokalno tako, da vsaka sodelujoca univerza ima svoje sub-domene (npr. URN:ŠNB:se:uu:diva za Univerzo v Uppsali). DiVA uporablja identifikator za vsako publikacijo, ne glede na format. To je pomembno, ker potem lahko pri bibliografskih izpisih zajamemo vse oblike tega dela, med katerimi uporabnik lahko izbira.  
Identifikator je del arhivskega paketa, ki DiVA pripravi za prenos v nacionalno knjižnico. Paket, poleg digitalnega objekta, vsebuje tudi metapodatke o vsebini in formatu dokumenta  v XML, ki so ga sami razvili (DiVA Document Format), ter shemo XML. 
 
2. V okviru orodij za zajemanje elektronskih virov na spletu sta bila predstavljena dva prispevka: 
 
Nordic Web Archive / Dorsteinn Hallgrimsson in Sverre Bang 
Predstavljeni so najnovejši rezultati projekta Nordic Web Archive (NWA), v katerem sodelujejo nacionalne knjižnice Danske, Finske, Islandije, Norveške in Švedske. Namen projekta je razvoj orodja NWA toolset za brskanje po spletnem arhivu ter vzpostavitev interoperabilnosti med sodelujocimi knjižnicami. Sistem omogoca izvažanje vsebine arhiva v skupni format, ki se s pomocjo brskalnika indeksira tako, da je omogoceno iskanje po metapodatkih in po polnem besedilu dokumentov. Omenjeno orodje razvija komercialno podjetje FAST (podjetje, ki je pred tem sodelovalo pri izdelavi robota za zajemanje spleta NEDLIB Harvester). Sodelujoci partnerji pricakujejo, da bodo cez nekaj let to orodje lahko zamenjali z open-source alternativo. 
 
The PARADIGMA web harvesting environment / Ketil Albertsen 
Ketil Albertsen je predstavil model arhivskega sistema, ki naj bi ga razvili za zajemanje, obdelavo, ohranjanje in dostop do elektronskih virov na internetu.  
 
3. V okviru predstavitev izkušenj razlicnih nacionalnih knjižnic so bili predstavljeni rezultati prvih zajemanj portugalskega spleta, tematsko zajemanje spleta v Kongresni knjižnici (projekt Minerva) ter v okviru projekta Political Communications Web Archiving, ki ga koordinira Center for Research Libraries v ZDA. Jennifer Gross nam je predstavila Digitalno knjižnico za kitajske studije (DACHS), ki jo ustvarja z dobrovoljnim delom raziskovalcev iz celega sveta, ki sodelujejo pri zajemanju pomemnih virov na medmrežju. Petr Žabicka iz Moravske knjižnice v Brnu je predstavil zacetke njihovega spletnega arhiva, ki so ga zgradili s pomocjo orodja NEDLIB Harvester-ja. Na pobudo, da bi podjetje FAST v sodelovanju s finsko nacionalko nadaljevala razvoj orodja, so predstavniki obeh organizacij odkrito povedali, da niso vec zainteresirani. Namrec, v okviru projekta NWA bodo izdelali povsem nov robot, ki bo temeljil na izkušnjah starega NEDLIB Harvester-ja.  
 
V tem sklopu sem tudi jaz predstavila naše delo na projektih razvoja elektronskega arhiva spletnih dokumentov v NUK-u. 
 
Moja udeležba na konferenci je bila sofinancirana s strani Ministrstva za kulturo, Ministrstva za šolstvo znanost in šport ter Ministrstva za informacijsko družbo v okviru projekta Metodologija zbiranja in arhiviranja slovenskih elektronskih publikacij na medmrežju. 
 
Alenka Kavcic-Colic, 
NUK 
 
 
 
 
LECTURA 200 
 
V casu od 28. oktobra do 1. novembra 2003 sem bila v Havani na konferenci IBBY latinskoameriških držav. Konferenca je bila posvecena 50 – letnici Mednarodne zveze za mladinsko književnost (praznovali smo jo že s kongresom IBBY v Baslu, v septembru 2003), 150 – letnici rojstva Joséja Martíja in 115 – letnici izida njegovega temeljnega dela La Edad de Oro.  Potekala je pod geslom »Delamo za otroke, kajti otroci znajo ljubiti in so upanje sveta«, ki jo je v omenjenm delu zapisal José Martí, kubanski pesnik, pisatelj in revolucionar. Omenjeno delo je prvo in še danes temeljno kubansko delo s podrocja pedagogike, ki opozarja na pomen celostne vzgoje v razvoju otroka in med drugim tudi na pomen branja mladinske književnosti v casu odrašcanja.  
Posebej za latinskoameriške države so konferenco organizirali zato, ker imajo pri promociji branja mladinske književnosti te države v razvoju drugacne probleme kot v razvitejših državah Evrope in Severne Amerike. Zbralo se nas je okrog 250 udeležencev iz 29 držav; od tega nas je bilo le kakšnih 20-30 iz nekaterih evropskih držav. V dopoldanskem casu smo poslušali plenarne referente; med njimi je bila tudi Ana Maria Machado, brazilska pisateljica, dobitnica Andersenove nagrade, ki je v referatu z naslovom Brati je rasti poudarila, da branje omogoca moc, zato je pomembna demokraticna pravica do znanja in knjig. V popoldanskem casu pa so potekali seminarji in okrogle mize; nekateri so imeli   osrednje teme s svetovnih kongresov IBBY v preteklih letih. Na njih smo predstavljali svoje strokovne dosežke in prakticne izkušnje. Na enem teh seminarjev sem prestavila svoj referat o bralni vzgoji otrok in staršev v knjižnici. V sklopu konference je potekalo tudi srecanje z avtorji mladinske književnosti, predvsem iz latinskoameriških držav, in predstavitev založb s produkcijo mladinskih knjig. Poleg tega so nam pripravili še nekaj kulturnih in družabnih dogodkov: med drugim smo obiskali tudi Nacionalno knjižnico José Martí in vec osnovnih šol v Havani. 
Nekaj vrtcev, osnovnih šol in splošnih knjižnic sem obiskala tudi med zasebnim ogledovanjem Havane in drugih mest na Kubi. Praviloma se te ustanove nahajajo v stavbah z lepo kolonialno arhitekturo, vendar so ponavadi vidne posledice tropskega podnebja in pomanjkanja denarja za obnovo. Oblike dela v šoli so zelo podobne delu v razvitejšem sveta in tudi pri nas: celostni pristop v nižjih razredih in ucenje za (samostojno) ucenje v višjih razredih. Ogledala sem si bibliopedagoško uro v 3. razredu v šolski knjižnici, kjer so ucenci ob temi »kaj je knjiga« urili vse štiri sporazumevalne zmožnosti, uporabljali razlicno bralno gradivo in si pomagali tako z lutkami kot z racunalnikom, vmes pa so še zapeli in zaplesali ter nam za konec narisali risbice. Prav tako sem v mladinskih oddelkih javnih knjižnic opazila otroške pisne in likovne izdelke, saj pripravljajo razlicne delavnice za otroke in starše, pravljicne ure in nekaj takega kot je pri nas »uganka meseca« in »dogodek tedna/meseca«. Opazila sem prizadevanja za spodbujanje družinskega branja, program za spodbujanje branja med mladostniki in program razlicnih prireditev za odrasle (literarno-glasbeni veceri, debatna srecanja, predstavitve novosti ipd.). Gradivo v knjižnicah je urejeno po UDK sistemu, izposoja pa v vecini še ni avtomatizirana. Javnih dostopov do interneta v knjižnicah še ni. Zelo prijetno me je presenetilo, da imajo vse knjižnice takoj v pritlicju poseben oddelek za slepe in slabovidne (z gradivom v Braillovi pisavi in z racunalniki). Javne knjižnice financira država, posamezne projekte pa tudi mednarodni fondi. Clanarine v javnih knjižnicah ni, pa vendar ni v njih vclanjeno veliko prebivalstva; tocnega podatka ni bilo mogoce dobiti, v mestih menda vecji delež, na podeželju pa manjši delež prebivalstva; menda jih moti, ker morajo v knjižnici povedati svoje osebne podatke. Predvsem na podeželju ljudje veliko raje hodijo v t. i. ljudske knjižnice, ki so jih ljudje organizirali sami, tudi sami prispevali svoje zasebne knjige. Te knjižnice niso strokovno urejene (ni bilo videti, da bi bile  sploh kako urejene!), bralci prihajajo in odhajajo in si nekako na zaupanje izposojajo knjige. 
Kuba je v svojem boljšem obdobju socializma zelo spodbujala opismenjevanje tudi med prebivalstvom, ki ni bilo vec šoloobvezno, in tako imajo danes zelo visoko stopnjo pismenosti (97 %), razvijali so šolstvo in uceco družbo pod geslom »uci se ali poucuj« (menda imajo najvecje število uciteljev na prebivalstvo na svetu), izdajali so knjige v velikih nakladah in jih zelo poceni razdeljevali med bralce, imeli so veliko casopisov in revij … V tem casu so se pospešeno razvijale tako javne (državne) kot ljudske knjižnice. Omogocali so branje tudi tistim, ki si niso mogli vzeti veliko casa za branje; v tovarnah cigar na primer imajo še danes glasno branje: eden od delavcev po urniku vsak dan bere pol ure drugim, ki medtem zavijajo cigare … 
Danes so povsod – v vrtcih, šolah in knjižnicah – vidne posledice »posebno težkega obdobja« (v katerem je Kuba vse od razpada Sovjetske zveze, s katero je bila mocno povezana). V knjižni produkciji se je zelo znižalo število novih knjig in njihova naklada. V knjižnicah skorajda ni videti novosti; le-te so broširane izdaje in v cenejšem dvobarvnem tisku. Zaradi pomanjkanja papirja je zelo malo dnevnih casopisov in revij. Kioskov v našem pomenu ni videti … Obiskala sem vrtec, kjer nisem opazila niti ene otroške knjige; na mojo prošnjo, da mi pokažejo knjižnico oz. knjižni koticek, so mi pokazali le dve knjigi (ena je bila skromna slikanica o Joséju Martíju, druga pa njegovo temeljno delo La Edad de Oro …), vstopila sem v osnovno šolo v dolini sladkornega trsa, kjer ni bilo nicesar, le streha nad vrsto klopi na betonskih tleh.  
Tropsko podnebje z bogatim rastlinstvom in živalstvom ustvarja na Kubi raj, ki pa njenemu prebivalstvu v politicnem in gospodarskem pogledu to vsekakor (še) ni! Kubanci so kljub težkim življenjskim razmeram nasmejani in prijazni, polni optimizma. Po vsej Kubi sem srecevala radovedne in prisrcne otroke (so v razlicnih šolskih uniformah in turiste prosijo za kemicne svincnike!) …  Otroci res znajo ljubiti in so upanje sveta. 
 
Tilka Jamnik, 
Knjižnica Otona Župancica 
 
 
 
 
 
IZOBRAŽEVANJE 
 
 
E-IZOBRAŽEVANJE  DOŽIVETI IN IZPELJATI  
Delavnica z Gilly Salomon  Maribor, 3. november 2003 
 
Delavnico in konferenco, ki je sledila 4.11. je organizirala Doba, zasebni ponudnik izobraževalnih programov in programov usposabljanja za mladino in odrasle iz Maribora. Na delavnici je bilo prisotnih vec kot trideset udeležencev, na konferenci pa kar 81 udeležencev iz slovenskih organizacij, ki se z e-izobraževanjem že ukvarjajo ali pa se bodo v prihodnje.  
Gilly Salomon prihaja iz Velike Britanije in je ena od vidnejših strokovnjakinj za e-izobraževanje v evropskem merilu. Na tem podrocju dela že vec kot desetletje, je avtorica nekaj knjig, clankov in prispevkov na konferencah.  Prav tako je tudi redna gostja na najvecji evropski konferenci o izobraževanju na daljavo oziroma e-izobraževanju Online Educa, ki je vsako leto v Berlinu. Vec podrobnosti o njenem delu najdemo na naslovu: http://www.atimod.com/presentations/. 
Poleg tega je Gilly Salomon »izumila« tudi nekaj besed na podrocju e-izobraževanja, ki jih bomo zaman iskali v angleškem slovarju, kot sta na primer: »e-tivities« in »e-moderating«. 
»E-tivities« imenuje vse aktivnosti, povezane z online izobraževanjem; obsegajo motiviranje udeležencev, sodelovanje med udeleženci in moderatorjem, interakcijo med udeleženci, zasnovo in moderiranje online izobraževanja (e-moderiranje). 
Na delavnici je Gilly Salomon veckrat poudarila, da mora vsak e-moderator najprej sam sodelovati na e-izobraževanju kot ucenec, šele potem ga bo lahko pripravljal in vodil. Od tod tudi naslov delavnice oziroma konference - e-zobraževanje doživeti in izpeljati.  
E - moderator naj bi delal s skupino z najvec 15 udeleženci. Njegova najpomembnejša naloga je, da jih motivira. Gilly Salomon je opozorila tudi na glavne elemente, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi e-izobraževanja: naslov mora biti zanimiv, da pritegne udeležence; vsebino je potrebno razdeliti na vec manjših enot (modulov), udeležence je treba vzpodbujati k sodelovanju, pošiljanju nalog, odgovorov, pomembna je interakcija med njimi – diskusija, izmenjava mnenj, izkušenj. Treba je tudi dolociti roke, do katerih morajo napraviti oziroma poslati naloge, sporocila. Navodila za sodelovanje morajo biti cimbolj jasna in kratka. 
Ob zakljucku izobraževanja mora e-moderator poslati udeležencem povratne informacije o njihovi uspešnosti (na primer o pravilnosti poslanih odgovorov), zelo pomembno je tudi, da povzame glavne ideje razprav oziroma sporocil, ki so jih v casu izobraževanja pošiljali udeleženci in jih strne v neke vrste zakljucno sporocilo. 
 
Po mnenju Gilly Salomon je e-izobraževanje sestavljeno iz 5 faz, vse so neobhodno potrebne, tako kot »zidarski oder pri gradnji hiše«: 
1. dostop do e-izobraževanja in motivacija: udeleženec dobi navodila, kako lahko dostopa do spletnih strani, privaja se na tehnicno in vsebinsko plat e-izobraževanja, moderator ga motivira, vzpodbuja in podpira, 
2. online socializacija: ne glede na to, kako dolgo bo trajalo izobraževanje (lahko nekaj tednov, mesecev ali let), se morajo udeleženci spoznati med seboj, vsak mora ustvariti svojo »online identiteto«, pomembno vlogo ima pisanje in prejemanje sporocil, zacetne razlike med udeleženci se zmanjšujejo, 
3. dajanje in sprejemanje informacij: udeleženci si izmenjujejo informacije, povezane z vsebino izobraževanja, sodelujejo med seboj in z moderatorjem, krepijo se stiki med udeleženci, 
4. kreiranje novega znanja, 
5. razvoj na osnovi pridobljenega in kreiranega znanja. 
 
Gilly Salomon je povedala tudi, da je glede ucinkovitosti e-izobraževanja strokovna javnost razdeljena na dva dela. Nekateri trdijo, da ni bistvene razlike med rezultati e-izobraževanja in izobraževanja v tradicionalni obliki. Ta »struja« ima posebne spletne strani, na katerih so dostopne številne študije, s katerimi dokazujejo svoje trditve.  
Imajo pomenljiv naslov: no significant difference (http://teleeducation.nb.ca/nosignificantdifference).  
Druga stran pa seveda trdi ravno nasprotno: med rezultati obeh oblik izobraževanja je bistvena razlika. Svoja prepricanja izražajo na spletnem naslovu: significant difference (http://teleeducation.nb.ca/significantdifference/). Tudi tu najdemo številne študije, nekatere govorijo v prid tradicionalnim, druge pa elektronskim oblikam izobraževanja. Ko so na primer med 70 Nobelovimi nagrajenci napravili anketo o tem, kakšen bo vpliv interneta na izobraževanje v naslednjih 20 letih, jih je kar 87% odgovorilo, da bo ta vpliv pozitiven, 91% pa, da bo internet v precejšnji meri izboljšal možnosti za izobraževanje. 
 
Helena Pecko Mlekuš, 
NUK 
 
 
E-IZOBRAŽEVANJE DOŽIVETI IN IZPELJATI 
Strokovna konferenca 
Maribor, 4. november 2003 
 
V dneh 3. in 4. novembra je v mariborskem hotelu Habakuk, v organizaciji Doba – evropskega  poslovno izobraževalnega središca Maribor, potekala konferenca o izobraževanju na daljavo z naslovom "E-Izobraževanje doživeti in izpeljati". Program konference je dosegljiv na spletni strani: http://www.doba.si/konferenca/programme.htm 
Ker sem bil avtor clanka udeleženec le konferencnega dela in okrogle mize drugeg dneva konference, se bom v svojem porocilu in razmišljanjih omejil le na te vsebine. 
 
Poleg mariborskega župana g. Borisa Sovica ter predstavnikov prireditelja in organizatorja konference, je udeležence drugega dneva konference obiskal in nagovoril tudi minister dr. Pavle Gantar. 
Po uvodnih besedah je bil na vrsti prvi uradni referat, ki ga je predstavila gostujoca predavateljice iz Open University Business School, Velika Britanija, g. Gilly Salmon. Naslov njenega referata je bil: Desert Island or Rainforest? Exploring e-learning land. V referatu so bili predstavljeni štirje scenariji kot pomoc pri iskanju možnosti za izvajanje izbraževanja na daljavo. Vsak od njih zajema vec vidikov (izobraževanje, raziskave, tehnologija) pomembnih za izvajanje te oblike izobraževanja. 
Uvodni del se je zakljucil s podelitvijo diplom diplomantkam 1. generacije študija na daljavo preko interneta v Sloveniji, ki ga izvaja Doba.  Omenjena organizacija poleg splošnih in andragoških programov, srednješolskih programov in jezikovnih tecajev izvaja tudi višješolski strokovni izobraževalni program za Poslovne sekretarje ali Komercialiste. 
 
Referati v nadaljevanju so bili razdeljeni na pet vsebinskih sklopov: 
- novi pedagoški pristopi v eIzobraževanju, 

- oblikovanje ucinkovitih modelov eIzobraževanja, 

- primeri dobre prakse, 

- tehnicna in tehnološka podpora eIzobraževanju (predstavljeni so bili nekateri domaci proizvajalci programov, ki se uporabljajo kot pomoc pri izvajanju izobraževanja na daljavo), 

- eIzobraževanje v podjetjih. 


 
Vsi referati so predstavljeni tudi v zborniku: E-Izobraževanje doživeti in izpeljati. – Maribor, 2003.  
 
Zaradi krajšega obsega sestavka naj v nadaljevanju predstavim le nekaj lastnih razmišljanj, ki so se mi porodila ob poslušanju referatov, ne pa tudi njihove vsebine, ki je vsakomur dostopna v prej navedenem delu. 
- predstavljenih je bilo vec razlicnih domacih tehnoloških oblik podpore takemu izobraževanju, kar je vzpodbudno saj bodo bodoci izvajalci imeli vecjo možnost izbire ustreznega orodja. Vzpodbudno je predvsem to, da se tudi domaci proizvajalci zavedajo možnosti, ki se ponujajo na trgu. Doba za izvajanje svoje dejavnosti uporablja orodje tujega proizvajalca WebCT. (orodje ni prevedeno), 

- o mestu knjižnic v procesu izobraževanja na daljavo ni bilo med referenti slišati nobenega mnenja, ceprav  knjižnice z možnostjo elektronskega dostopa do gradiva lahko zadostimo enemu temeljnih pogojev takega nacina izobraževanja, 

- zastavlja se mi vprašanje o smislu oz. nesmislu uporabe enotnega orodja v primeru, ko bodo knjižnice vstopile v ta krog - ali je možno glede na uporabnike razlicnih vrst knjižnic razviti orodje, ki bi zadostilo vsem njihovim specificnim posebnostim, ali pa je bolje razviti vec med seboj kompatibilnih orodij, 

- veliko predvsem univerzitetnih knjižnic v tujini, že ponuja na svojih vstopnih spletnih straneh možnost za uporabo svojih storitev študentom na daljavo (predvsem za dostop do elektronskega gradiva preko pridobljenega gesla), 

- ali smo slovenske visokošolske (in ostale) knjižnice pripravljene vstopiti v ta svet eIzobraževanja, oz. ali smo mu sploh potrebne? 


 Referalni del konference in moje udeležbe se je zakljucil z okroglo mizo, ki je sprejela nekaj sklepov in ugotovitev: 
- ne le prosto kopirati tujih modelov eIzobraževanja, pac pa jih ustrezno nadgrajevati z domacimi potrebami in izkušnjami, 

- potrebe po eIzobraževanju narašcajo, saj je vedno vecje zanimanje za tovrstno študij. Tudi število udeležencev tega nacina narašca iz leta v leto (po podatkih Doba), 

- trenutno so v Sloveniji prisotne vse generacije (razvojne oblike) izobraževanja na daljavo (od dopisne do tehnološko najbolj podprte), 

- število programov za pomoc izobraževanju na daljavo je glede na število prebivalcev še vedno nizko, ceprav je Slovenija vodilna na obmocju J in JV Evrope, 

- velika prednost izobraževanja na daljavo pred klasicnimi oblikami je v vecji usmerjenosti, ki omogoca bolj personaliziran pristop za posameznika, 

- ni izdelanega nacionalnega programa izobraževanja na daljavo, 

- ni urejenega stalnega vira financiranja te oblike izobraževanja. 


 
Matjaž Eržen, 
CTK 
 
 
DELO Z ZPORABNIKI  V KNJIŽNICI 21. STOLETJA 
 
Mednarodno izobraževalni seminar BnF in Bpi 
Pariz, 13. - 24. oktober 2003 
 
Seminar sta organizirali knjižnici Bibliothčque nationale de France in Bibliothčque publique d'information (francoska Nacionalna knjižnica in knjižnica Pompidoujevega centra v Parizu) oziroma njuna centra za mednarodno sodelovanje in službi za delo z uporabniki. Udeležila sem se ga po odobreni prijavi na vabilo francosko govorecim bibliotekarjem, ki ga je slovenskim knjižnicam posredoval Francoski inštitut Charles Nodier iz Ljubljane. Želela  sem se seznaniti z novostmi in trendi na podrocju dela z uporabniki v dveh velikih in utecenih knjižnicnih sistemih. Izobraževanje je bilo namenjeno manjšemu številu udeležencev: prišlo nas je 14, vecinoma iz držav nekdanjega vzhodnega bloka in neevropskih držav, dva sva bila iz Slovenije. Knjižnici sta pripravili vsebinsko poln in intenziven program z željo, da bi se nam kar najbolje predstavili, razložili pristope do uporabnikov ter nam omogocili vpogled v konkretno delo z njimi. V ta namen so nas kasneje povabili kar k delu za knjižnicnim pultom. 
 
Francosko nacionalno knjižnico (BnF), katere najpomembnejše poslanstvo je posredovanje kulturne in narodne dedišcine mlajšim rodovom, obišce dnevno okoli 3400 uporabnikov, vecina seveda na novi lokaciji "Tolbiac" oziroma "Site François Mitterrand".  60 odstotkov je študentov višjega ali visokošolskega študija. Zgornja nadstropja citalniških prostorov so namenjena vsem obiskovalcem, ki placajo vstop z dnevnim ali letnim placilom. Dokumenti, ki jih lahko pregledujejo, so v prostem pristopu oziroma so dostopni v digitalni obliki. Dokumenti iz skladišc obiskovalcem tam niso na voljo. Spodnje citalnice so namenjene izkljucno akreditiranim obiskovalcem, to so vecinoma raziskovalci s potrjenim statusom ali pa bralci z utemeljenim razlogom svojega obiska. Ti lahko dobijo na vpogled vse dokumente. Tudi obiskovalci spodnjih prostorov placajo letno, dnevno ali 15-dnevno clanarino. 
 Zasnova knjižnice v Pompidoujevem centru (Bpi) je povsem drugacna. Zamišljena je bila kot nekakšen vzorcni, preskusni model, ki ni le uspešno zdržal do 25-letnice svojega obstoja, ampak je danes poleg svojega znamenitega demokraticnega znacaja gotovo ena najbolj modernih in vrhunsko opremljenih evropskih knjižnic. Njeni postulati so enciklopedicna, splošna, vecinoma referencna naravnanost zbirk z vseh podrocij, ki pa morajo dosegati dovolj visoko raven (primerne za visokošolski študij), vecjezicnost,  multimedijskost (dokumenti v vseh oblikah) in  najvažnejši princip: popolnoma prost dostop do gradiva za citalniško izposojo. To pomeni: brez izkaznic, placil clanarine, brez skladišc. Edina ovira je omejeno število citalniških mest: ko se knjižnica napolni, se njena vrata za nekaj casa zapro. Dnevno jo obišce skoraj 7000 ljudi, med njimi do 68 odstotkov študentov. 
 
Francozi razumejo delo z uporabniki pravzaprav kot "delo za uporabnike", to pa kot kompleksno in usklajeno celoto najrazlicnejših dejavnosti in nalog, ki zajemajo tako knjižnicno ponudbo od izposoje, najrazlicnejših storitev, kulturnih programov do elektronske "knjižnice na daljavo", kakor tudi organizacijo in delovanje odgovarjajocih služb, pri cemer je cloveška, neposredna informacija bralcu res le delen, a – zanimivo - vse bolj obcutno pomemben dejavnik. 
Temeljna naravnanost do dela z uporabniki se ne spreminja: dosledno izhaja iz specificnih poslanstev obeh knjižnic, vendar se oblike in nacini nenehno preverjajo, vrednotijo in nato preoblikujejo na podlagi utecenih knjižnicnih statistik, pa tudi na podlagi sistematicnih socioloških analiz profilov obiskovalcev, njihovega obnašanja, znanja in pricakovanj. Velik del povratne informacije predstavljajo tudi mnenja in opažanja knjižnicarjev, ki si jih bolj ali manj formalno izmenjujejo in posredujejo naprej. Pomembno je poudariti nacelo francoskih knjižnicarjev, naj vsak bibliotekar, ne glede na svojo osnovno nalogo, del  delovnega casa prebije v "izposoji", kjer se konkretno sreca z namenom svojega bibliotekarskega dela. Treba je reci, da sistem dveh polizmen, ki zavzemata 1/5 delovnega casa, brezhibno deluje v Bpi: izpolnjujejo ga  vsi zaposleni knjižnicarji, ne glede na siceršnjo hierarhicno funkcijo. A tudi v BnF poleg vseh dodatnih nalog izvajanje nacela kar dobro uspeva: slaba polovica od  2800 zaposlenih izmensko redno dela z uporabniki. 
 
Pomen knjižnicarja informatorja se povecuje: tudi Francozi opozarjajo in opažajo, da se z razvojem racunalniške tehnologije, elektronskimi bazami podatkov in digitaliziranimi gradivi uporabniki vse bolj - in ne manj - obracajo na knjižnicarja, ki naj z dobro strokovno usposobljenostjo uporabniku pomaga, ga z razpoložljivim odnosom vzpodbuja h komunikaciji, ga spotoma izobražuje ali mu po potrebi predlaga knjižnico z zanj primernejšim in dostopnejšim gradivom. Mirno lahko pripomnim, da med svojimi obiski in opazovanjem dela nisem nikoli naletela na neprijaznega, mrkega ali celo "skrajno previdnost vzbujajocega " knjižnicarja. 
 
Druga splošna težava, ki smo jo potrdili vsi udeleženci, je problem zasedenosti citalnic: znatno število obiskovalcev pogosto izbere knjižnico za študijski prostor, pri tem pa ne posega po knjižnicnem fondu. Vloga knjižnice kot posrednice kulturne dedišcine in narodnega bogastva je tako nekoliko okrnjena. Težavo poskušajo reševati s povsem neomejujocimi nacini. To so kulturne prireditve, razstave (v nacionalni knjižnici smo si lahko mimogrede ogledali cudovito multimedijsko razstavo o Berliozu), kolokviji, okrogle mize, festvali, pa tudi akcije, kot so dnevi odprtih vrat, ki skušajo pritegniti v knjižnico kar najširšo aktivno populacijo, ki bi lahko s pridom posegala po najrazlicnejših zbirkah. 
 
Posebno poglavje so seveda uporabniki "knjižnice na daljavo". Knjižnici jim posvecata kar precej pozornosti in energije. Internetni domaci strani obeh knjižnic sta okno v knjižnico, njene dejavnosti,  njen katalog in drugo ponudbo. Ce je Bpi razvila komunikativnejšo in bolj berljivo stran, se lahko BnF pohvali z razvijanjem že zelo uspešnega, obsežnega projekta numericne knjižnice Gallica. Gre za do zdaj približno 300.000 digitaliziranih del iz njenih zbirk, dostopnih prek domace internetne strani - seveda popolnoma brezplacno. Gallica dnevno beleži 400.000 obiskov...."Knjižnici na daljavo" pa sta tudi okno v svet, saj posredujeta uporabniku ne samo kataloge drugih knjižnic, marvec tudi lepo število internetnih strani, urejenih po temah in izbranih po visokih strokovnih, pravnih in tehnicnih merilih. Kaj lahko si predstavljamo, da bo bodoce delo knjižnicarja tudi izbor in urejanje  odgovarjajocih tem, porazgubljenih v nepreglednem medmrežju. 
 
Naj splošne vtise iz izobraževanja zakljucim s pohvalo organizatorjem in vsem predavateljem, ki so z izcrpno velikodušnim posredovanjem znanja in izkušenj in nenazadnje z  izjemno odprto prijaznostjo presegli vsa moja pricakovanja. 
 
Kristina Košic Humar, 
Slovanska knjižnica 
 
 
 
SPLOŠNE 
KNJIŽNICE 
 
 
20. november –  DAN SLOVENSKIH  SPLOŠNIH KNJIŽNIC 
 
Slovenska mreža splošnih knjižnic šteje 60  knjižnic in ena izmed njih je tudi Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. Le- ta obsega naslednje oddelke: -    Oddelek za mladino, Študijski oddelek, Oddelek za odrasle,  
Potujoca knjižnica, Posebne zbirke Boga Komelja, Domoznanski oddelek, Oddelek za oblikovanje in obdelavo knjižnicnega gradiva, Oddelek za maticno službo 
in 4 krajevne knjižnice: Škocjan, Šentjernej, Straža, Otocec ter izposojevališce v romskem naselju Žabjak-Brezje. 
 
Splošne knjižnice imajo status kulturnih središc, vedno vecji poudarek pa je na njihovi informacijski vlogi. Vse splošne knjižnice imajo dostop do interneta, v bodoce pa se bodo na tem podrocju vse bolj angažirale, saj knjižnice predstavljajo pomembno vstopno tocko v e – Evropo. 
Delavci knjižnice si prizadevamo, da bi bila splošna knjižnica prostor, ki je dostopen vsem ne glede na starost, narodno pripadnost, versko izpoved, izobrazbo,…skratka nudimo raznovrstno ponudbo informacij in storitev za razlicne ciljne skupine uporabnikov. Hitra in ucinkovita dostopnost vsakršnih informacij imata vedno vecji pomen in na tem podrocju države Evropske skupnosti priznavajo splošnim knjižnicam pomembno vlogo. 
 
Naš praznik smo praznovali delavno in svecano; zato smo povabili v knjižnico nove clane. Skupaj z Založbo Mladinska knjiga iz Ljubljane smo  organizirali  tudi lutkovno predstavo za najmlajše Kekec in Pehta v izvedbi Družinskega gledališca Kolenc iz Vac. Tokrat smo povabili otroke iz bolj oddaljenih krajev, saj imajo le-ti prav zaradi oddaljenosti manj možnosti za udeležbo na drugih naših prireditvah oz. dejavnostih (pravljicne ure, igralne ure s knjigo, družabne igre,…). 
Ob tej priložnosti je v avli Oddelka za mladino postavljena razstava o   
Cebelici, prvi slovenski zbirki za otroke, ki prav letos praznuje 50 let. 
Razstavo je pripravila knjižnicarka Barbara Gorše. 
BRANJE spodbuja vsestranski duševni razvoj, tako intelektualni kot domišljijski in custveni in kdor zna brati, so mu dostopni »vsi bralni zakladi«, vse cloveške izkušnje, vse znanje cloveštva. 
Znanje v knjigah je dostopno že najmlajšim otrokom. Še posebej pomembno je to za šolarje, saj je izobraževanje kljub sodobnim medijem še vedno zelo povezano s knjigami. Problem pa je, da mladi pogosto berejo samo tisto, kar je predpisano. Raje gledajo televizijo ali se ubadajo z racunalniki. In tako, ko odrastejo, sicer znajo seštevati in množiti in so ekonomsko okretni, v globokem, osnovnem pomenu pa ostajajo domišljijsko revni, polpismeni. Morda se danes to ne zdi pomembno, a za prihodnost civilizacije bo usodno. Knjižnicarji se tega zavedamo in poskušamo vzbuditi zanimanje za branje zdaj in danes, saj – kot pravi Pennac, užitek branja nikoli ni izgubljen za vedno in ga lahko s pravim pristopom obudimo celo pri najbolj zakrknjenih nebralcih. 
 
"Prijateljice imam, katerih družba mi je nadvse draga, iz vseh dežel in vseh casov prihajajo, in ceprav jih je njihova ucenost obsula s castmi, je vendarle tako lahko obcevati z njimi, saj so mi zmeraj na voljo. Lahko jih sprejmem, ali pa se odpovem njihovi družbi, kakor mi je ravno všec. Nikoli me ne nadlegujejo, vedno so pripravljene odgovoriti mi na vprašanja, ki jih postavljam. Ene mi pripovedujejo o dogodkih preteklih dni, druge pa mi odkrivajo skrivnosti prirode. Nekatere me ucijo, kako naj živim, druge zopet, kako naj umrem. Nekatere mi z vedrino odganjajo skrbi in spodbujajo duha kadar klone, druge pa krepijo moj um in mu modro svetujejo, kako naj ukazujem svojim željam in se postavim na lastne noge. Skratka odpirajo mi duri k vsem umetnostim in znanostim. In za povracilo ne zahtevajo nic drugega kakor nekaj prostora v kakem kotu mojega skromnega doma, kjer lahko mirno pocivajo, kajti udobneje je uživati družbo teh prijateljic v tišini in miru kot sredi šumne množice." (Francesco Petrarca) 
 
In ko našim potrebam vec ne zadošcajo knjige, ki jih imamo doma, se odpravimo v knjižnico – pa naj bo to 20. november ali pa kak drug dan. 
 
Slavka Kristan, 
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto  
 
 
 
 
»POTUJMO SKUPAJ« 
 
V knjižnici se vsak dan srecujemo z gradivom, ki ga zaradi razlicnih razlogov izlocimo iz zbirke in z gradivom, ki nam ga prijazno podarijo naši clani, pa za zbirko ni vec uporabno. Ker si prizadevamo, da bi vsaka knjiga našla svojega bralca, organiziramo razlicne oblike posredovanja izlocenega gradiva (ko so zakljuceni vsi postopki, ki nam jih nalaga Pravilnik o izlocanju in odpisu knjižnicnega gradiva): nekajkrat na leto knjige podarjamo (Slovenski kulturni praznik, Dan knjige, Dan splošnih knjižnic), za simbolicno ceno 100,00 sit pa jih v naši Bukvarni  tudi prodajamo. 
Vendarle pa so vse te akcije namenjene uporabnikom knjižnice, samo gradivo pa je dostopno le ob fizicnem obisku knjižnice v casu njene odprtosti. Z novo obliko posredovanja izlocenega gradiva želimo vzpodbuditi: promocijo branja in pospeševanje bralne kulture predvsem pri odraslih ter doseci »neuporabnike« knjižnice in jih preko novega servisa privabiti tudi v knjižnico.  
 
Ob vhod v enoto KOLODVOR na ljubljanski železniški postaji smo postavili police s knjigami in revijami, ki so na voljo potnikom 24 ur, torej tudi v casu, ko je knjižnica zaprta. Knjige lahko ljudje obdržijo, posredujejo svojim bližnjim in tako z njimi delijo nove bralne izkušnje ali pa jih ob priložnosti preprosto vrnejo. Turistom na njihovem potepanju po Sloveniji ponujamo gradivo tudi v tujih jezikih. 
 
Na nov servis opozarjajo plakati na železniški postaji, objave v medijih in na spletni strani knjižnice, vsaki knjigi je dodan letak (tudi v angleškem in nemškem jeziku) s podatki o servisu in Knjižnici Otona Župancica. Servis smo predstavili širši javnosti 20. novembra, na Dan slovenskih splošnih knjižnic. 
S potniki postane gradivo mobilno in prakticno bi bilo, ce bi ga potniki lahko vrnili na cilju svojega potovanja. Vse slovenske splošne knjižnice tako vabimo k sodelovanju in oblikovanju skupne mreže izposojevališc na železniški postaji. 
Za vec informacij: simona.resman@lj-oz.sik.si 
 
Simona Resman, 
Knjižnica Otona Župancica 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
PREDSTAVLJAMO 
VAM 
 
 
POVABILO K BRANJU REVIJE ŠOLSKA KNJIŽNICA 
 
Šolska knjižnica je revija, ki je v prvi vrsti namenjena šolskim knjižnicarjem. Izide štirikrat letno in prinaša zanimive strokovne prispevke, ki so lahko uporabni tudi za ostale knjižnicarje v drugih tipih knjižnic. Zato je prav, da na tem mestu napravimo kratek pregled vsebine 13. letnika revije, ki se je zakljucil v letu 2003. 
 
Prva številka 
V prvi številki je objavljen prispevek doc. dr. Alenke Šauperl z naslovom O geslih in podobnih zadregah, ki poskuša rešiti terminološko zmedo na podrocju vsebinske obdelave. V njem si lahko razjasnimo posamezne izraze kot so: vsebinske oznake, geslo, indeksirni izrazi, kljucna beseda, itd. O nacinih pridobivanja gradiva piše Damjana Karlic, o izlocanju in odpisovanju gradiva pa Natalija Mikuletic. O slikanici, kot najbolj razširjeni in priljubljeni literaturi za najmlajše, spregovori Lucija Ademoski, kjer dodaja tudi razvrstitev slikanic po zahtevnostnih stopnjah ter merila o kakovosti slikanic. Mag. Franceska Žumer predstavlja primer izvedbe dveh šolskih ur v prvem razredu po programu knjižnicnih informacijskih znanj z medpredmetno povezavo okoljske vzgoje in slovenskega jezika. Ob uvedbi višjih strokovnih šol v nekaterih srednjih šolah so se tudi šolske knjižnice pripravile za delovanje v teh šolah. O tem piše Polona Lah Skerget. Bibliotekarko Tanjo Pogacar, ki je bila tudi pobudnica ustanovitve revije Šolska knjižnica, pa predstavi Lilijana Ozim. 
 
 
Druga številka 
Druga številka prinaša zanimiv prispevek Romane Fekonja o elektronskih virih v šolski knjižnici. Elektronsko knjigo predstavi avtorica Mateja Locniškar-Fidler. O iskanju po vsebini v COBISS/OPAC-u piše Majda Steinbuch, o iskanju po podatkovnih zbirkah EIFELDirect pa Milena Bon. V nadaljevanju je Barbara Kovar predstavila spletno stran Mariborske knjižnice, Natalija Mikuletic pa primer izdelave zloženke kot najpogostejše oblike promocijskega gradiva. Sledi niz prispevkov, ki na primerih, opremljenih s teoreticnimi znanji, opisujejo delo v knjižnici osnovne šole. Še posebej sta zanimiva dva, ki predstavljata novosti na podrocju knjižnicne dejavnosti v tretjem triletju devetletne osnovne šole in izbirni predmet informacijsko opismenjevanje. Zanimiv je tudi prispevek Knjižnica kot spodbuda za branje, ki opisuje sodelovanje s krajevno knjižnico. 
 
Tretja številka 
V tej številki so podana Navodila za izlocanje in odpis knjižnicnega gradiva in prevod IFLA/UNESCO-vih smernic za šolske knjižnice. Zdenka Verlic v raziskavi Spletne strani slovenskih šolskih knjižnic analizira le-te ter podaja tudi splošna navodila za njihovo izdelavo. Tudi v prispevku, ki je povzetek hrvaških avtoric, sledi nekaj napotkov za vsebinsko obdelavo spletnih strani. Dva prispevka opisujeta nacrtovanje in izvajanje knjižnicnih informacijskih znanj v devetletni osnovni šoli. O kvizu kot obliki dela pa piše Nataša Markic. 
 
Cetrta številka 
V zadnji številki, ki je v casu pisanja prispevka v tisku, sta izjemoma objavljena dva referata s posvetovanja ZBDS 2003, in sicer referat mag. Stanislava Bahorja z naslovom Prikaz stanja in problemi šolskih knjižnic, ki ga v zborniku posvetovanja ni, ter referat Majde Steinbuch Stalno strokovno spopolnjevanje šolskih knjižnicarjev v okviru razvoja šolstva in knjižnicarstva. Sledi prispevek Majde Celik Reševanje informacijskega problema ob primeru projektne naloge pri predmetu etika in družba. Katja Cekada predstavi primer izdelovanja spletne strani šolske knjižnice, kjer na pomoc priskocijo tudi ucenci. Zanimiv je tudi clanek Mirjam Francetic z naslovom Projekt osvešcanje s pentjo, v katerem se ucenci seznanjajo z aids-em ter na nevarnost širjenja bolezni opozarjajo obcane. O postopnem uvajanju otrok v šolo in šolsko knjižnico govori prispevek Vrtec na obisku Zdenke Štruc. O pravilniku šolske knjižnice in vkljucevanju tovrstnih vsebin v knjižnicna informacijska znanja od 1. do 3. razreda devetletne osnovne šole pa spregovorita Mojca Tomc Zupancic in Marta Koritnik. Že drugo leto zapored bosta priloga zadnji številki tudi koledar in kazalka s koledarckom za prihodnje leto že z novo naslovnico. 
 
Poleg omenjenih vsebin vsaka številka prinaša še vrsto zanimivih in aktualnih prispevkov. Naj omenimo le številne predstavitve ali ocene novih knjig in drugih multimedijskih gradiv, ki so opisani v rubriki S knjižnih polic in lahko knjižnicarjem služijo tudi kot pomoc pri nabavi. Zanimive so tudi predstavitve šolskih knjižnic še zlasti novih ali prenovljenih. Tudi v Malem in velikem odmevu ne manjka prijetnega in zanimivega branja.  
Vsi strokovni prispevki so obdelani tudi v Cobiss-u.  
 
Narocila revije sprejema: Maja Hribar Mlakar, ZRSŠ Založba, faks: 01/30 05 199 ali e-pošta: zalozba@zrss.si. 
 
Natalija Mikuletic,  
Srednja šola Sežana 
 
 
 
 
 
 
BANKA KÄRTNER SPARKASSE KNJIŽNICAM PODARILA WIESERJEVO ENCIKLOPEDIJO EVROPSKEGA VZHODA  
 
Na slovesni prireditvi, ki je bila 12. novembra 2003 na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, je banka Kärntner Sparkasse šestim slovenskim ustanovam podarila Wieserjevo enciklopedijo evropskega Vzhoda. Enciklopedijo so prejeli Ekonomska fakulteta, Narodna in univerzitetna knjižnica, Inštitut za narodnostna vprašanja, Inštitut za novejšo zgodovino, knjižnica Urada predsednika vlade RS in Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Enciklopedija obsega 20 knjig, ki povzemajo zgodovino, kulturo, politiko in življenje narodov in dežel južne in jugovzhodne Evrope. V projekt so poleg založbe Wieser vkljuceni še drugi založniki, strokovnjaki, profesorji, raziskovalci ter univerzitetne in državne institucije iz vse Evrope. Enciklopedija bo izhajala po dve knjigi na leto, in to v nemškem jeziku. Kärntner Sparkasse bo izbranim ustanovam podarila celotno zbirko. Dekan EF dr. Maks Tajnikar in eden od poslovodij podružnice banke v Sloveniji g. Josef Laussegger sta ob tej priložnosti podpisala tudi pogodbo o sodelovanju, predstavniki banke pa so napovedali, da bodo vsako leto znova organizirali podobno prireditev, na kateri bodo predstavnikom knjižnic predali naslednje, do takrat izdane knjige.  
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
BORZA DELA 
 
 
DELO IŠCE 
 
Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka, ki sem dne 24.11.2003 opravila bibliotekarski strokovni izpit in sem pripravnica do 31.12.2003. Po tem datumu sem brez zaposlitve in išcem delo v knjižnici kjerkoli v Sloveniji. Dosegljiva sem na tel. št. 051/344 455. 
 
 
 
 
 
OPRAVICILI 
 
 
OPRAVICILO 
 V clanku Silve Novljan Primeren ucinek za vložena sredstva, Knjižnicarske novice 13 (2003)11, Priloga, str. 1-4 bi moralo biti na drugi strani v poglavju Primerjalni kazalci namesto Izposoja gradiva na prebivalca zapisano Izposoja gradiva na obiskovalca. Bralcem se opravicujem! 
Silva Novljan 
 
 
OPRAVICILO 
 
V novembsrki številki Knjižnicarskih novic 13(2003)11 se nam je pri Nagrajencih Kalanovega sklada pomotoma zapisala letnica 1999. Vsem nagrajencem, ki so Nagrade Kalanovega sklada prejeli za obdobje 2001- 2003, se iskreno opravicujemo. 
 
Uredništvo 
Srecno in uspešno 
2004 ! 
 
   Leto 2003 se pocasi koncuje in pred nami so božicni in novoletni prazniki. Želimo vam, da bi jih prijetno preživeli in si nabrali novih moci za leto, ki prihaja. 
 
   Radi bi se zahvalili vsem, ki so nam v tem letu poslali prispevke v objavo in so s tem ustvarjali vaše in naše Knjižnicarske novice. Hkrati vabimo tudi vse ostale knjižnicarke in knjižnicarje, da s svojimi prispevki v letu 2004 obogatijo Knjižnicarske novice. 
 
   Vsem našim sodelavcem, narocnikom in bralcem želimo v novem letu veliko veselja in uspehov na osebnem in poklicnem podrocju, z željo, da bomo tudi v novem letu 2004 uspešno sodelovali ! 
 
Uredništvo 
 
 
PRILOGE  
 
  
1. V prvi prilogi objavljamo podatke o delovanju slovenskih visokošolskih knjižnic za leto 2002, ki ga je pripravila mag. Helena Pecko Mlekuš v Državni maticni službi za knjižnicarstvo NUK.  
 
2. V drugi prilogi objavljamo nacrtovane vsebinske sklope in prijavnico za Kongres šolskih knjižnicarjev Slovenije - "Šolske knjižnice vceraj, danes in jutri", ki bo potekal od 21. do 23. oktobra 2004 v Radencih. 
  
3. V tretji prilogi objavljamo narocilnico za novo strokovno publikacijo PRIROCNIK ZA UNIMARC - format za normativne podatke. 
 
4. V cetrti prilogi objavljamo najavo mednarodnega  posvetovanja "Libraries in the Digital Age (LIDA) 2004", ki bo potekalo od 25. do 29. maja 2004 v Dubrovniku.