Si. "4 i«Hnlfian ririiiHRtfitamuamiMO
» -- ——— - - - — ■
izdaja, tevzeaiS pondetjek, veak dan ef«traf. Uredništvo: ttHea sv. Prtu?" AsRkega Si. 20, !. nadstropje. Dopisi naj se poSUjajo uredništvu. (fi pism« te. tse sp-ejtmajo, rokopis se «e vračajo. Izdajatelj In cdgo
pi i'io i Gerbcc. — Lasinii HrfiariM Edlp.^t.Tfck iJsisaine Edlo-..- T.
ea m esc • L 7.—, 3 mesece L 19.50,	L 32.— in celo leto «- uO.—..
iCa inoeemvtvo tnssečno 4 lire več. — Td&$«§yednf£tva In uprave Št. 11-57-
.ft~
Posamezna Slevlh 20 cent.
Letnik XUX
Posamezne Ste vitke v Trsta In skblici po 30 cent. — Oglasi se računajo v Strsfcastl ene kolone (72 z*m.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice* zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov fttm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Ogtaal naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Fraočlfka AsJškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
Ob sklepanju sporazuma
Da je —
po tolikih peripevijah in ne-ivamoEtiU, ki so grozile, da se ladja razbije ob njih — brod dolgih pogajanj med
Italijo in Jugoslavijo prišel v varni pristan, lo smerno smatrati danes kot gotovo dejstvo. Včeraj že pa smo povedali, da ne moramo zavzeti končno veljavnega stališča napram vsej veličini dogodka. To pa iz tehtnega razloga, ker nam niso še znani sklenjeni dogovori v vsem obsegu in v vseh podrobnostih.
Zato saio v včerajšnjih izvajanjih iskreno pozdravili ta veiiki dogodek le na predpostavi, da so dogovori sklenjeni na modri, pravični in odkritosrčni podlagi in da se iSodo izvajali istotako pošteno in iskreno.
"fese zadovoljstvo je —■ ako je in bo s emu i>Lot — res iskreno. Saj je to zado-vo- »o v polnem skladu z vso pisavo r e^a lista od pariške konference pa preko vszga valovanja za rešitev reškega rprašanja, do sedanjih direktnih pogajanj n ied obema riadema, pa do zadnjih odlo-fsloih dni v Beogradu.
Naš c&etemm ccnseo je b'l vedno; sporazum med oboma državama na poštenih podlagah in sklenjen z vso iskrenostjo mora priti, ker ga zahtevajo veiiki interesi obeh držav. Istotako dosledno smo trdili mi redno, da do takega poštenega in re3 trajnega sporazuma more priti le, če se bedo pogajanja vršila med obemi vladami kot enakoveljavnima pogodbenikoma.
Dosledni borci za posten sporazum smo bili mi tudi iz ozirov na poiožaj našega ljudstva kot državljanov Italije. Razlogov za to menda ni treba še le navajati ali konkretizirati. Le par ugotovitev hočemo zabe'ežiti na zaključku teh izvajanj.
Kako pravilno in veljavno je bilo to staliače, govori sedaj dejstvo, da se tako na jugoslovenski kakor na italijanski str'ini, pa tudi na drugih vnanjih straneh, priznava potreba takega sporaz.uma ter da so pogajanja dovedla do uspeha, ko so se vršila na tisti liniji, ki smo jo tu gori označili.
Mi smo bili dosJedai, nepremično dosledni v presojanju potrebe sporazuma. Aii so bili tudi na italijanski sirani, posebno pa-v italijanskem tisku? Mi smo ostal? —-zvesti svojemu globokemu uverjenju — iudi v časih, ko so se naša naziranja zasmehovala, ko so z italijanske strani najhujše žalili nas tu v Julijski Krajini m naše teplenoenj? U» v narodni državi, za-stmifakOrrauL državnike Jugoslavije fn zaničlji-vo govorili o tei državi,/kakor da -veliki in nvojoćni Itaiiii ne dovoljujeta nje čast in nje ugled, da bi se ponižala do direktnih pogajanj s tistimi neobritimi in nepočesa-aimi balkanci*, ki jih je samo nepoštenje, zavratnost in blazna domišljavosti Saj je menda še vseia v Živem spominu, kako sta Sonnino in Orlando v Parizu traktirala j»sgoslovcn£ko delegacijo! Tako od zgoraj doli, kakor traktira mogotec berača, ki je t miio prošnjo potrkal na njegova vrata! Pa ni treba, da posegamo v pariško nrinu-k>si. Ma!o dni je še od tega, ko je italijanski t*sk zaničljivc govoril o Malem sporazumu, ki da je pred razsuiom ter da bodo sestanku v Beogradu le še pili ulikof* v slov> pred razhodom za vedno. A danes? Danes pišejo sami, da se je sporftzvm med Jugoslavijo in Italijo dosegel v sporazumu z državami Malega sporazuma ter1 da je to največji državno-poJitični dogodek v povojni dobi!
Danes govorijo vsi na. dolgo in široko o koristih, fei jih bo imela Italija od poštenega sporazuma s tisto cberaško* Jugoslavijo! Dar-es slavijo vsi Mussolinija, da jje do vedel do sporazuma ter proslavljajo naravnost v zvenečih sjavospevih jugoslo-veaske državnike: njih modrost, njih veli-kopotezaost, njih bistrovidnost in njihove visoke vidike. In vladar Jugoslavije jim je danes najmodc^jš* najbolj demokratični vfadar, do katerega se je ministrski predsednik Mussolini — s posebnim pismom — obrnil s polnim in upravičenim y.a«pai»;e,ti! To nagla*anje zaupanja govori, kako je tur*i g. Mussolini prišel do spoznanja j- jtrebe sporazuma z Jugoslavijo in kako je v dosego tega stopil v direktne ihke, ki so jih prejšnji državniki Italije odklanja1! s suverenim preziranjem. In zato priznavamo tudi mi —- kljub vsemu in vsemu —, da se je g. Mussolini s svojim traktiranjem vprašanja uredbe razmer z Jugoslavijo visoko dvignil nad domišljavost in predsodke svojih prednikov.
Pa da se razumemo! Nismo napisali teh reminiccenc in ugotovitev, da bi se rogali italijanskemu tisku. Hoteli smo le pokazati, kako je — v razliko od italijanske strani — nas vedno' vodilo globoko uverjenje o potrebi sporazuma in kako dosledno smo mi vsekdar zasterali to uverjenje.
ZaLo je tudi danes naša beseda globoko iskrena, ko izrekamo svoje zadovoljstvo na dosegi dogovorov, ako so zasnovani na pravični in za obe strani zadovoljivi podlagi In to ne le v interesu evropskega miru, ne le v interesu obeh držav, ki nujno potrebujeta oddiha za svoje notranje polili ćno in gospodarsko ozdravljenje, ampak tudi in še posebno z ozirom na položaj riašc^a naroda v Italiji- Ne poznamo še določb dogovora. Vendar se nam zdi že sedaj izključeno, da bi sporazum ostal brez vsakega vpliva na naš položaj, če je
na vse strani, če je postavljen, na vse pogoje za njegovo iskrenost in trajnost. Eden momentov, ki se je moral upoštevati, je tudi dejstvo, da smo mi sestaven del jugoslovenske etične vkupnosti. Danes krvavimo mi politično, gospodarski, kulturno in socijalno. Te reaie se morajo zaceliti, ker je to bistven pogoj, da se v vsej jugoslo venski javnosti ustvari razpoloženje za odobritev sporazuma! To je pogoj za njegovo iskrenost in trajnost.
Italijanskim državnikom veljaj zato odkritosrčna beseda! Ako hočejo, da bo spo-
tolikim Sumom, na zadostujejo samo dogovori gospodarskega značaja, važni za vso državo in posebej tudi za našo obmejno deželo, marveč mora odskf tudi vsa državna polltilca napram naii aarodni niaaijšiui spopolniti potrebna jamstva sa trajnost sporazuma s modrim upoštevanjem vseh kulturnih in etični potreb ljudstva te manjiuiel
Naloga državne uprave je tudi, skrbeti za to, da pride vsa javnost UaHjaaskega naroda do spoznanja te potrebe.
Če je torej sporazum dosežen na podlagah pravičnosti in iskrenosti, in če mu bo naša državna uprava utrjala podlage tudi v tu gori označeni smeti: potem še le bo doseženi sporazum velik, ali, kakor pravi
razum donašal tiste sadove, ki jih italijan-1 italijanski tisk — največji politični dogodek ski tisk pričakuje s tolikimi nadami m«srednje Evrope v povofii dobil
Po sporazumu M Italijo m JigoslaoDo
Ugibanja o vsebini sporazuma — Sporazim In naft položaj — Glasovi italijanskih in francoskih listov
LJUBLJANA, 15. Današnji «S!ov. Na-[ BEOGRAD, 15. Dogovor o prijateljstvu ro-d* obj'avlj'a sledeče poročilo svojega bel- in vojni defenzivni zvezi, ki je bila te dni grajskega poročevalca: Sobotno kratko po- 1 sklenjena od strani Jugoslavije in Italije, se ročilo Vašega dopisnika o skorajšnjem bo ponovno vzel v pretres o priliki pred-sporazvrnu med našo državo in kraljevino, stoječega sestanka Mnssolinija s Paši če ni Italijo ter o sklenitvi posebne garancijske ali z dr. Ninčičem. Mogoče je še tudi, da se politične pogodbe se v bistvu potrjuje. Spo- j podpisi v Rimu izmenjajo od strani jugo-razum v reškem problemu tvori i danes' slovenskega rimskega poslanika Antonije-izključni predmet raznim političnim raz- viča in Mussolinija- Ako bi ta dogovor pod-
pravam in razmotrivanjem v beograjski politični javnosti. Vsa ostala notranjepolitična vprašanja so potisnjena popolnoma
v ozadje.
Beograjski tisk, v kolikor je dobro informiran, pojasnjuje sedaj razne politične ki so bali odločilni za sklenitev
pisal Antonijević, bi imel sestanek Musso-linija z enim jugoslovenskih državnikov samo ta namen, da vidno manifestira sklenitev prijateljstva obeh držav. Službeno obvestilo o tem dogovoru in o protokolu za Reko bo objavila v najkrajšem času italijanska službena agencija. V jugoslovenskih službenih krogih ie ni dobiti v tem po-
momente,
takega sporazuma. Dobro informirani krogi	siuznemn Krojnem cmoiu v lempo-
izjavljajofda zanje stvar ni prišla iznenada,	giedit mkakih podrobnih obvestiL Giede
pripravljeni so bili že dalj časa in da je bil	tega dogovora £ potrebno naglasih, da za sporazum začrtan v glavnih obrisih že pred pomirjen,e m zbhzanje z Italijo m za resi-
sestankom paritetne komisije v Opatiji, to je. še pred veliko nočjo lanskega leta, samo ni bil v mednarodni situaciji tako ugoden moment. Vsebina sporazuma za ureditev reškega vprašanja je znana doslej le v splošnostih. Naglašajo se te bistvene točke:
1. aneksija Reke po Italiji,
■^2. izročitev Baroša, Delte in Bankina
^Jugoslaviji in
" 3r manjš£ in večje korekture v Sloveniji it^pri Ktfstvu. Zamet ima pripasti Jugo-Ravno iako tuai neki manjši otok v Jadranu.
Z druge strani tudi naglašajo, da je dosežen sporazum glede položaja jugosloven-ske-ga življa v Italiji. Glede učiteljev in
i agoslovenskih šol v Italiji imajo veljati prav isti odnošaji in ista določila, kakor so priznana Italiji po sanimargeritskih konvencijah za italijansko narodno manjšino v Dalmaciji (?).
Kar se tiče Reke same, je opuščen načrt konzorcija za eksploatacijo reškega pristanišča. Na določeno število let se ima od strani Italije odstopiti reško pristanišče v vporabo Jugoslaviji, nekateri govore za dobo 10 let, drugi zatrjujejo za dobo 50 let Razmotriva se pa tudi načrt pogodbe o svobodni coni za Jugoslavijo na' Reki.
Med obema državama se sklene definitivna trgovinska pogodba, ki bo temeljila na dalekosežnih medsebojnih kompenzacijah na korist italijanske industrije, kakor tudi na korist jugoslovenskega uvoza v Italijo.
Za sklenitev prijateljske zavezniške in celo defenzivne vojaške pogodbe so bili meradejoi glavni politični momenti v mednarodni situaciji. Stremljenje vodilnih faktorjev in rimske vlade je šlo že delj časa za tem, da se medsebojni odnošaji usmere v prijateljskem pravcu in da se vzpostavijo normalni sosedni odnošaji. Javnost o teh načrtih sporazud^. v podrobnostih še ni bila obveščena. >
Kakšni motivi so prisilili jugoslovensko vlado, da je stopila v prijateljsko zvezo z Italijo, še niso znani. Naglašajo, da se Ju-
, .. . „.j. _i__;__* 1«+	in
tev reškega vprašanja nismo dolžni zahvale mkakemu zunanjemu posredovanju. To je delo jugoslovensldh in italijanskih državnikov, ki so v neposrednih pogajanjih našli podlago za sporazum in ga tudi ustvarili.
Francoski glasovi o italijansko-jugoslo^venskem sporazuma
PARIZ, 15. Ko je prispela vest o sporazumu med Italijo in Jugoslavijo v Pariz, so se pričeli širiti glasovi, da pomeni italtjan-sko-jugosloveaski sporazum precejšen poraz francoske zunanje politike; Italija da je napela vse sile, da bi prišlo do omenjenega sporazuma, ki naj bi tvoril nekak protiutež proti nedavno sMenjeni francosko-čehoslovaški zvezi. Analogno so inozemski listi raznesli vest, Mp. ni Beneš nič kaj vesel sporazuma mpd" Italijo in Jugoslavijo, tako da je bilo čeMoslovaško poslaništvo v Rimu prisiljeno dementirati to vest.
Nekateri tukajšnji listi pa so nasprotnega mnenja in trdijo, da se bodo po sporazumu med Italijo in Jugoslavijo zavezniške vezi med Italijo in Francijo še okrepile. Tako piše «Matin»: Italijansko - jugoslovanski sporazum ne pomeni samo novega m zlata vrednega jamstva za mir, ampak je tudi velike važnosti za srednjeevropsko ravnovesje. Do tega sporazuma je prišlo skoro v istem časa kakor do sporazuma med Če-hoslovaško in Francijo. Na ta način, preko Male entente, je sporazum simbol izida svetovne vojne in nova vez med Italijo in Francijo.
«L'Eclaire» piše: Končno vendar lahko .objavimo vsaj eno veselo vest: Italija In Jugoslavija sta sklenili zvezo. Nadalje opisuje list vtise, ki jih je napravila ta vest o sporazumu v Italiji in Jugoslaviji. List zaključuje: Mi bi želeli, da bi oni del italijanskega tiska, ki včasih upravičeno ugotavlja strogost francoskega tiska napram Italiji, istočasno zavzel bolj zmerno in prijazno stališče. Kajti nekateri ital. listi so spričo golega naznanila o morebitni zvezi med Francijo in Jugoslavijo feagnali neupravičeno velikanski krik,
RIM, 15. Se vedno zavzemajo ugibanja in prorokovanja o itafijansko-jugoslovenskein sporazuma cele kolone v italijanske tisku.
ramama, medtem ko je bil sporazum dosežen le v celoti in se pogajanja o podrobnostih sploh še niso vršila. Napravimo nekoliko reda v tej zmešnjavi: Rimska in beograjska vlada se že dolgo pogajata ne za sklenitev kake zveze kakor napačno poročajo nekateri listi, ampak za sklenitev prijateljskega sporazuma v svrho ureditve gospodarskih, trgovinskih, pomorskih in tudi političnih odnošaj^T. — Sporazum glede Reke bo šele treba doseči. Nikakor ni res, da bi bil sporazum že popoln in sklenjen.
Sporazum plod italijanske protifrancoske politike? - Udarec Mali ententi?
MILAN, 15. «Avanti* poroča iz Rima, da prevladuje v tamkajšnjih političnih kro-
gfb mnenje, đa je italijansko-jugoslovenstc? sporazum plod protifrancoske politike italijanske vlade. V programu italijanske vna-nje politike da je treba odpreti vrzel v Mali ententi, ki je s Poljsko vred v francoskih rokah in ki jo Francija izrablja v proti-nemške in protiruske namene. Poleg tega pomeni sporazum še večje zbližanje med Italijo in Anglijo, To mnenje prevladuje tudi na borzah, vsled česar frank tako pada.
Istega mnenja kakor «Avanti» ie «11 Resto de! Carlino». Prihodnji sestanek Male entente, piše list, s« bo vršil v Pragi junija ali julija; toda že danes lahko rečemo, da bosta žilavost in delavnost Male entente tekom teh šestih mesecev padla nj revno životarenje.
Zadoščenje o francoskih Kresih
radi govora generala Davvesa
Pogreb umorjenega separatista Keinza BERLIN, 15. Wolfova agencija javlja iz . Speierja: Pogreba separatista Heinza se PARIZ, 15; Agencija Havas poroča, da je udeležilo komaj 300 oseb, ki so hodile
je nagovor generala Davresa, predsednika j med dvema kordonoma separatističnih
fattogTa ^	&<*«<, vsi Ksli z „vonjem po«^
L, ki bi j, lahko,	ttLSS^^il^Zktt
ga m jadranskega vprašaja. V inter«u	M.jssofinije.e vnan£ politike. Tako
(ugoslovenske notra^e kon-okdacje , .a fašistovski c'n Popo|0 diulia.: Dane.
okrepitve mednarodnega P^ ^" ^menijo pogodbe z Rusijo, ki bodo v naj-vme, kakor tudi « mtere«>v medsebj,nega J	raUficiraile, jB Halijansko-
prometa, trgovtne m občevan,a ,e blla jug(;tjoveI[(iki sporaium z rešitvijo trnjere-
^lAZ^J^^	Jr reškega vpLanja. dve najvišu točki
nekaterih velesil, . da likvidira dolgoletni mučni spor, ki bi se lahko razvnel v nevaren konflikt, ker .je znala Italija zelo vešče oprerirafti z madžarskim, bolgarskim, makedonskim in po eni strani celo s hrvatskim problemom. Iz razlogov srednjeev-
naše vnanje politike in vredno venčajo ves trud našega zmagovitega naroda za vzpostavitev Evrope na podlagi medsebojnega sodelovanja in- dobre volje narodov, ki se hočejo sporazumeti v svrho obnovitve. , - , _ j - «	_ - t-i . . j- rk,mznm Reško vprašanje, komplicirano iz dobrih
^^^fjlttt: sentnueZtoih Jazlogovfl našlo rešitev,
spora, ki je vedno tvoril ventil za razvne-manje strasti in sovraštva.
Politični krogi naglašajo, da bo zavezništvo med Italijo in Jugoslavijo tvorilo
ki se najbolj približuje logiki.»
Navdušenje fašistovskih glasil je torej veliko. Drugi listi so sicer nekoliko bolj zmerni, a kljub temu še vedno pojejo visoko pesem o italijansko-jugoslovenski zvezi
odbora izvedencev, napravil najboljši vtis na pristojne francoske kroge. General Da-wes je priporočal enotnost delovanja ter smatra, da je treba — kakor meni tudi francoska vlada in kar zahteva tudi sklep reparacijske komisije — predvsem doseči ustalitev nemške valute, vzpostaviti red v financah Nemčije ter jo usposobiti za plaćanje vojne odškodnine. Ta naloga bo zadostovala in francosko javno mnenje ne pričakuje nič urugega od izvedencev.
Delovanje odbora izvedencev.
PARIZ, 15. Odbor izvcdencev za ugotovitev sredstev za dosego ravnovesja v državnem proračunu Nemčije je imel davi ob 10. svojo sejo, ki je trajala do 12. O seji nt bilo izdano nobeno poročilo za liste. Popoldne se je vršila zopet seja.	_
Padanje franka
Francoska vlada v boju za ustalitev franka
PARIZ, 15. Včeraj je frank zopet znatno padel. Za 100 Hr si moral plačati 108 frankov. Na borzi je z* liro ugodno vplivala vest o sklenitvi sporazuma med Italijo in Jugoslavijo; lira se je dvignila za par točk.
Razburjenje radi padanja franka je seveda veliko. 1 oda vlada in tudi ves tisk sta prepričana, da je padanje posledica mednarodne gonje proti Franciji. «Echo de Pariš* pravi, da je Poincare pripravljen sprejeti obrambo franka. Poincare bo delal na to, da ne bo vlada niti vinarja več porabila, kakor znašajo njeni dohodki.
Bivši finančni minister Miotz je izjavil uredniku lista «JournaT»i da gre za poizkus mednarodne obkolitve, proti kateri je treba reagirali. Isti list pravi, da so tudi ameriške banke udeležene pri špekulacijah s frankom. Jutri se bo sestala parlamentarna finančna komisija; poročal bo finančni minister Lasteyrie.
lwt msi francoskimi is M\M\m delavci
Trije mrtvi
VERSAILLES, 15. Včeraj t^koli 20'30 je prišlo v neki tukajšnji kavarni do hudega spopada med tremi francoskimi in belgijskimi delavci in nekoliko Italijani. Osobje kavarne jih je moralo končno vreči na ulico. Okoli 23'30 je bilo kakih 30 gostov še v kavarni, ko je neki neziuinec začel od zunaj skozi steklena vrata streljati na Italijane. Trije od teh so bili zadeti. Dva sta ostala na mestu mrtva, tretji pa, ki je bil zadet v trebuh, je bil odpeljan v bolnišnico. Policijski komisar je aretiral dva od onih Francozov, ki so se udeležili prvega spopada, toda. aretiranca pravita, da sta nedolžna. Išče se še tretji.
0 morite v nove angleške zbornice
Prestolni govor
LONDON, 15. Nova zakonodajna :bor-nica je bila otvorjena s prestolnim govorom. Kralj je izjavil med drugim: Moji odnošaji z inozemskimi vlastmi so prijatelj-
Čet.^ Francoski general Deinetz je ob tej priliki govoril in je v svojem govoru poveličeval delo separatistov v Palatinatu,
Nemški izvoz in uvoz v letih 1922. in 1923.
BERLIN, 15. Nemška trgovska bilanca za meseca oktober in november 1923. se je zaključila z aktivo 132 in *?0 milijonov zlatih mark. Vrednost u vozov v mesecu oktobru je dosegla 43®hiilijonov zlatih mark in v mesecu novembru 434 milijonov zlatih mark. Će se primerjajo te številke z odgovarjajočimi številkami iz 1. 2922., se zapaža, da se je nemški izvoz zmanjšal za kakih 40uvoz pe za kakih 50%.
Angleško stališče napram vprašanju separatistov v Pata lina tu.
BERLIN, 15. Woltova agencija javlja, da je generalni konzul angleški v Munchenu izjavil na potovanju po PaTatinatu dopisniku *BcrIi-ner 1 arfeblatta», da vstraja Anglija n^ svojem stališču in da smatra vprašanje separatistov v Palatinatu kot notranjepolitično vprašanje Nemčije, katero se bo moralo rešiti v smislu 18, Člana nemške ustave.
1130 potres no Jcponskem
OSAKA. 15. Včeraj zjutraj ob 5'15 se je začutil močan potres v bližini Tokija. Zveze med Tokijem i a Osa ko so bile pietrgane. O tem poroča < IntransigeanU iz Lonaona: aNova katastrofa je prišla nad Japonsko. Raaiotelegrafsko poročilo japonske posiaje v Tomioci. ki je sporočilo svetu tudi . ;st zadnjega potresa, je bilo sprejeto v pretekli noči v S.an Frančišku. V tem poročilu. jo reretio, da sta ona uai^,«
Tokio in Yokohama ponovno žarišče silnega potresa. Podrobnejša poročila manjkajo, ker s*a telefon in brsojav, ki vezeta Teklo in Yokohamo z radiotele-grafsko postajo v Tornioci, pretrgana. Železniški promet med Tokijem in Vokoha.'no je ustavljen.__
Velik poias- v Sp!*iu
Velika nesreča za katoliške organizacije.
SPLIT, 15. Preteklo noč je nenadno nastali požar do temelja uničil palačo, v kateri so bili nastanjeni: Leonova tiskarna," Leonova knjigarna, dvorana katoliških društev, uprava in uredništvo cJadrana*, Katoliški narodni »avez, tajništvo saveza, prostori za gospodarsko hranilnico, skladišče pohištva, pisarna za promet tujcev. Škoda znaša nad 10 milijonov dinarjev, ker je vse uničeno. Človeških žrtev ni. — Ogenj je nastal v skladišču restavraterja in se je silno hitro razširil po celem poslopju. Skoda za katoliške ustanove je neprecenljiva in nenadomestljiva.
«PRAVAS» USTAVLJEN.
ZAGREB, 15. Državno pravdništvo je danes prepovedalo nadaljno izdajanje frankovjkega glasila. cPravaša*. Uredništvo javlja, da l»o stranka kmalu poskrbela za nov list, ki bo nosil naslov ^Hrvatsko pravom.
DOVOLITEV MADŽARSKEGA POSOJILA Pogoji Male entente 'a posojilo PRAGA, 15. Poloficijelna «Prager Presse*
dober pendant k francosko-čehoslovaški [a že Drinašajo vsebino sporazuma, o kateri prijateljski zvezni pogodbi. Obe pogodbi	*	- ~
tvorite krepko garancijo za ohranitev sedanjega stanja v Srednji Evropi in za mirno sodelovanje vseh zavezniških držav pri gospodarski obnovi Evrope.
Splošno naglašajo politični krogi tudi, da Italijo blagodejno vplivala na
je pač znano prav malo konkretnega. Le fašistom prijazni list g Tribuna» je nekoliko bolj skeptičen. <:Fantazija vnanjega tiska in nekaterih italijanskih dopisnikov v Beogradu — nadaljuje omenjeni list — se je ob priliki pogajanj med Italijo in Jugoslavijo povzpela'tako visoko, da govorijo o
bo zveza z	_	_ mirovno konsolidacijo razmer v Jugoslaviji ie sklenjenih sporazumih, medtem ko gre in na mirno rešitev hrvatskega proMcma.' le za pogajanja, oziroma za sporazum, ki ga da se doseže končno politično in go >po-, bodo morale posamezne vlade še odobriti. _ dobro oremišlien darsko sožitie med Srbi ia HrvatL ! Mnotfi listi že orinašajo podrobnosti soo-
in ki so ovirala obnovitev sveta. Kralj je, Tu bo zastopai stališče Male ertente v tem omenil v tem oziru ustanovitev odbora iz- .'vprašanju. List pripominja, da pride v Londo-
vedencev, sporazum v vprašanju Tangerja.	sporazuma m da se odobn dovolitev
TiMiMM.cv, " ~ /Ijirnj; rn-orllrt^U^v posojila. V Londonu se samo nadaljujejo ze v kije povzročalo toliko težkoc,	f Parizu pričeta posvetovanja,
billa za odobritev lausanske pogodbe,^ PARJ£ 15 tfede pogojev, ki jih stavlja predstoječi dogovor z Zedmjemmi država- i Maia Cntenta za dovolitev posojila Madžar-mi glede alkohola. Kralj je izrazil svojo ^ omenjajo listi tele točke: skrb zaradi brezposelnosti in prosil, naj se' ukrene potrebno za pospešitev trgovine in naj se financirajo javna dela ter preskrbi delo v ladjedelnicah. Kralj je končno tudi naznanil, da nameravajo ministri sklicati konferenco za poljedelstvo in je predlagal, naj se okrepi zrakoplovstvo, ki služi za obrambo domovine._
Sestanek državnega časnikarskega sindikata
RIM, 15. Dnevni red sestanka državnega časnikarskega sindikata, kateri se bo vršil v Rimu 27. t. m., vsebuje sledeče točke: 1. Poročilo začasnega direktorija; 2. poslovnik in cilji organizacije; 3. delovna pogodba; 4.' skrbstvo; 5. brezposelnost; 6. novinarska šola in lista novinarjev; 7. volitev odbora; 8. imenovanje finančne komisije; 9. slučajnostL _
Strašna železniška nesreča aa Poljskem.
DUNAJ, 15. cNene Freie Pre »se» poroča iz Lvova: Včeraj popoldne sta trčila skupaj pri postaji Michalowa dva potniška vlaka. 14 oseb je bilo ubitih, 31 pa ranjenih. Obe lokomotivi in več vagonov je bilo popolnoma razbitih.
1.	Madžarska mora brezpogojno priznati v ,'trianonski pogodbi določene meje rn mora
privoliti v obmejne korekture, zahtevane od držav Male entente.
2.	V višini 250 milijonov zlatih kron dovoljeno posojilo se ne sme pod nobenim pogojem potrošiti za oboroževanje Madžarske.
3.	Madžarska se ima obvezati m ima dati igarancije, da Habsburžani nikdar ne pridejo na madžarski prestol
4.	Posamezne države Male entei še špecrjelne pogoje v njih drža vnel Romunska zahteva, da se MadŽars integriteti pokrajin krone sv. štefc zahtevo stavi tudi kraljevina SHS> zahtevo, da Madžarska prekine z vsako propagando v Vojvodini. Prekiniti ima tudi na romunsko zahtevo propagando na Sedmo-graškem.
Te pogoje predloži zunanji minister dr. Be-"neš odboru Društva narodov.
Beneš ▼ Londona.
LONDON, 15. Beneš pride še danes tu-sem in se bo udeležit zasedanja odbora za finančne obnovo Ogrske. Benei bo nastopal kot zastopa cik Male entente.
LONDON, 15. Od sveta Drultva narode* imenovani odbor, ki se bo bavil s finančno ob« novo Ogrske, se bo sestal jutri ob II. uri.
DNEVNE VESTI
lefomtodi In nim „reisrme"
Dan na dan moramo poslušati pesem o reformi birokracij«- Število uradnišlva da se pora skrčiti na res potrebno mero, da se stroški uprave primerno znižajo. In res se vrši odpuščanje, oziroma umirovijanje državnih nameščencev dan za dnem. To bi bilo na vse zad-|oje razumljivo, čc bi se izvajalo brez vsakih posebnih namenov, pravično in nepristransko: brez ozira na to, kdo je in kam spada po svojem rojstvu in po svojem mišljenj« tisti, ki sc Jma ali nima odpustiti? Pač pa z ozirom na to, kdo je po svoji zmožnosti in po uspešnosti svojega službovanja potreben za koristi uprave, in kdo manj potrefocn7J Vidimo pa, da se odpuščajo tudi najbolje kvalificirani uradniki v mo!ni meri in vsakem pogledu — v strokovnem in jezikovnem — usposobljeni za službeno mesto, iti jun je poverjeno. Kako resnično je, da je ta dvojna korist z odpuščanjem uradnikov, kakor se izvaja pri nas sedaj, v resni nevarnosti, pričajo slučaji, ko so n. pr. sodnije fzgubile usposobljene uradnike, ne da bi bili jhitro postavili na njihovo mesto vsaj enega jstoiakc usposobljenega uradnika! Sodnije so ostale enostavno brez uradnikov! To pa pomeni, da je prekinjena neogibno potrebna kontinuiteta v "poslovanju uradov, ki jih prebivalstvo dnevno potrebuje — da je nastala vrzel, ki se zadovoljno izpooolnr sam Bog vedi ke-dail
Taka reforma birokracije ni reforma, ampak podiranje dobrega — četudi ne popolnega —, ne da bi na njegovo mest— postavil kaj bolj-Sega, ali vsaj istotako dobregal Kakor da so gospodje reformatorji hoteli pokazati, kako resničen je tisti rek, ki pravi, da je tisto zaže-Jjeno boljše navadno — slabše!! To dokazuje na naravnost porazen način tudi tista Gentile-jeva šolska reforma. Podrl je s potezo peresa nekaj zares dobrega, mogli bi reči celo: vzornega, in je postavil šolsko uredbo, ki se ne more vzdržati pred sodbog^>bencga resnega in resničnega šolnika. Odpuščanje uradnikov opravičujejo reformatorji — kakor rečeno — Z naglašanjem potrebe štedenja na korist dr-£avne*a gospodarstva. Puščamo na strani gotovo upravičeno vprašanje: ali je na moralno in tudi gospodarsko korist države, če nje upravni aparat — radi pomanjkanja v vsakem pogledu usposobljenih uradnikov — ne Junkci-jonira s tisto točnostjo in zanesljivostjo, ki jo sme in mora zahtevati prebivalstvo v varovanje svojih koristi?! Saj smo rekli že te dni, da je uprava z uradniki, ki niso iz iega ali onega razloga dorasli svoji nalogi, mlin, ki ima pač mnogo koles, ki pa vendar ne daja moke!
Slediti hočejo! Kakor pa kaže, to le v srednjih in nižjih plasteh uradništva. Tukajšnji socialistični tednik ugotavlja, n. pr., kako uradniška pragmatika določa !e toliko prtieklov, kolikor je pokrajin, a zakon o pravnem položaju dovoljuje največ deset prelektov, ki pričakujejo nameščenje in ki so na razpoloženju. Sedanji reformatorji, ki s tako vnemo pripovedujejo o potrebi skrčenja uradništva, pa so število prelektov na razpoloženju povečali za Štirideset glav in temu primerno obremenili državno gospodarstvo. Uradništvo ministrstva za notranje stvari ne le se ni skrčilo, marveč povečalo od 6891 na SI45 glav, poleg 1503 podrejenega osebja-
■8.7 .,» « ;_ r-». -t. it.ttaj torej pokriva jlrugc nameie! Vsaj v naši Julijski Krajini! Tu so nameni jasni, ki naj se dosežejo na škodo ljudstva in tudi državne uprave in samo na korist — asimilacije.!, obglavljenja našega jezika v vseh državnih uradih. Zato od-ilovljajo uradnike, ki morejo vsaj ustmeno občevati z ljudstvom v njegovem jeziku! To je pri nas namen birokratične ^reforme;!
Zahteva poštenja
Iz včerajšnje notice pod naslovom: «Kdo je za razkolso izvedeli naši čitatelji, kako je istrski dopisnik ljubljanskega «Slovenca» raz-predelil slovansko časopisje v Julijski Krajini. Tu listi, ki pišejo'po ^krščansko-socijalnihs načelih, tam pa liberalni, to je: protiverski in protikrščanski. Ti poslednji da so: »Edinosti «Istarska Riječ s in «Novice».
Nočemo se truditi z dokazi, kako neupravičena je ta označba na račun rečenih treh listov. Vsaka številka teh listov je odprta knjiga, v kateri more Čitati vsakdo in priti do pravilne sodbe, če je blage volje in Če je v njem kaj spoštovanja do resnice. One druge pa itak ne bi prepričali nikdar, ker ie njihovi namem m cilji zahtevajo od »jih, da ne smejo biti objektivni in resnicoljubni napram drugim, ki nočejo verjeti, da so oni edini pošteni ljudje in borci za pošteno stvar.
Naglasiti smo hoteli nekaj drugega. Med resnimi in dostojnimi ljudmi velja pravilo, da ne izrekajo hudih obtožb brez konkretnih dokazov za resničnost tega, kar trdijo. In očitanje sovraštva proti veri in krščanstvu je najhujša obtožba pred očmi mase našega slovenskega ljudstva v Julijski Krajini. Zahteva po-Itenja bi bila torej, da bi istrski dopisnik ljubljanskega «Slovenca» iz pisave inkriminiranih treh listov, ali iz izjav političnega vodstva, ki snu ti listi služijo kot glasila, navedel konkretne primer« v dokaz o resničnosti svoje obtožbe. Dejstvo pa, da tega ni storil in da se je marveč omejil !e na pavšalno obtožbo brez dokazov, priča, da teh dokazov nima ter da fe redoma in zameno ma govoril neresnico, da bi navajal vodo na svoj mlin, kateremu mora že zelo primanjkovati gonilne sile. Gospod}« se iega tudi dobro zavedajo, da nimajo dokazov, a to dejstvo je dokaz za vsakega razsodnega Človeka. da so hoteli in izzvali razkol edino le radi razkola kot takšnega. S konkretnimi delitvi, z dokazi na dani To le zahteva poštenja __ ne le političnega in novinarskega, ampak tudi osebnega, ________
Nezdrava razmere
Gospod poslanec Sček je bridko tožil, kako fe je njegova stara mati prestrašila, ko je od-
Sla in prečitala doposlano mu grozilno pismo.
>olela je od strahu, da bi se njenemu sinu Bioglo zgodili kaj žalega. Naravno je bilo to. Saj je govorilo srce, saj je bil to glas narave-, svete materinske ljubezni. In skrb za dobrobit matere, nje, ki je dala sinu ali hčeri življenje, le istotako dolžnost, zahtevana od narave in dolžne hvaležnosti. V tem soglašamo popolno-ma z gospodom poslancem Sčekom.
S tem večjo pravico stavljamo vsej naši polteni javne sti vprašanje, kako bi sodila, če bi ae zgodilo to-Ie:
Neka tobakarna je odpovedala prodajo nekega lista in je sin lastnika na dopisnici sporočil dotičnemu listu. Po4em pa je nekdc. ki je zelo mter*»«tran pri drvtičnem listu orišel k lastniku tobakarne, 78-letaemu starčku, mu grozil ter mu izročil ono dopisnico veleč, da oora tekel ' nlo na	na pcPc^oft
Vprašanja, ki bi si jih morala staviti poštena javnost, bi bila: čemu na policijo? V kaki zvezi sta neki policija in interes onega lista? Od kod si usoja tisti gospod pravico, da radi kakega interesa onega lista pošilja ljudi na policijo?! Kaj pričakuje od tega?
Razglabljanje o teh vprašanjih bi moralo ne-odklonljivo dovesti javnost do kaj čudnih in mučnih domnev in slutenj. Domnev, ki bi politično honetnest dotičnega gospoda spravile v naižalostnejšo luč.
Denimo pa, da stvar s tisto dopisnico in policijo ni imela nikakega resnega ozadja in da jc imela le namen, zastrašiti lastnika tobakarne. Tudi tak poizkus, že sam na sebi, bi moral spraviti dotičnega gospoda v najgršo luč, ker bi in^fl na sebi vse znaku izsiljevanja — tem ogabnejšega, ker bi bilo naperjeno proti 78-let-nemu starčku, tudi očetu družine, ki jo preživlja v glavnem ravno iz dohodkov tobakarne! Ali bi ga take grožnje s policijo — ker je neizkušen v takih stvareh — ne spravile v najhujši strah, kako da bo preživljal na svoja stara leta sebe in svojo družino, če je zagrešil kaj, za kar se mora tudi j>olicija zanimali? In kako bi bilo tudi njegovi družini iz istega razloga in pa iz usmiljenja do ubogega starega m skrbnega družinskega glavarja?! Tudi tu bi bili vmes ljubezen do otrok in skrb otrok za očeta! Naj bi torej početje onega gospoda obračali, kakor bi hoteli, vedno bi se nam kazalo, da ni v skladu — recimo blago — ne s pojmom osebne korektnosti, nc moralnosti v javnem življenju, najmanje pa s krščansko moralo. Taki dogodki bi bili v resnici znak skrajno nezdravih razmer.
Danes govorimo nekako zagonetno. Ce bi bilo potrebno, bomo govorili tudi jasnejše.
Ustoličenje novega predsednika prizivnega
sodišča. Včeraj zjutraj se je na tukajšnjem pri-zivnem sodišču izvršilo ustoličenje novega predsednika tega sodnega dvora gr. ull. Ago-stino Margara, dosedanjega svetnika na kasa-cijskem sodišču v Rimu.
Obredu sta prisostvovala tudi prvi državni pravdnik comm. avv. Torella, ki je pozdravil novega predsednika, in podpredsednik priziv-nega sodišča cav. Cazafura. Po ustoličenju Je gr. uff. Margara irrel nagovor na vse funkcijo-narje. Popoldne je novi predsednik opravil obiske v raznih pisarnicah.
Pustne maske prepovedane. Tukajšnja kve-stura jc izdala sledečo odredbo, ki določa, da so ves čas pusta prepovedani nastopi v maskah na javnih ulicah, trgih in po drugih krajih na odprtem. Pri prireditvah v gledališčih je raba maske dovoljena. Vse maskirane osebe pa so dolžne se dati spoznati funkcijonarjem in agentom varnostne službe. Kdor se ne bo ravnal v smislu te odredbe, bo 4aznovan po zakonu.
Popravek, V včerajšnje poročilo o pogrebu Milke Skrkove na Kontovelu se je vrinila tiskovna pomota. Pokojnica je bila dvajsetletno in ne dvanajstletno dekle.
DruStvene vesti
Nocoj ob 20, seja * Glasbene Matice,
Žensko dobrodelno udruženje ima sejo danes, v sredo ob 16.30 v navadnih prostorih. Prosim točne udeležbe. — Predsednica.
Predavanje. Jutri ob 20.30 bo imelo slov. akad. fer, društvo «Balkan-> svoj sestanek. Na dnevnem redu bo predavanje starešine dr. Kranjca o -Krizi kredita !n problemu importa v Sloveniji." Vabimo Člane kakor tudi društvene prijatelje, katere zanima predavanje, da sc ga udeležijo. — Odbor.
Iz tržaškega živlienia
Ponovne tatvine ▼ ladjedelnici Sv. Roka. Iz ladjedelnice Sv. Roka ie že dclj časa v kratkih presledkih zmanjkoval razen material. Ravnateljstvo ladjedelnice, ki si je zaman prizadevalo priti na sled tatovom, je končno odredilo strogo preiskavo. Dognalo se je, da se suče vrednost ukradenega materijala okoli 40.000 lir. Zadeva je bila naznanjena orožnikom v Miljah; njih sum je padel na nekatere delavce, zaposlene v ladjedelnici. Sčasoma so orožniki prišli na sled številni tatinski družbi; bilo je aretiranih 10 delavcev, vsi doma iz Milj. Pri zaslišanju arethancev je prišlo na dan, da so se vdeleževali tatvin tudi štirje delavci iz Trsta in sicer: Peter M., Juri} T., Gvidon B. in Sebastian S., vsi vslužbeni v ladjedelnici Sv. Roka. Bili so aretirani. Policijsko oblastvo nadaljuje preiskavo.
Nesreča pri delu, Težak Štefan PoRes, star 54 let, stanujoč v ulici Molino a vento št- 52, je včeraj predpoldne pri delu na parniku «Ve-nezias, zasidranem v prosti luk i V. E, ID., padel ter si zlomil levo nogo.
Ponesrečenca so z avtomobilom rešilne postaje prepeljali v mestno bolnišnico.
Zločinec Collarig v rokah pravice
Orožniki aretirali znanega bandita t kinematografu «RecUune»' na trga GaribaldL Had, a brezuspešen odpor zločinca
Zločinec Collarig aretirani Kakor blisk ae je ta vest raznesla snoči v našem mesta, V prvem hipu se je zdela neverjetna, ker je pač malokdo slutil, da se drzni zločinec mudi v našem mestu, še posebno, ker d je vsakdo pričakoval, da predrznei ne bo prišel živ v rok« pravice. Preveč znana je bila njegova smelost in spretnost, s katero je ie dolgo vrsto mesecev držal v šahu varnostna oblastva ter vsik-dar znal uiti nevarnosti Zato jc vest o njegovi aretaciji, ki se je izkazala za resnično* vzbudila splošno senzacijo,
O njegovi aretaciji smo izvedeli sledeče podrobnosti:
Pred približno tednom dni je bil poveljnik orožniške postaje v ulici Istria iz doslej še neznanega vira obveščen, da se Collarig mudi v našem mestu. Včeraj popoldne pa je tamošnjim orožnikom nekdo javil, da se Collarig nahaja v kinematografu «RecIame» na trgu Garibaldi. Pod vodstvom orožniškega poročnika Josipa Benvenuttija se je nemudoma podala na označeno mesto orožniška patrola, obstoječa iz maršala Priola. brigadirjev Palma in Serinija. Okoli 17.30 je patrola stopila v kinematograf. Collarig je sledil z zanimanjem predstavi; niti od daleč ni slutil, da se nahaja v pasti, iz katere mu je vsak beg nemogoč. V ugodnem trenutku so planili orožniki nanj; deset krepkih rok ga jc zgrabilo. Nastal je divji metež, S srditostjo raurenega risa se je skušal Collarig otresti orožnikov, a ti so ga držali trdno; dobro so vedeli, da izbruhne v slučaju, da se jim ropar za hip izvije iz rok, krvava borba, brez-dvomno s strašnimi posledicami Z obutmim naporom je skušal Collarig izvleči samokres, a tedaj pa je poročnik nameril svoj samokres ter izstrelil strel proti roparjevim nogam. Kljub
temu pa se Collarig šfe ni vdal; kakor bešen se je otepal ter grize! okoli sebe. Šele ko je dobil drug udarec Z ročajem samokresa po glavi, se je orožnikom posrečilo ga potisniti na tla, kjer so ga končno zvezali. Nato so ga potisnili proti izhodu, ga položili na javen avtomobil ter ga prepeljali na oroiniško postajd v ulici Istria.
Kmalu potem je bC teleionično poklican tja zdravnik rešilne postaje, ki je Collarigu podal potrebno pomoč. Ropaau je bila krogla obtičala v levem stegnu; p*5leg tega je bil še ranjen na čelu in opraskan na desni roki. Tudi orožniki so bili več ali manj opraskani; maršal Priolo je bil močno vgrižnjen v levo stegno ter opraskan po desni roki; poročnik pa je bil opraskan po levi roki.
Collarig je bil zelo dobro oborožen; imel je pri sebi ročno granato avstrijskega tipa, veliko pištolo - repetirko tipa «Steyr» in okrog ledij je nosil pas s sto naboji. Poleg orožja so našli pri njem jekleno uro, zlato verižico in znaten znesek denarja, približno 400 lir v raznih bankovcih. V .njegovi listnici so našli tudi razne dokumente, ki so velike važnosti za policijsko oblastvo. Upa se, da bo na podlagi teh listin mogoče identificirati Collarigeve sokrivce pri njegovih rokovnjaških podjetjih. Nekateri dokumenti baje dokazujejo, da je Collarig organiziral in se vdeležil roparskega napada na Karolino Rehar, o katerem smo poročali v včerajšnji številki. Toda dosedaj ni bilo še mogoče tega z gotovostjo dognati. Sloviti rokovnjaČ leži v varaostni celici na orožniški
Rostaji v ulici Istria; stražijo ga Štirje orožniki.
Iladenič — Collarig je star komaj 24 let — se vede zelo hladnokrvno; zdi se, da se je vdal v svojo usodo in navidezno nc kaže kesanja za svoje rokovnjaške čine. Kar mu je najbrž največ žal, je menda to, da je prišel živ v roke pravice. Znano je namreč, da je nameraval končati na isti način, kakor tržaški tolovaj Braico.
V jutrišnji številki bomo natančnejše poročali o izidu zaslišanja.
gajničarka CMD podružnice v Sežani je izročila ^Šolskemu društvu* 48 L kot prebitek imenovane podružnice, — Pevsko-braJno društvo »Štanjela iz Štanjela je nabralo pri zadnjem predavanju 27 L za «$olsko društvom Srčna hvala!
Mali oglasi
MLADENIČ, inteligenten. Zagrebčan, sprejme katerokoli službo. Nastopi lahko takoj. Naslov pri upravništvu.	44
22LETEN mladenič, avstralski državljan, sedaj na obiskih, želi znanja z gospodično od 16 do 22 let staro, pridno kuharico, dobro gospodinjo, s primerno izobrazbo in ki bi imela veselje do potovanja v Avstralijo. Ponudbe s sliko pod «Potovanje3 na upravništvo.
47
RIBJE OLJE, najbolje vrste, koristno za otroke, za odrasle in za živino. Lekarna. Sežana.
48
Pijie odlikovano specijaliteto *JAJČNA. CREMA MARŠALA R. CRISMANCJCHL in prepričali se bodete, da ne najdete bolj« šega likerja- Za vsako kupljeno steklenica bodete dobili potrdilo s katerim dvigneta popolnoma brezplačno stensko turo.
Na prodaj je v vseh prodajJnah nC debelo in pri tvrdki
R. CRISMANCICK, Via XXX ottobre Via Vaidirivo 34, telclon 1359.	(4)
Zobozdravniški ambulatorij
Stanko PerhaVec
sprejema
L 09
ZDRAVILA, zagotovljena, prvovrstna, za ljudi in živino. Lekarna — Sežana.	49
OVČARSKI PES, dve leti star, sc proda. Via Commerciale 16.	51
if m vsaki dao m te io iieito v DBVOVLJAil vssHi torek in p^tsk od §-2 popi
18LETNO dekle, pošteno, Išče službo pri slovenski družini, čc mogoče v okolici Rojana-Naslov: Scorcola S. Pietro 65.	52
LEPA PRITLIČNA HIŠA Z VRTOM, pripravna za trgovino* ker je v bližini treh tvornic In mesta Celja ob državni cesti, se radi družinskih razmer ceno proda. Ponudbe na Upravništvo pod «Hiša — Celje:>.	46
Iz tržaške pokrajine
Iz Sežane. Sežanski salonski orkester je blagovolil podeliti znesek 85 L za nakup Šol. potrebščin tukajšnjim ubogim šolskim otrokom. Podp. vodstvo se mu tem potom iskreno zahvaljuje v imenu obdarovanih otrok. — Šolsko vodstvo v Sežani.
Bonna porotna.
Trst, dne 15. Valuta na triaš&Mi
ogrske krone
avstrijske krone	<
češkoslovaške krone d narji » «
leji ••«#••••••••••*
marke ••••••••• • • • • •
dolarji
francoski frank!
švicarski franki	• • •
angleški funti papirnati «••••• Tečaji;
Adriatica * .......
Cosnlicli ••••••••
Dalmatia ••••••••
Gerolimich ••••«•
l.ibera Triestina « • • • Uoyd Lussino
Martinolich «•«■••• Oecania Frcranda
Tiipcovich •••••••
Ampelea
Cement Dalmatia • • • • Cement Spal
januarja
trtfn.
O.S.— 0.0315
26.15 lu.60
sJ™
100-.M)
m—
1924.
OS—
0.032« »iti 50 28 35 11.—
2*85
101.50 39«.-96,«0
• • • •
•	•
•	•
•	•
•	•
•	•
•	•
•	•
•	•
• • • •
•	•
•	•
•	•
•	•
•	•
•	•	•
•	•	•
•	•	•
•	•	•
•	•	•
■	•	•
•	•	•
•	•	•
•	•	•
•	•	•
200 833 240 1205 428 1435
159 103 60f» 338 430 372
m)

DAROVI
— Za «Šolsko društvo^ je vesela klapa v Križu pri «Oamajnb zbrala 27 L. — Birsa bla-
KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlata.ua Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.	25
IZREDNA PRILIKA« Hiša v Gorici, z dvema nadstropjema, se proda. V hiši, 2 prodajalni, 2 kleti, dvorišče in majhen vrt. Inlonaacije daje oglasni zavod Vittorio Molesini, Gorica.
15/2
SLUŽKINJA, zmožna vseh gostilniških in hišnih del, sc sprejme, Franc Počkaj, Kozina.
45
NOVI DOHODI:
PLUGI vsake vrsle. — SLflMOREZNlCE.
ŽELEZNE BLAGAJNE mh velikost?. TEHTNICE decfmalRe in za protEulclne. Ing. Right & Vidovich
Trst, via Sanita 8 {vogal Porporeila)
107
sodni svetnik v pokoju
je odprl
odvetniško pisarno v GORICI v uF. XXIV Maggio št. 11, prej ulica Treh kraljev, in urad uje vsaki dan raz ven nedelj in praznikov od 9 do 12 ure in od 15 do 18 ure. u*
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
specialist za bolezni v ustih in na zo&eft
sprejtiia za vsa ztieziiiafiiišba is zifcsleMUa opranils
v Gorici, rb Travniku 20 (Piazza delta tiitcria 20} »
od 9-11 In od 3-9.	iil
NajviSJe cene plačujem sa
\f
Tovarna Itediiniksv tope&iaajolM ali žM
tvrdka M. Zeppar
Trst, Vio M. R. imbrianl 10-12 (prej lia S. 6iovasn1>
kun, zlatic, lisic,
dihurjev, vider,
Drflrtfllff moto- las"»s«ev,roae.s,
riVUUJU lilUJU veir|Cf hrtov, d.v§,n
ličnih, keramičnih m cementnih plošč.
EfajRlžle cene.
in domaSii zajcev.
D- WINDSPHCH
Trs«. Via Cesare Batiisii šl. ■© II. nadiiL, waia t S	1
Sprejemajo se pošiljatve po .
it.
o □ o □ o o o □ no Q D □ P o o
□ □□□□ □ □ O □ □ D D □
□	n o p a o P
a
p
a □
o
a □
□
□ □
o o
D O O O O Q a o o o o o
BANCA
tata 1905.
umska glavaka Lit. 13,000.000*- popolnoma vplača. ____i Trst, Via S* Mftcol* 9 (Lastna palača). Podružnici: kMAZIA, M8B.
Olajšuje vsako trgovsko operadio z Jugoslavijo in z vzhodnimi
deželami
Dale subvencije na blagp, efekte in vrednosti
ta ratuMv, ktformdfc. — Kupuje In prodaja op«rad|« po Mivgodn«|Slh pogoji?}. (Ha|a najbolje po dogovoru«
v DftMrfih ter mi
o o a o a o a ooooooopop aoa
a o p p p p p pppp pppoppppodpp
D □
a
a □
□
□
D □
o □
□
□
o
D
O □
a i
D O j
a i
u I
D P
PODLISTEK
P»al Beurf«*
JEiA
(L* G« M«)
Poslovenil F. P*

— «Razume n, da ne,? je odgovoril Verna t. In pozneje, ko se je po tem razgovoru ie nahajal v svoji kočiji sam s svojimi mislimi, jc menil: «Ta ženska je močnejia, nego sama misli. Claude Bernard pravi prav: več moremo, nego se zavedamo. Sifcniala bo. kakor je prisegla. To je zvesta duSa. Jaz sem storil, kar je bilo treba. Bil sem Pomoč~..» Nikdar ni bila njegova vest bolj zadovoljna nego tedaj, ko si je mogel dali to izpričevalo in uporabiti to besedo, ki jo je napravit kakor 2e rečeno, za svoje geslo. Potem je skima! z glavo in dodal: «Sicer pa naj napravi, kar koče, ta otrok bo kljub vsemtt storil najbrže isti konec kakor njegov oče. Moj stanovski tovari! Grasset naj le trdi, da •dednost ni nc usodna ae neodklonljivaf1). To jf ječa. In kaj je treba reči jetniku v ječi, da si ne razbije glave ob steni kakor si jo je botel ta
C) Profeasor Grasset: PlOsiopatkologU cfi-aftqee, ckap. m. str. UM
mali Ivan-Marija: «Lahko pridete ven. Zaslutite si tom.» Toda joj* tfre za tako icčo* )e
ni osebe, ki bi t! mogla izposlovati prost iz-
bodU
V.
Sedemindvajset let pozneje*
Minilo jc bilo sedemindvajset dolgih let od onega nesrečnega oktobrskega dneva v K 1877.« ko je zdravnik iz bolnišnice Charitć izsilil obupani vdovi Ivana Vialis prisego, bolje zaobljubo, da se bo borila proti usodi, ki je visela nad samomorilčevim otrokom. O protislovje zani-kovalca duhovne sile, ki poziva obupano žensko k naporu, kateri predpostavlja apel na isto duhovno silo! Nad pol stoletja bolnišnice in laboratorija ni izpremenilo ničesar na teorijah monista Vernata, ki sc jc dalje smatral za zvestega pristaša znanstvenih metod in je na podlagi svojih klinilkih izkušenj le iskal dokaze za metafizične hipoteze, katere je priznal enkrat za vselej. Sedaj je že bil profesor na fakulteti in eden izmed onih slavnih zdravnikov, pravih velikih gospodov modernega Pariza, ki živijo v veliČastju knežjega razkošja, obkoljeni od atoga učencev h> klijentov, ki so enako zavzeti zaaje. Tako Živčen je je kakor zemljišče, ki je ie izkopano, da sprejme one tri ognjena reke« o katerih govori Pascal po sv. Janezu, namreč strast občutkov, strast znanja in prevzetnost življenja: «Oast quod est in do* concupIstfcuHe ca—m est. et
tia oculorum, et superbia vitae(')». In apostol dodaja takoj: »Svet mine in poželjenje sve.a mine z njim...» Na vrhuncu svoje slave je bil Vernat ie zelo blizu iztoka vseh minljivih 4tv*r ri, o katerem je tudi moral reči Prscai: ♦Babilonske reke tečejo, padajo in odnašajo. O sveti Sion, v katerem je vse stalno in nič ne pada!» V to mistično kraljestvo po smrti n. š veliki zdravnik ni veroval. Pač pa jc veroval v gotovost svoje dijagnoze in vedel j t, kaj bo usojeno v daljšem ali krajšem ir-u tudi njemu samemu, kajti na sebi je opaz.il začetna .'namenja strašne Brightovc bolezni: glavobol, bilje srca. omotica, mali krvotoki, olrpnjenic postov, krči, srbenje in dr. Po^osioma se je nehote prijel z roko za čelo, da ugotovi znake iibočene izkrivljenosti razširjene žile. In ko *e ie gledaf v ogledalu, je lahko videl v njem zabuhli obraz šestdesetletnega starčka, čigar žalostni pogled ni več niti spominja* na ponosni blesk njegovih punčic izza mladostnih let. Sicer si ie prizadeval, da bi kazal stoično zadržanje kasor njegov učitelj Trousseau, trda zavest, da jc bil izročen na milost in nemilost kaki hudi epizodi, j« zamračevala vse njegovo mišljenje. Nikdar ni prestopil praga svoje hiše v parku Mon-ceau, ae da bi mu ne šepet;.! neki notranji glas usodne besede-: *Kmalu bo treba vse to pustiti«.
f*| «Vee, kar j« na svetu, jc poželenje mesa, poželenje oči in prevzetnost življenja (sv. Jti-nee, I, po^l U. v. 11)