JOSEF KIRSCHNER
Umetnost egoizma
(Kako živeti srečno, ne da bi sc ozirali na mnenje dnigih) DZS, Ljubljana 1993. str. 184
Vseskozi so nas učili, da je egoizem slab, beseda egoist jc postala skoraj psovka. Zdaj pa beremo knjigo, ki naj bi nam pomagala, da postanemo pravi mojstri egoizma. Prva stvar, na katero pomislimo v teh časih, jc, da je to pač Se ena knjiga, ki časti brezobziren boj, kjer sc prav nič ne ozira na sočloveka, kjer jc pomemben samo uspeh. Torej spel nekaj za nadebudne uspeSneže. Pa se izkaže. da ne gre za to. Knjiga je namenjena vsakemu izmed nas in nas skuSa spodbudili, da življenje vzamemo v svoje roke. Izhaja iz neolepSane stvarnosti in nam skuša pomagati, da bi spregledali vse pasti, ki nam onemogočajo, da bi živeli tako, kot si želimo. S tem da se zavzema za avtonomijo posameznika. Se ne poveličuje gole koristoljubnosti. Nasprotno, kaže, kako ravno največji kori-stoljubneži manipulirajo z nami. če sc jim seveda pustimo.
Josef Kirschner nam skuša s svojo knjigo Umetnost egoizma (prevod Blaž Mesec) pomagati, da se postavimo na lastne noge in si zgradimo obrambo, ki bo varovala naše cilje in interese. Kol pravi avtor v uvodu, umetnosti egoizma ne poučujejo na nobeni šoli in univerzi. Razlog je v tem. da sc s tistimi, ki nc vejo, kaj hočejo doseči v življenju, veliko laže manipulira kot pa z neodvisnimi ljudmi. Drugi nam venomer dajejo navodila, kako naj se čim bolje vključimo v družbo in se ji prilagodimo. Predpostavljajo, da smo sc pripravljeni odpovedati sebi in da bomo pustili drugim, da se nas polastijo. V knjigi Kirschner razpravlja o tem. kako sc temu izognemo, kadar nam to ne koristi. Opisuje metode, s katerimi se osvobodimo odvisnosti, in svetuje, kako v čim večji meri uresničiti samega sebe. Umetnost egoizma se ne opira na kaka teoretična ali znanstvena spoznanja, temveč na izkušnje, ki si jih lahko vsak sam nabere v življenju. Pomembno jc, da te izkušnje izkoristi in v skladu z njimi oblikuje nadaljnje življenje. Namen knjige je spodbujati bralca k delovanju, k spreminja-
nju njegovega življenja tako. kot si to sam želi, ne da bi se ob tem vseskozi spraševal, kako bo to všeč drugim.
Knjiga je razdeljena na devet delov. V prvem delu nas sooči z dvema možnostma, kako najti osebno srečo. Ena možnost jc, da živimo v zavetju družbe in se ji prilagajamo, tudi za ceno visoke stopnje odvisnosti. Druga možnost je, da živimo tako. kol bi radi in prevzamemo za lo polno odgovornost. Vsak sc mora sam odločiti, katero možnost si bo izbral. Pri tem. da bi sami odločali o svoji sreči, nas na eni strani ovirajo soljudje, ki sc nas skušajo polaščati. na drugi pa so odpori v nas samih. Naša prva naloga je. da se začnemo ukvarjati s lemi odpori in nc čakamo na čudeže, ki naj bi jih naredili drugi. Naj kot primer omenimo dva taka odpora: »Odgovornost zase prelagamo na druge, namesto da bi jo prevzeli sami« (str. 22) in »Nc znamo početi pomembnih reči in se odpovedati nepomembnim« (str. 29). Ko smo se enkrat odločili, da vzamemo življenje v svoje roke. se nc moremo več izgovarjali na druge, če nam kaj ne gre tako. kol bi radi. V nadaljevanju je govor o uresničevanju želja, kjer igra pomembno vlogo domišljija, ki ji moramo pustili prosto pot. ne pa jo zatrdi. Prav tako je pomembna vodilna misel, ki nam bo pomagala obvladovali velike in majhne življenjske težave.
Poučno jc poglavje, kjer avtor govori o uspešnosti in slorilnostnem pritisku. Vsi si želimo, da bi bili cenjeni in uspešni, pri tem pa pozabljamo, kakšna je včasih cena za to. Neprestano tekmovanje nas potiska v nekakšen storilnoslni vrtiljak, kjer je glavno vodilo ugled. Ce želimo izstopili s tega vrtiljaka in uživali sadove svojih dejanj, se moramo vprašiiti. kakšno korist imamo v resnici od vsega lega. Kirschner navede nekaj primerov - kratkih zgodbic, da bi nas spodbudil, da si vprašanje postavimo tudi sami.
Pomembno vlogo pri obvladovanju umetnosti egoizma igra obramba svojega področja. Z metodami in sugestijami, kako si izboriti svoj življenjski prostor, se seznanimo v 6. poglavju. Knjiga sc konča s temami, ki jih pogosta srečamo med nasveti za modro življenje. na primer »delajmo z veseljem«, »ne borimo sc proti nar.ivnemu loku stvari, ampak ga izkoristimo«, »nihče nas ne more obvarovati pred življenjskimi izkušnjami«, če na.šlejemo le nekatere. Vse le stare
modrosti pa so predstavljene v luti egoizma, ki tak. kot jc predstavljen v knjigi, izgublja svoj negativni prizvok. Kot pravi avtor na koncu: »Čudno jc. da je tako široko razširjen predsodek, da človek, ki sc bolj briga zase kot za druge, nc more biti dober družinski oče. dobra gospodinja ali dober sodelavec.....Tisti, ki živi, zavedajoč sc samega sebe, in sc srečno uresničuje, bolje razume samega sebe, s tem pa tudi soljudi. Kdor zna zadovoljivo izpolnjevali svoje želje, nc obremenjuje svojega okolja z nadomestnimi zadovoljitvami« (str. 183).
Knjiga, ki jo odpremo te zaradi provoka-tivnega naslova, izhaja iz avtorjevih osebnih izkušenj in zgodbic, ki jih piše vsakdanje življenje. Teoretične osmislitve v njej ne bomo
našli, saj to tudi ni njen namen. Opisani pri meri so Ic spodbuda, da začnemo sami delo vati in si izberemo tisto, kar nam najbol ustreza. Kirschner je primere črpal iz okolja v katerem živi, torej iz Nemčije. Človek pri tem dobi občutek, da je tam zelo veliko mož. ki se ženejo za uspehom predvsem zalo, da bi zadovoljili svoje častihlepne žene. Ženske pa so po načelih egoizma seveda same krive, če so sprejele tradicionalno vlogo in s tem odvisnost od svojega moža. pa so zalo nesrečne. Če je res tako enostavno, je druga zgodba, pa Čeprav velja rek: »Vsak je svoje sreče kovač.«
Olga Markit
1313
Tconia in pnku. lel. M. il. 11-12. L|uM|ana 1993