Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo ln uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. © Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaš* mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun št. 14.335. Štev. 63 Maribor, sobota, dne 7. avgusta 1937 Leto XII Nedemokratični nazori Dr. Ivo Štempihar, odvetnik na Jesenicah nam je pisal, naj z ozirom na uvodnik v 57. štev. našega lista razloži nas »uvodnikar« Štempiharjeve nedemokratične nazore, ki »niso daleč od fašistične miselnosti.« Na koncu pisma pravi g. doktor, da tozadevnih uvodnikarjevih »izsledkov ne bom štel za škodljiv, temveč za koristen prispevek- v prid zdravemu razvoju našega javnega življenja.« Radi tega mora spregovoriti naš »uvodnikar«, da se ne bi zdelo, da je pisal neresnične trditve. In bo govoril samo o Štempiharjevih nazorih, ne pa o njegovi osebi. — Uredništvo. Dr. Štempihar nas prosi v istem pismu, naj se razloži njegova nedemokratična miselnost na podlagi njegovih spisov v »Sodobnosti«, »Slovenski zemlji«, »Sloveniji« ali »Neodvisnosti«. Ker v našem listu žal ni prostora za obširen prikaz bogatega Štempiharjevega publicističnega dela, bo že z ozirom na neak-tualAost take razprave razumel g. doktor, da se bomo omejili samo na njegove glavne izpovedi. Dr. Štempihar se je prav posebno navdušil za šestojanuarski režim, ko so 6. sept. 1930. 1. spravili stare narodne zastave v muzej in dali vojski nove jugoslov. državne zastave. Tedaj je napisal v tedanjem uradnem dnevniku dravske banovine »Jugoslovan« velik in ginljiv članek s francoskim naslovom: Adieu le drapeaux — vivent le drapeaux! (Zbogom zastave, živio zastave!) V tistem članku je poudaril, da je 6. januar »genialna operacija«, ker je razpustil vse politične stranke, kajti »šele z odstranitvijo . posredovalcev med narodom in kraljem se je narodu pokazala državna in narodna misel«; nadalje je pozival, da hkrati s starimi narodnimi zastavami »vrzimo v ogenj pozabljenja tudi vse miselne trofeje, ki so bile nekoč krivične zastave strankarskih bojev.« 26. oktobra je napisal syojo »Jugoslovansko izpoved«, v kateri je hvalil delo Živkovičeve vlade in njene uradne komunikeje, ki jih je pošiljala listom. Te uradne vesti tedanje vlade so bile za dr. I. Š. »tako jasne, poljudne, demokratične in ju-goslovansko-nacijonalne«! Zakon o razdelitvi na banovine mu je bil »divni zakon« in vladna deklaracija 4. julija zgodovinsko delo, ki je potrdilo »politično istoimenstvo treh plemenskih samoniklosti«. K°ie znani angleški publicist in F. J„našega ljudstva Scotus Via-stnian»Sfem Hstu obiavil kritiko še- »sfnrcžitna’sc jc spra- i L/J' ^\v Posebnem uvodniku, v katerem je poveličeval »etiko jugoslovanske diktature« 30. nov. je poročal v'istemi »Jugoslovanu«, kako vneto je navduševal »Sokola« v Kranju za šestojanuarski režim. 7. dcc. 1930. leta ^ se je Pa povzpel do trditve »Biti za politiko 6. Januarja se pravi biti za pristno demokracijo.« če ima nekdo take nazore o »pristni demokraciji« se mu res ne čudimo, da nas s sveto priprostostjo vprašuje, kateri njegovi spisi vendar razodevajo njegovo nedemokratično stališče. Vse naše delavstvo nam bo pa gotovo dalo prav, da se zavarujemo Pred tem, da bi taki ideologi učili delavstvo o neki nepolitični slovenski del. zvezi. Tisti listi, ki so pa v resnici slovenski in demokratični pa upamo, da nam bodo tudi hvaležni Banova odredba o minimalnih mezdah Velja od 1. avgusta naprej Dne 1. avgusta je izšla v »Uradnem listu« banova odredba o minimalnih mezdah, ki je šele določila minimalne mezde, veljavne v Dravski banovini, dočim je ministrska uredba o minimalnih mezdal od 13. februarja t. 1. določila le splošen okvir, v katerem bodo izdali bani svoje predpise. Delitev delavcev v skupine a, b, c. Odredba deli delavstva v 3 skupine, a, b in c in določa za vsako skupino posebno minimalno mezdo, razen tega pa še posebno minimalno mezdo za industrije ter za obrt in trgovino v krajih z več kot 5000 prebivalci ter posebnoi minimalno mezdo za obrt in trgovino v krajih z manj kot 5000 prebivalci. Posebej je določena še nižja minimalna mezda za delavce, ki so stari manj kot 18 let. Podrobni predpisi so naslednji: V skupino a spada rudarsko delavstvo, delavstvo zaposleno v kamnolomih, cementarnah, apnenicah, železarnah, pri izdelovanju, popravljanju in montiranju strojev, izdelovanju barv, firneža, pri destili-ranju lesa, v svečarnah, milarnah, plinarnah, električnih centralah, pivovarnah, tiskarnah, pri izdelovanju slada, špirita in kvasa, klišejev, pečatov, v pogrebnih zavodih.in slično. Minimalna mezda za to skupino delavstva je določena za delavstvo zaposleno v industrijskih podjetjih in pa v trgovini in obrti, v krajih z nad 5000 prebivalci z Din 3 na uro; v trgovini in obrti v krajih s pod 5000 prebivalci z Din 2.75 na uro; za delavce pod 18. leti pa z Din 2.50 na uro. i V skupino b spadajo delavci zaposleni pri izdelovanju cementnih izdelkov in umetnega kamna, v steklarnah, kovačnicah orodja, srpov, kos, pilarnah, pri izdelovanju v-ija-kov, žebljev, verig, inštalaterji vodovoda, plina, električnih napeljav, delavci zaposleni pri izdelovanju ku- hinjskega posodja, peči, galanterijskih predmetov, vrvi, elektrotehničnih instalacijskih predmetov, v gal-vanoplastiki, fini mehaniki, pri izdelovanju glasbil, usnja, celuloze, papirja, lepenke, jermenarskih sedlarskih in sličnih predmetov, pri impregnaciji lesa, izdelovanju pohištva, v pekarnah in slaščičarnah, klavnicah, pri predelovanju mleka, v zdraviliščih in kopališčih, pri gradnji, vzdrževanju in popravljanju cest, mostov in železnic, pri vodogranjah, tlakovanju in asfaltiranju; dalje spadajo sem kovači, kolarji, kotlarji, ključavničarji, puškarji, mehaniki, strugarji, tesarji, brivci, itd., končno vse tekstilno delavstvo. Minimalna mezda je po gornjem vrstnem redu določena z zneski po- Din 2.75 , 2.50, 2.25. V skupino c spadajo delavci zaposleni v opekarnah, vrvarnah, pri gozdnih delih, na žagah, pri rezanju in sekanju drv, izdelovanju parke-tov, v mlinih, pri izdelovanju testenin, čokolade, kakaoa, kanditov in drugih sladkornih predmetov, pri izdelovanju obleke, klobukov itd. Minimalna mezda znaša po Din 2.50, 2.25 in 2. Ostali delavci Izven gornjih skupin so ostali delavci zaposleni pri izdelovanju kopit in podpetnikov, struženju lesa, izdelovanju igrač, suhe robe, vpognjenega pohištva, ležalnih in vrtnih stolov, izdelovanju in popravljanju dežnikov in solnčnikov. Za te delavce je določena ne glede na kraj obratovanja minimalna mezda po Din 2 na uro, odnosno za delavce pod 18 let po Din 1.80 na uro. Gostilničarsko osobje — kvalificirana Minimalne mezde niso določene za osobje, zaposleno v gostilniških podjetjih, t. j. v gostilnah, hotelih, restavracijah in slično, dalje za delavce, zaposlene v m o n o p o I-skih tovarnah, pri izdelovanju razstreliv, pri cestnih železnicah, nakladanju in raztovarjanju blaga. Minimalne mezde niso določene niti za kvalificira n,o delavstvo, pač pa predpisuje uredba, da kvalificirani delavci ne sinejo sprejemati nižjih mezd, kot so določene z odredbo za nekvalificirane delavce. Vrednost hrane in stanovanja Delavcem, ki dobivajo na račun mezde hrano in stanovanje, se zaračunava hrana z Din 8 na dan, stanovanje pa z Din 2 dnevno. Enako ne veljajo minimalne mezde za vaj e n c e, o. katerih pravi uredba, da se bodo odškodnine za njih delo odredile kasneje. Vajenci so tako tudi po novi uredbi ostali brez vsake pravice do mezde, dasi-ravno jim je to pravico že 9. novembra 1931 priznal § 267 obrtnega zakona. Kako se določa višina mezde? Važna je določba v uredbi, da je za odmero višine minimalne mezde merodajen kraj obratovanja, n e pa sedež podjetja. Če bi te določbe ne bilo, bi se gotovo vse naše delniške družbe preselile v kake male vasi, samo da bi lahko plačevale nižje mezde. Upi delavstva V splošnem se mezde, določene z banovo odredbo, dotikajo minimuma, ki ga dopušča ministrska uredba. Delavstvo je pričakovalo, da bodo minimalne mezde določene za našo banovino vsaj po najvišjih postavkah, ki jih dopušča državna uredba in ki so itak nizke, pa se mu ta pričakovanja niso uresničila. To so bile tudi glavne zahteve strokovnih organizacij. Nižja mezda, kot na jugu države Pravijo tudi, da stojimo kulturno in gospodarsko najvišje v državi. Vkljub temu znaša minimalna mezda za lesne delavce v Sloveniji le Din 2.50, dočim znaša v Vrbaski banovini Din 2.75. Na vrsto pride hrvaSko vprašanje Predsednik vlade je izjavil, da je bila sklenitev konkordata potrebna. Drugo važno vprašanje je hrvaško vprašanje, ki ga bo vlada reševala dalje. Hrvaško vprašanje so doslej reševali razni režimi z dr. Mačkom, ker se tiče ustavnega razmerja v državi in do države. Konkordat se pa tega vprašanja ne dotika. Po Mačkovem naziranju je torej hrvaško vprašanje politično in upravno. '''■•■•n- Dr. Stojadinovič je označil konkordat pravilno, ko je rekel, da sprejemata država in cerkev s konkordatom dolžnost, da druga drugo podpirata. Razumljivo je to, če bi predsednik vlade tudi tega ne bil povedal. Značilno pa je, da je to poudaril ob tej priliki, ko je govoril o hrvaškem vprašanju. Konkordat je očividno torej tudi P2£2"^li_2iLk£lgre ic odvisna vsaj za naš »koristen prispevek«, ki smo ga na željo dr. Iv. Štempiharja prispevali »v prid zdravemu razvoju našega javnega življenja.« deloma podpora pri reševanju hrvaškega vprašanja. Preden se reši hrvaško vprašanje, se morajo poborniki rešitve postaviti na stališče demokracije in tudi rešiti vprašanje v duhu demokracije. Kako ljubijo Spanci francove upornike Razmere v Francovi vojski niso tako sijajne, kakor jih opisujejo nje prijatelji. Iz Francove vojske beže s silo vpoklicani vojaki ter se organizirajo v »zelene« ali četniške kadre. Tisoče in tisoče se jih skriva po gozdovih ter so danes že oboroženi s puškami in strojnicami. Ti kadri vznemirjajo Francovo vojska v zaledju, plenijo orožje in munici-jo v Skladiščih z nenadnimi napadi. Francovo vojaško poveljstvo samo priznava, da potrebuje za obrambo ppoti četnikom 100.000 svojih vojakov. Seveda tudi prebivalstvo povsod podpira četnike, jih skriva pred fašisti in oskrbuje s hrano. Vojaške sankcije proti Italiji in Nemtiji Španska legalna vlada je sklenila predlagati v Ženevi na seji Društva narodov dne 10. septembra vojaške sankcije proti Italiji in Nemčiji, ker sta vojaško napadli članico Društva narodov. M španski delegaciji so predsednik vlade Negrin in člani del Vayo, Giral, londonski poslanik Amorato in moskovski poslanik Posona in praški poslanik de Asua, ki je bil nedavno izvoljen za predsednika španske socialistične stranke. Zahteva španske legalne vlade je utemeljena v določbah pakta Društva narodov in bo društvo zopet postavljeno pred vprašanje iskrenosti ali demagogije. Vatikan prizna Franca in njegovo vlado Franco dobi svojega diplomatskega zastopnika v Vatikanu in v Francovi »državi« bo zastopal Vatikan sedanji nuncij v Albaniji Anton Jer4i. Za Španijo Napad fašitov na Madrid odbit V krvavih bitkah okoli Madrida, zlasti v odseku Brunetta, je ljudska vojska odbila fašistični napad. Uspeh legalne vlade je v primeri s tem, da ima na 500 kilometrov dolgi fronti okoli 200.000 mož v fronti, naravnost velik. Za fašiste je Madrid še vedno trd oreh, ob katerem si že tri četrt leta lomijo svoje fašistične zobe. Poleg na madridski fronti, pripravlja vlada tudi ofenzivo na drugih bojiščih. Takoi je v okolici Sant Andreja pripravljena nova ofenziva. Te dni je napadlo na odseku Krnita pri Madridu 30 letal brigado italijanskih prostovoljcev in jim povzročila znatne izgube. Razen v odseku Terruel, kjer se še vrše boji, so vladne čete povsod ustavile fašistično ofenzivo ter se pripravljajo za nadaljnje preganjanje fašistične vojske. Poročila z južnega bojišča so jako optimistična. Fašistična Španija monarhija? Franco je pristaš fašizma. Neuspehi pa, ki jih ima njegova vojska, so ga pa prisilili, da se oddaljuje od Nemčije ter išče bližjih stikov z Anglijo in Italijo. Franco se pogaja z Anglijo. Sklenil je z njo že gospodarsko pogodbo. Španska aristokracija je za uvedbo monarhije, če zmaga Franco. S tem v zvezi je tudi »senzacionalna« vest, da sta se sprijaznila bivši kralj Alfonz in njegova žena, ki sta bila več let v sovraštvu. Načrt je, da se proglasi Alfonz za kralja, ki pa takoj odstopi prestol tretjemu sinu Juana. Da je ta račun perfekten, sicer brez krčmarja, dokazuje Francovo sestavljanje nove vlade, v kateri naj bo šest monarhistov in en republikanec. Z načrtom- Prihod sodrugov rudarjev iz Francije v Ljubljano V sredo, dne 4. t. je ob eni popoldan z desetminutno zamudo prisopihal v Ljubljano tržaški brzovlak. Z njim se je pripeljalo 274 rudarjev z rodbinami, ki si služijo svoj kruh že daljšo dobo v Franciji. Do Rakeka se jim je peljal naproti predsednik Strokovne komisije s. Sedej. Na ljubljanski železniški postaji pa je pričakovalo mile goste nad tisoč delavcev in delavk, ki so sodrugom rudarjem prirejali najprisrčneje ovacije na postaji in na poti do delavske zbornice, kjer je bil prirejen v veliki dvorani zanje obed. Na postaji je rojake iz Francije pozdravila obenem delavska godba »Zarja«, ki je zaigrala med drugimi komadi tudi marseljezo. Med obedom v dvorani delavske zbornice je sodelovala godba »Zarja«. Predsednik Strokovne komisije s. Sedej je goste, zlasti tudi sodruga Jaquesa Lenarta iz Lensa pozdravil s prisrčnimi besedami. S. Jaques Le- nart se je zahvalil za pozdrav in izrekel sodružne pozdrave francoske rudarske strokovne organizacije. Za slovensko federacijo je pozdravil s. Močilnikar ter se zahvalil za sprejem. V vseh pozdravih je bilo polno srčnosti in sodružnega prijateljstva. Sprejema dragih gostov iz Francije so se udeležila po svojih zastopstvih banska uprava, mestna občina, izseljeniški komisarijat, francoski konzulat in delavska zbornica. Od dolge vožnje so bili naši gosti silno izmučeni. 2e v sredo popoldan in zvečer so se večinoma tudi že odpeljali v svoje kraje in domove, kjer obiščejo svojce in znance; le nekaj jih je ostalo v Ljubljani še čez noč in deputacija, ki se predstavi banu. V Jugoslaviji ostanejo izletniki 16 dni, na kar se zopet vrnejo v svojo novo domovino Francijo. Vsem sodrugom in sodružicam želimo tudi mi te dni najprijetnejše bivanje med svojci in nami! Dotna Ui svetu Angleščina obvezni predmet na realkah. Na realnih gimnazijah in realkah v Beogradu, Dubrovniku, Ljubljani, Novem Sadu, Sarajevu, Skop-Iju, Splitu in Zagrebu bo uveden pouk angleščine v novem šolskem letu; po ostalih krajih pa v šolskem letu 1938-39. V tretjem razredu teh šol se bodo učenci odločili, ali se hočejo učiti nemščine ali angleščine. Pri višjem tečajnem izpitu bodo dijaki lahko polagali izpit ali iz francoščine ali angleščine. Radi demonstracij ob proslavi rojstnega dne dr. Mačka v Dubrovniku se glasilo JRZ bridko pritožu- je. Pravi, da mora vladati v naši državi red in mir. Vsi stavbinski delavci v Pragi stavkajo, ker podjetniki niso hoteli pristati na 10 odst. povišanje mezd. 5000 otrok brezposelnih starišev je zopet poslala vlada Čehoslovaške republike na okrevališče. Kaj pa pri nas? Poljski in nemški fašizem sta si v laseh. Kljub skrbnemu prizadevanju poljske in nemške vlade, da se ustvarijo' med diktaturama čim boljši odnošaji, prihaja neprestano do trenj med Poljsko in Nemčijo radi narodnostnih vprašanj. \ v.si. A ta se strinja tudi Anglija, kakor poročajo francoski listi. Nedvomno je v zvezi s temi načrti tudi tajno pismo, ki ga je pisal predsednik angleške vlade Chamberlain Mussoliniju, ki pa svari Italijo, da bi zasedla del Španije, utrjevala Baleare ali kakorkoli ogrožala Gibraltar. Borba španskega ljudstva je težka V krogih španske legalne vlade je mnogo poguma in najlepše nade. Volja naroda, ki jo s svojimi kapitalističnimi spletkami ogroža fašistično - kapitalistična reakcija je v poletu, ki mora končno tudi proti najbolj črnim1 nakanam prodreti. V tem duhu se je španski narod uprl reakciji in jo mora prej ali slej premagati. S. dr. Zdenek Fierlin-ger poslanik v Moskvi Čehoslovaška vlada je odpoklicala iz Moskve svojega dosedanjega poslanika, g. Bogdana- Pavlu v zunanje ministrstvo v Pragi in imenovala na njegovo mesto bivšega svojega dunajskega poslanika s. dr. Zdeneka Fierlingera, ki je znan gospodarski strokovnjak in odličen član čehoslovaške delavske socialdemokratske stranke. S. dr. Fierlin-ger je bil še na letošnjem kongresu socialdemokratske stranke v Pragi izvoljen v njen gospodarsko^socialni odbor. Časopisi povdarjajo, da je hotela čehoslovaška vlada, ki jo vodi odličen evropski demokrat, prezi-dent dr. Beneš, s temi imenovanjem ponovno povdariti pomeboost svoje zveze s Sovjetsko Rusijo. V Gdanskem ni mogel mestni senat tri mesece zasedati, ker je bil predsednik Greiser na orožnih vajah v Nemčiji. Gdansk je samostojno mesto pod poljskim nadzorstvom. Šest španskih škofov je izdalo oklic na katoličane, v katerem ostro napadajo legalno vlado in hvalijo Francov režim. Kakor povsod, se je tudi španski kler popolnoma udinjal reakciji, kar nas pa ne more začuditi, saj je poleg fašistične Nemčije in Italije tudi Vatikan priznal režim uporniških generalov, ki so prelomili prisego. Zbližanje med Anglijo in Italijo bo zapečatilo usodo Abesinije. Med Rusijo in Ameriko je bila minuli četrtek sklenjena trgovinska pogodba. Prezident Roosevelt sc je izjavil proti plinski vojni in ni pristal na ustanovitev kemičnega instituta pri amerikanski vojski. Japonska vlada pripravlja splošno mobilizacijo proti Kitajski. Japonci so prepovedali uvoz vseh tujih listov v Tientsinu. Kitajska brani svojo kulturo in domovino Ko so ji pred 20. leti vzeli Korejo, pred 6. leti Mandžurijo, so že Japonci razmišljali, kako bi si osvojili kar celo Kitajsko. Sedaj so se spravili najprej na severno-kitajske province, ki so trgovsko najbolj razvite, z glavnim mestom Peipingom, ki so ga že zasedli, kakor tudi Tientsin, važno pristaniško mesto. Tu se zdaj pripravljajo na nadaljnje prodiranje; prepeljali so že iz Japonske 100.000 vojakov in silno mnogo vojnega ma-terijala. Kitajci zbirajo svoje sile in s svoje strani pošiljajo vojake proti severu, kjer se južno od črte Peiping— Tientsin pričakuje prihodnje dni velikih bojev. Simpatije demokratičnih ljudstev so na strani Kitajcev, ki se bore za svojo svobodo. Važno bo, kaj bo ob tem konfliktu napravila Rusija. Naši v Franciji La Machine, julija 1937. Tu v Franciji se nam bliža čas plačanega dopusta, ki ga bodo delavci izkoristili na različne načine. Eni bodo šli na dopust v Jugoslavijo, drugi si bodo ogledali svetovno razstavo v Parizu in obiskali znance po drugih delih Francije. Mi izseljenci, ki smo deležni vseh teh dobrot, ki nam jih je dala ljudska fronta v Franciji, bi želeli, da tudi v Jugoslaviji delavstvo dobi te pravice. Lahko smo ponosni na Francijo in njeno vlado, ker nam je dala iste pravice kakor domačinom. Imamo pa drugo, kar nas tlači, to je, ker Jugoslavija ni podpisala nobenih pogodb, ko nas je oddala prejšnjim fašističnim vladam. Vemo, da bi vlada ljudske fronte ne sklenila take barantije. Večina izseljencev smo šele sedaj izvedeli, da nismo Jugoslovani enakopravni, saj niti nimamo teh ugodnosti na železnici, kakor n. pr. domačini, Italijani, Poljaki, Belgijci i. t. d., kaj šele pri pokojnini na stara leta, bolezenskih podporah i. dr. Mi jugoslovanski izseljenci smo skoro do zadnjega organizirani v socialistični organizaciji. N. pr. tu v La Machine nas je 115 Jugoslovanov in naša sekcija od rudarskega sindikata O. 6: T. šteje 113 članov, tako da manjkata samo dva nezavedneža. Sedaj za mesec september se pripravljamo na naš kongres jugoslovanskih izseljencev, da bi uredili to sami in da zahtevamo enakopravnost kakor jo imajo druge narodnosti tu v Franciji, sai smo tudi mi ljudje in ne divjaki. Treba bi bilo, da se gospodje v Beogradu tudi malo pozanimajo za to, kar so preje zanemarili, da bi nam bilo lažje delati. Saj Jugoslavija ima že tako dosti beračev in ni treba, da bi še mi hodili beračit tja na stara leta, ker si milijonov tudi ne moremo tu prihraniti. Zato zahtevamo, da se tudi za nas uredi bolezensko, one-rnoglostno in starostno zavarovanje. Organiziran rudar. A. M. de Jong: IZDAJA 42 Otroška leta Mereyntjela Geysena Mimogrede je sunil Mereyntjeja, ki je v naslednjem trenutku že sedel med vejami in tresel, trgal in pulil še trdi, vendar pa že nekoliko porjaveli sad s pecljev, ki je v obilici padal na zemljo. Skrbno sta obrala drevo prav do zadnjega sadu. Arjaanov suknjič je bil poln kot vreča, pa tudi hlačni žepi so bili napeti od čudovitih nešpelj. Svoj posel sta opravila tako mirno, kot da bi jima bil kdo naročil. Nevarnosti nista mogla opaziti prav nobene, še kakšnega sumljivega šuma ni bilo slišati. Tajinstveni vrt je izgledal tih in zapuščen, kot bi bil začaran. Neovirano sta zapustila sadni vrt. Ne da bi ju bil kdo opazil, sta se vrnila s čolnom odkoder sta prišla in se podala, ne da bi bila koga srečala, po ovinkih do doma. Tu sta se splazila v podstrešno sobico, nasula nešplje v košarico in jo potisnila pod Arjaanovo postelj, prav do zida; tu so bile nešplje varne, da jih kdo ne odkrije. »Tu se bodo omedile,« je rekel Arjaan, »in čez par tednov jih bova pojedla. Imela bova naj- boljše nešplje, kar jih je v vsej vasi dobiti, Mo-reyntje?« Z rokami krileč nad glavo, se je vrtel po eni nogi, kot da bi bil plesal... Arjaan je bil nadvse zadovoljen. Svoj naklep je dobro pripravil, vse okoliščine temeljito pretehtal, ne da bi bil komu omenil le z besedico. Mereyntje je potem še enkrat vprašal: »Toda čigav pa je ta vrt pravzaprav, Arjaan?« »To je vendar popolnoma vseeno!« je odvrnil Arjaan smejoč se. Bodi vesel, da imaš nešplje in glej, da ne boš kaj izblebetal, čuješ!« Potem se je zopet glasno smejal, zgrabil svojega bratca za rame in se zavrtel z njim, takoj nato je bil, ena, dve, tri — po lestvi navzdol in na cesti... Včeraj zjutraj pa se je nenadoma raznesla po vasi razburljiva novica: »Ali že veste?... nešpljo, ki raste na dvorišču župnišča, so obrali!« »Kaj ne poveš? ... Župnikovo ..., to je pa vendar nezaslišano! Na, kaj takega! Kdo neki bi mogel to biti?« »Kdo bi le bil?... Le poskusi izvedeti. Najbrž so bili mrtvi s pokopališča, kot vedno!« »1 oda poljski čuvaj jim je že na sledi... No, če bodo tatove dobili... dober tek!» »Ali ni tudi res nesramno? — Taki banditi! Pred ničemer nimajo več spoštovanja.« »Kanalije! Župnikovo nešpljo!... Ki je bila tako polna... Cerkovnik je nameraval, da jo bo prihodnji teden obral!« Mereyntjeju je za hip zastalo srce od strahu. Župnikova nešplja! Seveda ... je že res ... naravnost za cerkvijo... bila sta torej na župnikovem vrtu! Kako le si je bil Arjaan kaj takega upal? Strašno!... In če bodo sedaj poljski čuvaji odkrili, kdo sta bila tatova?... Omamljen od strahu in ne vedoč si pomagati, je iskal Mereyntje brata, da bi mu bil v oporo. Toda on sc je premetaval na trgu pred šolo, rjovel in razgrajal, kot da bi se ne bilo ničesar zgodilo. Ko je opazil Mereyntjejev bledi obraz in njegov zmedeni pogled, mu je samo pomežiknil z očmi, dalje pa se zanj ni več zanimal. Mereyn-tjeja je obhajal vedno večji strah. V svoji živi domišljiji si je predstavljal vse strahote, posledice, ki bi jih lahko imelo to težko hudodelstvo. V duhu je videi, kako vleče stražnik njega iu brata vklenjena v zapor, kakor je mati vedno grozila in o čemer je imel Mereyntje zelo nejasne, toda strašne predstave. (Dalje prihodnjič.) 7s nošiU kmiev V ogledalu Slovenski klerikalni demagogi postajajo vsak dan bolj nervozni. Da bi odvrnili pozornost ljudstva od svoje zavožene dvorezne politike, streljajo v »Slovencu« z najtežjimi kalibri na marksiste. Najljubša tarča jim je s. dr. Živko Topalovič, katerega napadajo ob vsaki priliki. Ako bi šlo, bi najrajše prikazali svojim ovčicam, da niso sodelovali njihovi voditelji v 6. januarski diktaturi, temveč s. dr. Topalovič. Te dni je »Slovenec« zopet napisal, da je s. dr. Topalovič prejemal plačo kot tajnik Delavske zbornice. »Slovenec« pa previdno molči o mastnih plačah, ki jih prejemajo razni klerikalni mogotci, ■stri.t:'' «*”*■<. in raznih podporah, ki so jih prejemali »preganjani« voditelji klerikalizma v dobi diktature. S. Topaloviču odrekajo pravico, da je zastopal socialiste iz Jugoslavije na kongresu francoske socialistične stranke, "'V-— ^ ’»*•«> ' ■”*'* Kaj naj porečemo na to podlo zavijanje pretkanih demagogov? Razpišite svobodne tajne volitve, pa boste videli, kako bo delovno ljudstvo z vami obračunalo. Takrat vas celo »sin greha« ne bo mogel več rešiti in preprečiti klavernega konca slovenskega klerikalizma. Hrastnik Sestanek. V nedeljo, dne 8. avgusta t. I. s pričetkom ob pol 10. uri dopoldne se bo vršil v dvorani Konzumnega društva sestanek o čehoslovaškem delavskem gibanju in Poteku kongresa čehoslovaške socialne demokracije. Na sestanku bo poročal s. P e-t e j a n iz Maribora. Proslava 301etnice obstoja strokovne organizacije »Zveze rudarjev Jugoslavije«, Podr. v Hrastniku bo, kot smo že poročali v nedeljo, dne 15. avgusta na prostoru pri Delavskem domu. Spored proslave je sledeči: 1. ob 5. uri zjutraj budnica; 2. ob 8. uri sprejem gostov na postaji pri vlakih; 3. ob 9.30 uri povorka iz postaje do Del. doma; 4. slavnostni govori; 5. razgled rudnika, nato kosilo ob 12. uri. — Popoldne: Ob 2. uri promenadni koncert hrastniSke rudarske godbe na pihala. Po koncertu prosta zabava. Po dosedanjih prijavah bo sodelovalo 4—5 godb na pihala in več pevskih zborov »Vzajemnosti«. Prijavilo se je tudi ze mnogo podružnic, ki bodo posetile našo prireditev. Zlasti pa vabimo vsa delavska Kulturna društva in organizacije iz bližje OKolice^ Hrastnika, da se te naše prireditve po možnosti udeleže ter tako pripomorejo, da bo proslava čim lepše uspela. Družnost. Odbor. Troovlla Lažnjivi kljukes pri »Slovencu«. V petkovem »Slovencu« poroča trboveljski dopisnik, da sta baje ob priliki volitev v rudarske ustanove ss. Pliberšek in za njim celo dr. Reisman vpila: »ne maramo kontrole«. Kakor je našim čitateljem znano, pa je ob priliki teh volitev pisal isti »Slovenec«, da je tako govoril na takratnem shodu s. Eržen. Tudi to obdolžitev je moral ta-,!rat “Slovenec« takoj nato preklicati kot neresnično. Ker se torej s s. Erženom ni Posrečilo, je naš lažnjivi kljukec potisnil te oesede v usta ss. Pliberšeka in dr. Reisma-T'a’ Pa bo moral ravno tako preklicati, ka-5.0r se je moral ponižati radi s. Eržena. *akšna je resnica božja. In ti ljudje bi radi Urugiin brali levite! . Poneverba godbenega in parskega fon- Načelstvo 11. rudarske skupine je ugotovilo, da je bivši zaupnik Hruševar Alojz 1'oneveril večji znesek iz godbenega in Parskega fonda in zadevo uradno javilo ■vudarskemu glavarstvu v Ljubljani. Gosp. nruševar pri zadnjih volitvah, ki so se vršile 28. febr. t. 1. ni bil več izvoljen za zaupnika. Cim se je sestal novoizvoljeni lo-„“m, °dbor II. skupine, je bil izvoljen tudi posebni odbor, ki opravlja godbeni in par-nnv ‘T’ namenjen za podpore bolnih čla-PogrebnvEe bo šel nikdar šizmu ltcf, e,“> niti drugemu fa- neumiiost lludica z belcebubom je umnost, cesar se zaveda vsak knltfkai ^hanta" if^h’- po,itika v delavskem Kihanju je krahirala že 1. 1920. in pozneje, «WiHanH jo .vodili',so Se že davno poslovili od delavskega gibanja iu ga prepustili usodi v najtežjih časih, ko je bilo konjunkture konec. Sedaj izgleda, da se igra ponavlja, zavedno ali nezavedno, kdo ve. -III- — Pokazalo se je tudi pri občinskih volitvah, da delavstvo ne sme nasedati vplivom, ki prihajajo iz meščanskih strank. Za volitve bi se bila postavila združena gospodarska lista z demokratično mislečimi elementi, brez sodelovanja JRZ in JNS. Toda ti dve stranki sta uspeli, da sta s pomočjo nepoučenih, na katere sta posredno vplivali, torpedirali to listo v delavskih vrstah. Ko sta stranki JRZ in JNS videli, da je njuna intriga uspela, sta se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju in si zagotovili oblast v občinskem odboru. Tistih par socija-listov v občinskem odboru ve, kaj je njihova dolžnost. Delali bodo in s tem prepričali delavstvo, ki je zadnja leta doživelo ze toliko bridkih izkušenj, da more uspeti le z lastno močjo in če izloči vse tuje vplive takih svetovalcev, ki mogoče dobro hočejo, vendar narobe svetujejo, oz. se ne zavedajo, da podlegajo tujim vplivom. Eden takih je tisti, ki je v prej omenjeni list pisal o kranjskih razmerah. »Osvoboditev delavstva more biti le delo delavstva samega,« pravi Markx. Delavec. Jesenice Trboveljski slavčki priredijo v soboto zvečer na Jesenicah koncert. Mi pozdravljamo ta odlični pevski zbor otrok trboveljskih rudarjev in priporočamo vsakomur, ki 11111 je to mogoče, da ta koncert obišče. Krajevna Bratovska skladnica razglaša. Od 1. do 15. avgusta 1937 se bodo vršile ordinacije za družinske člane samo v času od 2. do 4. ure popoldne. Ordiniral bo g. dr. Ceh Milan. G. dr. Keržan Bartol do navedenega dne ne bo ordiniral. V slučajih potrebe zdravnikovega obiska na dotnu, ie treba v tem času poklicati g. dr. Ceha Milana in to k vsem družinskim članom, brez razlike na njih bivališče. Nedeljska zdravniška služba. 1., 8., 15. in 29. avgusta g. dr. Ceh Milan; 22. avg. g. dr. Keržan Bartol. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo ob 3. uri pop. samo ob slabem vremenu) velefilm »Lažni vitez« z VI. Burianom in lh. Lingenom v gl. vlogi. Med dodatki tudi domač zvočni tednik in Paramountov zvočni tednik. Sledi: »Skozi puščavo«. Ali si 2e poravnal naroi-nlno? Ako Se ne, stori tako| svojo dolžnosti Kočevje Uspelo člansko zborovanje ZRJ. V nedeljo, dne 1. t. m. se je vršilo lepo uspelo člansko zborovanje naše podružnice, ki je ob tej priliki proslavila 31etnico svojega obstoja. Poročal je predsednik Strokovne komisije s. Sedej iz Ljubljane, ki je v le-536m govoru obrazložil pomen strokovne organizacije in naloge članstva, za kar smo mu vsi organiziirani rudarji hvaležni. — Ogromno napadov je prišlo z leve in desne, od kar postoja naša podružnica, toda zavedni rudarji smo ostali trdni in nismo nasedali vabljivim obljubam in ne klonili pred grožnjami. Oklenili smo se še bolj naše organizacije, ki nam je bila v najtežjih časih vodnica. Vsem onim, ki še stojijo ob strani priporočamo, da sledijo vzgledu zavednih in organiziranih rudarjev in vstopijo v članstvo ZRJ, da se bomo skupno borili za lepšo bodočnost. Strojniki in kurjači se opozarjajo, da se bo vršil v nedeljo, dne 8. t. m. v Ribnici članski sestanek vseh strojnikov in kurjačev za kočevski okraj, na katerem bomo proslavili tudi obletnico obstoja naše sekcije. Dnevni red je važen, zato naj nikdo ne manjka. »Vzajemnost«. V nedeljo, dne 8. t. m. s pričetkom ob pol 10. uri dopoldne se bo vršil izr. občni zbor v društveni dvorani na Trdjavi. Občnega zbora se ho udeležil tudi s. Štukelj, tajnik centrale iz Ljubljane. Vabljeni vsi sodrugi in sodružice. — Odbor. Smlednik Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« v Smledniku vabi na veliko vrtno veselico s plesom, ki se ho vršila v nedeljo, dne 8. avgusta ob 3. uri popoldne na vrtu gostilne pri Jesihu v Medvodah. Vsi prijatelji delavstva vljudno vabljeni. — Družnost! Liboje pri PelrovCah Pevski odsek libojske podružnice »Vzajemnosti« priredi v nedeljo, dne 8. avgusta ob štirih popoldne pri gostilni Skoberne v Libojah velik pevski koncert. Nastopali bo-bo: 1. Moški zbor Liboje. 2. Moški zbor Zabukovca. 3. Mešan zbor Pesje. 4. Moški zbor Šoštanj. 5. Mešan zbor Petrovče. Igra rudarska godba iz Zabukovce. Sodrugi, sodružice in vsi ljubitelji petja vlju ino vabljeni. Pevski odseK. Sl. Pavel pri Preboldu Obratni zaupniki v tovarni Mautner menda spe spanje pravičnega. Nobene invervencije v korist delavstva, nobenih skupnih sestankov ne prirejajo, kot da bi se nam res predobro godilo. Taki zaupniki so podjetju gotovo povšeči. Delavke in delavci, pripravljajmo se za prihodnje volitve obratnih zaupnikov že sedaj. Praksa pokazuje, da smo lani slabo izbrali. Če hočemo prihodnje leto izbrati boljše zaupnike, je predvsem potrebno, da si vzpostavimo trdno strokovno organizacijo. Močna strokovna organizacija bi tudi preprečila izigravanje delavstva n. pr. pri vsakoletnih brezplačnih dopustih in podobnih-, špekulacijah. Zato proč s klečeplaztvorn in hinavstvom! Zaveden delavec ne sme biti zajčje nature. Tekstilec. SoStanf Delavsko pevsko društvo »Cankar« bo priredilo 5. septembra slavnostni koncert v proslavo 5-letnice društvenega obstoja. Vsled te proslave naprošamo vsa društva, katerim smo poslali vabila, posebno društva, ki imajo pevske zbore, da iste v najkrajšem času priglase, obenem pa naj javijo pesmi, ki bi jih peli. Vsako društvo ho pelo samo dve pesmi, to pa vsled tega, da se program ne bo predolgo zavlekel. Natančen spored bomo takoj razposlali, ko dobimo odgovore društev. Kolesarji iz Maribora in Slov. Bistrice bi se lahko pripeljali skupaj! Na svidenje. — Družnost! Iz Nemčije se Je vrnil 1. avgusta g. Najkus, ki je šel zadnjič gori s transportom poljskih delavcev. Vrnil se je ves razočaran in pripovedoval je hude stvari o razmerah v Nemčiji. Najnavadnejših življenjskih potrebščin se v Nemčiji ne dobi brez kart in še to so večinoma surogati Prebivalstvo dobesedno gladuje. Kmet sploh ni več kmet, ampak državni poljedelski delavec; ves pridelek mora oddati državi, ki mu pusti samo toliko, da gladu ne umrje. Pri neki priliki so ga grdo pretepli, ker je pozabil pri paradi dvigniti roko za hitlerjevski pozdrav. Mnogo naših ljudi bi se rado vrnilo, pa se ne morejo pred koncem leta 1938., ko poteče pogodba. Pravi, da pomeni hitlerizem, kakor mussolinizem in stalinizem, najhujšo diktaturo, kjer ni nobene svobode, pa tudi ne miru in kruha Huduje se nad šoštanjskimi hitlerjevci, zakaj ne gredo v Nemčijo, da bi na lastni koži občutili blagodati pod zastavo, za katero se navdušujejo. Smrtno Je ponesrečil bivši strojevodja v tovarni Woschnagg. Kandušer. Ni jasno, n' gr,e za slučajno, ali namerno nezgodo. avKus^ta pri večernem vlaku je ne-71 o* ? Holodvora Prišel pod vlak, ki ga je strahovito razmesaril. Na prevozu v bol-nico je umrl. Zadnje čase je težko preživ- ob zadnjih velikih redukcijah ga je to-var"a Woschnagg odpustila. Ob skrbeh za obstanek se mu je omračil um in je bil nekaj časa v umobolnici v Novem Celju. Potem je delal nekaj časa kot težak pri grad- Ne bo Vam zal: Prej nego kupite blago za obleke, kostume in plašče, obiščite ČEŠKI MAGAZIN kjer dobite blago neverjetno poceni. KroJaSke potrebščine MII Maribor, UL 10. oktobra Prodaja na drobno in na veliko nji ceste proti Crni, kjer pa so ga tudi reducirali. V njegovem obupu mu je bila smrt edina rešitev. GuitanJ Vrtno veselico priredi »Vzajemnost« dne 15. avgusta na letnem telovadišču pred Sokolskim domom. Igrala bo godba jeklarni-ških uslužbencev. Nastopil bo tudi pevski odsek »Vajemnosti« iz Ruš. Veselica se bo vršila ob vsakem vremenu. Cisti dobiček je namenjen za nabavo društvenih potrebščin in izpopolnitev knjižnice. Vljudno vabimo vse prijatelje delavstva in sorodna društva, da se prireditve udeležijo. Sladki vrh Tovarna lepenke dela s polno paro. Obratuje se noč in dan in celo ob nedeljah. Dnevna produkcija znaša sedaj po en vagon lepenke in dva vagona papirja za zavijanje. Sedaj bodo povečali en stroj za izdelavo papirja, da se bo produkcija dvignila na 3000 kg dnevno. Delavstvo je veselo, da je polno zaposleno, čuti pa tudi potrebo Pf0 izboljšanju mezd. V prvi vrsti je zato potrebno, da se strnejo vsi okoli Splošne delavske' strokovne zveze, kateri pripadajo tudi vsi zaupnki v tovarni. — V doglednem času bomo imeli zborovanje in v septembru enkrat večjo delavsko kulturno prireditev, na kateri nas hočejo presenetiti tudi naši diletanti z igro, ki se jo bodo naučili. Za nove delavske pesmi »Zveza del. pevskih, umetniških in glasb, društev Jugoslavije« v Zagrebu razpisuje ponoven natečaj za kompozicije moških zborov pod naslednjimi pogoji: 1. Besedilo mora biti vzeto iz življenja delovnega ljudstva ter po usmerjenosti, kakor tudi po načinu izražanja v skladu z sodobnim pojmovanjem in občutjem delovnih slojev. Glasba naj bo enostavna, jedrnata, brez katerihkoli tehniških težkoč, tri do štiriglas-na, po možnosti na osnovi prvih narodnih popevk. 3. Izvajanje kompozicije mora trajati najmanj 5 minut in je skladba lahko tudi ciklus več zborov. 4. V oceno predložena dela, odnosno skladbe morajo biti še neizvajane in se oddajajo pod šifro. Točno ime in naslov pa je navesti v zalepljeni kuverti (z označbo šifre), ki se odpre šele po izvršeni oceni žirija. 5. Nagrade so sledeče: 1. Din 1500, 2. Din 800, 3. Din 600. Nagrajena dela ostanejo last zveze, ki si obenem pridrži pravico odkupa nenagrajenih c\d po predhodnem sporazumu s dotič-nim skladateljem. 6. Rok natečaja je do 30. septembra 1937. Ocenjevalno komisijo tvorijo gg. Zlatko Grgoševič, dr. Pavel Mar-kovac in prof. Mladen Pozajič. — Pošiljke je odpremiti z označko »Za razpis Zveze delavskih pevskih, glasbenih in umetniških društev Jugoslavije«, Zagreb, Primorska 2. Jubilejna razstava slovenskega časnikarstva bo otvorjema v okviru ljubljanskega jesenskega velesejma. Razstava je zelo na široko zasno^ vana in bo zavzemala štiri velike velesejmske paviljone. Podala bo celoten pregled nastanka in razvoja slovenskega novinarstva od najstarejših časov pa do današnjih dni, hkratu pa bo pokazala poleg nekdanjih načinov razširjanja vesti tudi najnovejše izume, ki se jih poslužuje sodobna časnikarska poročevalska služba. Da bo vse to prikazano čim bolj nazorno, bodo novinarji izdajali na razstavi poseben dnevnik, urejevan, stavljen, tiskan in razpošiljan pred očmi obiskovalcev. Popoln po- gled v organizacijo časopisja bo nudila jubilejna razstava slovenskega novinarstva, poleg tega pa tudi pregledno pokazala vse ogromno delo, ki je združeno z nastankom, razvojem in napredkom slovenskega novinarstva, pri tem pa opozorila tudi na koristi, ki jih je narod imel in jih vsi sloji še imajo od časopisja. Razstava slovenskega novinarstva mora biti in tudi bo kulturen dogodek prve vrste! Sodelujejo organizacije: tiskar- narjev, grafičnih delavcev, faktorjev in kulturni ter gospodarski strokovnjaki. TMaduisUi vestnik Mladinski dan, ki ga priredi »Vzajemnost« v Studencih pri Mariboru dne 15. avgusta t. 1., bo imel obširen program. To bo po daljšem času prva prireditev te vrste, odkar se je naša mladina zopet zavedla svoje biti in svoje pripadnosti k delavskemu razredu, ko je po razočaranju v raznih meščanskih društvih zopet našla pot v naše delavske kulturne organizacije. Ta mladina se začenja zavedati, da je grdo zatirana in izkoriščana v tovarnah in v raznih obrtniških delavnicah. Njena želja je, da svoje težnje in zahteve tudi javno manifestira in z resnim in discipliniranim javnim nastopom opozori nase in s tem pritegne v svoje vrste tudi one svoje omahljive tovariše, ki danes stoje Je ob strani. In potrebno je to, kajti, imamo še mnogo delavskih družin, kjer stariši trde,, da so socijalistično zavedni, svoje otroke pa puščajo, da se izgubljajo v raznih meščanskih pokretih, kjer se navzamejo fašističnih idej. Zato apeliramo na delavske stariše, da pošljejo svoje sinove in hčere k nam, da vidijo naše delo, da spoznajo naše smotre, da se udeleže naše mladinske manifestacije. Vsa delavska mladina Maribora in okolice naj se udeleži 15. avgusta mladinskega dne v Studencih in naj sodeluje! Vsa delavska mladina naj postane član delavske kulturne organizacije »Vzajemnosti«. Podrobni razpored mladinskega dne bo pravočasno objavljen. Delavski pravni svetovalec Iz organizacije strojnikov in kurjačev Mlada organizacija raste Razmeroma mlada organizacija strojnikov in kurjačev se v dravski banovini kar najlepše razvija, kar priča, da je tudi vodstvo organizacije v rokah resnih sodrugov in tovarišev. Vsekakor je tudi resnica, da so službene in mezdne razmere strojnikov in kurjačev jako slabo urejene, zato je naloga organizacije, da se posveča najprej temu vprašanju. Organizacija ima sekcijski sedež v Ljubljani. Po večjih krajih pa ima še svoje pododbore. V zadnjem času so ustanovljeni pododbori v Trbovljah in Kočevju. Že do danes je v naši organizaciji več kot 70 odst. tovarišev v drav ski banovini. Pristopili še niso le prav malomarni ali pa taki, do katerih glas o naši organizaciji še ni prišel. Prosimo zato čitatelje »Delavske Politike«, da opozore znane strojnike in kurjače na našo organizacijo ter jih pridobe zanjo. Organizacija je tudi že stopila v stik z ostalimi sekcijami in centralo naše organizacije v državi ter po-vdarila najnujneje zahteve, ki jili mora organizacija predvsem izvo-jevati Tako je za strojnike in kurjače nujno pokojninsko zavarovanje, določitev najnižjih plač za strojnike vsaj Din 1500.—, za kurjače vsaj Din 1200.—, dalje ureditev poslov pri parnih napravah za vso državo, nadomestitev tujcev z domačimi strojniki in kurjači ter izločitev vpoko-jencev, ki imajo nad Din 1000.— pokojnine na rnesec. Danes imamo prav slabo plačane in mnogo nezaposlenih strojnikov in kurjačev, ki jim vsekakor gre pred- Kdo plača bolnico za kmečkega hlapca? (Slov. Bistrica) Odgovor: Po določbah poselskega reda za Štajersko je dolžan gospodar, ako posel zboli brez lastne krivde, skrbeti za njegovo postrežbo in zdravniško pomoč za dobo 4 tednov, če je potrebno, da gre hlapec v bolnico, mora plačati zanj za ta čas tudi bolnico. Izdaja ubožnega spričevala (Prevalje) Vprašanje: Na občini sem zahteval ubožno spričevalo, pa mi ga občina ni hotela izstaviti. Kupil sem nato sam obrazec ter ga nesel najprej na davčno upravo, ki mi ga je potrdila, nato pa sem šel k županu, da mi ga potrdi v imenu občine. Župan pa je zopet izjavil, da mi spričevala ne izstavi, češ, da imajo pravico do njega le osebe, ki imajo več kot 3 otroke ter ga. je kar pred menoj raztrgal. Zoper župana sem se šel ustmeno pritožit na okrajno glavarstvo, kjer so mi rekli, da bodo župana že podučili, da ne sme kaj takega delati. Ali je bilo županovo postopanje upravičeno? Ali lahko zahtevam odškodnino za raztrgano spričevalo? Odgovor: Po čl. 17 in nasl. pravilnika o izvrševanju zakona o sodnih taksah je občina dolžna izstaviti prosilcu ubožno spričevalo, t. j. uverenje o imovinskem stanju, ki ga rabi za oprostitev od taks pred sodiščem in tudi pred drugimi oblastvu v kolikor gre za prošnje ali pritožbe. Občina je dolžna izstaviti ubožno spričevalo ne glede na imovinske prilike prosilca, ker odloča šele sodišče na podlagi spričevala, ali je dovoliti prosilcu pravico revnih ali ne. Zupanovo postopanje je bilo radi tega protizakonito. Po §u 24 navedenega pravilnika Vam mora občina, če Vam odkloni izdajo spričevala, izdati pismeno odločbo, zoper katero imate pravico pritožbe na okiajno glavarstvo v 15 dneh. Od župana lahko zahtevate s tožbo tudi povračilo v«e škode, ki jo imate zaradi njegovega postopanja. Zadržana mezda (Studeuci) Vprašanje: Službodajalec mi je odpovedal službo za 15. junij. Radi njegovega nasilnega obnašanja proti meni, pa sem službo zapustila že 9. junija, radi česar mi je zadržal plačo in zahteva sedaj od mene, da mu moram plačati odškodnino radi tega, ker sem prej izstopila. Ali je njegovo postopanje upravičeno? Odgovor: Službodajalec Vam ni bil upravičen zadržati plače, tudi, če bi mu res ostali kaj dolžni. Ker nedvomno lahko najde vsak dan drugo služkinjo, ne more od Vas zahtevati odškodnine, če ste prej izstopili, ker nima radi tega nikake škode. Če pa je z Vami grdo ravnal, ste bili Vi • upravičeni takoj izstopiti in lahko zahteva-I te plačo do 15. junija. • nost do kruha pred onimi, ki so socialno že preskrbljeni vsaj za silo. Naša organizacija se zaveda teh težkih nalog, ki jih mora šele rešiti. Prepričani smo pa, da bodo strojniki in kurjači čvrsto stali ob organizaciji po vsej državi ter po vztrajnem' boju za te pravice tudi želi uspehe. Organizacija živi samo idealnemu in stvarnemu delu v korist svojega članstva. Uspehi te mlade in krepke organizacije so pa v prid tudi splošnemu socialnemu položaju delavstva. Delovanje te organizacije priporočamo za zgled vsem svobodnim strokovnim organizacijam. Zakaj cilj nje delovanja je složnost in solidarnost ter boj za socialne uspehe za članstvo. Noiejo vež nazaj v fašistični raj Pariški tisk, kakor drugod, je tudi moralno pod vplivom fašizma. Le francoski socialistični listi so poročali, da je 16 italijanskih delavcev, ki so delali pri pariških italijanskih razstavnih paviljonih, r?tje ostalo v emigraciji, ki gotovo ni prijetna, kakor da bi se vrnili domov. Vsi so 23 do 26 let stari, torej vzgojeni v 'lobi fašizma in so člani fašistične stranke. Pri delih je italijanska vlada izmenjala delavce vsak mesec ter pošiljala v Pariz najzanesljivejše s svarilom, da sc ne »zastrupijo« s pariškim duhom. Stanovali so v posebnih stanovanjih pod nadzorstvom. Izhod se jim je le redko dovolil. Pripovedovali so jimt da so v deželi stalnih uporov, sami naj pa spoštujejo svojo zastavo nacionalne discipline najmogočnejšega imperija sveta. Mezde jim niso izplačevali na roko, marveč so jim od treh lir na uro zaračunali hrano in stanovanje, ostalo pa pošiljali njih svoje sm v Italijo. Če so se izkazali »prav zveste in pridne«*— to ije politično zanesljive — so dobili še nagrado 5 fr. na dan. Delavcem sijajne razmere niso bile všeč in so rajši pobegnili in ostali kot emigranti v Franciji. Eden od njih je takoj dobil službo in se je pohvalil, da zasluži več v enem tednu kakor v Italiji cel mesec. Ta delavec ni imel svojcev v Italiji. Vrniti se je mo^al v Milan, da dobi tam svoj denar. Ko so mu mezdo izplačali, so zahtevali, da vrne potni list. Obljubil je, da polni list takoj prinese, toda odšel :e na železnico in se odpeljal v Francijo. Enega so poslali v Pariz, ker se ^ v Abesiniji dobro ponašal, za nagraeto; eden bi bil moral »prostovoljno« oditi v Španijo in je moral plačati par sto lir podkupnine, da je pobegnil namesto v Španijo v Francijo, v »deželo uporov«.____________________________ Športna rubrika Športni dan. Trboveljski SK »Amater«, prvak ljubljanske skupine 1937 in vodilni podeželski delavski klub, priredi v nedeljo, dne 8. t. m. velik športni dan. Na sporedu je: ob 9. 30 uri sprejem gostov pred Rudniško restavracijo, od tam odhod z godbo na čelu na igrišče. Ob 10. uri brzoturnir klubov: »DASK« - »Retje«, »Zagorje« -»Amater« II. Zmagovalec bo prejel lepo diplomo. Med tekmo start lahkoatletov na 1000 m in 5000 m. Popoldne od 2. do 3. ure koncert delavske godbe pod vodstvom kapelnika g. Hudarina. Ob 3. uri nogometna tekma »Radeče« - »Amater« B, ob 4.40 uri »Concordija«, Zagreb - »Amater«. Za prireditev vlada veliko zanimanje. Oholost nemškega fašizma Goebels smeši zahodne sile Nemški »Angriff« poroča o razgovoru propagandnega ministra dr. Goebelsa z italijanskimi časnikarji. Na vprašanje, ali se ničesar ne bojite od zahoda, je Goebels rekel: »Ne, ne. To je minilo. Pred tremi leti še, da, takrat bi nas bili lahko presenetili, tedaj bi bila stvar neprijetna, če bi bila Francija res vkorakala. Danes nas ne napade nihče več z zahoda. Zato smo poskrbeli. V dveh letih smo mnogo nadomestili, kar nam izključuje nevarnost z zahoda.« Tako gleda na stvar korajžni Goebels, i »-um "Nn. ki mu ne bo treba v vojake in v vojsko, drugače pa nemški generalni štab, ki mu je napoved angleškega oboroževanja zaprla sapo. PRODUKTIVNA ZADRUGA KROJAČEV, r. z. z o. z v Mariboru, Ruška cesta 5 sklicuje za nedeljo, dne 15. avgusta 1937 s pričetkom ob 7. uri, zjutraj v društvenem lokalu na Ruški cesti 5 redni letni obini zbor s sledečimi dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo načelnika, blagajnika in nadzorstva; 3. volitev načelstva in nadzorstva ; 4. raznoterosti. Kis za vlaganje Izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov ter žganjarna. JAKOB PERHAVEC Maribor, Gosposka ulica št. 9 — Telefon St. 25-80 Špirit za vlaganje Vedno v zalogi: Rum, konjak, slivovka itd. Na debelo! Na drobno! Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. y Mariboru, predstavitcij Josip Ošlak v Mariboru.