Leto ttlll,, siev. 85 Oeije» torek 3. avgusta 8926. PoStni/ia plačana v gotoolnl. lzha)a v torek, četrtek In soboto. Stane mesečno Din T — za inozemstvo Din 20'—. Posamezna fitcvitka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda Stev. 10.666. NOVA DOBA Uredniitvo in upravni&two i Celje Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int- štev- 65- Odkritje spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju. Nedelja 1. avgusta je bii'a za pc- nasno mesto Kramj dan nenavadnega slavja im polnega zadoščenja, saj je .staxodavna narodna trdnjava, kakršno je vedno predsta.vtjal Kranj', prva po- •staviki spomenik On emu, ki nam je prinesel veliko narodno osvobojenje ter dvignil nas Slovence iz neznatniih slu- žiteljev Avstrije v sanmstojen državen narod. Ob vznožju snežnih veükanov, v divneiin kotu Gorenjiske bo ta spomenik vecna priča vel'ikih zgodovinskih do- godkov, kojiih se naš narod polno za- veda. Ob torn spomeniku, ki je prvi v Stoveni'ji, nam stopa pred oci vsa tem- na doba naše nesvobode, ko so stali po našiih mestih širom slovenske zemlje spomeniki onih, ki so bili skozi stolet- ja naši tlačitelji. Veliko delo osvoboje- nja je zabrLsalo te netepe spoinine, v spomeniiku blagopokojnemu Kralju Osvotboditelj'ii pa je dobilo to delo vid- no velicastno pričo naše sedanjosti in izraz iiezlomLji^e volje, da hočemo ob tern svetlem spomimu nadaljevati delo osvobojenja naroda na znotraj in pre- ko onih mej, ki nam jib je ta doba še zaenkrat krivičn.o začrtala, Spomenik je postavila velika po- žrtvovalnost kranjiskega meščanstva, v desettisociih pa je v nedeljo priisast.vo- val narod n.jega o&kriitju. Mesto Kranj je počastil tudi naš narodni vladar Nj. VelManstvo kralj s kratjico Marijo, ki sta prisostvovala nenavadnemu slavju in bila od tisočev in tiisočev pozdrav- ljena iz srca in lj,ubezni, kakor more narod pozdravljati le ,svojega luirodne- ga vladarja, ki ran je isto po krvi, dušii in jeziku, ki je narodu pravi in naj- višji gospodar. Obc'iitiili smo, da srao eno, in ta občutek je tako lep in veliüc, da zasenči vse ono vsakdanje dmevno, kar pravi, da še ni tako. Lužički Srbi in Sokolstvo. Na pra&ki sokolski zlet je prispelo okoli 300 hižiekih Srbov, od katerih jih je pribtižnjo 150 SokolovMelovadicev. Na sedmem zletu leta 1922. v Pragi, še ni biLo nobenega Sokola iiz Lužic. Eden edini Lužički Srb je vežbal takrat v vr- staih ceškega Sokola in ta je pozval svoje rojake, da pasetitjo zlet. Tak.o je 13 mladih Luzičank in Lužičanov pri- slo v zlato Praigo. To je bila prva eks- pediicija Lužičkih Srbov po prevratu. Leta 1923. je prišla druga ekspedicija, okoli 20() pevcev, ki so priredili kon- cert luiičkih pesmi. Sokol" se je ustar- novM med Luzickimi Srbi 9. prosinca 1920. leta, za ca.sa velike narodne de- pre.sije, ki je zavladala po neuispeliih na. mi'rovni konferenci. Na organiizaici'ji Sokola je najprej deloval velik patrijot Marko Smoi'er, sin Arnosta Smoler-ja, najvecjega na- rodnega delaivca, organizatorja in vod- je Lirzit'kih Srbov v drugi poloviici pre- teklega stoletja. Z njkn je delal dr. Šte- ca, kii je študiral v Pragi, kjer se je navzel sokolskega duha. Po velikem uspeliu, ki ga je imel lužiički srbski konicert v Pragi, se je začela tudi so- koliska ideja hitreje siriti med Lužiičkii- mi Srbi. Težave so bile ogromne. N^; biio ne telovadnic, ne telovadicev, ne terminologije. 05-letni Smolar je mo- ral sam vežbati Sokoic, moral' je delaü vse la početka; celo dobrim srbskim na- rodnjakom se je zdela ta ideja predrz- na, siibska Matica ni dovolila, da bi se vadili v Srbskem Domu v Budišinu. Na je.sen 1921. leta sta bili osnovani. prvi dve društvi v provinciji: v Buke- ciili in MatešLčih. Br. Sleca je zacef ure- jevati sokolski list in je sestaivil sokol- sko terminologijo. 1922. leta je posetilo že 30 Sokolov m 9 SokoLic ztet češke sokolske župe v Mladi Boleslavi., kjer so prvikrat nastopiH pred cesfco jav- nostjo. Letos sta bili ustanovljeni dve novi driLŠtvi, ena v Radvor,sku, med katoliki, kjer je bit veliJi odpor s strani katoliskega duliovniistva. Osn-ovana je biila tudi Zveza lužičko-srbskega Sokol- stva, ki ima sedaj 16 društev s 400 čla- ni in izdaj-a svoje glasilo »Sokolwki Listi«. Veliko oviro pa delajo Lužičkiim Srbom pri organiziranju Sokola kato- liski duhovnikj. Po veci'ni so Lužički Srbi evangelski, katolikov je le okoli 20.000. V verskem oziru je vladala do sedaj mod njiini najvecja sloga, a ob pril'iiki sokolskega zleta je bLlo sprožend tudi, versko vprašanje. Katoliški škof v Budižinu je šovinističen Nemec, ki je ob neki priliki izjavil: »Biti katolik, znai-i biti Nemec!« Pod njegovo upravo iizgul)ljajo Lužički Srbirkatoliičani po- stojamko za postojanko. Nedavno je bil izvoljen za budi«itnskega dekana Ne- mec, ceprav je biio to mesto vedno v srbsklh rokah. Ukinjena je edina srb- ska paroliiija v Budišimu, ukinjen je srbski konvikt v Pragi, parohiije po va- seli dobkajio Nemci, mladhn Srbom je onemogoceno posvetiti se duhovskemu stan«. Pred sokotekim zletom je budišin- ski škof iizdal oklic, da se noben kato- liski Sokol ne sme udeleziti zleta; razen tega je zahteval, da zavržejo sokolske uniiiforme in sokolsko ime, kjer pa se po vaseh nahajajo nemški »Turnver- eini«, se morajo sokolska društva z njii- mi spojili. Radi tega so sokoi.ska kato- li'ska društva pred zletom priiredila v Ralbi.caJi sestanek, da bi zavzela svoje vs:tal:išee. Ogorcenje je biLo ogromno. Katoliški Sokioli niso mogli razumeti, kako naj postanejo či*ani nem. Turn- vereinov, ki prirejajo tajne atentate na 1 uizi'cko'-.srtb.sJvi na.rod. Sklienili so, da se bodo udeležiili praskega iizlota skupno z evangela'iskiim Sokolom, le pri Hikso- vih manifestacij-ah ne bodo navzoci. To se je tiiidi zgodilo. Politika. p POLITIČNA VAŽNOST VOLI- TEV V SRBIJI. Beograjska »Politika.« pise z ozirom na 15. avgusta vršece so občitnske volitve v Srbiji, da bodo inne- I"e te volitve veliik upliv na nadaljni razvoj not ran je politike, kajti prieaku- je se, da bodo v najkrajšem ča&u raz- pisane tudi skupscinske volitve. Rezuli- tat obcinski'h volitev pa ni nič manj- odločiilen za nadaljno usodo sedanje vladne koalicuje, ker bi HSS po številč- ni ostabitvi radikalov izstopila iz\ko- alicije. \ p JUGOSLOVENSKO ČASOPfS- JE V ITALIJI V OPASNOSTI. Pre- fekt Gasti v Trstu si je nadel nalogo, da čiimpreje zatre vse jugoslovensko ča^o- pkje v Italiji. Minoli mesec je posvaril oba klerikalna tednika »Pučkega pri- jatolja« in »Mali list« in napredno gla- silo »Istarsko riječ«. Na to so prišle na vrsto »Novice«. V dekretu jim očitajo obla.stva, da so bide že devetnajstkrat zaplenjene in da njihova pisava na- sprotuje faisistovski discipline, ki se je mora v Italiji držati sleherno glasito. Edlini list, ki doslej še ni bil posvarjeit, je dnevnik »Edinost«. Verietno pa je, da bo tudi »Edinost« v kratkem po- svarjena. p ARETAGIJE KOMUNISTOV V BEOGRADU. Oblasti so tekom petka in sobote izvTŠile aretacijo mnogih komu- nißticniih voditeljev. Po izjavi policiije so bite aretacije izvršene radi udeležbe na tajnem kongresu komunisticne stranke v kiozemstvu. Na tern kongre- su je bilo sprejetih več resolucij, med njiimi o na.stopanju komunistov na predstoječith občinskili volitvah, o na^- daljinijem delovanju komunißticnih fraicij v Jugoslavia, o agrarnih ini kmetskih vprašanjith, o političnih nalo- gali ki ilegalnüi komuni'sticn.ili udru- ženjih in o smdikatni politiki straaiJke. Oblastva so bila informrrana o tern kongresu in so čakala,' da se vrnejo udeleženci. Pri njih so našle vse te resolueije. Prrjeti novinar Kosta No- vak ovic je vse to prienal1. v p NAZADOVANJE NA K0R0- ŠKEM. V minolem šolskem letu je bilo na giimnazijd v Gelovcu 557 nemskih im 47 slovenskiih dijakov ter dva Italija- na, en Alfoanec in en Rus. Število Slo- vence v znaisa torej samo okoH 8 odstot- kov, iizpite pa so do enega vsi z uspe- bom položMi. Maturirali so štirje Slo- venei, med temi eden z odliko. K spre- jemnim izpitom v julijskem texminu se je javilo izredixo malo Sloveneev. Spre- jetili je bilo v jutiju od 145 prosiikev 126, ki so polozili izpite, a med temi so samo 4 Slovenci. To je zna'menje, kako malo uspenov rode Slovencem name- njene osnovne sole. Nazadovanje inte- ligenčnega naraščaja pa je za Sloven- ce naravnost usodno. Na žalost pa mo- ramo ugotoviti, da Stovenci pri spre- jemni'h izpitüi na uičiteljisču niimajo srece in redno padejo na način, da se izgVivi, da je število prekoraičeno ali da je prosilec po izjavi zdravnika skibot- nega telesa ali pa je v resnici dobil sla- be rede. Na ta nacin manjka moškega naraščaja in poslediica je, da detija Nemci nemškim fantom podpore za učenje slovenskega jezitka, iai to zagrÜ- zeno učiteljstvo potem poucuje na utra- kvističnih šolah. Niti ene proste slo- venske naloge ne znajo napraviti in že so sposoibni za učenje slovenekega je- ziika! p NEMŠKI VELJAKI ZA PAN- EVROPO. Društvo za evropski sporaz- um, ki so ga pred kratkini ustanovili v Nemčijii, jie izdalo progtas, ki razšir- ja mi.se! stvarnega sodelovanja med evropskimi narodi in veli, da je treba z novim druzabnim redom izvršiti raz- orožitev, zamenjati vojaška jamstva z nraivnimi, uresničiiti mirovno miisel ini slogo s tesnejßimi gospodarskimi stiki med posameznimii evropskimi ljudstvi; Proglas so podpisale razne vpli\*ne osebnasti nemskegia znan.stva, nemške industrije in poll tike, med njimi dr. Marx in Stresemariii. p NARODNE MANJŠINE V BOL- GARIJI. Poročilo prof. Ruyssena o narodnositnih manjšmah v Bolgariji je izrediio zaniinivo. Bolgarija ima 4 mi- lijione 865 tisoč ljiudi, med temi 455.0(X) Turkov in Tatarov, 78.000 Ro- munov, 48.000 Grkov, 15.000 Rusov, 43.000 židov, 115.(X)0 ciganov in nekaj Armencev. Narodne manjvsiine v Bolgai- rijii uživajo polno svobodo, edino Ro- rauni se pritozujej-o, da nimajo sol. Prof. Ruiyssen obsoja postopanj€ gr- skih vl"ad, ki so nastanile grške begunr- ce iiz Male Azije v hiisah bolgarskih družisn v Traciji in Makedoniji, ki je priipadla Grciii. Grški begunci so po ukazu svoje vlade enostavno zasedlii bolgarske hiže in tako priisiMli bolgar- sko manjsino, da je šlla. v Botgarijo. Neel Doff: Lupanar. — Veliki tepee, pojdi z menoj, dvajset let si že star in se še nisi iz- modril, Storil boš, kakor ti bo ugajato. Laiiio se le okrepčaš ... Bila sta dva ribica v Amsterdamu v ulici lupanarjov za pomoršcake, kii sta se tako pomenkovala. Nosila sta široke blaiče, sive noga- vice cez kolena in težke škornje; ozek kratek jopič in sraico zapeto z dvema zfatima gumboma. lJrepasana sta bila z uisnjatima pasorna, zapetima z velikw ma srebrnima za.ponka.ma. Bila sta obrita, imela dolge svitle la^se, pokrita s čepico, v uišesih mjile zlate obročke. Ročaja njibovih nožev sta molela iz htačniJi žepov. Dišala sta mocno po mocvirju in katranu. Ker nista prodala vse zaloge rib, se nista vniila na njuni otok v Zuider^- seeju. Iz notranjosti neke luknje so pri1- hajali glasovi harmonike im siišalo se je tezko copotanje plesakov. Zastor se je dviignii": prikazala se je deklica, de- koltirana. Ribiča sta vstopila. Oni, ki je govoril, je objel deklico okoli pasu, jo peljal na pies in kmalu zgiinit z njo. Drugi, preplašen, se je vsedel za mizo blizu pisarne. Neka ženska se je pri- bLižala: — Ne, ne, pustite me, čakam na svojega prijatelja . . . Pogl'edal je okoli sebe. Plesalci so ga malo zaniimal'o. Toda gospodar, že bolj v letib, korekten v svojih kretnjaii, nadzoruijoč vse kakor vesten trgovec, ga je zmedel. Videl ga je pomigniti, ne- ka dolga, izžita ženska, v modrem kri- lu in beli bluzi, se je pribtižala. Imela je suhe, gole, modro podplute roke, ob- jokani obraz je bdl pokrit s strupeniini mazulji. Rdeča roža, pritrjena nadi onim ušesom, jo nuidila relief njene revžčine. KlrcalJi so j.o za dolgo Miono. — Ako ne nehas s svojim pače- njem, te vržem skozi vrata, je kričal jezno gospodar. Poglej Norvežane, ki prihajajo s polniimi žepi denarjev in ti jiJi hočeis prepodäti . . . Še onkrat po- navljam, vrzern te na ulico, ako jih ne zadržiš. — Toda otrok mi je zjutraj umrl, je jadikovala; tri goldinarje potreb\i- jem za njegov pogreb, posodite mi jih in pustite, da jokam v svojii sobici . . . Ko bo pokopain, storim vse najbolje. Dobro veste, da sem dobra delavka in se ne kuijam. — Ako raJbis tri goldiinarje, zaslu- ži jih. Tu je dovolj dobrih klijentov. Dovolj besed . . . pojidi na delo ali pa zgkii! — Natočite mi dva kozarca bri- njevca, to me bo upo#umi!o. — Brilojevca, tebi! Ne, ne, knas žaLosten brinijevec, mesto da se smejiš, jokaž. Pojdi, z Bogom! PriMižara se je mornarjem, ki se niso zabavali in niso bili dovolj pijani, da bi si daii pobrati denar. Mlademu ribiču, ki je slišal pogovore, se je studil pritzor. — Uboga, uboga, je mrmral. Najemnik je ostro nadzoroval dolgo Mino, ki1 se ni, karkoli je govo- rila, ne smejala, ne povzrocila smeh. Dal je kra.tko povelje neki žen&ki, ki se je odstranila, Hipoma so se odprla neka notra- nja vrata in na pragu se je priikazal straihoten stvor. Predno je stopil v pol- no hie, je cuti.1 ribic na svojem obrazu izraz strahu in groze. Bila je grba&ta žen&ka, skoraj brez grudi, dolgih suhih nog, nosila je koničast slaannik, okrar- šen z oranžno svilo, dvoje svitlili kit jo paxialio izpod njega. Brado je imela za- vezano z modrim robcem, ki je zakri- val bozgal'ke, iz katerih je teklo celo Mo. Rojena v lupanarju od deklice, ki je hiši precej pripomogla, je dora&tla sredi prost itutk. Sole ni mogla posečati raidi bezgalk, navadila pa se je sivatk Njen okus je bil tako umerjen za oko- lico, da so jo po smrti matere izbrati za abla»cenjje zen.sk. Ona jih je lepoti- čila, česala in oblacila. Ob priliki neke maskerade, pre- oblečena v plesatko, se je izkazala za izborno šaljivko. Gospod'ar se je znal okori&tiiti in kakor hitro so sale poje- male ter je čutil, da se mu dobiiček iz- muzne, se je zatekel k Zietji, kateri so postale te predstave pravcata muka. Vstopila je po prstih, sfamnik pri- vzdignjen s konci prstov. Modriikasti obraz je pačila tako smešno, da je vsa- ka skupina mornarjev, proti kateri so je obrnila, bruhnila v glasen smeh. Eden njih je zakMcal »hou, hou«, za- cepetal z nogasmi in plesal gig pred1 Zientjo, ki je ptesala kankan. Parkrat Stran 2. »NOVA DOBA« .-Sifiy. 85. tPrzite se star^navadc ^^ in uporabljajte se nadalfedavno preizkuieni PraviFranckcw kavni pridafck Ta pocenjujej kavo, ]0|^epea' in jPaafe dot^feokus. Tudi k žinj spada heobhodno Fravi Franck. ttlovoh .¦':T.ivn9^ Celjska kronika. c NOVO DELO 0 GELJSKI ZGO- DOVINI. Na polijiu celjskega zgodovi- nopisja vlada že dolgo velika suša; vec ko desetletje je preteklo, ne da bi bUo izšfo kako pomenibnejše delo. Zdaj pa je zbiratelj doniačih starožiinosti i/n preiskovatelj celjske preteklosti gosp. Martin Perc v druibi z umetnim sli- karjem g. A. F. Seebacberjem začel iz- dajati svojevrstno, odlicno opremljeno delo: Celeja antiqua et nova — staro in novo Celje v sliki in besedi. Doslej je izsel 1. zvezek, ki obravnava rim.sk o dobo in krščanstvo. Vsega skupaj je 12 radirank s priinerndm tekstom. Te podajajo zunamje lice rimske Goleje (cel'otni pogled, forum, baaiiiko). Ava- tar teksta g. Martin Perc si je na pod- lagi izkopin napravil sliko rimskega Celja; razume se, da si je sprieo raz- meroma pičftli ostankov moral vzeti na pomoč spise im slike natančneje znanih rinißküi mest; g. Seebacher pa je po njegovi zamisli z veliiko Ijubeznijo in spretnostjo -izvršil radiranke. Izmed omenjenik tr.eh. zasluži gotovo največjo poaornost rekonstrukcija rimske bazi- like (na mestu sedan je postö) radi t&- ga, ker so ji rzk opine razmeroma naj1- bolj določile obfiko, ker je torej najbolj realna. Tem trem slikam se j-ili še pri- druzuje devet, ki se v&e nanašajo na življenje in češčennje sv. Maksimilija- na. Avtor smatra njegovo osebnost ža zgodovinsko dokazano ^n Maksmiilija- novo legendo za v bistvu resnicno. Naj bo že kakorkoli, gotovo je, La se mu je v zvezi s sfrkarjem posrečilo} ppdati ji značilni rimsko-krščaiiski kolorlt. Ker je krščanstvo v Celju itak z druge stra- ni dokazano, "dobro sluzi v ilustracijo tiste dobe. V zgodoviini se moramo če- slo podobno kakor drugod posluževati samo pribliizno tocnilr orisov in simbo- lov, skozi nje šele vidiimo resnicnost. Po oriigimalnosti zamisfi in po umetni- ški vrednosti radirank zaslužuje delu več kc '•amp pozornost, izhajajočo iz lokalnega patrijotizma. Naj bi našlo mnogo pfijateljev! Avtorjema bi bijo to v izpcdbudo pri liadaljevaaju deli, ki nam zfasti za dobo celjskih grofov obeta mnogo zanimivega; Stevilnim oblikovanjem v drami in pove^i bi se ca ta način še pridruižilo oblikovanje v sliki. — n. c ODKR1TJE SPOMEN1KA V KRANJU. CeJjsko mestno občino :e zastopal v nedoljo pri odkritiu siJOjJit- nika krafjv Petru I. Osvobodftelju pod- župan g. Drago Gobec. c GASILSKI DAN V GELJU. Prstovofjno gasiliio društvo celjsko je priredilo v nedeljo gasilski dan, -ki je prav lepo potekel. ])oi>oldanäka raz- j.o je prijel okoli telasa, jo ovrgel kyi- sku, padla mu je pred noge in se za- yrtela. . ;; Ribic '.še je dvignil. Tesnoben ob- čutek, ki se ga je lotil pri pogledu na to pomilüvanja vredno cleklko, mu je zbuidil slutnjo na drugo žrtev najem, nika. ; • : HLpoma je potegnil mornar, pijan, razigranosti in podiivjanosti, robec od bozgavk, ki so se razgaliie, ranjene in rdoče. RiJbič je odprl ribiiški nož, skolci^ na moža, ga prijel zadaj za glavo ter mu prerezal grfo, kakor bi odpiral tre-* buhc kabiljojev, nakar ga je vrgel v kot. Na mah se je dvorana izpraznila, ostala je le dolga Mina, ki se j# pri- srčno smejala. Mornarjeva kri je pordečiia neza- vestno Zientjo. Ribič j« pokleknii k njej/ in ji skušal zavezati robec okoldi bez- gavk.. Stražniki! !so ga tako naslii; dal se je prijeti v zavesti, da ni storil zl-o- čina. Mina je znorela in pobegnila.:.Njon smeh je odmeval celo noč po ulicah. Tekla je do zatvornic, kjer je padla in zginila v vrtLricu, stava gasilnega orodija pred mestnini magistratom je bila dobro obiskana. Razstavljeaii so bili sfedeci predmeti: parna brizgalna iz leta 1897 (800 do 1000 1 vode na iniuiuto), rocna bmgal1- na (400 1 vode na inimuto), dvokolesna motonia. brizgaJiia (1400 1 na minuto), a^iobrizgaJna (800 1 na minuto), inb- torna briizgalna »Agregat« (600 l.ha mimuto) in en »Stanko« za gašenje gp~ rečega benxjina mi olja. Poleg brizga«- len je bil razstavljen se en. voz z leßtvä- mi (.1 raztezne, 6 kljukastiih in 4 stres- ne lestve), 1 voz s hidranti (4 razsta^v- ki in cevi), 4 navijafrii vozovi, 1 ströjr na lestva in en voz za moštvo s sanitet- no pripravo. Tvrdka Rosenbauer z Du- naja je razstavida novo motorno bri- Zgalmo s 36 HP in 750 kg težko, ki me- če pri 12 atmosferah 1000 1 vode na miinuto. ŠoLske plezalne vaje na maig'i- stratnem dvorišču so bile zelo dobre. IJle(zarci so jih izvršili zeio eksaktno v v«a tri nadstropja. Skok iz prvega nad- strcxpja na rešilno platno se je dobro posrečil. Ob enajistih je bila nazorha vaja z vsem gasilskim orodjem na. Kra- lja Petra cesti. »Ta je pokazala izurje- nost celjsküi gasilcev. Dobro se je ob- nesfa motorna brizgalna tvrdke Roseli- baiAer, ki je metaia vodo iz sti'rili cevi naa 30 metrov visoko. Po vaji je defili- ralo gasi'lstvo ob zvokih železničarske godbe pred mestnim magistratom, s čiimer je bil dopoidanski program kon- čaii. Popoldne pa se je vršila v gozdni restavraciji pozno v noč veselica, ki je bila zelo dobro obiskana, dasi jo je de- loma motil dež. — ar. HOTEL BALKAN CELJE Kdor si želi raz- vedrilo in zabave ter je vnetzalepo ubrano godbo s pctjem, naj ne za- - mudi priložnosti Slavka pi Raškaja, vsak z uspehom priti k damskim večernin? kon- certom, ki se vrše dnevno pod spretnim vodst- vom g. kapelnika ker gotovo bode zadovoljen. c OBRTNIŠTVO LJUBLJANSKE IN MAUIBORSKE OBLASTI, organi- zirano v stanovskili organizacijali, ki so včlanjene v Zvezi abrt. društav za Slovenijo v Gelju, obeli Zvezah obrtniii zadii'ug v Ljubljani in Mariboru ter obeli Zvezah gostilničarskih zadrug v Ljubljani in GeLju, je sklenilo nasto- piti pri volilvah v zbornico z enotno in skupno stanovsko kandidatno listo. Vse iimenovane zveze so na delegatskem zborovanjiu v Gelju sklenile, da so vo- litve v zbornico edinofe stanovska za- deva obrtnistva in so odklonile vmeša- vanje katerekoli poiiticne vSiranke in skupime. Kandidatno liisto obrtnižtva objavi podpisani akcijski komite v kratkem v vseh našiih listih. Akcijski komite bode izdajal vsa navodila le v »Obrtnem vestniku« in obeli >Gostimi- čarskili listih«. Kandidatna lista vseh gori imen ovanili obrtniskih organ iza- ciij se iimeimj.e »Stanovska lista obrtni- škili organizacij ljiubljanske in mari>- bai-ske oblasti. c POMOČ POPLAVLJENGEM Z DOPLAfllLOM NA VSTOPN1GE ZA- BAVIÖG. Minister notranjLh del je na prošnjo odbora »Rdečega križa«.odo- briT, da doplačajo lastniki gledališč, bi.oskoi)ov in druigih zabavnLh lokalov od posetnikov za vsako izdano vstop- iiwmj..i.)o dva dinaria ,vec v korist po- pkLY&jtmcem... Te " y^ote bodo, izrocaii lastniki financnim örganom skupno z držaiviio takso. Finaneni organi bodo ta denar prevzemali in odtlajali kra- jevnemu odj>oru »Rdečega križa«, ta pa narodnemu odboru »Rdečega kri- ža« v Beogradu. Ta odredba velja od 1. avgusla do nadaljne odredbe. c TAKSA ZA DILETANTSKE PREDSTAVE. Vsem dramatičnim dru- styom in podežefskim odrom sporoca- mo, da je došlo od Umetniškega oddel- ka od mimistrstva prosvete v Beogradu na prošnjo Z^eze kuituirniili društev glede znižanja taks od vstopnic za di- letatntske predistave obvestilo, da se l>rosnji ne more ugoditi. Ministnstvo prosvete vztraja odločno na svojem sta- lišču in bo dovoljevalo društvom znii- žanje takse fe na njiii prošnje in sicer za vsako prianeditev posebej. Društva naj se radi tega do preklica obračajo vselej pravočasno s prošnjanii na Ümetiiiiski oddelek ministrstva prosve- te v Beogradu naj svoje prosnje pra- vilno kolekujejo ter priioze vselej tudi program prireditve. c XXXVII. VELIKA SKUPŠCl- NA .»DRUŽBE SV. CIRILA IN ME- ODA« v Ljubljani se vrsi tetos dne 8. septembra v Rogaški Slatini. Družbino vodstvo je vloiilo prosnjo za poLovicno votžnjo. Upamo, da nam lotos te ugod- nasti ne odrečejo. — Vse G. M. po- družnice uljudno prosimo, da nazna- niijo družbinemju vodstvu delegate, če že niiso to storile. — Podroben spored objavimo pozneje. Vse rodoljiibe že se- daj uljudno vabkno na nas kulturno obrambeni kongres. c MON0P0LIZIRANJE Š0LSKIH POTREBŠČIN. Namera minißtrstva prosvete, da uvede monopot za šolske potrebšciiie, je izzvala veliko nezado- vo'l'jstvo v naši knjigarski trgovini. Prir- čela se^^ živalina akcija, da se prepre- ci realiizacija te namere. Na čelo te ak- cij-e se je postavila Zbornrca za trgovi- no, obrt in industrijo v Ljubljani, ki bo v tej zadevi sklicala posebno konfe- renco! c ZA SOKOLSTVO. Sokokka žu- pa v Splitu priredi 5. septembra t. 1. ztet spojen z razvitjem prapora, kate- rega je pokloniil Nj. Veličaiiistvo kralj Aleksander. Bratje in sestre, ki bi že^- leLi preživeti kak dan v nasi lepi Dal*- maciji. in občudovaiti našo diviio morje,' se naj' radi priivatne ruistanitvf prija-: vijo pri tajništvu celj,ske soköfeke župe najkasneje do 15. avgusta t. L'-Ma že- leznici in parobrodu je zagotovljen 50 odstotni popust. c UPOKÜJEN JE na liustno pros- njo g. prof. Anton Gestnik na tukajsnji realni giinnadji. c IZ GELJSKE KOČE. V nedeljo se je vspoininsko knjigo v Gefjski ko- ei vpisal neki »Roland samt Frau« in je v slabi franc(xščiaii pripomnil, da so mu cudno zdi, kako da je moral pla- čati za tako kratko bivanje toliko vso- to. Vsem, ki bodo to opazko čitali, naj sluzi v opraviičilo oskrbniika Baudaša stedeči račun: 2 jajčnika po 2 jajci 8 Din, 2 kruka 1 Din-, pol iitra belega vina 9 Diin, 2 vstopnini (iieciauski) 4 Din, 2 ciigari 1.50 Din, to da skupaj 23.50 Din. Vsi, ki bodimo v Celjsko ko- čo, vemo, da trditev Rolandova ni res- nična. Prehrana je zelo po ceni, če pa inisii rajhovski Neniec, da bo zastonj jedel, se zel"o inoti, Tudi mi nksmo jedii A' avstrijski koci cemejise, vstopnhio iiii prenoenino smo pa placali po 15 Din na skupnem ležišču. Ona ceijsfca Slo- venka, ki je bila »samt Frau«, bi pa bila lahko pojasnila, da je kritika ne- upravi'cena! — Krajnc. c INCIDENT NA GELJSKEM KOLODVORU. V nedeljo zvečer se je vracala maril>oi'ska Orjuna od slavno- sti odkritja sponienika kraLju Petru v Kranju. V Geljiu je iiz vlaka izstopila vecja skupina socijaldstov, ki so začeli izzivati orjunaše z »Auf biks Orjiina«. Iz vlaka j-e stopif nato sanio en orjunaš, ki je faniticke.malo i)remolal. Pri tej priiiki je zakrtöal želeaiiiski ključavni- ear Ogricnik > Wart's, ich'tverde euch »clion zeigen, verdammte" wi'iidische Hunde!« (Cakajie, v.am zö pokažem, prokleti slovenski psi,) Nam'estnik. od- siotnega sekcijskega< načekiiika g. inž. SorfL j«3 Ogričnika takoj odpustil iz sluzbe, polieija ga je pa sprejela v svo- jo oskrbo, da si ohladi internacijonal- no — nemškutarsko kri. — Zopet nov dokaz, da je sovrastvo do vsega, kar je slovensko, pri naših bivvših in sedanjili nemškutarjili še globoko ukoreninijeiio. Takiih Ogričkov ünaimöV Geijiu celo v javnih sluzbah.še precej. jBo treba za- ceti čisUti... . c OPUSTITEV PIVOVARNIŠKE ZALÖGE. Ker sta se piivo.varna Tomaž Gotz v Mariboru in pivo'varna »Union« v LjubFjani fuzijonirale je.firvo ^odjet- je opustilo svojo zalogo v^Gfeljü;' Posle vodi sedaj za obe fuzijoniranipodjetji zaloga pivovarno »Union» v Levstikovi uhci. c KAJ JE Z BRVJ0 GfiŽ' V0- GLAJNO ZA KURILNIGÖ?,u;jpanska velika jesenvska povodenj je ooitešla brv čcz Voglaj.no ze železniško' Kufilnico. Že precej časa je poteklo, kar^ bilo sklenjöiio v prizadetili obcLns^ svetih, da se postavi nova brv. Do izvfeitVe pa še ni prisl'o. Prebivalci okoliM"'zeMjo, da bi se od sklepov kmalu prišlo do de-' jaaija. c GLAVNI ZASTOPNIK ZAVA- R0VALNE BANKE >SLAVIJE« gosp. Franjo Logar, Celje, Vrvarska ulica l/ll. se je vrnil z dopusta tör je zopet začel poslovati. :.'jstX.JÄ .976 Sirom domov^ne. š UKINJENJE UMETNI^KEOA ODDELKA V MINISTRSTVÜ; PRO- SVETE. Po noviem načrtu ureäB^o ox- ganizaciji ministrstva prosvete bo uiuetniški oddelek definitivno ukinjen ifii preMe npegova kompetenca na splo- šni oddeFek. Š CISTI DOBIČEK RAZREDNE LOTOUJ^ SE LETOS.NE BO RAZ- DELJtL.'IVItnkstrstvo za^trgovino in itn- dustrijo l'MAglasa, da ae v smislu zako- na 9'obrtniiski banki porabi letas cistii dobiicek državne razTedne loteriije za ¦ plači.lo državnega prispevka k ustanov- ni gfa'vntei te banke. Interesenti se opozarjajoV iiaj letas ne vlagajo pro- šenj za padporo, ker mincttrstvo ne raz- polaga z nikakimi krediiti: Š POMOC SIROTAM. Zay-zdrza- \anje iin pod!pi.ranje sirot in ixe^akon- skiilr otrok je v fetošnjem budidu dol»o- čen znesek 1,300.000 Din. TajJ:redit jo na posameziie pokrajine po š^eAiLu si- rot tako-le: Slovenija 100.000 Din, Sr- bija in Grna gora 600.000, Bosna in Hecrcegoviiia 180.000, Hrvatska in Sla- voniija 180.000, Dalmacija 100.000 ter Banat, Bačka in Baranja ^0.000 Din. Š NOV RAVNATELJ KAZNIL- NIGE V MARIBORU. Z riajvišjim ukazom je iinenovan po svojem pri- stamku za višjtega ra^^latel'ja moške kaznilnice v Mariboru dosedaitiji za- časni vodija kaznilmiice g. ok'^aijpi sod- nii N. J. Vrabl. ^ sI ¦ s 0KRN1TEV GIMNMJE V MURSKI SOBOTI. Minister1.! prosvete je odloci'l, da se v solskeiii'feiüi.- 1926.- 27. na giminaziji v Murski 'Sbbbti sed- mi razred več ne otvori. Š TVRDKE IN . »BfMfiTTJSKA RAZSTAVA«; Uprava Ljubljanskega velesejma priredi od 4. do 13. septem-' bra 1926 veliko fokrajvnsko razstavo »Ljubljana v jesenii«, kat'ere glavni iri najvažnejši oddefek tyori posebna kme- tijtska razstaiva v paviljonu "»E«. Ta raostava bo ol^egala strokovno poucnii oddelek, kjer bodo zastopane vse stro- ke kmetijistva kot poljedeistvo, tra\Tii- štvo, plaiiišarstvo, zivMioreja, podkov- stvo, mllekarstvo, sirarstvo, vinarstvo, kletarstvo, sadjarstvo, agrarne opera- cije in melioracije, kmetijska kn.jižev- nost. Naidaljc mfekarstvo, kmetijski stroji in orodje, buteljöka vina, čebe- iaivstvo, žrviinoreja, vrtnarstvo itd. Razr- stavo vodi Kmotijska družba v Ljub- ljani, Interesen.totni-kmotiijc:om name- raivamo predoci'^i v veliikem obsegu vse vaizne kmetijske stroje in ot.8a.jc za na- vedene stroke. (y,;P.oštev pr^ejo polje- delski stroji in drodje, vinpgradniško orodje, ujnietna gnoji-la, čebelnjaki, pa- nji ^^t^r^pbelarsko orodje, vrtnaxsko • orodje^ ^fekarski stroji,'l;s'edlarski iz- delki. vozovi itd. Za ta del. razstave je SW. SS^p »NOVA DOBA« Stran 3. doiočen poseben prostor v paviljonu »E« in »B«, kjer se bo nahajal del stro- jev tudi v obratu. Da bo ta razstava čiini lepše izpadla, je^akjenila vetesejrn- ska uprava nutf|t^Ji:aLiiteresiranim tvrdkam na^vecje litfoi&osti na najem- nimi. Želimo, $fc se prijavijo vse tvrdke najtkasneje do 5. avgusta t. 1. in točno navedejo koliko prostora potrebujejo inh kaj namieravajo razstaviti. Vse raz- stavno blago uživa ugodnost polovicne blagovne tarife na žefeznicah. Uprava Ljubljaiiskega velesejma vljiudno po- zhija vse, v navedeiie branže spadajor- öe tvrdike, da se.^olnoštevilno odzovejo našemu vabilu. * <)>!" š KMETIJSKÖ-GOSPODINJSKA SOLA KMETIJSKE DRUŽBE V MA- RIJANIŠČU V LJUBLJANI. Začet- k-om oktobra t. i otvori knietiij&ko-go- spodikiijsjfca sola v 'Marijanüscu svoj pet- injdvajjiseti.^ečaj, ki bo traja! enajvSt me- secev, t. j, do konca avgusta 1927. leta. V torn zayodiu. se poučujejo kinetska de- kleta teöreticno im praktieno v kuha- nj/u, siv&nju, pranju, liaknju, žbvino- reji, ml^arstvu:, vrtnarstvu in dTugüi predmeUri. katerih znanje je potrebno vsaki go&pojdrnjL na dieželi. V ta gospo- dinij^ki ..tiecaj se sprejemajo dekleta kmetskifi itiiršev, ki so dopolnriie naj- manj lß^J^iö. Prosnje za sprejem v ta zaviod, 'ju^bvfjenie na Kmetijsko dru- žbo v Llubljani, je vložifti do 15. avgu- sta t. 1. ter j'kn priložRi1: zadnje šoLsko sprilčevalo, zdravniško sprioevalo, ob- vetzno piismo stärsev glede placevanja inesecnih prilspevkov ter navasti stan in poklic stänsev. Mesečna askrbniiia za hrano. stanovanje in solainje znaäa 500 Din. Vsa podrobnejša pojasnila do- biijiO proöilke pri »Kmetiijiski družbi za Sl'ovenik), v Ljubljana. Š VTNSMIH URAH IŽ BEOGRA- DA V ^P,LIT. Po inkijativi splitske mestne ofypne se bo vrsil dne 20. avgu- sta v B^pgradu sestanek zastopnikov wseh inest iai. trgovski'h zbornic, ki so imteresirane na izigradnjiL sirokotkne železniške proge- Paaicevo^Beograd-Sa- rajevo-Spl.it. Na konfereiici bödo inte- resiranion godane 'informacije o'iseh podrobno.stiih važne. ponudbe, ki jo. je v svrho izgradiije'. Je proge predlozila finančna skupina nasih in iniozemskih kapitalistov. Projektiranä proga naj bi Jšla preko Omiša^Imotskega v "dbli'no Neretve ter preko Ivanj planine v Sa- rajevo; odtod preko Olovo im Kladn ja v Soboclnik; od tamkaj je projektira.na ena proga preko Šida in Backe-plani- no, druga pa od Vaijöva do Beograda in Panceva. Proga od Beograda do Splita bji.bUa dolga 604 km. Brzovlak bi v osmili urab prispel iz Beograda v Split. Z .^radnjo te proge bi se ogro- men dd.jRfometa iz Madžarske, Rusije, Ctskoslovaske in, Rumunske usmeril na Split. -¦ ,f š SPREJEM GOJENGEV V AD- M1NISTRÄVN0 ŠO1O. V adrnini- strativno špfp v Beogradu se sprt.hne letos 6(> gojencev iz civila, oziroaua iz so\ za rezervne oficirje. Sprejemajo se kandidati, ki so davršili vsäj dva raz- reda državne trgovske akademije, sred- iije tebnj^ae sole, srednje kmetijske jšo- le a!i ka^e'xiruge trgovske, industrijsKe all sploti 'gospodarske sole, kateri je priznan fiw^ki rok. Razen teb se spre- jeinajo tud^pod.oficirji, ki so po koh- čani podp|.iola*ski soli vsaj 2 leti prak- ticno zappsleni. AdminLstrativna sola ima čin tecaja nižje vojne akadcmije. Pouk v BoLi traja 2 in pol leta. Š Or^ERBA' PR0TI PLESOM. Ooriška kVestura je iizdaJa odredbo, da se plesi ne dovoljuj^jo več. Že izdana dovoljenja za ple>se se preklkujejo. Do zadnjiega ca.sa je bilo pb deželi polno pLesotv, ki so sikio dragi in ki zavajajo, kakor predobro znano, mladino na po- gubna pota. Za.to pozdravlja odredbo gorižke kvesture vsak mhndinofjub z odjkritim veseljeJii^ Treba bi bilo pa tu- di strogih odreditj'proti alkoholkmu! Š V DOBI ZNIŽANJA URADNI- ŠKIH PLAC. »Potitika« je pred par dnevi objavila sledečo satiro povodom zbiranja priisepvkov za poplavljence: >0rožniki na čolhih so zaoeli posecati ]>oplavljehcG v Vukovaru in jili opomi- njati, naj placajo davko. Naj pooakajo daivčne oblasti, vS^o jiim odgovorili Vuko- varci, da,j^e.^esimo Ä.streJi, nakar bo- mo placala^davke!« V ; š PRl^RZNOST NEMŠKIH FIRM. V Donižalajl^ obstoja tovarna MelMtzer in Kreinlorclier, ki je toliko predrzna, da posilja svoje račune trgoVidem v'na-- so prestoliico Beograd v nemskem ježi- ku. Se brezobraaiiejiši pa je napis na k j jj"i(k) Vzor vseh vrsl mila je SCHICHTOVO-MILO znamke „JELEN." Že desdletja se trudiio vsi milarji, da bi izdelali tako dobro milo, kakor je -Schichf-ovo. Kadar hoče proizvajalec mila svoje milo kar na}- bolj pohvaliti, tedaj povdari: „Tako je dobro/ ka- kor Schichtovo". Kar pa Vi uporabljaie, to ni samo: „tako dobro, kakor", temvečVi uporablja.e naj- boljše, namreč Schichfovo milo, ki je edino pravo z znamko ;. „JELEN". raiumu, kjer se blišči polcg navedbe tvrdke se »in Domscbale bei Laibach«. Tq je nečuvena predrznost im Skandal, da se dogaja kaj takega še v letu 1926. NiRice ne veruje, kako boli to one, ki se nahajajo v Beogradu, a se bolj pa to z^idene državne uradnike, ki so v pre- itolici..; Bri v^aki pririki j>kn mecejo sliicuie police na tapeto. Čudno je, da taki'li rase mi ov ne vidigo tamosnje obla- sti in da te predrzneže ne nauče pame- ti. S takimi elementi naj bi se vse dru- gače poistopalo. Poklicalo naj bi se jih na odgovornost in primerno kaiznova- lo. Dovolj je bilo opominov, a sedaj začnimo z riigoroznim ciscenjeni. š TR0JČKE, dve deklici in dečka je povila v Beltincih žena poštnega slu- ge, Milhaela Kara. Vsi tri'je novorojen- cki in nuati so zdravi in čvrsti. š VOJOVDA RUG0VAG USTRE- LJEN. Po poročilih iz Getinja so v Ru- gowski plainini našli te dni inrtvega voj- vodo Žujo Rugovca, katerega so ustr^ fili razbojiiiiki. Vojvoda Žujo je v dobi bojev s. Turki branil samostan Dečane ter je bil mod ljudstvom zeio priljub- Ijien in spostovan. Oblasti zasledujejo razbojnike, a doslej brez uspeha. Š MALARIJA V HERCEGOVINI. Vsled dofgotrajnega deževja so na raa- "iii'h krajiih Hercegovine n a stale velike nilakiiže. Vsled solnčne gorkote so se iz jajičec, ki so bila v mocvirjiU, izlegli malaritnikomarjii:. Ti kmnarji so da- loč naokoli razn/esli zloglasno bolezen malarijo. Število malari.cnilli bolnikov jie že znatno. Pripetilo se je tudi več snirtniih slucajev, zlasti po seliii. Za hmeljarje- SUtnje hnteljskih nasadoV v Belgiji in mi Anglcslxem. Alost, dne 14. Julija 1926. Letosnji pridelek ne bo presegel sredno množi- no. Trte so neenako dolge, panoge krat- ke. Vsled. obilih usi je nastak v mnogik na»sadiih Oma.;.rosa. Vrenie je jasno, soLn.cn,o, vro^ittLa'VfBenci do 32° C. London*,: 19. julija 1926. Letas bo? demo pribfLžno l(X).000 stotov manj pridelali kot mhiulo leto. V nasadili se, nahaja mil ago mrčesa in prikazuje se plesnoba in rja. Vsem udom hmeljarskega driistva za Slovenijo. Ker se je' drustve-na pisarna prc- selila iz Žalca v Podvin — občiina Go- tovlje — se drus.tven.iki naprosajo, da se g,lede legitiinacij za limeljiske obi- ravcb in tudi v dnigib zadevah obra- čajo pismeniin potom na tajniištvo. Po- šta se vsak dan dvakrat odpravlja. Anton Petricek, posLovodja Hmeljarskega društva. in Ljudska prosveta. r70-LETNIGA B. SHAWA V AN- GLIJI. Shawovo 70-letnico so prazno vali na Angleskem z zelo mešanimi čuvsfcvi. Uradna Anglija, akadeuiiki in l'LteiKati so nalasc prezrli jiibilei. Veci- na caisopis'ov je storiila isto, le uredni- štvo »Obsen-era« je konstatiralo, da jo Sha.w najitnoenejiši sodobni angleški m- telektualni kapital v inozemstvu. Citatii je bilo tudi priimere Sliawa z Byronom, katerega imie ima še danes slab zvok v gotovi angleški druibi. Nasprotniki proslave pa so pisafi, da ne bo vedel čez 50 let za Shawa niliče, ker je nje- govo življensko delo vse preveč kriitika sodobnili ljuxii iai raziner, ki ne bodo zapustile nobenega sledu v zgodoviini. 1 INTERN ACIJ ON ALNJ KON- GRES DRAMATIKOV, ki se je vršjl v Parizu, .kjer je bilo, zastopanih 20 dr- žav,*se je končal zelo uigodno. Giavno vprašanje kongresa je tvorila sestava mednarodnega urada za varstvo dra- matiönih del, prevode, uprizo^itve in medsebojne mednarodne odnosajo. — Skušalo se bo tudi v vseh državah do- seOi isto dobo cuvanja avtorskili pra- vic {do 30 let po smrti) — dosedaj je bilo ined posamezniiniF narodi dokaj razlike. 1 MEDNAR0DN0 ZBOROVANJE ŠTUDIJSKE DRUŽBE ZA P0LAR- NA RAZISKAVANJA se vrši letosnjo jesen v enem. pore.nskih most. Zastopa- rd'h bo vseh 15 držav in poleg tega še vsi strokovnjaki tu in inozemstva, tako da bo zbqrorvanje eno najbolj poinoml»^ niih. kar se jiiih je kda.j v.ršilo V Nemčiji. 1 D'ANNUNZ10. Osuovala se je akcijska družba z glavnico šost milijo- nov Ik, ki hoče izdati vsa d' Annuiiizi- jeva dela. Pesnik dobi 1000 akciij po 1000 lir, dal\je 30 odstotkov cene od vsakega prodanega ilzvoda in 50 od- stotkov čistega dobicka. Del dobička bo- do porabili za ohranitev njegovega do- ma v Gardone, ki je proglasen za na- rodn.i spomeniic. 1 NUMERUS CLAUSUS NA RU- SKIH ÜNIVERZAH. Za letosnje leto znaša n nine ras clausus akademikov na sovjetskih univerzah 16.230. Treba pa je imeti še posebno dovoljenje od sov- jetskili oblasti. Rezerviranih niest je 13.154. 1 KATEJU 0EŽELA IMA NAJ- VEČ CASOPISOV. Seveda Amerika, Združene države. 30.000 jih imajo. Za- tem pa dolgo easa nič. Potem šele pri- de Francija z 10.000, Nemčija 7.000, Angleška 5.000, Italija 2.500. Vse drugacno lice pa pokaže statistika, ako u.postevamo število prebivalstva. Po- tern pride največje število časopisov na Svico, na.mreč 270 na en milijon pre- bLvalcev. Na drugem mestu so zdruie- ne driave z 250 casopisi, na tretjem pa Francija z 240. Potem sledijo Niaozom- ska 130, Neničija pa le 115. Angleška ima 98 časnikov na milijon prebival- cev, Italija 60, Belgija pa samo 30. Razgled po svetu. r RADIO V SLUŽBI RIBOLOVA. V Alesunu na Norveskem deluj« že več mesecev oddajma postaja za ribice, ki pošilja vsak dan opotdne poročila o možnasti ribolova in o kretanju večjib rib jih skupin. Švedska ladja »Skage- rag« je dobila nedavno oddajno posta- jo. s katero pošilja med ribolovom n- biic'em poroeida. r MUG IN MAČKA . . . Na Duna- ju se vrši proces zoper dva bivsa ofi- oirja Mutza in Matzka, ki sta obdolie- na, da sta s pomočjo rafinirano pona- rejeiiMi kart izvabila iz kvartopircev poldrugo mirijardo avstrij-skiih kron. Mutz je bil že obsojen na tri leta težke jeee, tovariša Mačko pa še obsodba r SAMOMOR l^LETNE DEKLI- GE. Na Dunajiii se je 14-letna mescanr- sko-šoiska ucenka Grete Beuer zastru- pila 2 vdbha.va.njem svetilnega plina. Dekjica je imela sfabo vzgojo in jo. je UiäH često ter iz malenkostnih vzrokov lU'CiCpalaf kar^je'"paje pognalo dckle so pred n'eniirn razcvHom v groo. r ZRACNl RAZNAŠALGI. »Ber- liner ZejitftiJiig: am Mittag«, lilsit znane založbe .Ijj^teitti ima laia(ii).a letala za razpošiljainje časopiisov na Neniškem. Zdaj potujejo dnevuo v to svrho tri le- tfila. brze progQ, ki se laJliko spustijo na tia„;,ne da bi pok-ebavata veliiko letali- š^e. Upravmiištvo pristedi z letali toliko donarja, da je skleniio polagoma od- l)u.stiiti vse raznašalce v večjili krajih na. deželi. r BREZPOSELNI UMETNIKI V BERLINU. Zadnji mesec je zapeležilo masto. Berlin 1620 brezpasehiih umet- nLkov, ki so živeli od državne podpore. Od njih je bilo 513 iigralicev, 186 oper- niih pevcev, 335 slikarjev, 87 kiparjev. 33 uinetnostnili obrtnikov, 13 grafikov, 17 arhHektov, 41 fihnskiii igraloev, 76 piisateljev, 67 muzikov, 53 koncertnih pevcev, 52 zboniiih pevcev, 25 diri'gen- tov, 28 predavateljev, 55 ple^niih uči- teljev, 6 skladateljev, 2 gLedališka di- rektorja.. Dnevno dobi nove podpore približno 30 oseb najirazHičnegisili po- klicov. Bala čevljl so najcenejšl in najbolj trpežni, oglejte si jih v trgovini A. Drofenik, Glavni trg. r KITAJSKA ZGODBICA. Gospod Li, nilad portretni sTikar, je sedel s svo- jo žeau) čmerno pred praznim platnom. Nobenega človeka ni bilo, da bi kaj mv- ročil. In gcwpod Li je sel svojio bol po- tožit sosedui. Sosed ie gospod Kb. Go- spod Ki mu nasvetuje, naj bi se naj-. prvo samega nasläkal, ob strani svoje dražestne ženice. Sliko naj obesi za re- ki'amo pred vrata, natocniiki bodo po- tem ka>r sami skupaj drli. Kar Ki go- \ori, Li nai'edi. l}a ti pride lopcga due mimo njegove delavnke njegov tast. Pozdravi zeta in vprasa: >Kdo pa je zeufJtea,* ki visi naslikajia zimaj pred viljtii?1«! — »Vaša hči, plemeniti tašt.« —; »Täko? In ti si dovolif, da se je dala liavsfikati tik ob strani tujega moža?« Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 85. Pupilarnovaven in jawnokovisten denarni zavod celjskega mesta Mestna hranilnica celiska Ustanovl/ena leta 1864. — Pod trajnim državnim nadzorstvom. V IjE&sätini j>a,lLfccl ppi kolodvopu. Vsl hranllnlčnl posll se lzvrsu)ejo nalkulantneje, Htlro in toč- no. Ugodno obresiovanje. PoJasnlKa In nasveli brezplačno, Vrednost rezervnih zakladov nad Kron 25.OOO.OOO*—. Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno mocjo. r IPILA BVOJČKOV. V mestu Swansea na Anffleškem živita dvojt'ka John in Rihard Weber, ki sta bila ro- jena 7. junija 1851. Kot dvanajßtletna .sta oba en dan vstopila k mojstru kot železolivarja, kjer sta vse ži-vljenj« drug poleg dirugega vl'ivala modelo in drugo ter šele pred kratkim odšla hkrati v pokoj. Poročila sta se oba en dan in sta oba očeta desetih otrok. Rihard ima sedem deklet in tri fa.nte, John pa se- d«tn fantov in tri deklet a. 5iow«srcski svet. p SLOVANI V AMERIKI. Lansko Ijiulfeko štetje, katerega podatki so zdaj objavi'jeni, ugotavlja, da biva v Zedi- njeniih državaih 36 miiliijonov tujcev. Izmed n-jih je Slovanov 5,200.000, t. j. 14 odstotkov. Najvoč je Poljakov 2,2(X).000, Rusov je 731.000 (Židje ni- so všteti, veli'ko Rusov pa je iiz Galicije in Podkarpatske Rusijo), nato sledi 622.000 Čehov, 629.000 Slovakov, 95 tisoč Ukraji'ncev, 208.000 Slovencev, do 306.000 Srbo-Hrvalov in 31.000 Bol- garov. Slovani zeto počasi sprejimojo amerißko državiljanstvo. Na prveni me- stu so brezdomovinski Rusi, izmed ka- terih se je naturaliziralo 40 odlstotkov, med Poljaki je 28 odstotkov ameriških državLjanov, med Bolgari 12 odstotkov itd. Drugi narodi bolj skrbijo za držav- ljan*stvo: dobiilo ga je n. pr. 72 odstot- kov Nemcev, 64 odstotkov Angtežev in 65 odistotkov Švicarjev. p ZAT1RANJE BOLGAROV V RO- MUNIJI. Položaj bol'garske narodne manjšine (250 tiisoc) v Romuniji je ne- znosen; Romuni so zaprli vse ljudske sole, dovoljenifli je samo pet zasebnili gimnazij. Gerkev je poslednje pribeža'- Mče bolgarakDga naroda. Toda Romu- ni preganjajo tudi duhovnike; v 12 cerkvaii jiuižne Dabrudže so nastanitL že romunske duhovnike, 45 bolgarskih. župnij je brez duhovniikov. Nasprotno se godi Nemcem in Madžarom v Ror- muniji zelo dobro in utživajo popolno SA-'obodo v šoli in cerkvi, Nemci imajo samo v Banatu 120 zasebnih šol, ravno toliiko v Besarabiij'i. Ogri imajo na Ro munskeun 472 Ijudski-h sol 1 učiteljišče, 20 gimnazij in 6 realik, ki jih placuje vlada; sami Ogri pa vzdržujejo 800 Ijiudskih šol, 12 učiteljdšč, 65 giunnazij in 33 realk. Romnniija hoče predvsem zatreti Bolgare; z agrarno reformo je vzek botear"sk'iin kmetom skoro vso zeinljo. p NASELJEVANJE ŽIDOV V RUSIJI. Nedavno je »Jewish World« priobci'l poro^ilo Abrahania Braigui- neja o »siijainom napredovanju židov- ske kolonizacije« v Sovjetski Rusiji. »V desetih letih« — piše Braguine — »ba v Rusiiji 100.000 žiidovskih družin na- seljcmih na lastni zemlji«. Sovjetske oblasti gredo Židom pri naselj«vanju z najYecjo dobrohotnostjo na roko. Ta židovska kolon.iza.cija pa je za Riisijo tern manj ugodna, ker se navSetjujejo Židje po najrodovitnejših in že sedaj najigostejše naseljenili pokrajinah. Ta- ko so Židje doslej nakupili v Donskt pokrajini nad 16.500 ha, v Ukrajkii 125.000 ha, v Krimu 75.000 ha, ob Čr- ncm morju 50.000 ha in na Beloru- skem 17.000 ha. Težko, da bi te židov- ske naselbine prinesle ruskemu naro- du blagaslov. Pri mar ij Dr. A RAIŠP ne ordinira oä 3. do 20. avgusta 1926. Klobuke v vseh modcr- nih barvah iz volne Din 68*—, moderna obleka 76--, fini 108"-, posebno fini 125—, iz zajfije dlake 200-—, specijaliteta,Ita' 240-—, iz slame navadni 24'—, .Girardi' 29'—, boljSi 48'—, fini 80'—, Manila 120"—, Panama 240-— prodaja ¦ veletrgovina R. Stermecki, Celje. Kdor pride z vlakom, dobj nakupu primer- no povrnitev vožnje. Trgovci engro cene. Oglejte si izlo2be. L uajvccji velesejcm sveta: 11.000 razfltavljalcev iz 21 dežcl 160.000 kupcev iz 44 dcžel Jesen 1926: 29. avguata do 4. scptcmbra TucU ta Vas je obiaJt vtiihtga fiomena.' Podrobna pojaflnila dajc: o potniškem vizumu, posebnih vlakih, stanovanjskem posredo- vanju, o dopošiljatvi tiskovin častni zastopnik W. STROHBACH, Maribor, Gosposka ulica 19 in pa LEIPZIGER MESSEAMT, Leipzig. Naznanilo. Cenj. obfinstvu vljudno naznanjam, da obratHJem brez ozira na izjavo z dne 29. julija 1926 v «Novi dobi» od mojega tasta gospoda lyana Lavtarja dalje, ker jaz svojim cenj. odjemalcem postrežem vedno le s prvovrstnim delom pri izredno zmernlh cenan. Vsled tega se tudi za obilna naroČilav nadalje priporočam in beležim z odl. spoštovanjem Franc Volferl, čevljarski mojster v Celju, Za kresijo 5. Celje, dne 2. avgusta 1926. Ravnokar izšla: CELEJÄ antiqua et nova. I. zvezek: 12 izvirnih radirank, izvrgil A. F. Sccbacher, umetniški slikar, Celje. Cena Din 350«— Dobi se v vseh knjigarnah. Prodata se poceni dve postelji Glavni trg St. 8, I. nadstr. Sprejme se ženaka, 20—40 let star», k otrokom na deželi, boljši rodbini. Nastop takoj, pogoji po dogovoru. Naslov pove uprava lista. PRVOVRSTNI KONCEPT se vr5i vsako soboto innedeljo zvečer od ^/29. do 1. ure ponoči v hotelu „PRI POŠTI" Vstopnina prosta. Za obilen obisk se priporoča Franc HebBUSchegg, tioteiir, celje. Jamski les in celulozni les kupi vsako množino ter se prosijo ob- vezne ponudbe na naslov DRAGOTIN KOROŠEC, posestnik in lesni trgovec, Rečica ob Paki. Prodajalka mešane stroke išče mesta, najraje na deželi. Rada pomaga tudi pri gospodinjstvu. Cenje- ne ponudbe pod značko «Marljiva» poštno 3 ležeče Celje. 1 Stefan Strašek, Celje, Kovaška ulica priporoča svojo yeliko zalogo vseh vrst čevljev, Ie zanesljivo blago. Za vsak par čevljev jamči. Izvršuje najhitreje Čevlje po meri in popravila po znižanih cenah. Oddaja na obroke. zabukuushj. trboyeljslii in \i wt drDQijs rDdnlkov iM\i in uGssavlja im k\\ c racstc in OhOlici Franjo 3 o Š tr CELJE, Aleksandrova nl. 4 Pi*epričajte se sami! V lastnem paviljonu, v mesnici na Kral Petra cesti, vedno prvovrstno volovsko mes po zmerni ceni. Za obilen obisk se vljudno priporoča Josip Gorenjak, mesar in pre- 50 kajevalec, Celje. 14 Na stonovQiije in hrano sprejme boljSa rodbina 1 dijaka ali deklico iz nižjih razredov, samo od boljše rodbine. Naslov pove iz prijaznosti uprava »Nove Dohe*. H Sprejme se učenec za trgovino z dobro šolsko izobrazbo iz dobre hiše pri tvrdki F. König,Celje. ___H Lovci pozor! Predno nakupite lovske puške in vse druge lovske po- trebščine, oglejte si našo bogato zalogo, kjer kupite najce- neje. — V zalogi so novodospeli zasledovalni sandali, lovske palice, lovski stolčki, vsakovrstni vabci za divja- čino ter najfinejše olje (Balistol, Klever) za orožje itd. Yeletpgovina x železnino D. RAKUSCH, Celje Delaj, nabiraj in hranil °- \*\ > o n •5 > ' »I r-l ia 1-8 r Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LRSTNI DOM atavb. in krcditni zadr. x ora. zavezo v Gaber)n pri Celjn Obrestuje hranilne vloge po 6%« Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Pri naložbl zneska po 20 Din se dobi nablralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. 5" 3 V iA r-l < 2. Plsarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. čas je denar! Tiska in izdaja Zvezna tlskarna. — Odgovorni so: za izdajatelja Paval Zabukoiek | za tiskarno Milan Četlna | za redakcijo Vlnko V. Gabero. — Vsi v Celju