HRASTNI&, 3. JULIJA 1959 1. ŠTEVILKA I. LETNIK Ob izidu »Steklarja« V okviru dela in proslav 40. obletnice KPJ, je naš tovarniški komite sklenil, da se prične s pripravami in da še postavi uredniški odbor, za izdajanje glasila hrast-niški »Steklar«. O tem je razpravljal tudi upravni odbor podjetja, kateri je odobril potrebna finančna sredstva. PrVa številka naj bi izšla za krajevni praznik 3. julij. Ko govorimo ob 40. obletnici naše slavne komunistične partije o njenem revolucionarnem in težkem boju, ne smemo pozabiti, kako veliko vlogo je imel v tem boju tisk. KP ni imela možnosti, niti sredstev, da bi neovirano propagirala. Pomen tiska je bil ravno v tem, da je izenačeval stališča, seznanjal delavce o namenu kapitalističnih izkoriščevalcev in tako povezoval proletariat v borbi za boljše življenje. Tudi v času NOB je tisk odigral pomembno vlogo. V partizanskih tiskarnah so se tiskali vestniki, na osvobojenem ozemlju so izhajali razni časopisi. Tako je tisk seznanjal borce in ostale pripadnike narodnoosvobodilnega gibanja o situacijah in borbah in jim s tem vlival novih moči in duha v borbi proti okupatorju. Tudi po osvoboditvi je naš tisk mnogo pripomogel k razčiščevanju problemov, ki so nastajali pri vprašanju določitve naših meja, pri izgradnji ljudske oblasti, o vlogi naše partije, v borbi za mir, o stališču naše države do OZN, kakor tudi pomoč, katero nudi naš tisk kolonialnim narodom v borbi za njihovo osvoboditev in samostojnost. Na podlagi takih stališč je naš tisk postal priljubljen vsem našim narodom in tistim, ki so izven naših meja. Želja časopisnih podjetij, in iniciativa raznih kolektivov, že dalj časa kažeta potrebo po izdajanju internih tovarniških časopisov in biltenov. Izkušnje podjetij, katera te biltene že izdajajo, nam kažejo veliko zainteresiranost članov kolektivov pri čitanju teh časopisov. Z njimi se članstvo kolektiva seznanja o vseh vprašanjih in problemih tehničnega, komercialnega in finančnega stanja v podjetjih. Ko tudi v naši steklarni stojimo pred izidom prve številke glasila »Steklar«, smo prepričani, da bo tudi v našem podjetju pripomogel še k večjim proizvodnim uspehom, k boljši kulturni dejavnosti in bolj razgibanemu političnemu delu ZK in sindikata v podjetju. Pri tem želimo, da bi pri pisanju člankov sodelovali vsi zaposleni v podjetju in s tem zagotovili zaželjeno kvaliteto našega lista. Naši delegati NA KONGRESU ZKS v Ljubljani ■ Na eni od zadnjih .konferenc; organizacije Zve'zé -.komunistov 'našega kolektiva, so člani komunisti izbirali delegate, kateri so zastopali naše. člane na kongresu ZKS. v. Izbrana sta bila-dva dèlégata. Tov. Speglič Marija, katera je v vrstah ZK že. od leta' 1944, ter 'vseskozi aktivrib sodeluje v .javnem in političnem- življenju v hrastniški dolini. Ko sem ;,se' hotel pomenkovati z njo,-še časa ni imela za daljši razgovor; tako je bila'založena s svojim delom. Vendar šem imel vtis, da se ji zdi v-Veliko’čast, da so jo člani Z K v steklarni izbrali, da jih je zastopala na kongresu, .ter da bo tudi sposobna prenašati na ostale člane napotke za nadaljnje delo organizacije-ZK v kolektivu, kakor tudi na terenu, saj Mimico vidimo vsepovsod, kljub velikemu delu v službi in družini, nikdar ne odreče dela v organizaciji. Tudi tov. Srnodič Jiilij, predsednik delavskega sveta in sekretar organizacije ZK v notranjem obratu naše tovarne je zastopal člane-komuniste, ' kakor tudi celotni kolektiv na kongresu komunistov Slovenije. Tov. Jul čka vsi dobro poznamo kot starega borca, partizana Nona, kot dobrega delavca v tovarni, ter aktivista na terenu. V razgovoru z njim sem imeli občutek, da se ne .ustraši .dela, Tdjub temu, da je., najtežje , politične? delo v osnovni organizaciji- ŽKJ .v notranjem obratu, ker. se tam dela na tri izmene. ..Posebno težavno je pa- delo . sedaj, ko, je velika vročina, vendar tovariš .julij ne klopi pred nalogami, katere Sedaj po kongresu stoje pred organizacijo komunistov v tovarni. Kongres -ZKS . je prinesel za •nadaljnje delo vseh. -osnovnih organizacij ZK- vsekakor želo pozitivne, napotke. - Potrebno -ho še . nadalje vložiti 'vse sile' za razširitev ; organizacije,', kljub 'temu, da 'smo .v kratkem času sprejeli, v našem kolektivu'.55, novih članov. To .število ni. zadovoljivo. Kolektiv ima zelo, velike možnosti in dosti mladega naraščaja;.- ter so; yse možnosti , za razširitev organizacije. - Rački Viktor 100 LET obstoju noše tovarne Marsikateri mlajši-član kolektiva, kakor tudi starejši, se sprašuje, kako je prišlo do postavitve steklarne v tako ozki. dolini, kakor je naša hrastniška. V kratkih obrisih bi rad prikazal razvojno pot našega 'podjetja. Začetek in razvoj steklarstva v Hrastniku sega nazaj v leto 1860. Podatke o tem povzamemo, iz zapiskov lokalne kronike in pripovedovanja najstarejšega, še živečega steklarja to,v.. Omerzi Jožeta, ..ki j,e, služil svoj kruh 56 let v našem podjetju, pri sko-' , raj vseh bivših lastnikih podjet-, ja. Hrastniška dolina je dobila-f .svoje sedanje ime šele 1. 1848, 5*; medtem ko so jo najprej imeno-J vali »Zavodenska Dolina«. Tiste f‘-.čase je bilo v tej. dolini Samo -;,.šest kmetijskih gospodarstev. S ' pričetkom izkoriščanja premoga v Hrastniku (Lužnar 1829), se je v letu 1845, ko so pričeli gra= diti skozi savsko dolino . Južno železnico- proti Ljubljani in dalje-proti Trstu; šele začelo ob-sežneje izkoriščanje zemeljsk.h bogastev te doline. Da bi pa zmogli izkoristiti od premoga, ki so ga. pridobivali v rudniku; njegove odpadke, se je rodila misel, zgraditi v hrastniški dolini razen rudnika še druge industrije. Tako je'na bivšem Peklarjevem posestvu v spodnjem Hrastniku neki- nemški inženir Heider, ki je z% bil lastnik steklarne v Jurkloštru, pričel v Hrastniku z gradnjo steklarne, da , s tem reši tudi vprašanje izkoriščanja slabšh vrst premoga. Vendar ni znano, š kakšnimi uspehi je Heider in pozneje za njim Bufger vodil in razvijal .našo steklarno. Bolj do veljave je podjetje prišlo šele leta 1886, ko je prevzela vodstvo družba V.. Abelna-;;K. Volfarda in Ziglerja. Za Abelna je bilo usodno leto 1893-94, ki je bil, kot je kazalo, izigran od svojih družabnikov, tako da je prišlo v -podjetju do gospodarskega .poloma. Takrat je Abel izgubil 30.000 goldinarjev, kar je bilo za tiste čase zelo velika denarna vsota. Zaradi tega1 sč IjV: jgiemu tudi omračil um. Zadolženo-pbdjetje je potem prevzela njegova žena, s štirimi dtrfici. Dolgovi so naraščali, strokovno delavstvo je zapuščalo svoja mesta in vse je kazalo, da gre mlada steklarska industrija k svojemu žalostnemu koncu. V najhujši stiski pa; se je leta • Nadaljevanje na ,2. strani) f- -m iV *• ■ m '.** , ^ , * . •- •'Sn ■ i »B H vi' llšllilMK ■ m * 1 i m mm ¡¡¡¡B ■ i *\f i I ■ - ■ I - --. iti:m -, ï ... .• '-“'»a, ¿¿X. .v* 1 r - : « Jt±- "*• ■ * .-••■r í'-'-'M S * i , I s 11 i * ji ■ ■ ■- DELOVNI KOLEKTIV STEKLARNE HRASTNIK pozdravlja ob prazniku .slovenskih rudarjev im Dnevu ■borca vse delovne ljudi socialistične Jugoslavije. Še posebej pa čestita vsem prebivalcem občiine Hrastnik, k prazniku mesta Hrastnika. - NAJ ŽIVI IN SE RAZVIJA HRASTNIŠKA KOMUNA! Tako je izgledala stara steklarna, kmalu po ustanovitvi (Nadaljevanje s 1. strani) 1903 pojavil v Hrastniku steklarski strokovnjak, koroški Slovenec Wilschnik, ki je prevzel vodstvo v steklarni. Tov. Omerzi se spominja, da je strokovnjak Wilschnik, ki je prevzel vodstvo, s svojimi sposobnostmi napravil red v tovarni in jo rešil propada. Naročila v tovarni so začela naraščati in tudi produkcija se je pričela večati. Takrat so steklarji zaslužili od ¡5—7 kron dnevno, nekateri y akordu pa so celo zaslužili do 20 kron dnevno, kar je bil v tistih časih res izredno lep zaslužek; Poseben lep, uspeh je za tovarno bilo leto, 1907, ko se je zgradila prva. moderna steklarska banja ter sp se nakupili novi stroji. Kmalu šo zgladili še več novih peči, nakupili tudi več strojev. Tako je .-podjetje, preživelo tudi prvo svetovno vojno. ; Po vojni sta prevzela steklarno sinova Vili in Rihard Abel. Ze v prvih povojnih letih se je ustanovil koncern steklarn pod imenom »Zedinjene tovarne stekla« ,dd. Tik pred okupacijo je lastnik tovarne zgradil moderno lastno električno centralo', ki služi še danes našemu kolektivu kot pomožna elektrarna. Starejši steklarji se spominjajo,-da bivši lastniki niso nikdar, polagali važnosti za izboljšanje delovnih pogojev, skozi.vso zgodovino steklarne se je strmelo samo za tem, da se napravi čim več dobička, ne glede na posledice, katere imajo delavci-stek-:larji pri svojem delu z raznimi poklicnimi boleznimi. Sele po osvoboditvi, ko-so,člani kolektiva z lastnimi silami zo-pet spravili tovarno v- pogon, se je pričelo drugačno življenje za steklarje v obratu in za druge delavce. Podjetje je bilo nacionalizirano, upravljanje je prevzel kolektiv in danes se že odražajo uspehi lastnega upravljanja. Proizvodnja je začela iz leta v leto naraščati od borih 3000. ton steklenih izdelkov, danes kolektiv daje tržišču že preko 6000 ton steklenih izdelkov v raznih asoTtimanih,' Naše podjetje ima že skozi vsa leta najboljši steklarski kader, ki si je nabral i svoje izkušnje po večjih državah, kakor češki, Nemčiji, Turčiji, Egiptu, Grčiji itd. Ti kadri so nam’vsem porok, da naše podjetje lahko na trgu nudi razne vrste steklenih izdelkov, kar se odraža v našem zelo visokem asortimanu preko 3200 izdelkov. Podjetje ima vse možnosti nadaljnjega razvoja, ob sedanjih prilikah, ko se že izbolj-' šujejo pogoji dela v „ novi rekonstruirani tovarni. R. V. ", Formiranje udruženja nemetalov FLRJ Na zadnjem zasedanju delavskega sveta kolektiva je tov. ing. Birsa Edo poročal, da je sedaj ustanovljeno novo združenje, ki se imenuje: Stručno Udruženje Industrije nemetala Jugoslavije. Člani tega združenja so tudi predstavniki steklarn Pančevo, Paračin, Hrastnik itd. Na prvi seji so bili formirani razni odbori za lažje delo združenja. Od članov našega kolek- tiva je predsednik odbora za napredek j proizvodnje tov. ing. Birsa. On sam poudarja, da je to združenje zelo važno, ker zajema precej industrije nemeta-lov v državi. Važnost tega je razvidna iz tega, da je prvi seji združenja prisostvoval predsednik industrijske zbornice Jugoslavije. Ker je naša država zelo bogata na nekovinah (surovinah), bo sodelovanje sorodnih strok zelo koristno za napredek v proizvodnji),'posebno, ker ima steklarska industrija veliko bodočnost v naši državi. Združenje je- določilo delegacijo, ki bo,šla v Italijo, član te te delegacije je tudi ing. Birsa Edo. Naloga te delegacije bo navezati stike z industrijami te vrste v Italiji. Stroške nosi v celoti združenje. Pred 25 leti 3. julija letos poteka 25 let, ko je v Hrastniku vzplamtel nov protest rudarjev proti izkoriščanju, proti nečloveškim pogojem, v katerih tisoči niso mogli ne živeti ne umreti. Istfjdan se je gladovna stavba razširila na Trbovlje in Zagorje. V revirjih je zavrelo, kakor že dolgo ne. Protest je bil tako-odločen ih v takšni obliki, da je Zaskrbelo prizadete. Rudarji so takrat ravnali bolj s srcem kot z glavo, v njih se je nabiralo, zbralo in izbruhnilo. Bilo jim je vseeno ali poginejo od gladu nad zemljo ali pod zemljo. Ostali so v jamah, stiskali zobe in pesti. Stavka, ki je trajala 56 ur, pa je tako pomembna, in v spomin na to veliko dejanje slovenskih rudarjev, .so si rudarji izbrali 3. julij za svoj praznik, enako vsi’Hrastničani, in tako je postal 3. julij praznik mesta Hrastnika. Tartini pravilnik patrien Kakor po. vseh drugih kolektivih, ■ ' tako smo tudi pri nas v steklarni čutiti potrebo po nekaterih popravkih v plačilnem sistemu. Zelo pogosto šo pošiljali prošnje na upravni odbor,' da naj popravijo tarifne postavke na "določenih delovnih mestih Zato7 smo z veseljem sprejeli vest, da bodo začeli z'izdelavo novih tarifnih pravilnikov, kjer bomo imeli priliko odpraviti vse, kar ni bilo v redu. Navodil za delo novih pravilnikov je bilo dovolj. Ze več mesecev pred pričetkom dela so bila razna posvetovanja, kako bi bilo bolje, da bi ne pri-' šlo do kakih nevšečnosti v go-: spodarstvu in da bi bilo delo bolj stimulirano. Predlog 'sindikata, da se na splošno1 plač ne-zvišuje, ne da bi istočashb rasla proizvodnost dela, je bil tudi pri nas osvojen’. Ker so bile pri nas tarifne postavke v starem tarifnem pravilniku - nekoliko nižje' kot v drugih steklarnah, in smo od sindikatov dobili priporočilo, da minimalni • osebni dohodek. nekoliko dvignemo, "smo to 'tudi storili ih s tem odpravili prejšnjo razliko, j Komisija za sestavo osnutka tarifnega pravilnika je imela zelo težko delč, kajti morala se je. držati navodil sindikatov- in pa tudi možnosti, kakršne imamo, po drugi strani pa so vplivali nanje nekateri ljudje, ki mislijo samo nase. Na sejah delavskega, ■sveta smo napravili še majhne, spremembe, katere so predlagali člani. Po razpravah na DS je' bil osnutek dan na vpogled in razpravo članom kolektiva, ter smo upoštevali 'tudi pripombe, v kolikor so bile umestne. Razumljivo je, da vseh predlogov nismo mogli upoštevati, ker bi s takimi določbami spremenili razpone, ki morajo obstajati mecj posameznimi'delovnimi mesti. Po dokončnem sprejetju tarifnega pravilnika na DS, je bil ta poslan v Ljubljano na okrajni sindikalni , svet, na občinski ljudski odbor in občinski sindikalni svet, kjer . je bil povsod sprejet z malimi pripombami, katere pa smo upoštevali in uredili.. Kljub temu, da smo vložili hinogo truda v to , delo;. ■ ih da smo upoštevali koristne predloge članov kolektiva, opažamo-, da ni vse tako,-, kakor je bilo zaželeno in bomo morali spet beležiti napake in jih' v bodoče upoštevati.' Predvsem bi ■ bilo dobro', da začnemo- resno misliti na plačevanje po enoti -proizvoda, kar je bolj .enostavno,in mnogo bolj stimulativno za same. delavce. • Nekatera podjetja v naši državi iso 'že pričela S takim nací-' nom nagrajevanih, rezultati, so: večji zaslužek, večja proizvodnja in presežek delqvne sile, kar jé velikega pomena Za naš nadalj,-. nji razvoj gospodarstva. ' Če' ugo ta vi j amo, da je vsa leta po vojni povsod primanjkovalo delovne sile, naenkrat-pa se je to stanje spremenilo, po zaslugi pravilnega, nagrajevanja,1 potem je treba resno misliti 'na to, da sprejmemo to povsod, kjer še ni uvedeno. Zavedati se moramo, da bomo sami sebi ’ zboljšali življenjske pogoje edino z večjo produktivnostjo in z znižanjem proizvodnih stroškov. To naj bo težnja slehernega člana kolektiva; prepričani smo, da bomo v bodoče dosegli še --večje uspehe kot smo jih doslej, s tem bomo koristili sebi in vsej naši skupnosti. Obletnica velike in zmagovite borbe V poletju leta 1936 je mladina Steklarne Hrastnik odločno zahtevala svoje pravice. Tisti čas, to je bilo julija 1936, je vodstvo strokovne organizacije steklarjev v Hrastniku preko svojih obratnih zaupnikov zahtevalo .izravnavo dopustov nekaterim mojstrom in pomočnikom. Ker pa do takrat velika večina mlajših delavcev sploh ni imela plačanega dopusta, je vodstvo mladinskega sindikata ob istem času tudi stavilo zahteve za priznanje dopusta krogljičar-jem, natikalcem in izpihovalcem. S to zahtevo pa' je bil mladinski sindikat na široko zainteresiran in je razgibal veliko večino zaposlene mladine. Ti krogljičarji, natikalci in izpihovalci, so poleg pomočnikov pomenili najvažnejšo delovno silo- v podjetju, zato si je brez teh le težko zamišljati proces dela v tej veliki tovarni. Sestav mladinskega sindikata je bil takšen, da so v njegovo organizacijsko področje spadali poleg že omenjenih vajencev tudi pomočniki in vse ostalo pomožno osebje. Ta mladinski sindikat, ki je stal pod neposrednim vodstvom partije in SKOJ, se je že dolgo pred izbruhom spontane borbe ukvačjnl z vsemi problemi mladine v tovarni. Tako je med drugim urgiral in interveniral pri podjetju za vse nepravilnosti, ki so se dogajale na deloviščih, skrbel za pravilno razporeditev in oceno pri delu, je sestavljal zahteve za povišanje odstotkov mlajšim pomočnikom in drugim zapostavljenim delavcem, budno pazil na to, da se je izvajala mladinska zaščita, v kolikor je bila. ta z zakonom določena itd. Predvsem pa je ob raznih prilikah, tako na masovnih sestankih mladincev, kot na sestankih mojstrov, ostro grajala nepravilne odnose le-teh do vajencev in drugega pomožnega delavstva. Skratka, ta mladinski sindikat je bil pravo protislovje strokovne organizacije steklarjev, kajti bil je vseskozi delaven, ter dovzeten za vse probleme, ki so težili večino mladine v tovarni. Mladina sama je kajHii-tro uvidela, da je njen pravi za- govornik in zaščitnik mladinski sindikat, zato se je začela vključevati masovno vanj. V vodstvo te mladinske organizacije je bil na bazi" najširše demokracije izyoljen le en komunist, vendar nas to ni motilo, kajti v organizaciji smo bili včlanjeni vsi partijci in skojevci. Ta izvoljeni član K? je zavzemal najvažnejšo funkcijo v organizaciji, in to, tajništvo. To funkcijo je takrat opravljal član mestnega komiteja partije tovariš Jože Kastelic, sedanji direktor 'Kemične tovarne v Hrastniku. Komunisti, včlanjeni v ta mladinski sindikat, si v tej organizaciji posebnih funkcij nismo želeli, za nas je bilo važno le-to, da smo pritegnili v njega čim več zaposlene mladine in jo tako zaktivizirali v boj za specifične mladinske zahteve. Naloga SKOJ in partije v tem mladinskem sindikatu je bila tudi ta, da smo igrali 'vlogo čuvarjev resnične demokracije, ter da smo delali na tem, da so se vsi sklepi sej in masovnih sestankov prenašali v življenje. S to organizacijo smo komunisti pridobili zelo široko področje ilegalnega delovanja med celotno mladinOi- Naši masovni sestanki so bili zelo pogosti rn'vedno dobro obiskani. Na teh sestankih smo skojevci in partijci izstopali vedno s kopico problemov, za katere smo vedeli, da teže celotno mladino. Pri vsem tem nam .je pa bil velik pomočnik in učitelj legalni mladinski časopis »Mlada pota«. Časopis sam se je skoraj izključno bavil s problemi delavske'mladine, zato si je zelo hitro utiral pot v široki krog mladine. Tudi v steklarni je bil zelo razširjen in v organizaciji mladinskega sindikata je bil formiran tudi kolportažni odbor. Ko se je v letu 1934 in v začetku leta 1935 začela formirati mladinska strokovna organizacija pri steklarni, so bile razmete v tovarni že skoraj obupne. Pogoji dela so bili po veliki gospodarski krizi že takšni, da so ogrožali ves podmladek. Podjetnik je sicer uvajal vedno tehnične novosti, ki pa niso razbremenile delavcev, ampak nasprotno, silile so ga še k večji intenzivnosti in storilnosti. Taka novost so bili bobni za obžiganje, ki so bili kurjeni z odpadnim katranom, razširjal se je dim in smrad, da je bilo groza. Druga taka novost je bil stroj za izde- lovanje malih kozarcev za vlaganje (Fleis maschine). Ločijo se od Kiko strojev le po tem, da so imeli posebno jekleno mizo, z-več modeli, ki,1 so se vrteli in so zahtevali zelo' izurjeno ročno delo. Strojtsam ni bil slab, a je podjetnik postavil normo na »najvišjo špico«, ki je bila le težko dosegljiva. Drugo največ-je zlo je bilo, v tem, da je vse -to bilo v zelo ozkih prostqrih, ker so zavzemale prostor tudi delavnice na pipah na eni in veliki Wolf stroj; na drugi strani. Na eni strani so šumeli, se kadili in smrdeli bobni, na drugi strani pa je neusmiljeno hreščal razbeljeni velikan. Prostor je bil tako utesnjen, da so skozi-njega komaj prehajali odnašalci, ki so nosili vroče izdelke k hladilnim pečem. Tudi te so bile zelo slabe, ker so izpuščale nezgorljive in zdravju škodljive pline, ki so se zajedali v pljuča delavcev.-Podjetnik je pa tudi nenehno nižal tarifne postavke s tem, da je višal norme pri artiklih, ki so se trenutno delali. Pustil je pri miru artikle, katere so delale privilegirane delavnice. Take privilegirane delavnice, je podjetnik dfžal za storjene usluge, ki so mu jih/ izkazaji nekateri njegovi Delo II. etape rehonstruhcije je bila glavna tematika XV.! rednega zasedanja delavskega sveta. '' Zadnje zasedanje delavskega sveta steklarne Hrastnik je imelo na dnevnem redu več zelo'važnih vprašanj za nadaljnje delo. kolektiva, med ostalim obravnavo Aneksa za II. etapo rekonstrukcije, Poročilo 0'potrditvi. zaključnega računa, ter obravnavo pripomb okrajnega sindikalnega sveta na- tarifni pravilnik in pravilnik o premijah. _ Vsekakor je bila navajžnejša. razprava o rekonstrukcijah. Vsi člani kolektiva se zavedamo, da bomo le z novimi proizvajalnimi sredstvi, z novimi pečmi, kos zadovoljiti potrebe trga po steklu v naši državi, kakor tudi na inozemskem trgu. Že v preteklem letu je bil odobren pri Zvezni investicijski banki kredit za-„ gradnjo prve etape hrastniške steklarne. Sadovi tega so že sedaj 'vidni, tako da sedaj v novem delu tovarne teče proizvodnja na dveh kadnih pečeh in to pod zelo boljšimi pogoji, kakor je y starem obratu. Proizvodnja -teče nemoteno, odpraviti pa bo še treba nekatere pomanjkljivosti, kajti nove peči’ zahtevajo tudi svoj čas, da se jih preizkusi. Prva etapa se torej v glavnem bliža h kraju. Ni bilo izgledov, da bi prišlo naše podjetje pri investicijski banki do kredita za drugo etapo, ker ni bilo za rekonstrukcije v tem letu, . določenih sredstev. Vendar je v Uradnem listu izšel odlok, ki omogoča obnovo preko 60% iztrošenih obratov. Po tem odloku pride tudi naše podjetje v poštev, ker kljub aktiviranju -I. etape znaša iztroše- nost še vedno 61%. V. Skladu tega je bilo pripravljeno gradivo za anek II. etape Steklarne Hrastnik. Isti je bik izdelan v skladu z odobrenim programom rekonstrukcije iz leta 1957. Kolektiv steklarne ima namen zgraditrv II. etapi dve steklarski peči, železni oder, dimnik, adaptacijo starega skladišča stekla v zpiesarno in nabavo, avtomata za izdelavo embalaže. Ta anek je že bil tudi potrjen od strani Izvršnega sveta LRS v maju 1959, kateri predvideva povečanje proizvodnje od 6400 ton na 8550 ton, To pa zaradi-boljše organizacije dela, zmanjšanje odpadka. Za II. etapo rekonstrukcije bo potrebnih 140 milijonov din za osnovna sredstva in 25 milijonov za obratna sredstva, od tega:. 88,177.000 din amortizacije iz prejšnjih let, 3,823.000 lastnih sredstev, 25,000.000 din od OLO Ljubljana, 23,000.000 din od investicijske banke' in 25,000.000 din'obratnih sredstev. Po II. eta- Steklarne Hrastnik. pi bo proizvodnja v steklarni po grupah znašala skupno 8550 ton steklenih izdelkov. Potrebna sredstva bodo v znesku 165 milijonov din porabljena: za gradbena dela 33,125.000 din, za domačo opremo z montažo 52,806.000 din, za uvoženo opremo z montažo 50,069,000 din, ostali stroški bodo znašali 4 milijone din in obratna sredstva 25,000.000 din. Po izvršitvi -II. etape rekonstrukcije se bo vrednost proizvodnje dvignila na 1,825.000 din. Tov. ing. Birsa Edo je navzočim tolmačil, da je bil po prvem programu določen večji avtomat, ki pa je bil zelo drag, zaradi, te-gd sp bosta nabavila dva manjša; ki bosta cenejša in za našo proizvodnjo bolj ekonomična in bolj >ugodnav)Ti5:vl^ Vsekakor, bo 'to zelo velik uspeh hrastniške steklarne, ko bo dokončana druga etapa ‘rekonstrukcije; s tem bo rešeno glavno vprašanje proizvodnje. Nadalje bo potrebno pričeti reševati vprašanja stanovanj za kolektiv in upravno poslopje, kakor tudi jedilnice, vprašanje lokalov ža društva in organizacije. Po sedanjih ¡zgledih bo kolektiv steklarne dostojno dočakal svojo stoletnico, katero praznuje prihodnje; leto. 'Porok za to nam je prizadevnost celotnega kolektiva. Vsekakor je zanimivo vpra-šanjeriudi odplačevanje ..anuitet za najete krediten Tovariš direktor Klanšek je članom delavskega sveta odgovoril naslednje: Da se financiranje,rekonstrukcije vrši iz posojila pri investicijski banki amortizacije za -zamenjavo,, po zadnjem odloku pa bomo lahko koristili tudi blokirano amortizacijo, kar je vsekakor ugodno' za naše podjetje. V avgustu ¿zapade prva tranša v višini 22,700.000 din, vrniti se mora do 15. 10. 1959. Investicijski banki moramo vrniti 15 milijonov posojila za talilno halo, ostalih 15 milijonov pa do . L 2. 1960. Ker bomo uporabili vso blokirano amortizacijo iž-. prejfi šnjih let za II. etapo rekonstrukcije, --bomo leta 1960 primorani prositi za spremembo odplačilnega roka, ker ne bo dovolj sredstev, da bi posojilo za 6 etapo, v višini 136,629.00, Odplačali. v dveh letih, kar je bilo s pogodbo Sklenjeno.. Nadalje je delavski svet poslušal poročilo šefa računovodstva, tovarišice Korbarjeve, da je. posebna- komisija Občinskega ljudskega odbora Hrastnik pregledala zaključni račun in ni ugotovila posebnih pomanjkljivosti ali nerednosti . v zaključnem računu;za leto 1958. Delavski svet je poročilo vzel na znanje. Okrajni sindikalni svet Ljubljana, komisija za potrjevanje tarifnih pravilnikov, je na tarifni pravilnik našega kolektiva dala nekaj pripomb, o katerih'je delavski ■ svet tudi razpravljal.. S tern je delavski svet tudi sprejel naslednje sklepe: Da se v tarifnem pravilniku za vodilnadelovna mesta postavijo tarifne postavke v enem znesku. Iz 8. člena pravilnika p premijah se izloči < 3 odstavek in se premije izplačujejo neomejeno. Vse upravno administrativne uslužbence ne veže na proizvodnost dela v obliki ' premijske osnove, temveč se njihova osnova formira od končnega uspeha podjetja. Iz premijskega pravilnika se črtajo, nekatera delovna mesta, varne. Delavski svet je še razpravljal o problemih proizvodnje, kakor tudi o nekaterih, pripombah glede preseganja norm v obratu. Rački Viktor Obisk nemških kupcev v naši steklarni Naše podjetje izdeluje vse vrste steklenih izdelkov za inozemski trg. Vsekakor je najbolj interesanten trg za nas Zahodna Nemčija, katera tudi .odkupuje precej izdelkov. Povpraševanje je še za nadalje veliko. Pred dne-vrje obiskal naše podjetje^ kupec Zam, kateri že več let nabavlja steklenino v našem podjetju. Predvsem se zanima za kozarce Gebko, HT pokale, vrče (Glück auf), vseh velikosti ter razne pepelnike. .Z dosedanjo kvaliteto naših izdelkov je popolnoma zadovoljen, kar je vsekakor zelo razveseljivo za naš kolektiv. Poleg-tega kupca'je še več; interesentov iz Nemčije, vendar naše kapacitete iie dopuščajo, da bi vsem ugodili, ker je 'potreba po steklenih izdelkih zelo velika na domačem trgu. Da pa inozemskega tržišča ne izgubimo,:,je potrebno, da kvaliteto izdelkov obdržimo, ter se s tem še bolj uveljavljamo na inozemskih tržiščih, ker s tem dobimo prepotrebne devize za naše delo pri rekonstrukciji tovarne. podrepniki (lončena peč). Te usluge pa so bile kaj različne, bodisi, da so to svojo vdanost podjetniku izkazali s tem, da so kot obratni zaupniki' podpisali stvari na račun skupnosti (napaka dela) ali, da so še nedelani artikli, prekoračili, z dvakratno prekoračbo (seveda s 100% zasedbo) predpisali povišano normo, ki so jo potem morale delati delavnice s slabo'' zasedbo. Tem slabostim pa so se pridružile še razne nevšečnosti, -kot, so izdajstva, stremuštvo, potegovanje za boljše službice in slično (primer Bauer Maks). To vse pa je imelo za posledico, da so bila s tem pognojena tla intrigam, zahrbtnim, mahinacijam in egoizmu. Delay.ec je začel sumiti delavca, nezaupanje pa je preraslo meje ¡n to je imelo zopet za posledico, da se je. .začelo delati na divjaški način, pri čemer so prišli do izraža brezobzirnost, ši-kanizačija, psovanje in celo pretepanje. Ves ta srditi gnev se je pa razlil, nad vajenci in pomožnim osebjem, ki so morali požirati te gnusne reči, če so hoteli obdržati težko dobljeno delo. Ce je. v letu 1928 velika zmagovita stavka steklarjev Jugoslavije odpravila največje-zlo,— to je cehovstvo j-h kar je bila zelo velika pridobitev za vse delavstvo .steklarske industrije, so vendar še ostale nekatere podedovane slabosti starega sistema ,v tem, da so še nadalje izkoriščali mojstri in nekateri polmoj-stri ter'!starejši 'pomočniki, vajence, jih psovali z nečloveškimi izrazi in celo pretepali:' To se je najbolj razširilo v letih, velike in vsesplošne gospodarske križe, ko so stale pred vhodom tovarne gruče mladih ljudi in čakale, da se jih podjetnik usmili in jih vzame na delo. Da ne bi,to delo zopet izgubili in postali brezposelni, .so požirali vse, tudi nečloveško ravnanje. Podjetnik,1 ki, je imel interes le na večji storilnosti se ni zmenil za vse to, kar se je godilo po delavnicah v obratu, kajti on je rabil le maso gotovega stekla, vseeno mu .je bilo kako je' to prišlo iz ppči in od tam v. skladišče. Organizacija steklarjev pa je bila v tem času. preslabotna) da bi kaj ukrenila za odpravo takega stanja. Saj je v rešni-cu le še bolj životarila kot pa živela. Njeno članstvo se je vidno skrčilo, zaradi raz,r:ih mahinacij in izdajstev, od 400 na pičlih 60 Članov. V. takem brezup- nem položaju je rasla in dozorevala pri nekaterih bolj razgledanih mladincih misel, o, nekaki samostojni mladinski organizaciji. Š to mislijo se je pa že predhodno ukvarjala strokovna komisija razrednih sindikatov Slovenije v Ljubljani. O sklepih te komisije je njen predsednik tov. Franc Leskošek-Luka napisal daljši članek v strokovnem glasilu »Delavec«. Ta. članek je Vzbudil'pri nekaterih mladih delavcih steklarne precejšnje zanimanje in tako .šo'se našli mladi trpeči ljudje, ki so to misel o-sa-mostojni mladinski '.organizaciji,; začeli širiti med ostalo mladino. V -vodstvu takratne < Strokovne organizacije, v. Hrastniku je stal stari in. neomajni sindikalist tov. Kelner Alojz. Tudi ta je bil član že več let iste strokovne komisije v Ljubljani. Mladinci, ki so imeli do njega. zelo veliko zaupanje in spoštovanje, so sepbr-. nili do njega in ga prosili za tovariško pomoč, katero je.bil precej voljan, izkazati, ko s.e je bil prepričal, da so še le-ti resno lotili dela. Tako je z njegoyo in Beiteljevo pomočjo uspelo prepričati-članstvo, strokovne organizacije, da je dovolila v, njeni lastni organizaciji ustanavlja- ti mladinski sindikat pod vodstvom mladine same. Na razširjeni seji podružnice je bil tako sprejet 'sklep, da se lahko mladina steklarne strokovno organizira in to v okviru razr redne strokovne organizacije steklarjev v Hrastniku. Dovolilo se nam' je lastno vodstvo, pod katerega organizacijsko področje so spadali vsi vajenci, pomožno osebje in mladi pomočniki. Nadalje je bilo sklenjeno, da se članarina za te. vajence, polpomoč-nike in pomožno osebje določi po najnižji kategoriji, to je bilo od 2 do 4 din tedensko. - Po kratkem času obstoja te organizacije je članstvo že tako. naraslo, da smo. sklenili tvegati poskus, spustiti se v odprti bpj z razrednim sovražnikom. Čakali smo le še ugodnega trenutka, ki se nam je nudil v juliju 1936. leta. v Ta trenutek je, bil-za nas zelo ugoden, kajti v tem času je podjetnik imel najboljšo konjunkturo in težko bi bil tvegal izgubo, ki bi nastala, če bil prišlo do večjega in daljšjega zastoja v proizvodnji. Tako smo r-ačunali in sklepali mi, vendar je podjetnik računal in sklepal' drugače. Vedel j e. sicer, da se mladina zo- pet oklepa organizacije in da postaja z vsakim dnem predrz-nejša ¡n odporna. Računal je pa s tem, da jo prvi večji neuspeh omrtvi in potem bo pdstala še bolj krotka. Da je mislil tako je jasno, če vemo, da so takratni obratni zaupniki, le' še fUngirali beraštvo za drobtinicami, ki so se usule iz njegove preobložene mize. Zato je priznal izravnavo dopustov mojstrom in nekaterim pomočnikom, ostale zahteve mladine je^v ceioti odbil v nadi, da je s tem zadal udarec celotnemu mladinskemu gibanju,’Toda mla-dina.je bila takrat že utrujena in tudi .politično precej razgledana. Imela je Za Sabo že .velike celjske dogodke, na katerih se je do kraja, prepričala, da. ni . sama v tem boju. Nešteti izleti v naravo-, pri katerih smo skrbeli, da se je ta mladina čimveč seznanila s teorijo, naprednega delavskega gibanja, nadalje delo po društvih in športih, kjer se je kovala enotnost delavskega razreda, v boju proti diktaturi in za uvedbo demokracije,' kar je zapustilo ha njej neizbrisni pečat borbenosti. Tako je bila mladina, že. dolgo pred tem, dobro pripravljena za akcije,, čeprav bi te terjale od nje tudi žrtve. 0 delovnih Proizvodnost dela in delovna storilnost Sta odvisni,poleg ostalega tudi od delovnih pogojev, ki so na določenem delovnem mestu. Toda poleg tega, cisto ekonomskega efekia, morajo na delovišču biti taki pogoji, da še delo odvija brez nevarnosti obratnih nezgod in poklicnih obolenj. V. današnjem stanju družbenega življenja: je drugi faktor še prav posebno važen, ker ta obravnava človeka pri delu kot osebo, ki v socialistični družbi mnogo pomeni. Torej pomeni, nuditi varne pogoje pri delu, tudi socialistično — človekoljubno'dejanje. Svoj čas So lastniki tovarn pa nemogoče odpraviti'. Dokaz, da je tako, lahko opazimo v naših starih prostorih. Kljub poznejšim naporom-, da bi še odpravili nedoštatki, vidimo’, da se marsikaj ne da popraviti do take mere kot bi bilo zaželeno in kakor je predpisano z zakonom. Posledice slabih delovnih pogojev se pogosto ne vidijo takoj, ampak še'pojavijo prej ali slej V raznih oblikah: kot oslabitev vidnega -ali živčnega Sistema, obolenja dihalnih organov, razna kožna obolenja in podobno. Delavec "s takimi okvarami Velikokrat ni zmožen naprej opravljati delo, katerega-se je v teku let' izučil in1 izpopolnil, ter, je pri- skrbeli, da je'bila le proizvodnost dela na višini, skrb za delovne pogoje so , pa puščali, ob strani. To občutimo še danes, čeprav je varstvena služba dela že precej, izpopolnjena 'ter regulirana z zakoni o delovnih odnosih in z zakoni o higienško-tehnični zaščiti. Ko' obravnavamo delovne- pogoje,-jih moramo tudi vsaj na .hitro, omeniti. Mèd pogoje dela . spadajo: razsvetljava, temperatura. : gostota na deloviščih,: transportne poti, urejenost, Ventilacija prostorov itd’. Ti'faktorji delovnega okolja so splošnčga značaja zàvarovanja, za katere -morajo skrbeti organi upravne. • službe -v podjetju, ter s, tem nuditi delavcu varne pogoje dela. Ustvariti-take pogoje, pomeni temeljito delo že pri samem pro-‘ jektiranju 'tovarniških objektov in rlaprav v .teh prostorih. Nedosledno delo v začetku lahko privede do slabih pogojev dela, katere je;-nakn,adno zelo težko--ati;. siljen zapustiti delovno mesto in ga zamenjati z novim ali pa še -celo predčasno invalidsko upokojiti. Po naših in človeških zako-nih^delavec sam ni kriv Za tako stanje, ter mu danes.skuša družba vsaj deloma nadoknaditi iz-,'gubljenp.- ■- Na drugi strani pa pomeni, da tak-delavec troši družbena sred- • stva in posredno niža družbeni standard. Zato-je jasno; da pomenijo dobri delovni pogoji korist za delavca: samega, vza ce- • lotni kolektiv iri družbeno- celoto. Kljub vsem tem splošnim varnostnim ukrepom se mora vsak : posameznik vedno zavedati, da ]č- še 'vedno najvažnejši činitelj on sani, to je, da zaVisi varno vdelo na ‘deloviščih v'veliki'meri od osebe, ki to’ delo'opravlja, v Teh osebnih faktorjev je izredno veliko in se prepletajo v človekovem življenju, ne sama v času 8-urnega dela, ampak'tudi v njegovem. prost.em času. Delo. .na deloviščih ni lahko, ni. neodgovorno, Zato zahteva od vsakega vršilca celega človeka. Ne samo v; fizičnem smislu, temveč tudi umski napor mora'biti osredotočen prj' vsakem gibu v delovnem. postppku. Se: tako-ugodni pogoji na deloviščih-ne pomenijo mnogo,, ako se- delavec ne zaveda, da mora biti stalno, pozoren pri delu.'... ' Presodimo,- ali lahko v redu vrši delo tisti,.cigar živčni .sistem ni ustaljen? Ne; ■ nekdo ki je' z mislimi doma ali na kakem drugem kraju, ne more biti obenem pri delu. . Posebno velik nasprotnik urejenosti umskega dela je alkohol. Človek, -delavec, ki je pod vplivom alkohola’ jč poleg fizične oslabelosti še v takem stanju, ko so umske sposobnosti izpod normalnega stanja, Vzrokov nekon-centriranosti delavcev pr,i delu je še več: socialne prilike, stanovanjski pogoji, neurejeno življenje jtd. Lahko pa trdimo, da so ti faktorji, mnogokrat povod za nezgodo pri delu ali izven njega, Naloga' 'Varnostne službe v podjetju je, da odpravlja vse ne-dostatke, vendar je to mogoče le takrat, če v tej borbi za varno delo in dvig naših življenjskih pogojev sodelujemo vsi. Na ta način se bo vedno bolj nižalo število delovnih nezgod, delovnih irivalidpvr*'š;-'sode'lova-njem pa indirektno gradimo našo boljšo prihodnost. Rudarji. pred vhocjom v. jamo. Planinska koča na Kalu. Člani DS in komisij našega kolektiva Naš delovni kolektiv vodi delavski svet, v katerem so zastopani člani kolektiva iz vseh oddelkov. Za lažje poslovanje DS je isti izvolil na, enem zadnjih zasedanj yeč korñ-isiy -iri to stalnih- m začasnih. DS je' izvolil.iz • svoj e .srede predsednika, tov.. Smodjč- Julija ter upravni odbor podjetja, v katerem so naslednji, elani: , ” Santej Alojz, predsednik; Gornik Peregrin, Kerin Vinko,, Kolenc ..Vinko"in Maušer Fran, člani. , V- delavski-svet-so.-biJi ■izvoljeni': : Amigori-i-. 'Pavla, Bajda Franc, Bedenik .Silva, JBočko Franc, Ča-kic Ljubo, Debelak Franjoj Fran . kovic Pavel', Gerhard Jože, Ger-madnik Edo,- Gornik Peregrin, Gračtier Ivan, Grum Milan, Hudi Alojzj Janežič Alojz,VJelakovič Jože, Kajzer Adolf-, Keber Blaž, Klenovšek Franc, Kmetič Ana, Kolenc Vinko, Kolman Roman, Kopušar Drago, Kosem Gvido, Krosi in Mirko; Laznik Jože, Laznik Olga, Laznik Stanko, Mau-ser Franc, Mrcina , ing., Maks, Papež Franc,1 Perci Adi, Peter-kovič Hpda, PeVcin Erika, Pod-, lunšek Adi, Pufler Ernest, Ran-cinger Angela, Rancinger Jože TL, Savkovič Ilija, Sihur Anton, Siene Vasilij, Tušar Jože, Zalaznik Jernej, Zaletel Viljem, Zore Vinko, Zupanc, Viljem, ; Žlindra Marjana, Žlindra. Oto. . Komisije, katere je izvolil DS od članov kolektiva ŠO: Komisija za plače in finančna vprašanja: Tušar ■ Jože, Hudi Alojz, Žlindra Jože, Sumej Mirko, Speglič Mimi, Radej Stane, K-raus. .Anton, Rancjnger Marica, Gračner Ivan. Komisija za investicije: Sihur Anton, Senica Anton, Knez Alojz I., Gošler Ignac, Špacapan Roman, . Platinovšek Karl, Slana Janez. Komisija za H.TZ (higiensko tehnično Zaščito): Mrcina ing. Maks, Matko Ivan, Miško Rezi, Janežič Pavla, Košler. Robert, Hudi .Viktor, Laznik Stanko. Komisija za premije: Laznik Stanko, Mahkovec Anton, Mrci-na ing.<, Maks, Zaletel Viljem, Rančinger Ludvik, Klemen Ignac, Drame Stanko, Hribar Berta, Grum .Milah' . Komisija za napredek in organizacijo proizvodnje: Žlindra Oto, Birsa, ing.-, Edo,: Milbauer Jože; -V-elejz;'Jože I, .Podlunšek ■Sandi. Komisija za varstvo žena in mladine: ■ Laznik Olga. .Savič Milka, Speglič.' Mimi, Janežič Alojz, Žlindra. Marjana, Ger-' rhadnik' Edo. Disciplinska komisija: Siene Vasili,'-'namestnik: Vovk Erih;. Abram Stanko, namestnik Hribar Berta; Košem 'Gvido. Komisija za sklepanje in odp. delovnega razmerja: . Gerhard Jože, Arlič Stane, 'Sihur Anton. R. V. DOPISUJTE V „Stektaqa" ★☆★☆★☆★☆★☆★.☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★■A' Tako 'je'usodnega dne -julija 1936 po končani razpravi š podjetjem,- ta mladina^, spontano' .zapustila delavnice ter na poziv Skojevcev odšla pred staro ve-zalnico,;kjer je bil masovni sestanek pod vodstvom SKOJ. Na tem sestanku So govorili izključno komunisti, ki so mladini prikazali iri razkrinkali hinavsko in zahrbtno igro -skorumpiranih socialdemokratskih obratnih zaupnikov, ki šo se norčevali in igrali z usodo trpeče mladine in vsega delavstva. Na. tem sestanku je bil sprejet sklep, da še takoj prične s štrajkom in -to kot odgovor na podjetnikovo nesramnost in nesramno izigravanje od izdajalskih obratnih zaupnikov. Mladincem so se pridružili še številni pomočniki in tako opogumljeni so odhiteli nad mojstre pred delavnice in so jih v revolucionarnem zaletu pognali iz njih.'Se isti mah sta priletela v tovarno predsednik in tajnik mladinskega sindikata in z njima je bil postavljen štrajkov-ni odbor, ki je dobil nalogo skrbeti za red in disciplino v' tovarni. V ta štrajkovni odbor je bilo izvoljenih precej, mladih delavcev med drugim tudi Šinkovec Evgen, Peršič Franc, Manc Jani, Knez Alojz, Vračun Franc, Medved Nande, Rancinger Jože in drugi. Častno mesto v- tem štrajkovnem odboru so' zasedale tudi nekatere zelo borbene ženske, in to Kelner S-tefi. Knsel Fani, Podpečan Tinca in Lamovšek Malči. Ta odbor je takoj postavil in razporejal straže po vseh dohodih in izhodih- tovarne. S tem dejanjem smo se polastili tovarne v celoti. Po- kratkem času štrajka, je bil sklican na pritisk desnih socialdemokratov sestanek mojstrov in to v društvenem lokalu. Strajkajoči smo se tega sestanka udeležili le po svojih odposlancih. Obratni zaupniki in nekateri rnojstri'so se na.vse viže ■trudili, dá bi spravili z dnevnega reda to mučno zadevo. .Na vse mogoče načine so poskušali na •nas vplivati ■ in nas spraviti iz ravnotežja, toda zaman. Mi smo vztrajali pri naši odločitvi in tako so le uspeli izsiliti sklep, da bodo - drugo jutro izdelali steklo, na lončeni peči. S tem ' sklepom pa bodo, podjetnikovi podrepniki v resnici uspeli zadati gibanju odločilen udarec, če ne bi naša previdnost -to v pravem trenutku znala preprečiti. Ko so drugo jutro v resnici pri- -šli - mojstri' privilegiranih delav-•nic lončene peči na delo, so.jih naši 'stražarji pustili nemoteno na delo, toda pred pričetkom obratovanja smo- se vsuli vsi Strajkajoči v'te' delavnice in tam imeli svoj masovni sestanek. Pri tej akciji je prišlo do odkritega spopada' med nekim zakrknjenim '•socialdemokratskim mojstrom ter članom štrajkovnega.odbora tov. Mancenr Janijem. Ta incident smo. 'pa kaj-hitro likvidirali in tako so osramočeni mojstri zapustili tovarno. Dopoldne okoli 9. ali 10. ure pa šo nas obiskali žandarji. Straže so imele nalog zabraniti vhod v tovarno vsakomur, kdor ni bil direktno povezan s štraj-kovnim odborom. In tako se je zgodilo, da šo stražarji pri glavnem vhodu zaprli vrata pred nosom žandarjev, to pa je razburilo, duhove pri. oblasteh. Sreski načelnik v Laškem je dal takoj ojačiti moštyo' varnostne službe in prihajali so žandarji iz Laškega, Celja in Rimskih Toplic ter jih preVažali v odprtih kamionih v Hrastnik, da bi tako vzbujali strah. Mi smo bili po kurirju točno obveščeni o'številu pandur, katere je pošiljal sreski načelnik v Hrastnik z na- menom, da nas presenetijo -z nenadnim napadom v prvem so-' mraku-.padajoče noči. SKOJ in štrajkovni odbor sta pohitela s pripravami za obrambo. Vse straže-so bile ojačane in vsi dohodi; zabarikadirani.,. Strajkajoči smo postali na mah pravcati vojaki v oblegani trdnjavi. Pozno pod. večer pa sta-potrkala na vhodna'vrata tov. Malovrh Karel, takratni župan Hrastnika in predsednik strokovne organizacije tov. Kelner Alojz. Oba sta bila zelo presenečena ob pogledu na to, kaj vse smo spravili na kup za obrambo naših položajev. Zupan tov. Malovrh Karel nas je zelo očetovsko prosil, naj se borimo s pametjo in naj zapustimo tovarno, da se tako umaknemo brezpotrebnemu prelivanju krvi. Obljubil 'nam je, da bo zastavi! vse sile in moči ter svoj ugled, da bomo dosegli vse tisto, za kar smo se tako odločno postavili. Ko smo "Uvideli, da govori iskreno smo se odločili, da se umaknemo v društveni lokal in tam nadaljujemo z borbo do končne zmage. Se isti moment je bilo izdano povelje za umik, ki še je izvršil v polnem redu in disciplini. Noč je bila1 zelo mirna in vro- ča. V društvenem- lokalu- je, bilo zelo . živo in- veselo. Tov,, Šinkovec Evgen je igral na orglice in neka' tovarišica-ga je spremljala na .glavnik, veseli zvoki pesmi so užigali, že itak,.razgreta, srca. Straže pa ,so stale na svojih me-stih , in budno prisluškovale v jasno' tiho noč. Pozno ponoči je javljala zveza, da gredo žandarji, vendar so bili le na svoji obhodni patrulji in so se držali ceste. Iz taktičnih razlogov nismo napravili alarma, ampak smo pustili veselo družbo, da je uganjala norčije in da šo se tako prepričali o razpoloženju štrajkajočih. Drugi dan dopoldne pa so nas obiskali. Komandir Vites (Ne-goš) v ' spremstvu treh drugih žandarjev se je pojavil pod oknom našega lokala. Mladinci in mladinke so ravno zbijali šale na rovaš podjetnika in figovih mojstrov, ko je presenečeni glas mladinca javljal nenadni obisk. Marsikomu je zaradi iznenade-nja zastala šapa, vendar so se eni hitro znašli in začeli prepevati. Tov. Evgen’ pa je znova zaigral na orglice, da je tako na mah spravil spet vse v prejšnje razpoloženje.' » ☆ 40 LET--EPJ;,ir 40 LET KPJ ik 40 LET KPJ -k 40 LET iKPJ ☆' 40 LET KPJ' ☆ 40 LET KPJ ★ 40 LET-KPJ ☆ 40 LET KPJ ★ 40 LET KPJ ☆ Steklarji v borbi za novi čas Ze 100 let bo prihodnje telo, • odkar živi in dihal hrastniška steklarna. Njen razvoj:in življenje je tesno povezano z . borbo hrastniških steklarjev, ki so se vedno borili proti nasilju za pravice delovnega človeka. Steklarji iz Hrastnika so znani po svoji 1 borbenosti in to že iz davne preteklosti. V stari Avstroogrski monarhiji ¡je%:bila industrija steklarstva. že imočho razvita., ter je obstajala zveza ..steklar jev. ii Ta-nervaldu na Češkem in podobna v Dresdenu v Nemčiji. V Hrastnik so phhajali-ste-. Marji od vsepovsod. Tako beležimo prvi revolucionarni odpor v Steklarni v Hrastniku že v letu 1889. Najbolj znan je bil takrat v Hrastniku steklar Jerič Edo ki je širil med steklarji misel o razredni strokovni organizaciji. Zaradi svojegaidela med steklarji je bil Jeric že . v letu 1890 aretiran na ukaz viteza Gosslehta in odpeljan v celjske 'zapore. Kmalu po Jeričevem odhodu je prišel v Hrastnik neki Čeh, Sano, kateremu je uspelo okrog sebe zbrati del steklarjev ..in jih vključiti v razredno strokovno organizacijo. Prvotno se je Sano vključil v strokovno organizacijo brusilcev v Zagorju, V Za- gorju sta že takrdt obstajali dve strokovni organizaciji. Toda cilji in naloge teh organizacij -so bile različne, ena je bila napredna, druga pa. klerikalna: Delo steklarjev je bilo ža te čaše izredno naporno in težko, kajti delovni čas je trajal 14 ur dnevno, celo več. Tehnični pripomočki, so bili slabi, delalo':se je vše ročno, mnogi so zaradi tegd načina dela celo oslepeli. Steklarska Stroka je bila privi-ligirana in dobro plačana. Steklarji so svojo stroko ljubili in tudi svoje znanje ljubosumno čuvali zase, prenašali so ga le na svoje sinove in bližnje svojce. V tistih: časih ni bilo, nič čudnega, če si videl pri. delu iv steklarni otroke , stare do'8 Tei, Te otroke - so izkoriščali do skrajnosti, dali so. jim najslabša dela, brce in klofute pa so bile ha dnevnem redu. Za zelo naporno delo pa so otroci dobivali le nekakšno miloščino v obliki napitnine, Ta Cehovski sistem plačevanja se je obdržal vse do leta 1928. V se. v tovarni je pomenil mojster, ki so se mu morali pokoravati, vsi od pomočnika do zadnjega vajenca. Takratni kapitalistični sistem je imel pač svoj načrt glede de- la in plačevanja. Njihov cilj. je bil, čim manj. izobrazbe delovnemu človeku 'in zato so v dem svojem načinu dela tudi uspeli. Zato tudi ni bilo čudno, da so v razredni strokovni organizaciji uspeli se preriniti v vodstvo mojstri-cehi, ki so to organizacijo izkoriščali samo za 'ohranitev svojih,cehovskih pravic. Več- Lidija Šentjur c, hrastniška rojakinja. kratni. izbruhi in izpadi delavcev niso prišli do veljave. Leta 1907 so 'v Zagorju pomočniki treh peči položili orodje in ¿bežali, v gozdove, ker so se zbali ■intervencije : oblasti. Po - več dneh stavke so jih poklicali nazaj in ugodili njihovim zahtevam. Od cehovskega sistema je imel glavno, koristi podjetnik-kapita-list: .Stanje, pred 'in po vojnem bilo ugodno, Toda -nov čas je prihajal počasi, vendar sigurno. Mladina je v. teh svojih organizacijah počasi dobivala gdovolj izkušenj jh izobrazbe, da ji' ni bilo, vseeno, kako se razvija njihovo življenje v tovarni. V Steklarni 'so vpeljali tehnično novost,- tako imenovane bobne za obžiganje ,stekla, :ki so 'pa 'bili dokaj ponesrečen tehnični poizkus. Ti bobni so namreč šumeli, okrog njih je bilo. vse zakajeno, tako da je bilo, delo: pri teh bobnih nevzdržno. .Mladi steklarji, so se uprli in 'razbili te bobne. Postavljeni so bili sicer pred sodišča in obsojeni na leto dni za- pora, toda kapitalisti so le občutil gi, da ljudem ni vseeeno, kako se vrši njihovo delo, Dvomesečna stavka; hrastniških in zagorskih steklarjev leta 1924 je pritegnila mladino medse. Toda zaradi oportunizma stavka ni uspela. Toda .mladina je iz te stavke odnesla dragocene izkušnje. Začela se je borba med naprednimi ih. zaostalimi skupinami. Linija naprednih in levo orientiranih socialistov' in komunistov je imela močno oporo v širokem krogu delavstva: zlasti mladine. Napredna- .misel mladine je zmagovala in rezultat je: bil ta, da so v vodstvo razredne strokovne organizacije prišli mladi in-napredni delavci. Ta vpliv mladine je bilo čutiti povsod v tovarni, pri delti, zunaj na kulturno-prosvetnem področju, Organizirali ’ so razne tečaje, predavanja-, učenje esperanta, prirejali so razne izlete v okolico, skratka, čutil se je povsod nov duh, nov čas. Leta 1928, ko je takratni podjetnik Abel kupil še zadnjo steklarno v Jugoslaviji, to je tovarno: stekla v Paračinu, je s ■ tem postal gospodar nad ste* klarnami V Jugoslaviji. Steklarji v Paračinu so do tedaj imeli: veliko boljše..pogoje dela. in boljše plače. Toda podjetnik Abel je hotel tedaj vse steklar je v Jugoslaviji'izenačiti, kar je pomenilo prikrajšanji za' okoli 20% Steklarjev v Paračinu. Seveda, če bi' ta zamisel uspela, bi potem počasi prišle'na Vrsto tudi ostale steklarne v'Jugoslaviji. Steklarska,strokovna podzveza v Hrastniku j’e zahtevala, preko svojih zastopnikov, da se ta ukrep prekliče. Toda podjetnik' Abel se Za to ni dosti zmeriil, misleč da ima ' pred Seboj organizacijo iz leta 1924, zato je tudi vztrajal pri svojih učnih načrtih. Sovražnika je, treba napasti iz vseh strani, zavedajoč, sé tega, je krenila vojska mladih levih Socialistov in komunistov v odločilni napad zoper kralja stekla v Jugoslaviji. Velika stavka, ki je trajala polne štiri mesece, je kljub vsem poskusom nekaterih razbijačev v celoti uspela, To je bila velika zmaga, sklenjena je bila nova kolektivna pogodba, s katero so pridobili pravico do 15% povišanja, poleg ■6—8-dnevnega- dopusta letno za vse steklar je, brusilce in . kvalificirane delavce. Odpravljeno je ] bilo cehovstvo pri čemer so prišli na račun predvsem mladi steklarji'. Nova kolektivna pogodba ' je imela še druge- prednosti: prosto- stanovanje: kur javo, luč ter plačan dan v primeru kakšne nezgode v 'družini, 'med drugim se je štel. v delovni staž tudi redni vojaški rok. Ta nova kolektivna pogodba je pomenila veliko zmago, saj se je izboljšal položaj 'vseh steklarjevi v Jugoslaviji] predvsem pa mladine, ki je z odpravo cehovstva, dokončno obračunala z izkoriščanjem Človeka po človeku. Uspeh pa je bil dosežen tudi-zato: ker So nastopali v tej stavki enotno ter so jo vodili predani in izkušeni borci komunisti; ki so imeli pred sabo samo en cilj, kako pomagati delovnemu človeku v borbi proti izkoriščanju nenasitnega, kapita- iizma. Zmaga je bila dosežena. V tej borbi pa so se preizkusili novi borci, ki so tudi pozneje, kakor tudi v : času NOB doprinesli spoj delež k zmagi jugoslovanskega proletariata nad osovraženim 'kapitalističnim : režimom. Ves strah žandarjev pa je. bil zaman,' kajti komandir Vitez'se je vedel zelo dostojno’ in prijazno. V’lepem tonu je vprašal le po meni in ko Sem se mu pred--stavil,’je’vzel puško z rame, ter jo postavil k nogam. Pogledal me je globoko v oči, ter vprašal z zelo prijaznim glasom zak^j štrajkamo? .. Odgovoril, sem. z enako prijaznim in dostojnim glasom,; strajkarho 3’ato, ker ho-•černo doseči nekaj svojih pravic, katere nam p.odjetnik noče- priznati. Obrazložil sem mu na kratl Tu sem se z mojstrom pogovarjal o modelih in njih konstrukciji, dal mi je navodila in naslov tovarne, ki dela zanje modele. Opazil sem, da so zračni vodi speljani nad pečmi, kar izgleda tako kot narobe obrnjeni gozd :in ni lepo. Delavci imajo nad glavo v obliki prhe speljane zračne vode, da piha po njih hladen zrak. Tovarna je že precej stara, ima tri av-tomaté, od tega 1 Peting in 2 Schwarzkopf j ostalo pa Kiko stroje, pri 3 talilnih pečeh. Od teh pa je bila ena v remontu. Ogledal sem si še varnostne ih zaščitne' mere pri avtomatu in organizacijo dela. Predno sem se poslovil od Kipfenb er ga sem dal kolegoma še formularje, v katere bosta, zapisovala tehnološki proces dela avtomata po kosu z .ozirom na hitrost in tempo. S tem sem zaključil , svoje službeno potovanje. Ko pišem to poročilo je ravno prispelaiz Berlina brzojavka, da so avtomat odposlali. Montaža avtomata bo v. Steklarni Hrastnik 10. julija. Prepričan sem, da bo to velik doprinos kolektivu in skupnosti¡ kar'je'mbja'.iskrehb'zeljay' Tudi letos bo dovolj kozarcev za vlaganje Za smeh in kratek čas KOLIKO ČASA TRAJA VOJNA? A: »Kaj misliš, kako dolgo bo trajala vojna?« B; »Do prvega.« A: »Zakaj pa?« B: »Ker vsi pravijo, da se bodo borili do zadnjega ...« ENA■ GASILSKA Gasilski poveljnik: »Janez, zdaj ti zadnjikrat rečem, da se drži ravno!« Janez: »V uh me piši!« Gasilski poveljnik: »Če bi bili pri vojakih, Janez, ne bi smel tako govoriti.« Janez: »Če bi bili pri vojakih, bi fudi ti ne. bil poveljnik.« V DIREKTORJEVI PISARNI Direktor: »Tovarišica, kje sva včeraj nehala?« Strojepiska: »Tovariš direktor, hoteli ste se z menoj domeniti glede izleta v nedeljo, pa je prišla vaša žena in ste šli z njo..«. PRI IZPITU jj Profesor: Naštejte ¡mi nekaj snovi, ki imajo v sebi škrob.« Dijak: »Ovratniki, manšete, naprsniki.. .«■ MLAD ZAKON »Dragica, kosilo danes že spet ni dobro.« »Veš, Mihd, to je zato, ker si mi kupil najcenejšo kuharsko knjigo.« V DANAŠNJIH DNEH Tovarišica Metka je nakupovala na trgu. Prodajalka ji pravkar zavija in polaga sadje v košarico. »Nekaj ,ste. pozabili pridati,« pravi Metka. »Kaj vendar,« se. začudi prodajalka. »Vaš palec, ki ste ga stehtali.« NA NOGOMETNI TEKMI Mali Tinček sme prvič z očetom na nogometno tekmo. »Očka,« : vprašuje, »zakaj pa Iljudje tistega tovariša tako oštevajo?« »Zato, ker je vrgel kamen v sodnika.« »Saj ga ni zadet!« Saj prav zato!« \ .i RflTSTVO nas je razočaralo V' tekmovalni sezoni 1958/59 je Bratstvo tekmovalo v nogometni, podzvez.i Celje. Že pred začetkom tega tekmovanja; ,so bili ižgledi za dosego boljšega mesta precej slabi, ker so trije dobri igralci prestopili k 'drugemu klubu, dva pa sta odšla v JLA. Z izgubo teh igralcev je nastala v. moštvu precej velika vrzel, katero je bilo treba izpopolniti z mladimi, še'neizkušenimi, igralci. Zaradi pomladitve v moštvu je bilo precej negotovosti,' vendar se je kmalu pokazalo, da je bila.ta odveč, ker so mladi domači igralci zaigrali lepo in borbe--no ter tako popolnoma nadomestili igralce, ki so odšli. To nam potrjuje doseženi rezultat 8 1 na prvi tekmi proti Brežicam. V drugih tekmah' jesenskega dela tekmovanja so bili doseženi naslednji rezultati:' Bratstvo, Olimp 1:0; Bratstvo — Proletarec/ 0:2; Bratstvo — Rogatec 3:2; Bratstvo - — Ž\:K Celje 3:4; Bratstvo pr Rudar-5:,0; Bratstvo. —-' Konjice 4:1; Bratstvo •— Kisovec 1:1; Bratstvo — Velenje 3:2: Bratstvo — Šoštanj 3:1; Bratstvo — Store 3:0. V tem delu tekmovanja je moštvo Bratstva 7 tekem dobilo, 1 igralo neodločeno, 2 pa izgubilo: Tako si je priborilo 15 točk, s katerimi je zasedlo prvo mesto (s tremi točkami prednosti pred drugo plasiranim). Vse tekme v tem delu tekmovanja so bile lepo odigrane, razen tekme proti ZNK Celje, na kateri je prišlo do incidenta.¡Tekma, sama je bila zelo groba in po dovoljenju sodnika tudi surova, zaradi česar je bil od nasprotnikovega igralca poškodovan naš vratar (zlomljena spodnja čeljust): en igralec pa je moral brez pravega vzroka zapustiti igrišče (pozneje je bilo rečeno, da je bilo -to storjeno pomotoma). ,Tako se je tekma nadaljevala z manjšim številom igralcev, kar je1 imelo za posledico ■— poraz. Med igralci se je ; tako nabralo precej jeze, Ju je, ¡)Q...te.kmi jz.bruhjulii.,v-prepir in končno v pretep. Kljub temu, da so bili glavni povzročitelji nasprotnikovi ‘igralci, se je pozneje z raznimi zvezami vsa krivda prevalila na naše igralce, od katerih so bili trije kaznovani s 3—6 mesecev , prepovedi igranja. Tožba glede poškodbe vratarja pa teče še danes. V drugem delu tekmovanja je naše moštvo igralo precej slabše. Zaradi nediscipline so- popustili skoraj vsi igralci. Na nekaterih tekmah so bili,igralci povsem brez volje, brez borbenosti, ni bilo povezane igre, kar je se-zultati v tem delu tekmovanja veda prineslo nekaj porazov. Re-šo' bili naslednji: , Bratstvo — Brežice 2:3; Bratstvo .—. Olimp 4:1; Bratstvo -— Proletarec,'0.:2; Bratstvo - Rudar Trbovlje ’0:2; Bratstvo '—, ŽNK Celje 0:2; Bratstvo -— Rudar Hrastnik 5:2; Bratstvo— Konjice 4:2; Bratstvo — Kisovec 1:0; Bratstvo — Velenje 2:2; Bratstvo — Šoštanj 2:3; Bratstvo — Store 3:3. Kljub slabemu igranju je bila klubu 'skoraj do kotica tekmovanja sreča naklonjena, saj se je do predzadnjega kola držal na prvem mestu. ' V predzadnjem kolu pa se je vse obrnilo. Šoštanj, ki je bil takrat na zadnjem mestu je pobral obe. točki, Store pa eno. Z izgubo teh točk se je Bratstvo poslovilo s prvega mesta in ga prepustilo drugemu. Krivda za izgubo teh točk je bila predvsem podcenjevanje in neborbenost igralcev. Z malo več volje bi .teh porazov ne bilo. Stanje med igralci bo tre-: ba vsestransko " precej popraviti in izpopolniti, ker drugače ne moremo nikdar pričakovati uspehov. Mladina.in pionirji so tekmo-, vali v okviru »Zasavskega centra«, vendar niso dosegli vidnejših uspehov.. Za tekmovanje v sezoni 1959-1960 se bo društvo po sklepu upravnega odbora priključilo .ljubljanski podzvezni-ligi. V tej enotni podzvezni ligi bodo tek-, movali: Ilirija, Litij a, • Domžale, Javornik, Olimpija; Duplica, Rudar K-, Papirničar, Proletarec, Bratstvo in Rudar Hrastnik. V času Zimskega odmora je društvo imelo občni zbor, na katerem je bil izvoljen 13-članski upravni odbor,: 3-članski nadzorni odbor, 3-člartski disciplinski odbor, 7-članski gradbeni odbor in 3-članski mladinski odbor. Na občnem zboru ,s'o,bili sprejeti razni sklepi,, vendar teh upravni odbor ni ,izpolnil,,Y,,cel9,t4t Yzr;oke Za to ji' trehaupbiskati in vso stvar spraviti rta pravi tir. 'Celoten upravni odbor bi moral svojim nalogam posvetiti več časa, ne .pa, da je vse delo prepustil samo 2—3 članom. S takim načinom dela tudi v bodoče ne more biti uspehov. . jDo začetka novega tekmovanja je malo časa, zato naj upravni odbor svoje delo preusmeri na tako pot, da si bo Zagotovil za tekmovanje nov 'kader, ki1 bo z vpljo in borbenostjo, zastopal »Bratstvo«. Ob zaklj'učku tekmovanj naslednji: a je vrstni.- red 1 :. skupine NP Celje točk 1. Partizan Velenje 20 11 5 4 50:33 27 2. ZNK Celje 20 . 12 2 6 59:35 26 3. Bratstvo Hrastnik 20 11. 3 . 6 54:34 25 4. Olimp Celje 20 12 1 .7 37:28 ’ 25 5. Proletarec Zago/je 20 11 2 7 ... 48:26 , • 24 6. Brežice Brežice 20 11 1 8 ' 52:41 23 7. Kovinar Store 20 7 4 9 38:47 18 8. Rudar Hrastnik 20 7' . 4 9 44:59 18 9. Svoboda Kisovec 20 4 4 12 24:51 12 10. Partizan Šoštanj 20 3 5 12 31:50 11 11. Partizan Konjice 20 5 1 14 25:58 11 Plitvice-biser Jugoslavije IZLET DELAVSKEGA SVETA IN UPRAVNEGA ODBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE STEKLARNE HRASTNIK ' Delavski svet Steklarne Hrastnik je imel v syoji mandatni dobi važne ih odgovorne naloge. Na svojih zasedanjih je razpravljal o finančnem stanju podjetja, o rekonstrukciji tovarne, o zaključnem računu podjetja, o, tromesečnih obračunih itd. Sprejel-in potrdil je: Pravilnik o delovnih 1 razmerjih, pravilnik o: HTZ, pravilnik o normah in tarifni pravilnik. Člani DS sq.se 'sej redno ude-Ježevali: Za vse to delo preko leta, so si zaslužili tudi malo skupnega razvedrila. Sklenili -so, da bodo odšli na skupni izlet na morje, istočasno. Bi obiskali našega odjemalca vseh, - vrst valjčkov,; kolektiv »Kordun« v Karlovcu. ■ Dne 6. 6. 1959 sta krenila na. pot dva' avtobusa v smeri Hrastnik—Kart ovac^r- Plitvička jezera j^j-Sinj-^Crikvenica. V navedenem podjetju nas je prijazno sprejel tajnik podjetja in nam razkazal štiri obrate, ki sestavljajo tovarno »Kordun«. V prvem obratu izdelujejo več vrst žag, y drugem so »štancali« pločevino -in jo pripravljali za svetilke. Delo, pri strojih, je norinP rano,' Pri sestavljanju posameznih delov za: svetilke je bil zaposlen popolnoma slep moški. Vsi, smo se čudili njegovi spretnosti in urnosti, česar pri drugih nismo opazili. Vodič nam je povedal, da naredi dve normi, če- sar ne doseže noben delavec, ki vidi normalno. V tem oddelku je montiran tudi moderen stroj za rezanje (štancanje). Tretji obrat izdeluje jedilni pribor različnih vrst in kvalitet od aluminijastega, pocinkanega do kromiranega. Ogledali. smo si izdelavo od začetne faze »stan-canja« do končnega poliranja) .V četrtem obratu svetilke' dokončno: izdelajo. Sestavijo kovrnaste dele, največ strojno, nato tako sestavljene potopijo v cinkovi raztopini, ohlajenim in posušenim dodajo valjček in istočasno, dokončno pregledajo. V hotelu ob Kolpi natri je kolektiv pripravjl Zakusko) Tu. naš je. tajnik v imenu njihovega kolektiva pozdravil, izrazil željo po tesnem sodelovanju tudi vnaprej jn nam želel srečno pot. V našem, imenu pa- se je, za gostoljubnost zahvalil predsednik DS tov. Srhodič Julij in isto -časno povabil njihov delavski-svet na ogled naše .steklarne. Z avtobusi, smo nadaljevali pot-proti Plitvičkim jezerom. Vreme je- bilo lepo in sončno, družba razigrana. Cesta sicer ni najboljša, ker jo na večih mestih od Karlovca do Plitvičkih jezer, širijo in jo bodo verjetno tlakovali. Z izboljšavo ceste do Pii-, tvičkih jezer in dalje do morja, bodo jezera privabila mnoge do N mače in tuje turiste. Pokrajino in jezera,- ki jih je več in so vezana s slapovi, je res užitek gledati. Na večih mestih je bil napis »narodni park« in ime jezera. Vseh jezer in slapov si nismo ogledali, ker je bil čas na kratko odmerjen, teren, ki bi ga bilo treba prehoditi pa preobsežen. Blizu jezera, ob vznožju, je,-postavljen velik krasen hotel. Prehrana in pijača je dobra, samo zelo draga.;; Poleg hotela je; še nekaj manjših stavb,'¡.Starih in novih. Bilo je dosti domačih izletnikov in tudi nekaj; inozemskih turistov. Cas nas j‘e pregnal in nadaljevali ' smo • pot skozi gozdove in kamnite predele Like, kjer je bilo opaziti sledove II, svetovne vbjne, požgane domačije, le za silo- obnovljene, po zidovih pa šo še vedho vidni izstrelki krogel. Ljudje v tem predelu naše domovine se največ bavijo z živinorejo) predvsem gojijo drobnico (ovce), ki se pase po kame-nitih pobočjih. Na več krajih: smo čutili zadružništvo, kajti opazili smo komplekse, posajene z istimi kulturami. Ustavili smo se .v mestecu Otočec v Liki irt nato nadaljevali pot .preko pogorja Velebit v smeri proti morju, skozi staro mesto Senj .S--;,po jadranski magistrali v Crikvenico,. V sindikalnem domu smo se okrepčali in po želji okopali v morju,.Počitka skoraj ni bilo, ker je bila večina udeležencev vesela, družabna, tako da je še nas, zaspane, potegnila v svoj vrtinec. Sprostili smo se-vsi in tudi zapeli. Sele proti'jutru smo se razšli, eni k počitku, drugi k morju. Po kosilu smo se poslovili-od privlačnega morja in še 'odpeljali proti Reki, skozi.Matul je, Postojno,-Ljubljano, proti domu. . Tisti, ki smo bili v prvem avtobusu smo imeli.'srečo in se z njim- pripeljali' domov, smolo so imeli v drugem avtobusu, v našem domačem, ki je obtičal sredi Postojne in so morali nadaljevati pot z vlakom. Vsi smo bili z izletom zelo zadovoljni. Po napornem delu v tovarni se človeku- prileže izlet v naravo. Prav pa je, da se seznanimo tudi z delom drugih kolektivov. I ¡sai ¡5 r: :ú Delavski svet na izletu v Karlovcu. Novice iz kolektiva Pred kratkim je bila ustanovljena strelska družina v steklarni, ki ima nad 30 članov. Za začetno delo je strelski družini sindikalna podružnica dala dotacijo 20.000 din s katero si je nabavila 3 puške, tako, da ima sedaj vse možnosti za nadaljnji razvbj. Društvo vodi tov. Kirhmajer Rudi. Vsi, kateri imate veselje do strelskega športa v kolektivu, vključite se v društvo pri tov. Kirbmajerju. Godba na pihala »Svobode« II., ki pravzaprav obstoja iz samih članov našega kolektiva, zelo skrbi za nadaljnji naraščaj. Trenutno učijo kar 12 mladincev za godbenike. Z njimi vadi tov. Zaletelj Viljem, kateremu gre vsa pohvala za napredek. Krajevni sindikalni svet Hrastnika organizira v okviru celotne občine sindikalne športne igre. Tudi naš kolektiv se ,je prijavil, da bo sodeloval v tem tekmovanju med kolektivi. Sodeloval bo z ekipami nogometašev, kegljačev, namiznega tenisa, odbojke in z ekipo strelcev. Nekatera tekmovanja v nogometu so že bila izvedena. O rezultatih bomo poročali v drugi številki našega glasila. R. V. NEKAJ ZA HUMOR Ker imam takšno službo, da dosti hodim po tovarni* sem pred dnevi rvno na stopnicah v brusilnici naletel na tovariša, ter ga vprašal: »Kam greš tako naglo?« »Kam?« se obregne, »na Gorenjsko«. Prav začuden ga pogledam. Pravi »no, v novi obrat, vsaj tam je, kakor na Gorenjskem«. Sedaj mi je bilo šele popolnoma jasno, kaj je s tem mislil povedati. Pač nisem bil na tekočem. R. V. V SOLI Učitelj: »Kdo je premagal Turke?« Milan: »Ne vem, še nisem pre-čital športnih poročil.« MED POTJO V SLUŽBO Janez hiti v službo. Tone gre počasi. Janez: »Stopi no,, sva pozna.« Tone: »Tj že, jaz pa'ne.« Janez: »Kako to?« Tone: »Jaz štemplam pri gornjem portirju.« V pričakovanju . ¡S¡ •AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAaa MOŽ KI NI STROHNEL Ste tudi vi POMOČNIK TATOV? Okradeni se najpogosteje niti ne zaveda; da je zločincu sam najbolj pomagal. Ko boste prečitali naslednje vrstice, boste priznali, da ste tudi sami zelo površni in dajete priliko nepoštenjakom. Zapomnite si: — Prilika naredi tatu! — © Ne puščajte vozil na cesti, z listkom za. prijatelja kdaj se vrnete nazaj. Ne polagajte ključa pod predpražnik, na okensko polico, nad okvir, podboja, v cvetlični grm pred vhodom itd. Ne obešajte perila če greste z doma in ne zračite stanovanja med tem ko greste na trg. © Ge greste zvečer zdoma, pestite goreti vsaj eno luč v stanovanju. Ge ste izgubili ključ kupite novega s ključavnico vred. Ne verjemite raznim zastopnikom in potnikom, če se ne morejo izkazati, da so res to, za kar se izdajajo. Neznancu ne verjemite že zgolj zato ker je solidnega izgleda.' ® Neznanemu človeku ne pravite, da so sosedje zdoma. Ne prevzemajte za sosede, ki so na dopustu; raznih zavitkov če jih morate plačati. Zabičajte raznašalki in mlekarici, da vam med dopustom ne postavljata časopisov in steklenic pred vrata. To je velik plakat za tatu, da ni nikogar doma. © Ge greste na potovanje in v nakupovanje in imate več denarja, ni napak, če si ga razdelite v različne žepe. Pri nakupu ne polagajte torbice -in denarnice na prodajno mizo ko tipate in preizkušate blago. Za vsak slučaj bodite v vlaku oprezni na človeka, ki se vztrajno skriva za razgrnjenim časopisom. @ Pazite na tiste, ki vam pridejo ponujati razne reči po nizki ceni. Kdor na pošten način pride do poceni reči, jih obdrži ali proda prijatelju. Ne pa vam —' neznancu!? Ge boste kupili, so to brezvredne reči ali pa ukradene. © Vzemite si enkrat čas in se ppgovorite z zakonskim drugom, kateri znanci, ki jih ne poznate, so vredni vašega zaupanja. Ne posojajte denarja »znancem« vašega moža ali žene. Navadite i svojega zakonca, da vam napiše lastnoročno listek, če pošlje koga domov po potovalno torbo in perilo za na pot. © Na potovanju ne puščajte lahkoverno prtljage v kupeju. Ne izstopajte na postajah, ne da bi prtljago zaupali zanesljivemu sopotniku. Ge pa ste ženska ne verjemite prvemu, ki vam laska in se vam ponudi za varuha imovlne. © Predvsem pa si dobro zapomnite na kak način najhitreje pridete do miličniške postaje ali patrole, če bo to potrebno. . -c. -k. Ko je bil še živ ... Neki kitajski budistični menih, ki je menil, da ne zasluži slovesa, kakršnega so mu izkazovali njegovi učenci, jih je poklical k sebi, ko!je začutil, da se mu bliža smrt in jim dejal: »Po smrti me nikar ne zakopljite, temveč me zapečatite v žaro. Po treh letih jo odprite in če bo moje telo strohnelo, me pokopljite, sicer pa ga vlijte v zlato in pbsta-vite v tempelj.« Pet let so učenci zbirali denar za zlato; zbrali šo okoli sto šestdeset tisoč dinarjev. Odprli so žaro, v katero so pred petimi leti zapečatili svojega učitelja, ne da bi ga bili balzamirali. Telo se je sicer skrčilo, a strohnelo ni. Pozlatili so ga in postavili v tempelj in — ž$ so začele prihajati trume romarjev, ki so nosili sveče, dragulje, zlatnike in druge darove, da bi se prikupili novemu svetniku. ... in ko so odprli grob MILO ALI S SILO Gasilsko: društvo -v neki vasi. Je potrebovalo novo brizgalno', zato tudi denar. Zato je obvestilo vaščane: — Če ne bomo dobili dovolj prostovoljnih. prispevkov, bo naša godba na, .pihala, prisiljena Organizirati koncerij0X^,j In dobili so dovolj. prispevkopL': Po uspehu Fidel Castra na Kubi je v srednji Ameriki marsikje zavrelo. Fidel Castro je imel'v vrstah svojih uporniških čet razne ljudi iz drugih držav. Med temi je bil tudi Cesar Vega, ki je po zmagi ha Kiubi tajno odšel v Panamo in lam zbral okoli sebe nezadovoljneže, Po skrivnih 'kanalih ,so dobili tudi. orožje, da bi zanetili; oborožen upor. Toda tokrat se je vmešala ameriška policija. Zakaj? Panama, je neuradna kolopija Združenih držav Amerike. Gez njeno ozemlje vodi. važen gospodarski in strateški objekt',; rta m so ogromne plantaže, „ki so; .last Američanov. Ni bilo torej vseeno,, če pride .do nemirov v deželi, ki povezuje Titu in Atlantski ocean. . .< Zato.. še-.- ]e-,zgodilo, da so ujeli ladjo 'S pritihotapljenim orožjem, v trenutku, ko je pristala'ob Panamski, obali:. V zadevo je b,ila vmešana Izdaja: Steklarna Hrastnik — Odgovorni urednik: Sihur Anton -— Uredniški odbor: Mrcina Jng,. Maks, Rački Viktor, Radej Stane,. Janežič Alojz, Bevec Justi, Tramte Franc — Nasldv: Uredništvo »STEKLARJA«, Steklarna Hrastnik, ;' telefon 19 T isk: ČP »Celjski tiski ti Cel ju- Cesar Vega ¡(v sredini) ž .diplomati med »mirovnim«: pogajanjem tudi lepa plesalka Margot, kr fe :v, Londonu vohunila :za Fidel Castra. Njenega moža, kitjgtnaposled'-mora;).. stopiti v pogajanja brez borbe, .so sodelavci tega neuspelega' puča, kdó ve. čemu.?' ¡fmenov-aíi: »Tito«-"-Tako se Tep dna mškg '»revolucija « pred kratkim končala' za'zeleno mi--zo. mekje v mnerikanski ..nevtralni. | coni'.'1. se. Zlaga na pladenj velika in mala piva, črne kave.... »Mpj menjalnik se segreva.« Radio ... Neka tuja postaja predvaja otožne bluese. Diši po benzinu in moškem potu. »Se eno črno. Ze dva dni se cijazim.« »Saj sem ti rekel, ne nalagaj rudo.« Žarometi na ovinku kot s koso odrežejo temi širok' lok. »No, pa pojdimo.« Luči in zarja odrivajo črnino. Čisto je že razpršena. Le po kotanjih se še prižema k tlom. Po oblogi polzijo kapljice. Megla je zabasala prehoda med hribi. A cesta rohni navkreber,' drči v dolino. Z-zižf Pojejo pavne lehe betona in asfalta. Kdo hoče žemljo? Kdo rabi benzin? ■ Kdo kupi novo zračnico? Mož v modri obleki se sklanja. Kmalu pride izmena! Avtomobili prihajajo in odhajajo, nekateri le prhnejo mimo. Piano Jože SERVISNA Na kilometru X je stavba na vitkih stebrih. Tu postrežejo žeji ljudi in motorjev. V brezoblično gmoto noči so se vrnile luči, a čez vlažna polja uhaja brnenje tovornjakov. Na cesti ni dežja; ni teme; ni neurja, dolge dni brez presledka, tako kot hočejo ljudje. Črna sled se je izvila s cestišča do rdečih črpalk. »Koliko?« »Kar do konca ga napolni!« Mož v modri obleki tipa zračnice. Šofer ravna zmečkane hlače preden vstopi v gostišče. Svetlobne reklame, bliskajo, da se zdi utripanje zvezd le .skromno posnemanje. Mlečna sled zgodnjega jutra se plazi čez bližnji gozd. Vztrajna žaba še poje svojo raztrgano melodijo. »Pivo pa hrenovko, če so sveže!« ■ Črno dekle krepkih roblik umiva kozarec. Od rdečih prstov kaplja voda. Rokave ima zavihane do lehti. Ne smehlja POSTAJA REPRIZA V PANAMI