Izhaja Tsok dan ijutraj razven r ponedeljkih in dnevih po prašnikih. — Posamezna Številka Din 1'—, na 16 ttraneh Din 2‘—, mesečna naročnina Din 20'—, za tujino Din 30'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredniitva 30-70, 30-69 in 30-71 Jugoslovan Kokopli ■ čarno. — Oglati po tarifi in dogovora. Uprava r Ljubljani, Gradiič« 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksa* drovc rej ta it 24. telefon 29-60. V Celju: Slomikov trg 4. Poit ček. ra&t Ljubljana 15.621. St. 163 Ljubljana, četrtek, dne 11. decembra 1930 Leto I. Prvi korak za razorožitev je storjen Pripravljalna komisija je uspešno zaključila svoje zasedanje - »Dovršila je delo neprecenljive vrednosti« - Sledila bo ogromna razorožiivena konferenca, ki se je udeleži nad 4000 oseb London, 10. decembra. AA. Snoči je pripravljalna komisija za razorožitveno konferenco po štiri mesečnem delu dovršila osnutek razorožitvene konvencije. Prihodnji svetovna razorožitvena konferenca bo pozvana, naj v okviru tega osnutka stavi konkretne predloge za razorožitev. Komisija je tudi odobrila podrobno poročilo, ki razlaga razvoj vsake določbe in razloge, zaradi katerih so bili tem določbam dodani neki pridržki. Lord Cecil je v svojem govoru izrecno naglasil, da ta osnutek ni končnoveljaven. Konferenca je bila le uvod v poznejši večji napredek v razorožitvenem vprašanju. Dovršila je delo neprecenljive vrednosti za rešitev razorožitvenega vprašanja. V okviru konvencije bo razorožitvena konferenca lahko udejstvovala vsako razorožitev. S tem bo ustvarjen mednaroden organ, katerega dolžnost bo, da zasleduje, kaj se je na razorožitvenem polju že storilo. Čeprav ima nadaljno besedo Svet Društva narodov, leži končna odločitev ven- darle pri narodih sveta. Pripravljalna razorožitvena komisija Je dala z načrtom konvencije naradom priliko, da se razorožijo, ako je to njihova želja. V par mesecih bodo morali narodi sami odgovoriti, ali želijo razorožitev. Pod naslovom «Nekaj je storjenega* pravi države pa bodo zahtevale, naj bo predsednik kak Skandinavec. Neuspeh fašistovske akcije za naredbe - Fašisti jim grozijo družniirfva Trgovci uspešno izigravajo Rim, 10. decembra, n. Akcija za pobijanje draginje, ki traja že 20 dni po vsej Itaiiji, še dolgo ni zaključena. Oblasti so izvedle znižanje plač za vse uradnike, državne, javne in privatne nameščence, kot tudi za vse kategorije delavcev. Režimski organi in fašistovske gospodarske ter strokovne organizacije so prevzele strogo kontrolo nad cenami vseh živil in industrijskih proizvodov. Posebno pazijo na prodajo v manjših trgovinah. Vse dela na to, da se cene toliko znižajo, da se bodo skladale s sedanjim tečajem lire. Spričo te akcije so v veliki meri prizadeti trgovci kot tudi hišni posestniki, ki niso znižali cen odnosno stanarine v oni meri, kakor so to oblasti zahtevale. Te ljudi strogo kaznujejo. Mnogi morajo zapreti trgovine. »Giornale d’Italia« naglaša danes v svojem uvodnem članku, da se je ta akcija Novi madjarski zunanji minister Budimpešta, 10. decembra. AA. Po demisiji grofa Valko je imenovan za zunanjega ministra dr. Julij, čigar oče je bil svoječasno predsednik tnagnatske zbornice. Star je 60 let. Študiral je pravo na vseučiliščih v Budimpešti, Berlinu in Dunaju, potem pa se je posvetil upravi svojega posestva. Nekaj časa je bil tudi predsednik občine v Aradu. Za časa svetovne vojne je bil na ruski fronti oficir strelskega polka. Za časa bol-Seviške vlade je organiziral protirevolucijo in bil predsednik protirevolucijonarjev v Aradu in Szegedu. Od tedaj ni več deloval v političnem življenju. Toda razvijal je veliko aktivnost na soci-jalnem in gospodarskem polju. Po osnovanju madjarskega gornjega doma je prišel takoj v gornji dom. Izvoljen je bil tja s strani bivših članov magnatskega doma. Pred 2 letoma je bil izvoljen za čuvarja kraljevske krone. Major Pabst umeknil tožbo proti »Wiener Allgemeine Zeitung« Dunaj, 10. decembra, d. Major Pabst je pred nekaj meseci tožil list »Die Wiencr Allgemcine Zeitung« zaradi žaljenja časti. List mu je v nekem članku očital veleizdajniška dejanja. Prvj razprava je bila svoj čas odgodena. V kratkem bi se morala vršiti druga razprava. Major Papst pa je v zadnjem trenutku svojo tožbo brezpogojno umaknil. Čsl. komunist izgnan z Dunaja Dunaj, 10. decembra, n. Češkoslovaški komunistični poslanec dr. Šmeral je bil izgnan z Dunaja zaradi nekega govora, ki ga je imel na nedeljskem kongresu zveze sovjetskih prijateljev o industrijskem procesu v Moskvi. dobro začela in da se že kažejo simptomi prvih dobrih uspehov. Izkušnje poslednjih 20 dni dokazujejo, da se trgovci upirajo znižanju cen, izigravajoč odredbe oblasti tako, da blago, ki bi ga morali prodajati kot drugorazredno, prodajajo kot prvorazredno ter diferenco zase pridržujejo. List pribija, da je treba to odpraviti in da se morajo dosedanje cene v resnici znižati, kakor so jih morali znižati indu-strijci, poljedelci, in to celo še pod nivo stabilizacijskega tečaja lire. Trgovci nastopajo kot posredovalci med proizvajalci in konsumenti in zaradi tega je treba ovreči njihovo absurdno tezo, da so prilike danes takšne, da jim ni mogoče znižati cen, kot to hočejo kompetentni faktorji. Cene trgovcev na drobno in trgovcev na debelo se zelo razlikujejo. To razliko je treba izravnati. Tako n. pr. prodajajo znižanje cen z uničenjem s pomočjo za- industrijci svoje proizvode s popustom do 39%, iste proizvode pa prodajajo trgovci v drobni prodaji s popustom kvečjem do 22%. Baš to razliko je treba eliminirati. Trgovci bi morali danes vedeti, da hoče fašistovska vlada, ki stoji za njo ves narod, do konca izvojevati gospodarsko bitko. Vsak odpor mora biti uničen in vse one, ki menijo uspeti s sabotažo in izigravanjem, je treba kaznovati. Trgovci morajo že sedaj uvaževati činjenico, da se je vlada lotila akcije, da pripravi poljedelce do tega, da stavijo svoje pridelke preko zadrug v direktno prodajo konsu-mentom, in prav tako industrijce, da ustanovijo zadruge, ki bi njihove proizvode neposredno izročale konsumentom. Trgovci se morajo pokoriti odredbam kompetentnih in objektivnih faktorjev, ki gotovo ne delajo v njihovo škodo. Dve seji ministrskega sveta Beograd, 10. decembra. AA. Danes sta se vršili dve seji ministrskega sveta pod pred-sedništvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Ziv-koviča. Prva seja se je vršla od 11'30 do 13‘30, druga pa od 17-30 do 18'40. Na obeh sejah so razpravljali o tekočih zadevah. Zasedanje banovinskih svetov Cetinje, 10. decembra, k. Danes se je tu začelo zasedanje banskega sveta. Proračun banovine znaša 120,000.000 Din. Od te vsote se bo samo 30,000.000 Din pokrilo z banovinskimi dohodki, med tem ko bo ostanek dala država. Split, 10. decembra, k. Danes se je prvič sestal banovinski svet Primorske banovine. Banski svetniki so bili zbrani že včeraj. Novi Sad, 10. decembra, k. Davi ob 9. uri je bila seja banskega sveta. Banske svetnike, ki jih je 84 in od katerih sta le 2 manjkala, je s krajšim govorom pozdravil ban Matič, ki je govoril o banovinskem proračunu. Nato so poslali vdanostno brzojavko kralju ter komemo-ri^ali umrle banske svetnike. Zadušnica po pok. Nikoli Pašiču Beograd, 10. decembra. 1. Danes dopoldne je bila ob četrti obletnici smrti pokojnega Nikole Pašiča, bivšega ministrskega predsednika, zadušnica, katere se je udeležilo poleg članov Pa-šičeve rodbine mnogo uglednih voditeljev bivših političnih strank. Usoda Amerikanke, ki so jo zaprli fašisti Pari*, 10 decembra, p. Povodom nedavnih aretacij italijanskih intelektualcev, ki so bile izvršene po naredbi fašistovske politične po'i-cije »OVRA«, je bila prijeta in zaprta tudi Amerikanka de Bosis, rodom iz Bostona. Tej Amerikanki je 60 let. Obtožena je, da je sodelovala pri tajnem tiskanju protifašistovskih publikacij. Policija je baje našla v njenem stanovanju tiskarksi stroj, ki je bil skrit pod njeno posteljo. Gospa de Bosis je vdova italijanskega pesnika istega imena, ki je znan tudi po svojih prevodih Schelleya. Njen sin je profesor na univerzi v Kolumbiji. De Bosis je sedaj zaprta v rimski ječi. Zunanji urad Zedinjenih držav izjavlja, da nima namena posredovati pri italijanski vladi v svrho njene izpustitve na svobodo, temveč hoče pustiti vso zadevo, da se razvije po redni poti. Demonstracije proti »Na zapadu nič novega« Berlin, 10. decembra, d. Polici:ski predsednik je izdal odlok, s katerim glede na zadnje protestne demonstracije proti Remarque-jevemu filmu in glede na dogodke, ki so bili s tem v zvezi, do preklica prepoveduje vse demonstracije v Velikem Berlinu. Berlin, 10. decembri, d. Državni minister zi notranje zadeve si je dal včeraj v svojem ministrstvu predvajati film: »Na zapadu nič novega«. Minister je potem odklonil, da bi film prepovedal. Danes so v ministrstvu predvajali film pred vsem državnim kabinetom. Prihod ministra Marinkoviča v Atene Grške in mednarodne politične osebnosti pri sprejemu - Grki pripravljajo povodom njegovega obiska velike grško-jugoslovanske manif os taci j e Atene, 10 decembra. A A. Dane!< p pjl-dne je s posebnim vlakom, ki ga je dala na razpolago grška vlada, dospel v Atene jugoslovanski zunanji minister dr Vojislav Marinkovič z g .spo in spremstvom Mini-sua so spremljali šef kabineta gršksga zunanjega ministrstva Papagati ravnalelj političnega oddelka Melas. Atenska postaja je bila okrašena z jugoslovanskimi in grškimi zastavami. Na postaji so Marinkoviča sprejeli predstavniki vlade, med njimi zunanji minister Mihalakopulos z gospo, dalje generalni ravnatelj ministrstva zunanjih zadev Kidakis, šef protokola Konstantini ter vse višje osebje grškega ministrstva za zunanje zadeve. Na postaji je bil jugoslovanski poslanik v Atenah Jovan Vučkovič z gospo in osebjem poslaništva, naš vojni ataše, francoski poslanik v Atenah Simon, romunski in češkoslovaški poslanik. Po kratkem pozdravu na postaji se je g. Marinkovič s spremstvom odpeljal v »Petit Palais«. Povsod na ul*ci od kolodvora do >Petit Palaisa« so g. Marinkoviča ži-vabmo pozdravljali. Atene, 10. decembra, n. Tu se pripravljajo velike jugoslovansko-grške manifestacije v zvezi s posetom jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Marinkoviča, ki prihaja sem na povabilo grške vlade. Pripominjajo, da je prišlo do tega, ker Grčija želi stopiti v čim tesnejše prijateljske odnošaje z jugoslovanskim narodom. Grški krogi odkrito trde, da ima Grčija mnogo interesov, ki so skupni z jugoslovanskimi in ki jih je treba posebno ščititi. Tu pričakujejo, da bo bivanje dr. Marinkoviča v Atenah spremljano z velikimi manifestacijami za prijateljstvo med grškim in jugoslovanskim narodom. Tajna trgovinska pogodba med Italijo in Rusijo London, 10. decembra. AA. V spodnji zbornici je minister za trgovino Graham odgovoril na interpelacijo in dejal, da Italija in Rusija nemara ne bosta objavili podrobnih podatkov o trgovin-ski pogodbi, ki sta jo nedavno tega sklenili. London, 10. decembra. AA. Na podstavi pogodbe med Italijo in Rusijo bodo italijanske ladjedelnice gradile trgovske ladje za sovjetsko mornarico. Industrijska kriza v Avstriji Dunaj, 10. decembra, d. Industrijska kriza v Avstriji se poostru;e od dne do dne. Danes sporočajo, da bo Strojna tovarna Hofherr in Schrantz v XXI. dunajskem okraju od 9. dec. pa do 8. jan., torej 3 tedne, zaprta. Nasprotno pa poročajo iz St. Poltena, da bo ta mošnja tovarna umetne svile, ki je že več mesecev zaprta, v kratkem zopet pričela z delom, seveda v omejenem obsegu. Samo na etičnih načelih Ni vsaki generaciji dano, da preživlja velike trenutke. Kadar pa zadene katerokoli generacijo ta močen klic usode, da s svojim delom upliva na potek velikih dogodkov, potem je tudi najglasnejši klic zaman, če nima generacija tudi velikih mož, ki so dorasli velikim dogodkom. Naša generacija je že bila priča velikih dogodkov in na žalost moramo priznati, da smo ne enkrat izgubili bitko, ker nismo imeli mož, ki bi znali in mogli prav poseči v razvoj dogodkov. Le bežen pogled po svetu pa nam pravi, da Se ni minila doba velikih dogodkov in da mora še vedno vsak narod biti pripravljen, da nakrat zastavi vse svoje sile in tako obvaruje sebi svoje stališče. Vsled teh razlogov je koncentracija vseh gradilnih sil naroda zahteva nad vsemi zahtevami in to zlasti za naš jugoslovanski narod, čegar pot navzgor se je komaj pričela. Koncentracija vseh gradilnih sil pa je obenem poudarek naše neomahljdve odločnosti, da nas nikdar več ne smejo veliki dogodki zadeti nepripravljene, temveč da bomo vedno znali storiti to, kar zahtevajo sveti inteTesi našega naroda. Koncentracija sil je klic po delu, ki ga mora biti čim več in tudi čim najbolj popolnega. Z delom, ki bi pomagalo le za hip, ni nič doseženo, temveč delo mora dati trajne uspehe, ki bodo za vedno zasigurali našemu narodu lepšo bodočnost. Takšne, silne in trajne uspehe pa daje samo delo, ki sloni na etičnih načelih. Zlasti pa še delo, ki naj izvira iz koncentracije vseh gradilnih sil naroda. Ni mogoče složno delati, če bi se nekateri udeleževali tega dela le zato, da okoristijo sebe in izigrajo druge. Vladati mora resnično medsebojno spoštovanje med delavci, ker samo v tem slučaju ne bo eden podiral to, kar je zgradil drugi. Pravo složno delo pa mora tudi biti resnična medsebojna vzpodbuda k še večjemu delu, kar pa je zopet mogoče le takrat, kadar vlada med vsemi sodelavci tako silno zaupanje, da ja. intrige sploh tal ni. Dobro delo daje vedno zadoščenje delavcu, ker vidi, da je izvršil nekaj dobrega, da je nekaj ustvaril. Tudi zato mora biti delo na etični podlagi. V nobenem pogledu ne sme nikomur biti nerodno, da je sodeloval pri narodnem delu, zato mora biti tudi to delo takšno, da se ga sploh ne more prijeti slaba beseda. Naše delo mora biti takšno, da ga moremo tudi pred svetom zagovarjati in tudi če bi docela izvedli gospodarsko osamosvojitev svojega naroda, kar je tudi eden ciljev, se mora to zgoditi tako, da bodo celo prizadeti »d drugih narodov morali reči, da smo postopali kot pravi gentlemani. Jugoslovani pa imamo še poseben vzrok, da postavimo vse naše delo na etična na-čla. Vera v pravico je dajala našemu narodu vedno ono silo, da ga ni mogla streti tudi najtežja nesreča. Naš narod se sploh ne more ogrevati za stvar, ki ni zanj absolutno pravična, poštena in lepa. Ce bi videl naš človek, da se dela nepošteno, potem ne bi odklonil samo to delo, temveč tudi misel, v katere imenu bi se vršilo to delo. Kdor hoče ubiti jugoslovansko misel med našim narodom, temu res ni treba nič drugega storiti, kakoT da zveže jugoslovansko misel z nepoštenimi dejanji. Zato so etična načela postulat jugoslovanske misli in zato od teh načel ni mogoče odstopiti. Pa tudi vsled bodočnosti jugoslovanskega naroda samega morajo biti etična načela podlaga vsemu delu. Vsi hočemo, da bo naš narod silen po svojih krepostih in svoji nravstvenosti, ker so moralno slabi narodi brezobzirno zapisani poginu. Kako pa naj raste morala, če ga s slabimi dejanji sami napeljujemo v nemoralo. Naš narod, ki mora napredovati na vsej črti, ne sme bolehati za dvojno moralo, ki je začetek konca. Kar je prav in pošteno, je prav in pošteno in tu ni kompromisa. Veliko smo dosegli s svobodo, še več z zjedlnjenjem, a še dolgo nismo na oni stopnji, na kateri moramo biti, če hočemo v resnici napredovati. Na pravo stopnjo pridemo šele takrat, kadar se bo v resnici izvršila koncentracija vseh gradilnih sil in to na etični podlagi. To je naloga, ki jo imamo izvesti in ki jo je sprejel v svoj program novi ban dr. Drago Marušič. To pa je tudi naloga, ki jo nalaga jugoslovanska mise’ kateri mora Mti zvest pristaš vsak Slovenec, Hrvat in Srb, če hoče biti dobei sin svojega naroda. Razplet vladne krize v Franciji Stališče radikalov onemogoča vlado široke koncentracije Pariz, 10. decembra. AA. Laval je nadaljeval s posveti za sestavo nove vlade. Končni odgovor o teh posvetih in o svoji misiji bo dal predsedniku republike še danes. Težkoče izhajajo le s strani radikalno socijalistične stranke, ki se protivi sodelovanju z republikansko unijo. Pariz, 10. decembra. A A. Vsi veliki listi so polni hvale za spretnost in preudarnost, ki ž njima skuša Laval sestaviti novo vlado. Listi napovedujejo, da bo Lavalu uspelo sestaviti novo vlado. Laval se bo naslanjal v poslanski zbornici na dosedanjo Tardieujevo večino, v senatu pa bo ta večina pojačana z radikalnimi senatorji na levici. Listi ugotavljajo, da nebrzdano stališče radikalov onemogoča sestavo ministrstva široke koncentracije. Pariz, 10. decembra, d. Laval se je končnoveljavno odpovedal podpori radikalov. Sestavil bo vlado brez radikalov in sicer še danes. V njegovem kabinetu postane Tardieu minister notranjih zadev ali minister z ajavna dela. Bri&nd ostane zunanji minister. Prav tako ostanejo v vladi ministri Cheron, Maginot, Renaut, Mar-raut in Champetier. Bazen tega bo Laval ponudil ministrske portfelje še dvema senatorjema zmerne levice, in sicer Henriju de Jouvenelu in Viktorju Boretu. Govore, da bo Laval precej znižal število članov kabineta. Na splošno pa domnevajo, da nova Lavalova vlada najbrže ne bo preživela volitve predsednika republike, ki se bodo vršile prihodnjo pomlad. Lahko pa pade že prej kot žrtev kakega glasovanja v parlamentu. Večina nove vlade se prav malo razlikuje od stare večine kabineta Tardieu. Parii, 10. decembra. AA. Laval je izjavil, ko je zapuščal ministrstvo za delo, da odhaja v Elizejsko palačo. Po informacijah na najmerodajnejšem mestu je Laval odšel k predsedniku republike Doumergueu, da mu isavi, da se spričo težkoč odreka sestavi vlade. (Havas.) Fašistovsko gospodarjenje v Tripolitaniji Prisilno preseljevanje celih pokrajin ~ Osemdeset tisoč Arabcev obdanih z bodečo žico Pariz, 10. decembra, p. Kakor poroča tukajšnji »Temps«, uporabljajo italijanske oblasti v Tripolitaniji in Cirenaiki že več časa radikalne metode proti tamkajšnjim domorodcem. Na ta način hočejo udušiti vstajo, ki še vedno razsaja po raznih krajih te kolonije. Italija je najprej razlastila vse zadruge senusitskih plemen, a sedaj je odredila, da se morajo vsi prebivalci Djcbela, t. j. gorska plemena, ki živijo severno od Libijske puščave, naseliti ob morski obali. General Graziani je smatral, da je ta ukrep potreben, da bodo domorodci ločeni od vseh uporniških središč v notranjosti. 80.000 Arabcev in 60 000 glav živine je bilo nasilno preseljenih iz notranjosti na morsko obalo ter porazmeščenih po krajih, ki so preskrbljeni z vodnjaki in pašo. »Corriere della Sera« pravi, govoreč o tej prisilni preselitvi, da je pokrajina Dje- bel po teh ukrepih proti Arabcem popolnoma zapuščena. Praznota je v vsej pokrajini popolna, a oni domačini, ki bi se usodili vrniti, plačajo to svoje »drznost« ■ glavo, kajti vojaštvo, ki edino gospodari po teh krajih, jih brei usmiljenja postre-lja. Nova selišča, kamor so bili Arabci prisilno preseljeni, so povsod obdana z bodi-čavo žico. Ta žica igra — po zamisli generala Graziani-ja — zelo važno vlogo, ker le na ta način da je mogoče spremeniti ta nomadska plemena v prebivalstvo s stalnimi domovi. Beduini so zgubili vsak smisel in nomadski način njihovega življenja se mora nadomestiti z novim življenjem po stalnih bivališčih. Kolonijalne metode fašizma — zaključuje »Temps« — so, kot kažejo ti slučaji, zares čudne vrste. Ves civilizirani svet proti makedonstvuiuščim Vanče Mihajlov Mussolinijev prijatelj - Resni opomini francoskega tiska na naslov bolgarske vlade Pariz, 10. decembra. 1. Rosenfeld je objavil v današnji številki lista >Populaire« članek o makedonski organizaciji. V članku pravi, da vodi to organizacijo stran-kar Ivan Mihajlov in da so njegovi pristaši ubili 111 protogerovistov. Oblasti niso nikoli vznemirjale zločincev. Bolgarska vlada je edino le iz formalnih ozirov parkrat nanovedala preganjanje zločincev, posebno Mihajlova, toda vsakokrat je javila, da je vodja komitske bande pobegnil v inozemstvo. Toda med tem je vsemu svetu znano, da Mihajlov še dalje mirno /ivi v Bolgariji, ne da bi se skrival. Vse to pa zaradi tega, ker je bolgarska vlada v resnici v odvisnosti od Ivana Mihajlova in njegove teroristične organizacije. Vsa važna mesta v bolgarski vojski in policiji so v rokah mihajlovistov. Ljapčev je njegov prijatelj, Vlkov pa ugleden član makedonske organizacije. Poroka kralja Borisa je utrdila gospodstvo italijanskega fašizma nad bolgarsko vlado in prevladovanje Mihajlova v Bolgariji. Pariz, 10. decembra. I. >La Republique< prinaša članek pod naslovom »Makedonski teror« ter pravi, da obstoja v Bolgariji makedonski revolucijonarni odbor s sedežem v Bolgariji ter da že dve leti razvija svoj revolucijonarni teror. Vodja tega gibanja je Ivan Mihajlov, ki je prijatelj Mussolinija in prijatelj generala Vlkora, bolgarskega poslanika v Rimu. Pretekli teden so izvršili več umorov. Med drugimi so ubili tudi Tomalevskega, bivšega voditelja Makedoncev in velikega prijatelja Francije. Ta neprestana razboj-ništva, ki jih nikoli nihče ni kaznoval, so se mogla vršiti le pod prozorno zaščito vlade g. Ljapčeva. To dokazuje tudi proces proti morilcem Pundeva, ki se je vršil pred kratkim. Takrat glavnih krivcev niso niti nadlegovali. S takim postopanjem je nastalo tudi vprašanje mednarodnega značaja, ki spada pod kompetenco Društva narodov. Treba je vedeti, da civilizirani svet ne more tolerirati političnih umorov. Po katastrofi v pristanišču na Sušaku Samo dve osebi sta izgubili življenje - Dva pogrešana moška nista utonila Sušak, 10. decembra, k. Mesto Sušak kot tudi vse Primorje sta pod globokim doj-mom katastrofe, ki se je dogodila včeraj na Brajdiči. Alarmantne vesti o velikem številu mrtvih in ranjenih so se izkazale kot neosnovane. Rešilno akcijo je nekoliko otežavalo morje, ki je bilo na mestu katastrofe nemirno in razburkano. Rešilno akcijo so vodili zastopniki pristaniških oblasti s pomočjo gasilcev, obmejne policije, orožnikov in mornarjev s parnika «Topole>. Uspelo jim je rešiti skoraj vse ponesrečence. Snoči v pozni noči so preiskovali morsko dno in našli truplo pokojnega orožniškega kaplarja Bogdana Vojiča. Dogali so, da je padlo v morje v trenutku nesreče 57 ljudi. Od teh sta dva mrtva, t. j. Vojič in ga .Stefica Blaževič, ki so jo 10 minut po katastrofi potegnili iz vode, ki je pa niso mogli več vrniti k življenju kljub vsem poskusom zdravnikov z umetnim dihanjem. Od ostalih so 35 ljudi spravili na parnik «Topolo>, ki jih je prepeljal v sušaško pristanišče, kjer so jim nudili prvo zdravniško pomoč. Nekatere so prepeljali v bolnico, nato jih pa oddali domači negi. V bolnico je bilo prepeljanih 20 oseb. Ze snoči so od teh poslali domov 12, davi pa še 6. Dva pa so pridržali v bolnici, ker sta dobila živčen napad. Iz bolnice so odpustili sploh vse lahko ranjene, po večini ljudi iz okoliških krajev. Davi so ponovno preiskali morsko dno pod nadzorstvom pristaniških oblasti, orožništva in obmejne policije. Na morskem dnu so našli mnogo izgubljenih predmetov, med njimi 26 dežinkov, nekaj prtljage, nekoliko glasbenih inštrumentov, ženske šale in druga oblačila. Gotovo je, da razen omenjenih dveh ni prišel ob življenje nihče drugi, pač pa pogrešrjo Ivana Glagoša iz Senja in občinskega j.o-tarja Pero Prpiča ii Krivega puta. Danes okrog 11. ure je odšla na lice mesta posebna komisija, ki bo dognala vzrok katastrofe. Člani te komisije so zastopniki gradbene sekcije, en sodnik in en inžener. Protijugoslovanski izpad predsednika fašist, senata Rim, 10. decembra, n. Ko 80 otvorili redno zasedanje senata, se je predsednik Federzoni v kratkem govoru spominjal umrlih senatorjev, med njimi tudi pokojnega Roberta Gilja-noviča. Naglašal je njegove zasluge za ohranitev italijanskega značaja Dalmacije. Med drugim je dejal, da Je Giljanovid junaSko odbijal vsak napad, ki so ga uprizorili proti Italiji za Sasa Avstro-Ogrske tamkajšnji dalmatinski Hrvatje, ki so hoteli uničiti latinski in bene-fiki značaj Dalmacije ter spremeniti lice te zemlje. Giljanovid je v svojem Zadru uspešno odbijal hrvatske napade. Zakon o spremembah zakona o vrhovni državni upravi Beograd, 10. decembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministrov pravde, javnih zgradb in prometa po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon, s katerim se menja zakon o ureditvi vrhovne državne uprave in zakon o ureditvi ministrstva m javne zgradbe in njegova zunanja služba. Načrt zakona o socijalnem zavarovanju Beograd, 10. decembra. AA. Ministrstvo za socijalno politko in narodno zdravje Je razposlalo gospodarskim organizacijam definitivno izdelani zakonski načrt o socijalnem zavarovanju. Ministrstvo zahteva od gospodarskih organizacij, da mu najdelj do 8. jan. 1931. pošljejo svoje opazke o predlogu zakona. Prošnje za premestitev med šolskim letom Beograd, 10. decembra. AA. Minister za prosveto je v zvezi 8 (tvojimi prejšnjimi naredbami odobril učiteljem in učiteljicam, da amejo podati prošnje preko nadzornikov za premestitev med šolskim letom, toda tamo t zakonskih zadevah, ali v drugih primerih, kadar mož in žena nista uslužbena v istem kraju. Šolski nadzorniki in upravitelji bodo odposlali take prošnje vedno v skladu ■ predpisi. Začasno odobren učbenik Beograd, 10. decembra. AA. Na podlagi mišljenja glavnega prosvetnega sveta je minister za prosveto l Jobril, da se »Katoliški veronauk za 4. lazred s,- lnjih in meščanskih šol« Janka Mlakarja »me rabiti kot začasni učbenik zasebne izdaje v meščanskih in srednjih šolah, dokler ne izide učbenik državne izdaje. Konferenca o krizi lesne industrije Beograd, 10. decembra. 1. V drugi polovici t. m. bo v ministrstvu gozdov in rudnikov konferenca med zastopniki lesne industrije in ministrstva gozdov in rudnikov. Na tej konferenci bodo govorili o krizi lesne industrije in izvoza lesa ter o ukrepih, ki jih je treba uveljaviti, da se ublaži ta kriza. Razstava grafikonov o napredku Jugoslavije Beograd, 10. decembra. 1. Centralni presbiro predsedstva ministerskega sveta bo otvoril v soboto dne 13. t. m. v paviljonu »Cvijeta Zuzorič« izložbo grafikonov, diagramov in fotografij o napredku Jugoslavije od ujedinjenja do danes. To izložbo je centralni presbiro priredil že v Ženevi ob priliki 11. zborovanja Društva narodov. Tam je razstava zelo dobro uspela in tako naši kot inozemski listi so pisali o njej zelo pohvalno. Eksplozija na angleškem parniku London, 10. decembra. AA. Snoči je izbruhnil na 25.000 tonskemu parniku »limpres of Scotland«, ki je dospel v I)lyth v Northumberlandu veliš požar. Parnik je najbrže izgubljen. Poža. je povzročil po vsej priliki kratki stik. Nevarnost je velika, da eksplodira zaloga goriva, čeprav jo oblivajo tri požarne brambe s močnimi curki vode. Gasilci nosijo plinske mask«. Kljub nevarnosti so vedno v bližini goreče ladje. Mrtev potnik na strehi vagona Split, 10. decembra, k. Na strehi vagona zagrebškega potniškega vlaka, ki je snoči iz Zagreba odpeljal v Split, so na postaji Perkovič našli nekega potnika mrtvega. Mož je star kakih 25 let in se je gotovo brezplačno vozil na strehi. Kdo je bil, se še ni dalo ugotoviti. Trčenje dveh tovornih vlakov Zagreb, 10. decembra, k. Snoči okrog 6. sta pri Iladi v Sremu trčila dva tovorna vlaka. Pokvarjena je bila kretnica, kar je povzročalo to nezgodo. Proga je bila 8 ur zaprta in so imeli vsi vlaki radi tega velike zamude. Škode ni mnogo. Samomor v zagrebški banki Zagreb. 10. decembra, k. Davi ob 10. uri se je v neki veži Jugoslovanske udružene banke na Zrinjevcu ubil Juro Lamut i revolverjem. Star je bil 53 let in je imel ženo. Vzrok samomora ni znan. Telefonska žica rešila dva zidarja Newyork, 10. decembra. AA. Na novi zgradbi se je podrl oder, ki je na njem delalo 5 zidarjev. Delavci so strmoglavili v globino. Dva zidarja sta se v zadnjem hipu rešila s tem, da sta obvisela na telefonskih žicah. Smrtonosna megla v Belgiji Lidge, 10. decembra. Število mrtvih vsled ta-jinstvene smrtonosne megle je poskočilo na 63. Je pa na stotine oseb, ki so obolele. K sreči so te sedaj izven nevarnosti. Čim je megla zginila, se je namreč njihovo stanje takoj izboljšalo. Prizadeto pokrajino je obiskala kraljica Elizabeta, ki je posetila bolnike in govorila z njimi o smrtonosni megli. Zdravniki so jo obvestili o dosedanjih rezultatih preiskave. Osobju je kraljica toplo priporočala, naj gredo pri preiskavi do dna, da se bodo mogli ti tajinstvenl slučaji končno razjasniti. Preiskava, ki se je uvedla,. da se Izsledijo vzroki teh tajinstvenih smrtnih slučajev, pa ni dala še nikakih pozitivnih rezultatov. Edino, kar je do sedaj nedvomno ugotovljeno. Je dejstvo, da so vse osebe, ki so umrle, bile bolne na dihalnih organih. Mnogo oseb je le po naključju ušlo tej tajinstveni smrtonosni megli. VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved za četrtek: Padavine, marsikje sneg, temperatura se bliža 1 »ičli. Zanimivo predavanje dr. Gosarja Stanovska vzajemnost in razredni boj — Proti dogmatizmu — Povsod odloča kompromis Včeraj je predaval minister n. r. dr. Gosar ▼ veliki vseučiliški dvorani o stanovski vzajemnosti! in o razrednem boju. Ta dva pogina se na prvi pogled izključujeta, v resnici pa Je stvar precej drugačna. Praksa namreč kaže, da pripadajo člana enega in istega stanu dostikrat raaličnitm razredom in obratno (tnali trgovci — veliki trgovci; mali kmet — veleposestnik). Tudi delavski stan ni tako enoten kakor se zdi na prvi pogled, ker tudi tu so nasprotja (kvalificirani delavci in nekvali fioi-rani itd.). Splošno uveljavljenje načela razrednega boja bi značido propast Človeške družbe. Zato pa je najboljša obliika človeške družbe obče-stvena, kjer je vsakemu zagotovljeno _ to, kar mu po pravici gre. Samo v taka družbi je mogoče vsakomur razviti vse svoje sposobnosti. Samo tedaj, če se družba nikakor ne da preurediti, je opravičena sila, ampak samo tedaj in tudi tedaj le začasno. Načelo razrednega iboja pa je z diktaturo enega razreda tesno spojeno in zato je nezdružljivo z načelom obče-etvene preureditve družbe. Zato moramo to načelo razrednega boja odklanjati. Marksizem označuje govornik za doktrinaren. To ije do nefke mere tudi krščanski socijali; zem, a to je napačno, ker ni mogoče določiti splošnih načel za vse čase in za vse razmere. Pravilna družabna reforma se da doseči le z veliko življensko sflo in s temeljitim spoznavanjem vsakokratnih razmer. Enotnega družabnega reformnega programa ne more nihče začrtati, ker je naše gospodarsko in socialno življenje danes že preveč komplicirano. Jasna so pač načela, vse to pa, za kar največkrat gre, je največkrat sporno. Dane« namreč podjetnik ni odvisen več le od svoje volje, ampak tudi od splošne gospodarske politike (domače in tuje), im tudi mezdno vprašanje je v veliiki meri odvisno ne toliko od dobre ali slabe volje delodajalca (delojemalca), ampak od splošne gospodarske politike. Zato pa bo borba za obstaneik vedno trajala. Talca borba, ki stremi za tem, da vsak dobi, kar mu po pravici gre, pač ni nikako zlo, ampak je pozitivna in ustvarjajoča sila. Rešujejo pa se -socialne borbe v praksi vedno s kompromisi. Mnogi se sicer kompromisov boje ter raje vztrajajo na svojih »principih«. To pa ni vedno znak moralne sile, ampak moralno močan jo tisti, ki je dostopen argumentom in se po tem tudi ravna. Za svoje predavanje je žel g. predavatelj zasluženo pohvalo. Povedati pa moramo žalibog tudi to, da predavanje ni bilo posebno dobro obiskano, kar je žalosten znak za Ljubljano v dobd, ko se socialno preobražuje ves svet. Miklavžev večer na Dunaiu V nedeljo so bili lepi prostori našega »Slovenskega Krožka« zopet nabito polni. Ta večer je prišel v Krožek Miklavž in prinesel malim in velikim mnogo darov. Dvorana je bila primerno okrašena in poskrbljeno je bilo za iluzijo in fantazijo naših malčkov, ki jih je bilo prav lepo število. Miklavževa skupina je bila naravnost krasna, elegantna: Miklavž, 2 angelja, Mefisto in dva parklja. Zadnji trije so skrbeli za primeren strah in zabavo. Po mnenju vseh navzočih tako lepe skupine še nismo imeli na Dunaju. — Miklavžev nagovor je bil času in razmeram prav primeren. Lepih naukov so bili deležni zlasti naši rojaki iz Koroške, tako glede na splošno kakor glede na slovensko šolo, ki je počela v novembru z ve- Kullitva Par dunajskih o Ivanu Cankarju (Danes je dvanajst let, kar je Ivan Cankar umrl.) L. 1896. je Cankar stanoval v IV. okraju na Dunaju, hodil zdaj pa zdaj na tehniko k predavanjem in živel, kakor je pač bilo. Ko se je približal božič, je bilo prav žalostno ž njim: na dan pred svetim večerom je bil suh do frmenta, mraz je bilo, pa ni premogel niti solda, en sam kos suhe slanine je še v mastnem papirju nosil s seboj, pa se ni mogel dokopati do žemlje. Človek bi bil skoraj obupal, tako je bilo. Tedaj je kakor strela z jasnega prišel pismonoša s priporočenim pismom od nekakšnih sorodnikov ali od koga iz Amerike in v pismu je bilo 10 dolarjev. In sredi decembra je zasijalo solnce in ceste so se odprle na vse strani in obrazi ljudi, ki so hiteli mimo, so bili praznični in veseli — Cankar je s klobukom postrani vriskal tovarišem in zavil — za novim življenjem. Pismo iz Amerike mu je tedaj prišlo kakor potrdilo tiste njegove velike, trdožive vere, ki sije iz vseh njegovih tudi najbolj žalostnih, najbolj obupanih del: da bo na koncu nekaj vendarle prišlo in da bo vse dobro in prav. • Nekoč je sedel v kavarni s svojo stalno družbo in ž njimi razdiral ideje, estetiko in programe in naskakoval in branil z vsem ognjem svojega temperamenta. Cankar je bil ponosen nase, na to, kar je bil; pa je planil sredi vroče debate in poklical še enega zadnjih svojih argumentov na dan in dejal: »Ich bin ein Dichter von Gottes Gnaden«. »Ein Dichter von Gottes Unvorsichtigkeit«, ga je zavrnil in zamahnil z roko eden njegovih besednih nasprotnikov. Cankar ni na to ničesar dejal, segel je po klobuk in planil na ulico. Ne, take žalitve ni mogel prenesti. Najbrž se na tihem ni utegnil vprašati, kako je g pesniki pod solncem pravzaprav; da so namreč malo von Gottes Gnaden, malo von Cottes Unvorsichtigkeit in da je tu vse zaman. • Tiste čase se je slovenska literarna družba na Dunaju zbirala v kavarni »Geranke« v I. okraju, v majhni nočni kavarni, v kateri je bilo vedno likimi nadami za bodočnost. Hvala tistim, ki pomagajo to šolo vzdrževati. Po Miklavžu smo imeli domači kino, in sicer najprej Krožkove filme izletov (150 m) in potem par Šaplinovih za naše malčke, ki so se tudi res jako zabavali ob šalah tega svetovnega igralca. Društveni oktet je zapel pod vodstvom g. Blaža Armiča dve pesmi, solista gg. inž. Lado Kham in Zlatko Bisail pa nekaj divnih samospevov. Želi so vsi viharno pohvalo. V stranskih prostorih pa se je razvil živahen ples. Ta večer smo se žal menda res definitivno poslovili od vrlega in požrtvovalnega člana g. inž. Lado K h a m a. Kar ne moremo si misliti Krožka brez njega. Želimo mu v domovini vso srečo. Končno še povemo, da si snujemo tudi svoj tamburaški zbor, kateremu so postavili temelj naši koroški akademiki. V polovici januarja bomo imeli v Krožku koroški večer s predavanjem, slikami o Koroški in s koroško narodno pesmijo. Tako lepo se udejstvuje naša slovenska družina na Dunaju. In vendar živi tu vse polno »nadepolno mladine«, ki hoče kdaj igrati vloge narodnih delavcev, voditeljev itd., a ki se za naš Krožek niti ne zmenijo. Kdor je Slovenec in nima za naš Krožek nikakega zanimanja, moramo o taki vrsti rodoljubja dvomiti, da bi bilo več ko piškavega oreha vredno. Naše čipke se selijo na Poljsko Kako velike važnosti je za širjenje domačih obrtov dobro organizirano obrtno šolstvo, priča to-le: V Ljubljani deluje že 10 let Državni osrednji zavod za ženski domači obrt na Novem (Turjaškem trgu). Ta zavod si je stekel za po-vzdigo domačih obrtov in propagande zelo velikih zaslug. Kot dostojen reprezentant našega čipkarstva je pridobil na zadnjih svetovnih razstavah našim izdelkom najvišja odlikovanja, kar je v zelo veliko korist dobremu glasu naših solidnih izdelkov. Na deželi vzdržuje šole in tečaje, da je dana kmetiškim ženam in dekletom prilika, izpopolniti se v čipkarstvu in vezenju do popolnosti. V Ljubljani so obiskovale zavod dame in ga še obiskujejo poleg gojenk iz gole ljubezni do lepega ročnega dela in se poglabljajo v detajlno spoznavanje kompliciranih tehnik, ker razpolaga zavod z izvrstnimi strokovnimi močmi. Tako je obiskovala pred tremi leti gospa Nadežda Muraszowa, rodom iz Petrograda, tudi ta zavod in njena velika ljubezen do lepega ročnega dela jo je napravila za izvrstno čipkarico. Dan za dnem je prihajala v šolo in delala. Njena mirnost in resnost je bila vzgledna in človek skoraj ne bi bil verjel, da je gospa prav izborna in živahna plesalka in igralka, kar je dokazala z nad vse učinkovitimi plesi in igro na ruskem Tatjaninem večeru, ki ga je priredila ruska kolonija v hotelu Tivoli. Odšla je potem za svojim soprogom na veleposestvo Kuriloviče v vilensko gubernijo. Prihajala je v selo in opazovala brezskrbno deco, ki je živela tja v en dan. Ljubezen do siromašne dece je utrnila v njej misel, pritegniti jo h koristnemu in lepemu delu. Ustanovila je kratkomalo svojo čipkarsko šolo, kjer je poučevala 40 deklic v čipkarstvu. Iz Ljubljane, kjer živi njena tašča, je dobivala vzorce in tiho delo je teklo v zapuščenem selu dan za dnem. Izdelki so rastli mnogo vrveža in življenja — tam je Cankar doživel najbrž večino svoje »Erotike«. Kasneje — 1896 — se je ta družba preselila v Fin de siecle v IX. okraj — deviza, ki jo je kavarna privzela za ime, je tedaj razburila mlade duhove. Tam je nastopala naša moderna, poleg Cankarja sta zahajala tja še Zupančič in Murn — Filip Gorjup in rajni Kotnik sta tej mladi družbi z dobro roko stala ob strani, da ni omahnila od hudega. Ljubljana se je tedaj zbirala še v ogorčenem odporu proti njim. V Fin de sieclu in v Cafe Wicn so mladi predebatirali cele noči, podnevi pa so si privezovali dušo z malo kruha in mleka ali s steklenico piva. Marsikdaj je Cankar tedaj s svojimi tovariši dopoldne tešč in žalosten hodil gledat zlatnino po izložbah v I. okraju. Kadar so prišli do denarja, so si privoščili tudi klobase. »O, tužne klobasce,« je Cankar ob takih dobrih svidenjih tožil žalostno-vesel. Pozneje se je torišče ognja slovenske moderne preselilo v Studentenheim v IX. okraju, kjer sta stanovala Zupančič in Murn. Ta Studentenheim je postal refugium vse mlade slovenske literature, tam so se kresale ideje in se je porajala vsa naša tedanja kritika in literatura. V tistih časih je čezdalje bolj rasel prepad med Cankarjem in Govekarjem — Cankar pač ni mogel oprostiti, da se je Govekarju precej dobro godilo in je hodil samo v fine restavracije. Po vseh teh okrajih in prostorih je izgubljenih mnogo Cankarjevih najžalostnejših dni. Izgubljenih, sem dejal? Iz te zavrženosti, samote in bede je pognal pač najlepši list na krizantemi naie literature. Faustovo pogubljenje V torek se je vršil v razprodani veliki unionski dvorani monumentalen koncert. Pevski zbor ljubljanskega Glasbene Matice, orkester, sestavljen iz članov opere, gojencev konservatorija in članov orkestralnega društva Glasbene Matice ter solisti ga. Zlata Gjungjenac-Gavella (sopran), gg. Gostič (tenor), Primožič (bariton) in Petrovčič (bas) so pod vodstvom opernega ravnatelja g. Mirita Poliča izvajali grandijozno pe-terodelno dramatično legendo »Faustovo pogubljenje«, ki jo je napisal prvi novoromantik Francoz Hektor Berlioz. Berlioza poznamo predvsem kot ustvaritelja nove instrumentacije. Še danes je njegova obširna knjiga »Nauk o instrumenlaciji« v R. Straussovi predelavi in izpopolnitvi poleg ono Rimski-Korsakova najboljši učni pripomoček za pod prsti selskih deklic in narod je zastrmel nad spretnostjo lastnih otrok. Dobar glas je segel v deveto vas. Priredili so razstavo čipk v Jaznu, šli so z njimi v Glubokoje in v gospodarsko živahni Poznanj. Priznanje in zanimanje je bilo splošno. Oblasti so se začele zanimati za lepo delo idealne in požrtvovalne gospe Nadežde. Naprosili so jo, da prevzame rokotvorni pouk za dečke in deklice na gimnaziji v Disni. (Gospa je zelo spretna tudi v kartonaži in vezavi knjig.) In tako Čipkajo danes gimnazistke po ljubljanskih vzorcih. Lepi uspehi, ki jih je gospa dosegla tam, so vzbudili zanimanje uradnih krogov, ki so sklenili ponuditi gospe Muraszowi štipendijo, da nadaljuje svoje strokovno šolanje na Državnem osrednjem zavodu v Ljubljani. Nas ta uspeh veseli in to tembolj, ker bo z njim poinagano siromašnim dekletom v bratski poljski državi. Dolga je bila pot iz Rusije preko Češke v naše kraje — desetletja in desetletja so potrebovale čipke, da so prispele semkaj. Sedaj se pa zopet selijo proti stari domovini, da pridejo zopet v one pridne roke, iz katerih so izšle. Da bi jim bila ta pot nad vse srečna! Delavsko gibanje v Mariboru v novembru Maribor, 10. decembra. Nezaposlenost, ki je v prvi vrsti posledica industrijske in gradbene krize, je v poletnih in prvih jesenskih mesecih ostala na približno enaki številčni višini. Z nastopom jesenskih opravil se je deloma zmanjšala, v mesecu novembru pa se je število pri borzi dela prijavljenih oseb brez posla zopet povišalo za 37. Statistično stanje je sledeče: od meseca oktobra je ostalo pri posredovalnici v evidenci 7 nezaposlenih uradnikov, 345 delavcev in 146 delavk, skupaj tedaj 498 oseb. Na novo prijavljenih je bilo v mesecu novembru: 2 uradnika, 442 delavcev in 265 delavk, skupaj 709 oseb, tako da je v tem mesecu iskalo dela v celoti 1207 nezaposlenih. Prostih mest je ostalo od oktobra 274, in sicer 2 za uradnike, 170 za delavce in 101 za delavke. V mesecu novembru pa je bilo delo ponujeno 585 osebam, in sicer 2 uradnikoma, 262 delavcem in 231 delavkam. Skupno je bilo tedaj v novembru 859 prostih službenih mest; torej 348 manj kakor je bilo prosilcev. V mesecu novembru je dobilo dela 288 delavcev, 237 delavk in 1 uradnik, skupno 526 oseb. Odjavilo se je: 1 uradnik, 123 delavcev in 15 delavk. Koncem meseca jih je ostalo v evidenci še: 5 uradnikov, 376 delavcev in 154 delavk, skupno 535 oseb, ali 37 več kakor koncem oktobra. Po borzi dela zaposleni delavci so razdeljeni sledeče: do 20 Din na dan zasluži 6 moških, do 40 Din 219 moških in 205 žensk, do 50 Din 112 moških in 10 žensk, do 60 Din 9 moških in 42 žensk, do 70 Din 94 moških in 2 ženski, do 80 Din 6 moških, več kot 80 Din 1 ženska in 100 Din 7 moških. V istem času bo se izdale sledeče podpore: a) redne 73 osebam v iznosu 7518 Din; b) izredne 6 osebam v iznosu 600 Din; c) za potne stroške 13 osebam v iznosu 1673-50 Din, vse v gotovini; d) vozovnice so bile izročene 99 osebam za polovično vožnjo v skupni vrednosti 8806 50 Din. Največ jih je odpotovalo v južnejše • kraje naše države. Ker moramo k tem nezapo- ta predmet na vseh višjih glasbenih zavodih. Njegove orkestralne skladbe z naslovi overtir so predhodnice sinfoničnih pesnitev poznejših skladateljev, ki so gojili in še goje programsko glasbo, t. j. tako, ki nam z glasbenimi sredstvi slika ne le razpoloženja in gotove ritmične gibe, temveč tudi dogodke na podlagi epopej, pravljic, balad in drugih pesniških produktov. Kot operni komponist se Berlioz danes več ne drži. V Berlinu so pred kratkim izkopali njegove »Trojance«, ki pa niso dvignili mnogo prahu. Operi »Benvenuto Cellini« in »Beatrice in Benedikte poznamo bolj po odlomkih (orkestralnih). Tudi »Faustovo pogubljenje« je mišljeno za gledališče, vendar se danes izvaja kot dra-matska legenda na koncertnih odrih, kjer je Berlioz še vedno krepak. Po čudoviti instruinen-taciji se odlikujejo njegove sinfonije »Harold v Italiji« z obligatnim violovim solom, nadalje »Symphonie phantastique« in »Romeo in Julija« z zbori in solisti ter znamenitim orkestralnim skerzom »Fee Mab«. Od overtir slišimo največkrat »Rimski karneval«. Tudi trije orkestralni kosi iz »Fausta« so zelo priljubljena koncertna točka (Rakoczy-koračnica, valček silf in menuet vešč). Berlioz je pa tudi v resnici najboljši tam, kjer ima orkester sam. Pevske glasove nekoliko zapostavlja, kar smo pri Faustu čutili, zlasti pri tenorskih partijah v prvem delu skladbe. Mislim, da ga ni na svetu tenorja, ki bi mogel konkurirati s tako nabasanim in s tolikimi domisleki prepletenim orkestralnim aparatom, kakor ga Berlioz zahteva. Prav radi tega marsikdo od solistov ni slišal onega, kar je pričakoval. Kdor pa je iskal jedro v orkestru, je moral uživati v najvišji meri. Solisti so bili vsi prav dobri, najodličnejša pa ga. sopranistka, ki je pela vlogo Margarete. Matičnemu zboru in celokupnemu orkestru pa vse priznanje. Dirigent je skladbo pojmoval pravilno v njeni monumentalnosti. Ni se izgubljal v detajle, temveč je podčrtal celotno razpoloženje, kar je tudi spontano učinkovalo. S tem pa ne mislim reči, da bi bili detajli v kateremkoli oziru neizdelani. Tupatam bi si jaz želel malo hitrejšega tempa, in sicer v počasnih partijah, n. pr. prav v začetku. Z veseljem ugotavljam, da orkestralni koncerti vlečejo in sem prepričan, da se bodo redno nadaljevali. Vsem sodelujočim pa čestitam in se jim zahvaljujem, ker so nas seznanili z res velikim delom. — Slavko Oster«. slenim prišteti še znatno število takih, ki pri posredovalnici niso prijavljeni, je število brezposelnih v Mariboru nedvomno še znatno večje. Veliko kmetsko zborovanje v Mariboru Maribor, 10. decembra. Danes je bilo ves dan pod okriljem Slovenske kmečke zveze z Zadružni gospodarski banki veliko kmečko sborovanje, ki se ga je udeležilo preko 1000 delegatov, 250 organizacij bivše mariborske oblasti. Gospoda bana je zastopal okrožni inšpektor dr. Schaubach, udeležili pa so se zborovanja razen »rezkih poglavarjev dr. Ipavca in dr. Hacina tiudi mestni župan dr. Juvan in razni drugi javni delavci. Razen članov Slovenske kmečke zveze so prišla tudi nekateri kmečki zastopniki raznih bivših političnih grup, ki so nastopili v najlepši slogi za obrambo kmetskih interesov. Zborovanje je vodil načelnik Slovenske kmetske zveze banovinski svetovalec, veleposestnik Ivan Šerbinek iz Slovenskih Goric. Referati so bili sbrogo strokovnega značaja. Re-ferira.fi so bivši minister Vesenjak o izvozni politiki kmetskih produktov. Bančni ravnatelj Jerebič o standardizacija vrednosti kmetskih produktov, tajnik Marko Kranjc o kmetijski zbornici in nad revizor Vlado Pušenjak o smernicah kmečke finančne politike. Z zborovanja so odposlali pozdravne in vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Aleksandru, ministrskemu predsedniku generalu Petru Žir-koviču, kmetijskemu ministru dr. Šibeniku, banu dr. Dragu Marušiču ter ustanovitelju slovenske kmečke zveze dr. Antonu Korošcu. Zborovanje so zaključili šele pozno zvečer. Požar uničil trgovino Skoda 100.000 Din je krita z zavarovalnino. Celje, 10. decembra. Včeraj zjutraj ob 730, ko je ravno najhujše deževalo, sta dva strela z Miklavževega hriba naznanila, da' gori nekje na periferiji mesta. Mestni gasilci so bili takoj alarmirani in so se odpeljali s svojo motorno brizgalno v Gaberje, od koder se je v mestu kmalu zvedelo, da gori trgovina z mešanim blagom ge. Marije Dolinšek v Gaberju št. 9 v hiši gostilničarja in mesarja g. Svetela. Pred mestnimi gasilci so bili že gaberski gasilci na mestu požara, vendar pa je bilo gašenje skraja otežkočeno, ker hidrant ob cesti ni funkcijoniral. Visoki zublji so švigali iz vrat ter obeh izložbenih oken trgovine in izgledalo je, da bo vsa enonadstropna hiša postala žrtev plamenov. Pred hišo se je zbrala ogromna množica ljudi Policija je koinaj vzdrževala red. Združeni moči obeh požarnih bramb se je končno le posrečilo požar pogasiti, zlasti potem, ko so gasilci vdrli v trgovino ter nosili na prosto goreče police in mize. Baje so v trgovini šele dan poprej namestili peč za kurjenje z žagovino ter zvečer zakurili in nato trgovino zaprli. Radi hude vročine se je vnelo pohištvo, vendar pa v zaprtem prostoru ni mogel izbruhniti požar in je vso noč samo tlelo. Ko pa je zjutraj prišla nastavljen-ka trgovine in odprla vrata, je nastal požar. V trgovini je vse blago pogorelo. Skoda, ki jo imata lastnica trgovine ter lastnik hiše, znaša okoli 100.000 Din ter je krita z zavarovalnino. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Draina. Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 11. decembra: Zaprto. Petek, 12. decembra: Sveti plamen. Red A. Sobota, 13. decembra: Serija A-000001. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 14. decembra: Ob 15. uri Utopljenca. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. — Ob 20. uri: Gospa ministrica. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Opera. Začetek o-b 20. uri zvečer. Četrtek, 11. decembra: Hasanaginica. Red B. Petek, 12. decembra: Zaprto. Sobota, 13. decembra: Boheme. Red C. Nedelja, 14. decembra: Ob 15. uri: Tosca. — Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. — Ob 20. uri: Car in tesar. — Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Ponedeljek, 15. decembra: Zaprto. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU četrtek, 11. decembra ob 20. uri: »Aleksandra«. Ab. B. Kuponi. Petek, 12. decembra: Zaprto. Sobota, 13. decembra ob 20. uri: »Škrjančkov gaj«. Ab. C. Znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 14. decembra ob 15. uri: »Aleksandra«. Kuponi. — Ob 20. uri: »Gospa mini-strovka«. Kuponi. PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 15. decembra ob 20. uri: »Lutka«. Gostovanje mariborskega gledališča. Iz mariborskega gledališča. Danes v Četrtek 11. t. m. se bo ponovila Szirmajeva opereta »Aleksandra«. Njena mestoma dramatična, v pretežni večini zelo zabavna vsebina ter melo-dijozna in temperamentna muzika sta dosedaj še vselej privabili občinstvo in bo gotovo tudi ta repriza dobro obiskana. A. B. Kuponi. — V soboto 13. t. m. se bo ponovila Lebarjeva divna opereta »Škrjančkov gaj« zadnjič v sezoni. Ab. C. Kuponi. — V nedeljo 14, t. ni. se bo popoldne ob 15. uri pela Szirmajeva opereta »Aleksandra«, zvečer ob 20. uri pa se bo ponovila zelo zabavna Nušičeva veseloigra »Gospa ministrovka«. Dnevne vesli — Napredovanje. Šef meteorološkega zavoda na univerzi v Ljubljani g. dr. Oskar Reya je pomaknjen v 7. skupino I. kategorije. — V višjega finančnega tajnika je napredoval v 5/1. dr. Filip Orel, za finančnega tajnika v 6/1. pa dr. Karlo Dodič iz Ljubljane. — Razpis službe asistentov. Kr. banska uprava razpisuje službo asistenta na dermatološko-venerološkem oddelku banovinske splošne bolnice v Ljubljani ter službo asistenta na očesnem oddelku ter asistenta na kirurgičnem oddelku splošne bolnice v Mariboru. — APZ. Pod naslovom »Nastop ljubljanskega APZ v Beogradu« je bilo priobčeno v Slovenskem Narodu z dne 6. decembra 1930 poročilo o koncertu APZ v Beogradu. Smatramo pa, da smo kot javna korporacija javnosti dolžni vsaj to-le konstatacijo: APZ je nastopil v Beogradu s točkami iz programa, o katerem se je ob ljubljanskem koncertu APZ že Izrazila naša domača kritika. Zanimivo je, da je sedanja sodba kompetentnih beograjskih kritikov o nastopu APZ v Beogradu v bistvu prav taka kakor je bila svojčas naša domača sodba. Da pa pride nad APZ post festum veto zato, ker je Sel v Beograd z umetniškimi kompozicijami a ne z narodno pesmijo, zoper to ne more APZ prav tako nič, kakor ni mogla zoper analogen prograinatičen veto Glasbena Matica, ko se je vrnila s turneje, ki jo je napravila z narodno pesmijo. Z domačijo je pač vedno najbolj križ v domačiji sami. — Žigosanje električnih vžigalnikov na avtomobilih. Automobiilski klub nas obvešča: Na podlagi člena 21. pravilnika o umetnih vžigalnikih z dne 17. oktobra t. 1. je plačati predpisano monopoleko takso za upailjače (za prižiganje cigaret) montirane na avtomobilih. Takso je plačati pri najbližji pooblaščeni carinarnici. Vsak lastnik takega vozila, ko ga predvede carinarnici za žigosanje vžigalnika, predloži posebno prijavo. Podrobnosti v tajništvu kluba. — Pozor lovci! Da se pogovorimo o ustanovitvi podružnice 9LD v Ljubljani, sklicujem člane bivše ljubljanske oblasti, ki ne pripadajo še nobeni podružnici, na posvetovanje danes 11. t. m. ob 20. uri v hotel « Miklič« v Ljubljani. Dr. Lovrenčič. — Modna revija Atene, ki bo v Boboto ob 20. uri zvečer v Unionu, zanima celo mesto. Pa bo tudi pripravljena tako, da bo dostopna vsakomur. V navadni obleki, pri pogrnjenih mižali, se bo zbiralo občinstvo. Toliko bo videti in občudovali, da se bodo kar utrudile oči. Tvrdka Hamamn bo oblekla pravcati otiroški vrtec, da pokaže otroško perilo. Tvrdka Sosa Išče po mesta dekleta lepih postav, da jih pripelje na revijo v zadnjih modnih atrakcijah. Tudi tvrdke drugih strok bodo razkazovale zadnje novosti na interesanten, zabaven način. Modna revija bo večer veselja in zabave. Plesni par Stojkovič-Seunig bo nastopil v najnovejši kreaciji modemih plesov. Iz ljubeznivosti oskrbe pevske solo 4 očk e ga. Obervalder in g. Jug v spremstvu g. Lipovška. Moderno ritmično gimnastiko izvaja gdč. H. Pajkova z atenskimi gojenkami. Toliko novega, toliko lepega, kaj hočete še več! 906 Primerno 103 je kompletna aluminijasta ali emajlirana modra siva, rujava itd. kuhinjska garnitura. Za otroke pa razne aluminijaste posodice v bogati jzberi, katere izvolite pogledati pri tvrdki STANKO FLORJANČIČ Ljubljana Sv. Petra cesta 35. — Ženam in gospodinjam! Izšel je »Gospo-dinjski koledar« za leto 1931. Poleg številnih poučnih člankov in navodil prinaša nad 70 kuhinjskih receptov. Ženam in gospodinjam bo prekoristen svetovalec in jih bo marsikdaj rešil raznih skrbi in zadreg, ki so v vsakem gospodinjstvu tako pogoste. Cena znaša 20 Din, s poštnino 1'75 Din več. Naprodaj je po vseh podružnicah Jugoslovenske Matice, po vseh knjigarnah in pri upravi »Gospodinjskega koledarja« v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/II-, kjer se ga naroča tudi pismeno. — Vsem železničarjem in članom UJNŽB. Včeraj ee je pri izvrševanju silužbe v Zagorju smrtno ponesrečil naš dolgoletni zvesti član nadzornik proge Kolarič Anton. Pozivamo članstvo, da zanesljivo v čimvečjem številu spremi pokojnika na njegovi zadnji poti. — Kraj in ura pogreba boste zvedeli na postajah. — Oblastni odbor UJN2B. — Tovarna Jos. Reich sprejema tnehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. (560 — Brat zaklal brata. V Stativih pri Karlovcu je pri svojem mlinu zaklal neki Stjepan Mikšič svojega brata Janka. Imela sta mlin, v katerem »ta menjaje miela in služila kruli. Sovražila el a ee pa že dolgo. Pred dnevi je prišel Janko na vrsto in ker se Stjepan ni hotel umakniti iz nvllna, ste se sprla. Stjepan je pri tem prerezal bratu vrat. Ta je kmalu nato umrl. Morilec se je pa sam javil oblastem. — 75% jih je padlo. Iz Osijeka poročajo, da je na taimošoji dešdoi realni gimnaziji padlo nič manj ko 75% učencev. Učenci s petimi ne®a dostnimi so biM izključeni. — Pomiloščen. V Osjeku so nedavno obsodili na smrt 251etnega kmeta Joco Rekaliča iz Do-brovija. Zdaj je bil Joco pomiloščen. Prisodili •o mu 20 let prisiljenega dela. — Vreme. Barometer je kazal včeraj v Ljubljani ob 7. uri 752'2. Temperatura ob tem času je bila 7-2, relativna vlaga pa 86%. Mirno je bilo samo v Skopiju, drugod pa vetrovno. Oblačnost je biila povsod takisto velika (od 8 do 10). Deževalo je povsod v državi razen v Mariboru in Skopiju. V Ljubljani je bilo 11.7 mm padavin. Največ jih je bilo v Komboru (20 mm), najmanj pa v Sarajevu (0-7 mm). Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 8-2, najndžja pa 5-8 C. 4 stopinje pod ničlo je kazail termometer v Skopiju. £;nbljana Četrtek, 11. decembra 1930, Damaz, Pravoslavni: 28. novembra, Gojica. Nočno službo imata lekarni Trnkoczy na Mestnem trgu in Ram or na Miklošičevi cesti. * Simultanka dr. Aljehina. Danes ob Vi 10. uri igra dr. Aljehin, svetovni šahovski mojster, v veliki dvorani Kazine simultanko s 35 igralci. 12 od teh je prijavil »Ljubljanski šahovski klub« in sicer v postavi: Furlani, Milan Vidmar ml., Ciril Vidmar, Rupnik, Iskra, L. Gabrovšek, J. Gabrovešk, Zidan, Kuščer, Hren, Cibic, Vogelnik. Kot člani »Ljub. šah. kluba« igrajo še: prof. Zimbrek, Šorli, Jeran, Gerzinič, Remškar. Od šahovskega kluba »Triglav« sodelujejo: Bajec, Erber, Schmautz, Lubič. Razen teh se udeleže simultanke še: ing. Sodnik, Čadež, Asejev, Kordiš, Sikošek, Preinfalk, Šval, Tomc, Rabuse, Zore, Bernik, ga. Scherban, Onič, Krulc. Naknadno se je prijavilo več igralcev. Če kdo izostane, pride od teh morda kdo na vrsto. Igralci naj pridejo točno ob ‘/220. uri, sicer bo mesto oddano drugemu. Prinesti morajo seboj tudi večje in dobro ohranjene šahovnice. Gledalci plačajo vstopnino Din 10, dijaki Din 5. Vstopnice se bodo dobile pred vhodom. ■ Društvo Soča opozarja vse svoje zveste člane in prijatelje na predavanje, ki bo v soboto ob pol 21. uri pri Levu. Predavatelj, urednik »Jutra« Davoiin Ravljen, bo orisal življenje črnega revirja Westfalije, kjer si mnogi naši rojaki trdo služijo svoj vsakdanji kruh. Vstop vsakomur. — Udeležba odbornikov obvezna. ■ Tretji violinski koncert letošnje koncertne sezone bo v petek 19. t. m. v Filharmonični dvorani. Kocertirala bo jugoslovanska violinska virtuozinja gdč. Mihajlovič Marija iz Beograda. Violinistka Mihajlovičeva je v svoji ožji domovini zelo dobro poznana kot izvrstna violinistka, priredila je v naši kraljevini že celo vrsto koncertov, koncertirala je pa že tudi z lepimi uspehi na Dunaju in po celi Češkoslovaški. Natančni program javimo. ■ Danes pri Ražmu sveže morske ribe. ■ Zanimivo skioptično predavanje priredi »Slovensko planinsko društvo« danes v četrtek ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Snov predavanja: V sedmih letih peš okoli sveta«. Predavatelj Edmund Zscheile iz Leipziga. ■ Sv. Miklavž v drami. Vodstvi dnevnih dečjih zavetišč na Prulah in Florjanski ulici se najtopleje zahvaljujeta za bogato obdaritev 26 najrevnejših otrok. Tisočera hvala pa ravnatelju drame g. Pavlu Goliji; po njegovem prizadevanju so bili otroci obdarjeni in je prireditev tako sijajno uspela. ■ Božična drevesca že prodajajo. Včeraj so pripeljali prva dva voza s smrekicami, ki jih bodo prodajali do Božiča na Kongresnem trgu. ■ Prvo zimsko kopališče, ki je zgrajeno za športno plavanje in za skoke v vodo, imamo v Jugoslaviji Ljubljančani. Zgrajeno je poleg letnega kopališča SK Ilirije. Kdor se je udomačil v letnem kopališču, ta se bo tudi v zimskem, saj sta obe delo istega mojstra inž. Blou-deka. Zimsko kopališče je odprto vsak dan od 9. dopoldne do 20. ure zvečer. ■ Izredni občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani bo v soboto 13. t. m. ob 19'30 v salonu gostilne Lozar na Št. Jakobskem trgu. Ker se bo sklepalo o delovnem programu podružnice in volil nov odbor, so vsi člani obvezani, da se udeleže tega občnega zbora. Posebnih vabil ne bomo razpošiljali. ■ Nesreče in nezgode. 251etni sin posestnika Potokar Leopold iz Češnjice pri Št. Vidu TVORNI4A CIKORIJI pri Stični je včeraj vozil iz gozda oglje na postajo. Na strmem klancu je hotel zavreti kolo, je pa na blatu spodrsnil in padel. Roka mu je pri tem prišla pod kolo, katero mu je strlo tri prste na desni roki. Potokar je bil prepeljan danes v bolnico. — Kumer Ivan, 151etni dijak meščanske šole v Spodnji šiški se je danes med telovadbo v telovadnici ponesrečil. Padel je z droga in si pri tem zlomil levo roko. Prepeljan je bil v bolnico. 'M.ttvibov m Zaradi proslave rojstnega dne kralja Aleksandra priredijo častniki mariborske garnizije dne 17. t. m. v veliki dvorani Uniona elitni ples. Obleka za dame plesna, za gospode frak ali smoking. Začetek ob 21. uri. m Svetovni šahovski prvak dr. Aljehin bo igral končnoveljavno simultanko v Mariboru v soboto 13. t. m. ob 20. uri v kazinski dvorani. Pred simultanko bo imel mojster kratko predavanje. Prijave igralcev simultanke sprejema jugoslovanski šahovski mojster Vašo Pirc in vodstvo mariborskega šahovskega kluba. m Subvencija šahovskemu klubu v znesku 500 Din je bila na zadnji seji mestnega sveta dovoljena za sobotno prireditev Aljehinovega večera. m Za brezposelne. Pri borzi deda dobi zaposlitve: 16 viničarjev in pristavnikov, 2 hlapca, 1 pastir, 1 ključavničar, 2 čevljarja, 1 mlinar, 1 fotograf, več obrtnih vajencev, 9 kuharic, 15 služkinj, 2 sobarici, 2 varuški, 2 vzgojiteljici, 1 kuharica za financanje, 1 strojna pletilja, 1 šivilja, 1 boljša gospodinja, 2 servirkl, 2 po-strežnici, 2 mlajši tovarniški delavki ter 2 trgovski, 2.šiviljski in 2 modistki vajenki. m Z delovnega trga. Po borzi dela je od 30. novembra do 6. decembra iskalo v Mariboru deila 83 moških in 44 žensk. Prostih mest je bilo 96, dela pa je dobilo 45 moških in 71 žensk; 17 se jih je odjavilo, 380 pa jih je koncem tedna še ostalo v evidenci. m Tečaj za lasničarstvo in ondulacijo otvori 15. t. m. v zvezi z uradom za pospeševanje obrti in s pomočjo banske uprave zadruga las-ničarskih pomočnikov in pomočnic v Mariboru. Tečaj, ki bo trajal nad 3 mesece, bodo vodili v modernem duhu za vse panoge lasničarske obrti, zlasti pa za lasničarstvo in ondulacijo. Na tečaju bodo predavali znani strokovnjaki, ki dobro poznajo slovensko terminologijo. m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Oton Perc, trgovec in gdč. Mija Šte-piceva, zasebnica; Miroslav Leskovar, tkalec in gdč. Marija Tajčmanova, tkalka; Norbert Rupprich, knjigovez in gdč. Marjeta Kroisova, šivilja; Franc Neubauer, tehnični uradnik in gdč. Herta Poševa, hči trgovca; Rudolf Vižintin, učitelj in gdč. Vera Vodenikova, učiteljica; Martin Bračun, pek in gdč. Roza Zulegerjeva; Alojzij Bajer, strojnik in gdč. Terezija Horvatova, delavka; Matija Potočnik, posestnik in gdč. Liza Steinbergerjeva; Dragotin Domo-vič, delavec in gdč. Ana Čerijeva, služkinja ter Konrad Mihelič, krojač in gdč. Avguština Cu-ševa, damska frizerka. Bilo srečno! m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Jakob Polak, mizar, 63 let; Ilija Zovič, kaznjenec, 56 let; Marija Krašovic, vdova po železničarju, 78 let; Franc Stampfl, železničar v pokoju, 77 let; Urša Juršnik, zasebnica, 85 let; Franc Vuk, hlapec, 22 let in Terezija ,Weiss, bivša trgovka, 49 let stara. m Trenchcoati, usnjeni jopiči, zimski plašči, Hubertus-plašči, snežni čevlji in snežni škornji, galoše. čez 300 vrst krzna, kakor tudi vso ma-nufakturno blago na obrose, L. Ornik, Maribor, Koroška 9. 852 m Zagonetna smrt. V Jezdarski ulioi 8 je v torek umrla 651etma Ana Krebsova. Obenem z vestjo o njeni smrti se je pa v okolici pojavila tudi govorica, da njena smrt ni naravna. Pred tednom dni jo je baje pretepel sin In od takrat ni več vstala. Policija je zaradi tega uvedla najstrožjo preiskavo in truplo pokojnice bo ob-ducirano. Celfe * Nocojšnja predstava v Mestnem gledališču bo gotovo privabila mnogo občinstva. Drama »Golgota«, delo Sergijana Tucica, je pretresljiva tragedija meniha, ki zapusti samostan ter postane v »vetu pistelj, dokler ga življenje ne uniči in se vrne v samostan, kjer umre. Začetek ob 20. uri. Repriza se vrši v nedeljo 14. t. m. ob 16. uri. Vstopnice pri Goričar & Leskovšek. * Elitni triglavski ples, ki se vrši 10. januarja 1930 v Celjskem domu, bo najsijajnejša prireditev letošnje sezone. Za to prireditev vlada že sedaj splošno zanimanje. * *Charleyevo teto*, znano komedijo priredi Krekova družina v soboto 13. t. m. ob 20. url ter v nedeljo 14. t. m. ob 13'50 v Ljudskem domu. * Mestno kopališče bo radi božičnih praznikov v dneh 22., 23. ter 24. decembra izjemoma ves dan odprto. * Celjsko pevsko društvo priredi v soboto 13. t. m. ob 20. v gornjih prostorih Narodnega doma družabni večer, na katerem izroči diplomo častnega članstva svojima častnima članoma dr. Antonu Schuiabu ter Franju Likarju. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. * Važno opozorilo Zbornice za TOl poslovnim krogom. Po naročilu ministrstva za trgovino in industrijo opozarja ljubljanska zbornica za TOI vsa podjetja, da naj se poslužujejo v medseboj' nem dopisovanju izključno le državnega jezika. Zlasti v Celju je treba opozarjati na ta razglas, ker se dnevno dogaja, da zapostavljajo slovenske nameščence v prid nemškim. * Prvi strelski večer Strelske družine, ki je bil preteklo soboto v Celjskem domu, je lepo uspel. Izstreljenih je bilo 400 strelov t malokaliberskimi flobertovkami, nakar so te razdelile nagrade. Pri hodnji strelski večer se vrši jutri v petek ob 20. uri v Celjskem domu. * Gostilničarska pivovarna v Laškem se bo le gradila, kakor je bilo sklenjeno na zadnji seji ožjega odbora za gradnjo. Doslej je zbrano več kot tri četrtine potrebnega kapitala za ustanovitev pivovarne. Odbor je kupil še parcelo poleg stavbišča za pivovarno v bližini železniškega mostu v Laškem. Sedaj izdelujejo podrobne stavbne načrte. Ustanovni občni zbor nove pivovarne bo koncem decembra. Akcijo za ustanovitev Gostil-ničarske pivovarne pozdravljajo tudi gostilničarji Savske banovine. * Nepošten trgovski pomočnik. Pri nekem celjskem trgovcu je bil zaposlen pomočnik, ki je neki stranki dajal pri nakupu vedno več blagu, kakor ga je strunka plačala. Zadevo so te dni odkrili prijavili policiji. Škoda znaša več tisoč Din. Trbovlje Nove hišne tablice. Županstvo trga Trbovlje razglaša, da morajo imeti po okrožnici kr. banske uprave po vsej državi enotne hišne tablice. Priporočamo, da prepuste hišni lastniki to delo pritrjevalcu osobito, ker so stroški le malenkostni in znašajo za tablico od 1 do 3 Din. Stroške za tablico in pritrdilni materijal,. ki znašajo Din 27 in pritrdilne stroške od 1 do 3 Din, 1e plačati takoj monterju. Rudarska kriza. Vsi smo pričakovali, da se bo pričelo z nastopom zime z rednim delom ali pa da se bo vsaj skrčilo praznovanje, toda vreme hoče drugače. Mraz, ki si ga vsi želimo, noče nastopiti, mesto tega pa že dva dni dežuje. Poleg že odrejenih praznovalnih dni bo praznovalo delavstvo tudi v soboto 13. t. m. Adaptacija bivše kino-dvorane na Vodah, kjer bo v kratkem otvorila svoj obrat drogerija »Sanitas«, se bliža koncu. Poslopje je preurejeno v modernem slogu ter bodo tudi notranji lokali, ki so jako prostorni, lepo preurejeni in opremljeni. Adaptacijo je izvršilo gradbeno podjetje Štuhec in Božič v Trbovljah, ki je zgradilo v zadnjih letih 3 najlepše stavbe v Trbovljah. Zagorje Igra narave. Rudi, sinček strojnika g. Mlakarja v Toplicah, je nabral v torek popoldne šopek ciklam, trobentic in teloha na pobočju hriba Malovrha; malo prezgodaj se javijo oznanjevalci pomladi. Nova ura. V izložbenem oknu v svoji hiši je izstavil urar g. Motnikar svojo novo izumljeno električno-signalno uro, ki jo je naročila osnovna šola v Št. Juriju ob Južni železnici. Marsikdo obstoji pred izložbenim oknom ter občuduje nov izum. Podružnica. Brivski mojster g. Hering je otvoril na Švepovni v hiši g. Kočarja podružnico. Proslava sv. Barbare. Preteklo nedeljo so praznovali naši rudarji svojega patrona sv. Barbaro. Sv. maše so se udeležili uradniki in rudarji za zastavo in godbo polnoštevilno. Po sv. maši so se rudarji kmalu razkropili, ker za običajni »Barbare bal« primanjkuje denarja. Prednjaški tečaj Sokola. V četrtek 11. t. m. zvečer ob 8. uri bodo predavali v Sokolskem domu: dr. Viktor Murnik o »Sokolski misli«, dr. Zarnik o higijeni in domači lekarni, nadalje starosta celjske župe br. Smertnik, Stane Burja, Fr. Klun, Vinko Košmerl in drugi. Obvezno za vse članstvo. Litija Skok z vlaka. Ko je odhajal v ponedeljek osebni vlak iz postaje Jevnica in vozil že 8 polno brzino, je skočil iz vlaka neki moški, kateremu se pri drznem skoku ni prav nič hudega pri- petilo. Na vprašanje, čemu je to storil, je rekel: »Bolj varno je, da grem peš v Litijo, kakor pa da se vozim z vlakom.« Semenj. Na takozvani Miklavžev semenj, ki se je vršil v torek, so prignali sejmarji 187 volov, 35 juncev, 61 krav, 10 telet in 6 komadov drobnice. Cene so bile nizke, samo pitane vole so kupovali po 9 Din za kg žive teže. Vrnitev rudarjev. Več odpuščenih rudarjev iz rudnika Sitarjevec je pred nekaj tedni odšlo v Srbijo iskat dela. Te dni pa so se vsi zopet vrnili. Pritožujejo se, da 60 morali opravljati tako naporna dela, da niso mogli več vzdržati. Tudi je tam rudarjev domačinov dovolj. Sv. misijon. V nedeljo je bil sklep sv. misijona. Pri vseh govorih je bila cerkev polna vernikov. Naš narod je in bo ostffl globoko religijozen. Božična in novoletna voščila za »Jugoslovana« sprejema g. J. Tavželj v Litiji. Hitite z naročili! Dolenji Logatec Smrtna nesreča, o kateri smo poročali pred dnevi, ki se je zgodila Franku Muscu iz Broda, je potekla drugače, kakor je bilo prvotno znano. Kakor se je naknadno dognalo, so 1. decembra popivali v Blekovi vasi fantje, med katerimi je bil tudi Musec. Nastal je prepir; neki fant je Musca pograbil in ga vrgel čez ognjišče. Pri temu pa je Musec tako nesrečno padel, da si je zlomil tri rebra. Nato so Musca zavlekli iz hiše, kjer je obležal do drugega dne, ko so ga odpeljali v bolnico. Dne 6. decembra pa je Musec podlegel zadobljenim poškodbam. Za celo zadevo se že zanima državno pravdništvo. Baje mu je tudi, ko je ležal zunaj na prostem, nekdo ukradel večjo svoto denarja. Dvojčke je dobila ga. Mikluž, soproga slikarskega pomočnika na Brodu, in sicer sinčka. Fantka sta oba zdrava in čila, kakor tudi mamica. To so letos že tretji dvojčki v Logaški občini. Čestitamo! Koncert pevskega društva 8. t. m. v Sokolskem domu je zopet prekinil kulturno mrtvilo, ki tako močno vlada v Logatcu. Nastopilo je 30 moških pevcev z zelo težkim programom, kajti bili so zastopani vsi novejši komponisti. Zbor je bil krasno razpoložen in izvrstno naštudiran. Zbor, kakršen je »Logaško pevsko društvo«, se pač lahko postavi, kajti od močnih drugih basistov vse do prvega tenorja razpolaga z jako močnim glasovnim materijalom. Dirigent g. Guček Janko obvlada svoj zbor in ga ima tako rekoč na nitki. Solist baritonist g. Smole pa je zapel svojo partijo naravnost očarujoče. Njegov glas Se mnogo obeta. Pevskemu društvu »Logatec« čestitamo za umetniški užitek, osobito pa gre zahvala g. pevovodji Janku Gušeku. JUGOSLOVAN Četrtek, 11. decembra 1930. a c —iiiiihii—aan—ki————rm* Pevski praznile v Brežicah Z precejšnjo nervoznostjo smo pričakovali ponedeljek, ki je pomenil za nas dan pesmi, katero nam je prinesel »Učiteljski pevski zbor« iz Ljubljane. Društvo je priredilo v Brežicah dva koncerta. Državna trobojnica je vihrala raz poslopja meščanske šole in pričala, da bo zazvenela v tej hiši slovanska pesem. Dopoldanska matineja v telovadnici meščanske šole ob 11. uri dopoldan je bila namenjena šolski mladini, vendar je bilo tudi občinstva precej Točno ob 11. uri je dal dirigent prof. g. Srečko Kumar znamenje za začetek. Pesem je zadonela po veliki telovadnici in se vlila v srca vseh. Veselo je mladina pritrjevala. Posebno so ugajale mladini »Žabec in »Medved z medom«. Dirigent g. Kumar je dobil dva šopka rdečih klinčkov. Prvega iz rok Franceka Šepčevega, sinčka g. Šepeca, drugega od Jožice Vrenkotove, hčerke trgovca g. Jos. Vrenka. V imenu meščanske šole se je zahvalila za prekrasno petje učenka III. razreda mešč. šole Marija Knific, hčerka ugledne rodbine Knifi-čeve. Prvovrsten umetniški užitek je pa bil popoldanski koncert v veliki dvorani »Narodnega doma« ob 15. uri popoldne. Uvodno predavanje o sporedu je imel znani komponist g. Emil Adamič. Pevske točke so se pričele izvajati z Lajovčevo »Bolest je kovač«. Sledile so njegove pesnitve »Pomladanski spev«, »Pastirčki«, »Kro-parji«, »Žabe« in »Medved z medom«. Ker v dvorani ni bilo glasovirja, so izostale pesmi Premrlov »Rože za Marijo« in »Jezušček je majhen«, Adamičeva »Nagajivka« in Lajovčeva »Dete jezdi na kolenu«. Po odmoru so zapeli Foersterjevo »Z glasnim šumom s kora«. Sledile so še »Zabučale gore«, »Vragova nevesta« in »Potrkan ples«, ki je dosegel pri občinstvu največji uspeh in ga je moral zbor ponoviti. Zaključek je tvoril Mokranjčev X. rukovet — srbske narodne pesmi. H krasno uspelem koncertu moramo še reči, da so pesmi zapeli z velikim občutkom in vso toplino. Pri popoldanskem koncertu je dobil dirigent več šopkov in venec. Splošnih simpatij je bil deležen prof. g. Kumar. Dvorana je bila popolnoma razprodana. Občinstva je bilo iz vseh krajev. Koncerta se je tudi udeležil banski svetnik g. Franc Lepej. Pevskemu zboru in njegovemu požrtvovalnemu pevovodji kličemo: »Vedno nam dobrodošli«. — A. Š. Dve žrtvi ljubezni Samomor fanta, ki se je zaljubil v svojo sestro — Usoda nezakonske matere Prevalije, 10. decembra. Srečal sem nenavaden mrtvaški sprevod. Pogrebcev malo, brez križa in duhovščine, tudi zvon se ni oglašal v vaškem zvoniku. Povprašam, kaj se je zgodilo. Po kratkem premišljevanju pripoveduje že postaran kmet, sosed tako-le: »Neverjetno, strašno, sramotno! Posestnikov siin, H. iz vasi D. pri Prevaljah se je ustrelil. Pred dobrim tednom se je šele vrnil od vojakov, star malo čez 20 let. Še pred odhodom v vojake je bil preveč ljubezniv in prijateljski s svojo sestro, saj razumete, kaj mislim! Krvoskrunstvo! Tudi prepiri so bili včasih radi tega, nemirna in napeta je bila atmosfera v hiši, zlasti, odkar se je vrnili ta nesrečnež, — Bog mu grehe odpusti — od vojakov, ki je spravil hišo ob dobro ime in ugled. Mati je obhajala v nedeljo god. Navada je pač taka, da otroci voščijo in podare ob takih prilikah kako kupljeno, ali doma zdelano darilo. Baje se je mata izrazila: »Blaž mi ni dal drugega kakor večno sramoto!« in zajokala je. Dejstvo je pač to, da sta okrog 6. ure zvečer odjeknila v bližini hiše v mrak dva strela iz revolverja. Prvotno so mislili sosedje in ljudje, da streljajo godovnjaku na čast, kot je pri nas navada, v resnici pa se je le-ta, ki smo ga ravnokar pokopali v neblagoslovLjen kot, obsodil sam. Še bolj žalostna zgodba o 191 etni dekli Berti H. na Tolstem vrhu. Dekle je postalo z domačim hlapcem nezakonska mati. Darovala je življenje krepkemu detetu. Na pomoč poklicani zdravnik, ki se je naipolel takoj na dom, je došel prepozno, nesrečnica je izdihnila že popreje svojo blago dušo, izkrvavela je. Iz kriminalnega predala Ljubljana, 10. decembra. Gostilničar Zupančič Viktor na Tržaški cesti št. 4 je naznanil, da mu je na praznik nekdo iz gostilniške sobe odnesel kitaro, vredno 500 dinarjev. Strojni ključavničar Kregar Ivan iz Dobrunj je pustil v gostilniški veži pri Košaku na Zaloški cesti v Mostah kolo, s katerega mu je neznan storilec ukradel karbidno svetiljko, vredno 100 Din. Vlom v izložbeno okno Maks Pirnat, trgovec z modnim blagom na Sv. Petra cesti št. 22 je prijavil policiji, da mu je neznan vlomilec na praznik med 19. in 21. uro ukradel iz izložbenega okna njegove trgovine 4 volnene rjavo-kariraste šale, vredne 108 Din. Vlomilec je odrinil del počene šipe in je skozi nastalo odprtino pobral stvari. Tatvina obleke za 2250 Din Pekovskemu pomočniku Marinšku Ivanu so bila včeraj iz njegovega stanovanja na Jernejevi cesti št. 10 ukradena razna oblačila. Tatvina se je mogla izvršiti le med 18. in 19. uro, ker je bilo takrat stanovanje nezaklenjeno. —■ Tat je odnesel rjav usnjat suknjič, vreden 1300 Din, sivo obleko, vredno 500 Din, siv klobuk, dve pisani strajci, dvoje spodnjih hlač, ovratnik, kravato, rokavice, dežnik, žepno svetiljko In 4-delno listnico s 50 Din, v skupni vrednosti 2250 Din. Marinšek je šel včeraj okoli 10. ure po Bleiweisovi cesti in je baš premišljeval, kako bi našel storilca. Nenadoma zagleda svojega prijatelja Marjana Udovčiča. Brez dolgega pomišljanja ga je pograbil za vrat in peljal na policijo. — Na policiji so 17-letnega Udovčiča preiskali in našli pri njem od ukradenih stvari dežnik, svetiljko in listnico s 50 Din. Udovčič, k je bil preje v službi pri peku Sašaku v Šiški in je bil odpuščen iz službe radi nerednosli, je priznal, da je izvršil tatvino z brezposelnim pekovskim pomočnikom Klunom. Še malo preje, ko ga je prijel Marinšek, sta bila skupaj, je pa okoli pol 10. ure iz garaže Kopač na Bleiweisovi cesti izginil brez sledu. Udovčič je izjavil, da je na cesti srečal Kluna, s katerim sta se dogovorila, da vlomita v Jernejevi ulici, kjer je tudi sam stanoval. Danes dopoldne je Kluna aretiral višji stražnik Ivan Sojer v Kolodvorski ulici. Aretirani Klun Anton, 19 let star, je brezposelni pekovski pomočnik, pristojen v Italijo. Že dalje časa je brez stalnega bivališča. Pred 5 meseci je prišel v Ljubljano iz Italije in iskal dela, katerega pa ni mogel dobiti. Zato je delal kot delavec pri raznih stavbah, zadnji mesec pa je bil brez posla. Klun je tatvino priznal. Ukraden zaklad je zakopal Zakj uček preiskave o tatvini draguljev Ljubljana, 10. decembra. Že včeraj smo poročali, da je policija izsledila tatove zlatnine in draguljev, last zagrebške tvrdke »Preziosa«. V kovčka sta vlomila železniški sprevodnik Luka Dovgan in manipulant Aleksander Pfeifer. Ko je Dovgan zaznal, da je njegov kompanjon aretiran in da so pri njem dobili ukradene dragocenosti, je tudi on tatvino priznal. Sprva ni hotel povedati, kam je skril ostalo blago, na prigovarjanje policije pa je izjavil, da je dragocenosti vrgel v Savo. Preiskava je dognala, da je trditev Dovgana neresnična. Policija je preiskavo nadaljevala, hoteč dobiti še manjkajoče predmete. Bajka o Savi je bila seveda izmišljena. Dovgana so še enkrat zaslišali, ki je končno priznal, da je vse oslale dragocenosti zakopal na nekem dvorišču poleg igrišča Gradjanskega v Zagrebu. Priznal je, da je v noči na dan tatvine zavil dragocenosti v papiir in cunje in jih zakopal. Policija je napravila spisek vseh ukradenih predmetov in ga primerjala. Dognala je, da manjkajo le nekateri predime BI er pos. 81—81*50 (81*50), 8°/o Bler. pos. 91*50—92*50, 7°/o pos. hipot. 80—81. — Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 935 d., Udru-žena 190—191, Ljubljanski kreditna 122 d., Me-djunarodna 67 d. — Industrija: Šečerana Osijek 298—300, Trboveljska 372—375, Slavonija 200 d., Vevče 124 d. Beograd, 10. novembra. Amsterdam 22 74—22 80, Bruselj 13*48—13*51, Budimpešta 987*65—990*65, Curih 1094*40—1097*40, Dunaj 794*34—797*34, London 274*27—275*07, Milan 295*12—297*12, Newyork 56 3350—56*5350, Pariz 221*17—223*17, Praga 167*33 —168*13. Dunaj, 10. decembra. Bankverein 16*80, Kreditni zavod 47, Dunav-Sava-Adria 13 15, Prioritete 86*20, Trbovlje 46*75, Leykam 3 20. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu. London, 10. decembra. 7°/o Blaire 80 50—81, Newyork, 10. decembra. 8°/o Blaire 91 75—92 50, 7°/o Blaire 80*50—81, 7»/« pos. drž. hip. banke Žitna tržišča. Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna, brez prometa. Novi Sad, 10. decembra. Pšenica: banatska Tisa šlep 140—142*/«, banatska Bega šlep 135—137*/«, gornjebanatska 140—145, južnobanatska 135— 137*/«. — Ječmen: neizpremenjeno. — Koruza: baška, sremska stara 97*/i—100 baška, sremska nova 80—85, baška, sremska december, januar 85 —87*/s, baška, sremska inarec, april maj 95—100, sremska, nova posušena 96—98, sremska, nova posušena, ladja 96—98. — Otrobi: baški v juta vrečah 75—80, sremski v juta vrečah 72Va—77>/j, banatski v juta vrečah 70—75. — Promet: pšenica 25 vagonov, ječmen 2 vagona, koruzo 26 vagonov, moka 5 vagonov, otrobi 13 vagonov. — Tendenca: mirita. Budimpešta, 10. decembra. Tendenca mirna. — Promet miren. — Pšenica: marec 15 46 (15 46— 15*47), maj 15*31—15*32 (15*32—15*33). — Rž: marec 9*84—10 (9*96—9*97). — Koruza: maj 63— —12*84 (12*76—12*77), trans, maj 10*55. Ljubljansko lesno tržišče. Tendenca neizpremenjeno, brez prometa. Nenavaden izid je imela preteklo nedeljo »vaterpolo tekma Magdeburg 96 : Spandau 04, ki je trajala poldrugo uro. V regularnem času je bil rezultat 8:8, prvi podaljšek se je končal s 14:14 in šele v drugem podaljšku je zmagal Magdeburg s 17:15. Taris, znameniti francoski plavač je dosegel v nedeljo na plavalnem meetingu v Parizu na 300 m krasen čas 3:38*4. SP D Litija — Pododbor Zagorje priredi v ugodnem vremenu v dneh od 28. XII. 1930 do 1. I. 1931 smučarski tečaj na Sv. Planini, ki ga bo vodil učitelj JZSS iz Ljubljane. Celodnevna prehrana in prenočnina v zakurjeni sobi bo 35 Din za osebo dnevno. Prijavnino 20 Din za osebo je plačati ob nastopu v tečaj. Prijaviti se je takoj na SPD Pododbor Zagorje, da pripravimo primerno udobne sobe in prehrano. Ker se je v Zasavju zadnje leto smučarski šport zelo razvil, je upati, da se prijavi dovolj obiskovalcev za tečaj. Ugodno priliko imajo sokolska, planinska'in športna društva, da pošljejo svoje čiane v ta tečaj. Za pododbor SPD Zagorje L. Mrnuh. Metli oglasi Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5*—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10 — (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priložite znamko. Gospodinje preskrbite se za b o-ž i č z dobro pečenko. Ciril Žagar, Sunja, Savska banovina, razpošilja zaklane pitane purane, kure t n i n o in debele gosi v zavitkih od 5 kg naprej. Debele gosi po Din 20.— kg franco vsaka postaja v Sloveniji. 887 Zeleznato vino lekarnarja dr. G. PICCOLI-Ja v Lfubl]anl krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. 668 Otroški voziček dobro ohranjen, se ugodno proda. — Poizve se: Glince, Cesta XIII,, štev. 6. podai Podaljšanje roka. jšuje rok za inštalacijo ■vodovoda in elektrike za osnovno in meščansko šolo v Škofji Loki do 15. januarja 1951. Vse drugo v razpisu od dne 7. decembra 1930 ostano nespremenjeno. Krajevni šolski odbor v Škofji Loki dne 9. decembra 1930. 907 Znižali smo ponovno cene, priznana kvaliteta čevljev pa ie ostala neizpremenjeno prvorazredna Otroški čevlji Damski čevlji za ples Damski čevlji na špango Damski čevlji pumps Moški polčevlji Moški visoki čevlji Dolgotrajni, nepremoč" Ijivi. Iz atlasa, elegantni, odlični Črno, rujavo, splošno priljubljeni. Črno, rujavo^lak, zelo moderno Zelo ugodna noša. Pravi čevlji za štrapac. Luksuzni levili po zmernih cenah. Izdelujemo uh naj* bolje, ker razpolagamo samo mi v državi z original Goodyear*Welt stroji. PEKO. 899 Najlepši dar za Božici SB I—M Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave II No. 33.772. Razpust društva. Društvo »Obrtniško društvo v Krškem«, je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi n* pogojev v pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, 4. decembra 1930. Po odredbi v. d. bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare, s. r. VI. No °5.t09. * Spremembe v Imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Sesardič Mirko, sekundarij bolnic v Mariboru, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprav« Dravske banovine, v Ljubljani, dne 28. novembra 1930. Po odredbi v. d. bana: Zdravstveni inšpektor: Dr. Mayer, s. r. Razglasi dravske finančne direkcije Št. 52.471/4 ex 1930. 3011—3—1 Razglas o ofertalni licitaciji Dravska finančna direkcija v Ljubljani razpisuje na osnovi čl. 94 zakona o državnem računovodstvu za nabavo 30 stražarskih plaščev (bund) II. javno ofertno licitacijo na dan 29. decembra 1930. ob 11. uri v sobi št. 13, Dravska finančna direkcija v Ljubljani. Kavcije v smislu čl. 88. zakona o državnem računovodstvu se polagajo pri blagajni te direkcije. Pismeni pogoji so na razpolago proti položitvi takse po Din 10-— evetualna pojasnila pa se dobe pri tej direkciji med uradnimi urami Dravska finančna direkcija ▼ Ljubljani, dne 4. decembra 1930. Razglasi sodišč in sodnih oblastev C III 1804/30—1. 8015 Oklic. Tožeča stranka Pečar Jožef, kovač v Mariboru, Kacijanerjeva ul. 22, je vložila proti toženi stranki ležeči zapuščini po pok. Zelzer Ivanu, izvoščku v Mariboru, radi Dto 2778-60 s pripadki k opravilni ». CIII1804/30 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 3. januarja 1931. ob četrt na devet pred tem sodiščem v izbi št. 14 raz-p avna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Lešnik Slavko, kolarski mojster v Mariboru, Taborska ulica 10, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 5. decembra 1930. S 16/30—46. * 3016 Dražbeni oklic. Dne 19. decembra 193 0. ob p o 1-desetih bo na licu mesta v Žireh dražba nepremičnin: poslopja za parno žago 8 parilnico iz betona in lesnim skladiščem, zemljiška knjiga Žiri, vi. št. 114. Cenilna vrednost: 42.600 Din; najmanjši ponudek: 28.400 Din. Pravice, katere bi ne priouščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku preo začetkom'dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Logatcu, dne 5. novembra 1930. E 973/30—7. 3014 Dražbeni oklic. Dne 19. januarja 1931. ob polena j s ti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Ljubno, vi. š*. 343 (hiša št. 89 v Ljubnem z betoniranim vodnjakom). Cenilna vrednost: 62.110 Din; najmanjši ponudek: 41.407 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Radovljici, dne 29. novembra 1930. •jt E 984/30—5. 3013 Dražbeni oklic Dne 19. januarja 1931. ob polen a j s 11 h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Ljubno, vi. št 350 (dve zemljiški parceli — gozd in travnik — dejansko sadonosnik). Cenilna vrednost: 15.588 Din; najmanjši ponudek: 10.392 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž- beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče ▼ Radovljici, dne 29. novembra 1930. $ E 4601/30—10. 8021 Dražbeni oklic Dne 16. januarja 1931. ob dvanajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin, pare. 99/11, vrt, in pare. št. 198, vila, zemljiška knjiga k. o. Gradiško predmestje, vi. št. 269. Cenilna vrednost: 462.500'— Din; najmanjši ponudek: 231.250*— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani odd. V., dne 24. novembra 1930 •J* Kps. 132/30. 8007 Oklic. S pravomočno sodbo okrajnega sodišča na Vranskem z dne 22. oktobra 1930. opr. št. 132/30 se je prepovedalo posečanje krčem za dobo 6 mesecev Brežiček Avgustu, dne 2. julija 1883. v Orlivasi rojenemu, v Braslovče, srez Celje, pristojnemu posestniku, v Orlivasi stanujočemu. Okrajno sodišče na Vranskem, dne 27. oktobra 1930. * Kps. 148/30. 3008 Oklic. S oravomočno sodbo okrajnega sodišča na \ lanskem od 5. novembra 1930. Kps. 143/30 se je prepovedalo posečanje krčem za dobo 6 mesecev Šketa Ferdinandu, 13. maja 1889. v Orlivasi rojenemu, v Braslovčah, srez Celje, pristojnemu, posest- niku, v Orlivasi stanujočemu. Okrajno sodišče na Vranskem, dne 11. novembra 1930. Razglasi raznih uradov in oblastev Št. 962/prez./30. Razpis. Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani razpisuje mesto izrednega profesorja cerkvene zgodovine na teološki fakulteti, s prejemki uradnika 4. skupine I. kategorije. Pravilno opremljene prošnje je poslati do 2 8. decembra 193 0. rektoratu univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani. Rektorat univene kralja Aleksandra I. v Ljubljani, dne 4. decembra 1930. Rektor: Serko, s. r. * Št. 12.002/11. 8018—2—1 Razpis dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje za dan 5. januarja 1931. ob 11. uri nabavo: brzovrtalnega stroja na transmisijski pogon. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dn 6. decembra 1930. ŠL 11.866/11. 3019—2—1 Razpis dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje za dan 5. januarja 1931. ob 11. u r i nabavo: raznega plošnatega, štirioglatega in okroglega železa, 1000 m žične vrvi, premera 21 mm iz litega jekla. Pogoji in specifikacije se dobe pri podpisani. Direkcija dri. rudnika Velenje, dn 6. decembra 1930. •Jg Št. R U 559/27—15. Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni raidelbi skupnega sveta posestnikov ii Podpreske. Načrt o nadrobni razde! bi skupnega sve ta, in sicer parcel, ležečih v katash-ski občini Draga, vpisana parcela št. 1493, vpisana pod vi. št. 112 sod. okTaj Kočevje, bo na podstavi § 96 zakona z dne 26. oktobra 1887 dež. zak. št. 2/1888 od dne 15. decembra 1930. do vštetega 2 8. decembra 193 0. v občinski pisarni Draga razgrajen na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila. Načrt se bo pojasnjeval dne 16. decembra 1930. v času odenedodveh pop. pri načelniku gospodarskega odbora v Podpreski. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakoT tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 15. decembra 19 3 0 do dne 13. januarja 1931. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V Ljubljani, dne 3. decembra 1930. Komisar za agrarne operacije: (L. S.) Pokorn, 1. r. Razne objave Št. 1302/30. 3017 Objava. Gospod dr. Brumen Anion, advokat v Ptuju, je umrl dne 28. novembra 1930. Za začasnega prevzemnika pisarne je postavljen gospod dr. Remec Alojzij, advokat v Ptuju. Advokatska komora v Ljubljani, dne 9. decembra 1930. * Objava. Glasom obvestila ministrstva gradjevine v Beogradu z dne 25. decembra 1929. br. 91054 so se pri istem izgubili sledeči dokumenti glaseči se na moje ime: diploma tehnične visoke šole v Giraz-u z dne 9. aprila 1919., nostrifikacijska listina univerze v Ljubljani z dne 5. oktobra 1928., ter evedočba o inženjerski praksi z dne 6. maja 1919. in 2. decembra 1924; proglašam jih za neveljavne. Ing. Dedek Josip, s. r., Ljubljana. * 3010 Objava. Izgubila sem izpričevalo I. razreda dekliške meščanske šole v št. Vidu nad Ljubljano za 1. 1928/29 na ime: Poličar Lju-bomira, rodom iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. Poličar Ljubomira, s. r. Ouida: Kneginja Zurnva . Roman. >Tega moški nimajo radi, to je resnica! Toda pri •vojih ženah pa vendarle, draga lady Dolly. Poglejte mojo Gven.« Nato je ravnodušno nadaljevala: »Poročite Jo s Juro.« Lady Dolly se je zasmejala in zardela. »Ubogi Jack! Ze pri sami misli na ženitev mu prihaja slabo. Mislim, da bi on —« »Tako je z vsemi,« je rekla lady Stoat malomarno. >Ko se pa povzpejo do neke pozicije, pridejo vendar v« do tega. In Jura ne bo izjema. Kaj pa mislite glede Sergija Zurova?« Takrat se lady Dolly ni zasmejala. Prebledela je pod svojim pudrom in njene lepe oči so se čudovito zalesketale. »Zurov?« je ponovila. »Zurov?« »Na vašem meUu bi jaz poskušala,« je svetovala lady Stoat. »Prav gotovo bi poskusila. Peljite jo v Feli-citfc. Saj zahajate tja. Bil bi pravi dobitek, če bi jo še letos omožili. V tej sezoni vam bo v nadlego. Verujte mi. Puh! Hoditi na ples s hčerko, ki je godna za ženitev — v vaši starosti, draga moja — to vas spravi v grob —< »Tudi meni se tako zdi,« je vzkliknila lady Dolly, nato jo je popadla slabost, da je pričela resnično jokati. »Spravite jo v dotiko z Zurovim,« je rekla lady Etolly počasi in pomirjevalno. »Zurov!« je ponovila lady Dolly s takim glasom, da jo je lady Stoat nenadoma pogledala. »Ali je napravila kakšno neumnost, za katero bi jaz ne vedela,« je pomislila njena bistroumna zaupnica. »Nemogoče. Saj bi je ne mogla zamolčati.« Glasno je dejala: »Zurov ni več tako mlad. Nadina bi bila vesela in bi gotovo ne imela nič proti temu. Nekoč mora priti do tega, za zdaj pa res ne vem za kakšnega boljšega.« »Seveda ne,« je pridušeno vzkliknila Dolly. Bila je še vedno v zadregi in razburjena in si je silno prizadevala, da bi tega ne pokazala. »Toda Vera ne bo hotela,« je zamrmrala. »Vi je ne poznate. Strašen otrok je.« »Privedite jo k meni,« je svetovala lady Stoat. Znala je občevati i mladimi dekleti Ni zmerjala, ni zasmehovala, mirno, toda prepričevalno jim je dopovedala, da sta ljubezen in čast otročji nezmisel in da je za mlado dekle na tem svetu edina vrednota bogastvo in vi3ok čin. Lady Stoat jim tega seveda ni kar tako naravnost dopovedovala, vendar pa ni vzela stvari prerahločutno Toda vsa dekleta, ki so napravila njeno šolo, so prišla končno do njenih nazorov. Lady Dolly je bila nekoliko potolažena. Sprejela je svojega majhnega kneza, šla z njim v hotel na obed, nato se odpeljala z njim v svoj dom in se pričela oblačiti za večer v hotelu Normande. Vrata Felicitš bo bila zaprta še do 1. septembra, do tedaj je bilo še dober teden dni. Med tem časom je nameravala pokazati svetu Vero na obali, v bližnjih vilah in na dirkah v Deauvillu. Adrijana ji je priredila take obleke, v katerih je bila videti prav mlada, istočasno pa elegantna in preprosta. Mati jo je peljala v kazino, kjer so mlade dame njene družbe čitale, kadile in igrale »konjička«. Na obali je hodila mimo bahavih, kričečih toalet najzloglasnejših polsvetskih veličin, na otroških plesih pa je strmela nad predrznimi nastopi triletnih gospodkov in prezgodnjo nečimernostjo petletnih gospodičen. Vse družabno vrvenje se ji je zdelo smešno in nedostojno. V vrvenju te zalege, ki je bila zmes pustolovcev, ministrov, visokih gospodov, zobozdravnikov in gledaliških princesinj, se ji je stožilo po mirnem in samotnem življenju v Bulmerju. »Nič prikupna nisi,« jo je opominjala mati. »Staromodna si in neokretna kakor kakšna puritanka. Nisi grda, toda vse kar vidiš in slišiš, ti je zoprno, in to se ti bere na obličju. Bojim se, da ne boš našla prijaznega odziva v svetu.« Umolknila je za hip, da bi videla učinek svojib besed. Vera pa ni trenila z očesom. Spomnila se je srebrno čistega glasu, ki jo je svaril pred nečistim strupom sveta. In v svoji neizkušenosti je pomislila: »Ce je to tisti svet, tedaj ne bo težko se mu upirati.« Felicitš je bil obrežni grad kneza Zurova, ki ga je kupil od neke obubožane rodbine in ki ga je prenovil v pravljično stavbo. Tu je stanoval po največ vsako tretje leto tri mesece; letos pa je bilo v Felicit6 Živahno. Kneginja Nadina Nalagin je za svojega brata Sergija Zurova vodila hišo, ki je bila odprta gostom. V grajskem pristanu so pristajale s pestrimi zastavami okrašene jahte. Lovski rog je odmeval po knežjih gozdovih, preko polj so drveli jezdeci, v gradu je stanovala celo majhna gledališka družba iz Pariza. Življenje je tu potekalo kakor lep sen. Sergij Zurov pa bi bil raiši živel zase v družbi lepih cigank in popival. mre* čke kar poobčinili. Imeli so takoj vsega dovolj; perila, najboljše hrane in denarja je bilo zanjo na razpolago, kolikor so ga potrebovali. Najboljši zdravniki so prevzeli nadzorstvo za njihovo zdravje in otročičem se je godilo kakor le otrokom največjih bogatašev. Zupan je dai otrokom tudi imena in sicer Anton, Bruno. Carlo in Donald — po prvih štirih črkah abe cede. Tako so četvorčki srečno prestali prve tri najbolj nevarne mesece svojega življenja in so se razvili v štiri krepke dečke, kakor so si jih stari Si in občinski očetje le mogli želeti. Dober začetek je pa okorajžil občinske očete tako, da so sklenili skrbeti za četvorčke še naprej in Jih hočejo dati posebno izobraziti v glasbi, da bi kot poseben kvartet enkrat raznašali slavo svojega rodnega mesta po vsem svetu. Milijoni stradajo, z žitom pa kurijo... Angleška poročevalska agentura »Reuter* poroča iz Manitobe v Kanadi (v Manitobi je središče kanadske žitne trgovine): Farmarji (kmetje) v državi Manitoba, ki dobivajo sedaj le po 25 centov za mernik ječmena, so začeli z ječmenom kuriti. Pravijo namreč, da jih kur java z ječmenom manj stane kakor kurjava a premogom ali pa z lesom, ker je en mernik ječmena dovolj, da lahko kurijo malo peč » sobi cel dan. Strašne razmere. Iz Freiburga poročajo: 39-letnega tobačnega delavca Arnolda iz Ichenheima, njegovo 43-Ietno ženo, njegovo 21-letno hčer in njegovega sina in brata so zaprli, ker so vsi moški člani rod bine obtoženi, da so z dovoljenjem matere zlo rabili 21-letno Arnoldovo hčer, dva otroka pa. ki sta bila posledica tega razmerja, so pa umorili... Preveč šolanih ljudi v Nemčiji Od 1. 1913. naprej se je število dijakov na vi šokih šolah v Nemčiji pomnožilo za 60 odstotkov. Zato so pa vsi poklici, kjer zahtevajo »višjo« izobrazbo, do kraja prepolni. Zdravnikov potrebuje Nemčija le 26.000, v resnici pa jih je 43.000. L. 1927. je prišel en odvetnik Da 3900 prebivalcev, danes pa že na vsakih 2000 prebivalcev I Kcrdi© Ljubljana, četrtek, 11. decembra: 12.15 Pilo-šče (slovenske pesmi, plesna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 18.00 Čas, ploSče, borza. 17.30 Otroška ura, ga. Gabrijelčičev«. 18.00 Plošče. 18.80 Drago Ulaga: Gimnastidne vaje. 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Dr. Vail-ter Bohinec: Geologi ja zemlje. 20.00 Preno* ljubljanske opere. 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče. 23.00 Napoved programa za naslednja dan. Ljubljana, petek, 12. decembra: 12.15 Plošče (resma glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester: Flavt« solo. 18.30 Dr. Reja: Vremenoslov je. 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 19.30 Gospodiinjsik« ura, ga. Zemljanova. 20.00 Pevski solistični večer Stjepana Ivelja, člana mariborskega narod gledališča. 21.00 Koncert Radio onkestra. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Zagreb, četrtek, 11. decembra: 12.20 Kuhinja. 13.30 Novice. 17.00 Ruske balalajke. 18.30 Novice. 19.40 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere iz Ljubljane. Zagreb, petek, i2. decembra: 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Glasba. 18.90 Novice. 20.30 Beograd. 22.30 Novice, sneg, vreme. 22.40 Lahka glasba. Beograd, četrtek. 11. decembra: 12.45 Raddo orkester. 13.30 Novice. 17.00 Predavanje. 17.30 Narodne, poje ga. A. Aleksandrovič. 19.30 Francoščina. 20.00 Zdravstveno predavanje. 20.80 Ljubljana. 22.30 Novice. 22.50 Radio orkester. Beograd, petek, 12. decembra: 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Kuhinja. 17.30 Narodni napevi. 18.00 Plošče. 19.90 Beograd pod Karadjordji. 20.00 Radio kvartet. 20.80 Vokal, koncert, g. D. Petrovič. 21.00 Violinski koncert, g. J. Nemeček. 21.45 Klavirski koncert, ga. I. Petrovič. 22.90 Novice. 22.50 Balalajke. Zima v Nemčiji. Slika nam kaže pokrajino v gorovju Harz. Nezgoda lelalke Miss Spooner. Angleška letalka Miss Spooner, ki se je udeležila tekmovalnega leta iz Londona v Kapstadt (južna Afrika), je padla v noči na 4. decfembra pri Belmonte di Calabro v Italiji v morje. Plavala je 2 uri, da se je rešila na kopno. Tudi njeno letalo so kasneje potegnili iz morja. velife proces v Mosfevi V Moskvi se je moralo te dni zagovarjati pred posebnim državnim sodiščem osem pristašev takozvane »industrijske stranke«, ki so bili obtoženi nevarnega rovarenja proti sovje-tom in zaradi sabotaže sovjetskih gospodarskih načrtov. Državni pravdnik je trdil v svoji obtožnici, da so bili »inženerjic v službi tujih kapitalističnih držav in da so po navodilih teh držav delali na to, da bi Rusija gospodarsko propadla, nakar bi Rusija zopet postala kapitalistična država. Kakor je trdil državni pravdnik v svoji obtožnici, je bilo vse preračunano tako, da bi se izvršil prevrat 2e leta 1931. Naloga »inženersko-gospodarske« skupine ▼ Rusiji pa da je bila v tem, da povsod ovirajo tehnični in gospodarski napredek Rusije, namesto da bi ga pospeševali, kajti ljudje, ki so vodili te skupine, so stali na važnih mestih ruske gospodarske uprave. Za vse načrte pa Je baje zvedela ruska tajna policija in na podlagi njenih ovadb je bilo 8 članov »inženerske skupine« postavljenih Proces je trajal več dni. Najbolj zanimivo ▼ tem procesu je bilo to, da so vsi obtoženci vse gladko priznali, česar so bili obtoženi. Posebno glavni obtoženec inžener Ramzin je priznal vse. Zaradi tega gladkega priznanja domnevajo nekateri, da je bil ves proces nalašč vpri-zorjen, ne da se pa z gotovostjo reči že danes, katera trditev drži. V soboto o polnoči je bila razglašena sodba. Pet obtožencev in sicer profesor Ramzin, La-ričev, Kalinikov, CamovBkjr in Fedatov, je bilo obsojenih na smrt, Kuprijanov, Sitnfn in Očkin pa so bili obsojeni vsak na 10 let težke ječe. Centralna sovjetska ekesekutiva pa je pomilostila vse, ki so bili obsojeni na smrt, na desetletno ječo, one pa, ki so bili obsojeni na 10 let, so bili pomiloščeni na 8 let. V utemeljitvi obsodbe je sodišče upoštevalo skesano priznanje obtožencev že v preiskavi, kar je ves proces zelo olajšalo. Dalje pravi razsodba, da obtoženci niso delali na svojo pest in na svojo odgovornost, ampak da so bili zapeljani in da so žrtve tujih krogov. Pariški rabelj gre v pokoj Pariški rabelj Anatole Deibler, ki ga pozna ves Pariz pod imenom »Monsieur de Pariš«, je prosil za upokojitev, ker a svojimi prejemki ne more več shajati. Prosil je že večkrat za zvišanje plače, pa je bilo vse zastonj. Tudi pokojnino so mu odmerili precej nizko. Njegov naslednik je že imenovan. »Monsieur de Pariš«, ki je v svojih najboljših časih zaslužil do 55.000 frankov na leto, je bil enkrat v svojem življenju zelo nepreviden: ko je vrednost francoskega franka silno padala, je prosil za zvišanje plače, obenem pa je zagrozil, da rajši gre, če njegovi prošnji nočejo ugoditi. Ta grožnja je bila zelo neprevidna. Komaj je namreč bila objavljena ▼ časopisih, se je ponudilo za to mesto silno mnogo ljudi. M*ed kandidati, ki so se potegovali za službo rablja, so bili tudi trije inženerji, en advokat, neki bivši bokser in neki gluhonemi brivec. Prepir se je čez nekaj časa res polegel, toda gospod Deibler ni našel več svojega miru,»ampak je vedno mislil na lepe, stare čase, ko je dobil poleg stalnih prejemkov še po 15 srebrnih frankov in prešičjo glavo za vsako usmrtitev, pri prodajalcih zelenjave pa si je lahko izbral zastonj, kar si je hotel. Na morišču pa je smel postavljati stole in jih radovednežem prodajati po poljubni ceni. Najlepše čase so imeli francoski rablji za časa revolucije, ko je imelo vsako okrožje svojega rablja, vsega skupaj torej 86. Gospod Deibler se sedaj bori za zvišanje odmerjene mu pokojnine. Parižani pa ugibajo, če bo v slučaju, da vlada njegovi prošnji ne ugodi, posnemal zgled svojega prednika Samsena, ki je kratkomalo zastavil giljotino, ker ga vlada ni hotela plačati po njegovi želji. Senzacijonalen proces v Moskvi. Slika nam kaže obtoženca Kalinikova (na levi) in Ramzina (na desni) pred sodiščem. Major Uroetschel nastopa pot iz Beuthena na štafeto. Velika jahaska tekma v Nemčiji. Velike jahaške tekine na štafete, ki jo je priredilo nemško »Društvo za rejo in vzgojo toplokrvnih konj«, se udeležuje nad 50.000 jezdecev iz cele Nemčije. Startali so 6. decembra, cilji pa morajo biti doseženi do 12. decembra. — Slika nam kaže župana mesta LSrrach (Baden) dr. Graser-ja pri izročanju potrdila za pričetek starta jahaču DOrflingerju. Odlični državniki v Berlinu. • Na sliki vidimo na levi strani dr. Marcela Al-vear-ja, prejšnjega predsednika v Argentiniji. na desni pa bivšega ameriškega državnega tajnika Kellogga. Kellogg potuje iz Berlina v Oslo, kjer bo prejel Noblovo mirovno nagrado. Občinski četvorčki V mestecu Beumont v Teksasu (država v Zedinjenih državah) je pred nekaj meseci gospa Terricone povila četvorčke. Tak redek dogodek je spravil seveda vse prebivalstvo malega mesteca na noge in končno se je s to zadevo moral pod pritiskom javnega mnenja pečati tudi sam občinski svet. Tam je eden od govornikov naglašal, da je dogodek, ki ga je doživelo nji hovo mesto, silno redek, kajti po statistiki pridejo šele na 375.000 porodov eni sami četvorčki in še ti redko kedaj ostanejo živi. To pa se s četvorčki, ki so rojeni v Beaumontu, ne sme zgoditi, da bi pomrli, ampak je častna naloga občine, da se zavzame za kar najboljšo nego novih občanov in za zdravje matere. Gospodje občinski svetovalci so res takoj izvolili poseben odbor, ki je pod predsedstvom samega gospoda župana energično šel na delo. Tako so četvor Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mih&lek. — Urednik Milan Zadnck. — Za inseratni del odgovarja avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.