PoStnfna plačana v gotovini ° rmirtvonkl y; -v./ ' jr iyS ■ Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 291 Maribor, sreda 24. decembra 1930 »JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zev. v Ljubljani it 11.409 Velja mesečno, preieman v upravi ali po pošti 10 Din. doetavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi pe terlfu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra-v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 Mir ljudem Ravno za praznike miru se je zgodilo ftekaj, kar je razburkalo celo svetovno iavnost: nemške oblasti so se bojazljivo umaknile pred terorjem hakenkreuzler-sko - narodnosocijalistične jn stahl - hel-movske ulice in so prepovedale v Nemčiji predvajanje velikega pacifističnega fi'ma »Na zapadtl nič novega«. Še več! Škandal z zabrano Remarquovega filma raste do vedno večjih in neprijetnejših dimenzij. Zakaj šele naknadno je nemška iavnost prišla do spoznanja, kako je uradna zabrana filma diskreditirala nemške težnje v očeh inozemske javnosti, in da zabrana ne pomeni samo bojazljivega umika pred uličnim terorjem, ampak da pomeni odprto borbo izvestnih uplivnih krogov v Nemčiji proti pacifistični propagandi. Ta okret na desno v Nemčiji je neprijetno odjeknil v inozemstvu, in trezni, Umerjeni nemški listi beležijo na eni strani izjave raznih inozemskih listov o radikalizaciji nemške javnosti, na drugi strani pa tudi izjave raznih odličnih Nemcev v inozemstvu, izjave, ki so vse dru-ko prej nego laskave za nemške oblasti. 2nači’no je tudi, da trezni nemški listi objavljajo vest, kako se v Franciji z velikim interesom zasleduje nemška diskusija o Remarquovem filmu. Pripovedujejo, kako se v Parizu ta film igra spored-no s filmom »Štirje pešci« in sicer že več dni pred razprodano hišo in kako ogromen je utis filma. Kot značilno naglašajo, da v Parizu vsa publika navdušeno ploska, ko francoski vojak v bolnici proži roko ranjenemu nemškemu vojaku z besedami: »Nisya neprljatelja, ampak brata!« Zato je pa tudi zabrana filma v Nemčiji učinkovala kakor hladen tuš in široka francoska javnost si ponovno kliče v spomin nemško nevarnost. Priprosti francoski človek se čiidi, kako more republikanska Briiningova vlada zabraniti svojim državljanom, da bi videli pravo lice vojne. Široka francoska javnost vidi v zabrani stremljenje oficijelnih nemških krogov, da bi se onemogočilo širjenje pacifističnega pokreta med širokimi sloji nemškega naroda. Isto prepričanje vlada v Angliji in Ameriki. Še bojj ie moralo podkrepiti to prepričanje dejstvo, da je istočasno z zabrano Remarquove«ra filma bilo dovoljeno predvajanje stahlhelmovskega filma, ki prikazuje vojne parade 150.000 stahlhel-jdovcev v Koblenzu in ki ie v svojem histvu naperjeno proti francoskemu nabodu in proti pacifističnim stremljenjem •n naporom. Zato je tem bolj razveseljivo, ako vidimo, da se z druge strani dvigajo vedno |>ov! napori za mir v Evropi fn na celem svetu. Naš veliki kralj Aleksander le ravno tekom zadnjih tednov ponovno povdaril, da Jugoslavija hoče mir in da ie in ostane steber miru na Balkanu in v *vezi z Malo antanto v celi sredmi Evropi. Predsednik naše vlade general Živ-kovič je baš te dni podal daljšo izjavo, v kateri je povdaril, da bo mir in da *Smo dovoli močni, da v zvezi z na?imi Zvezniki očuvamo mir«. Veliki češko- slovaški državnik Masaryk je istotako te dni izjavil, da »katastrofe, kakoršna je bila svetovna vojna, spadajo v zgodovino« in da »se jih ni več bati in jih tudi ni več pričakovati«. V Ženevi se pripravljajo v Društvu narodov novi koraki za ustaljenje in utrditev evropskega in svetovnega miru. Angleži in Ameri-kanci s svoje strani podvzemajo korake, ki naj vse narode sveta na potu miru povedejo iz težke socijalne in gospodarske krize v lepšo bodočnost. Znani angleški publicist Wikham Steed je na veliki konferenci ameriških javnih delavcev, finančnikov, industrijalcev in politikov, kateri je predsedoval sam predsednik USA g. Hoover, poroča! o političnem stanju v Evropi. Na podlagi njegovega poročila je na konferenci prevladalo mnenje, da je sanacija evropskih ekonomskih prilik, ki vedno bolj neugodno uplivajo tudi na ameriško produkcijo, mogoča le, ako Amerika dovoli dolgoročni moratorij za svoje vojne terjatve napram evropskim državam. Amerika bi bila v to pripravljena, ako bi tudi Francija in njeni vojni zavezniki dovolili isto Nemčiji. Francija pa zahteva najprej ponovno in-ternacijonalno garancijo, da se ne bo za* čenjalo vprašnje revizije mirovnih pogodb. Sedaj se v Ameriki izdeluje no** načrt za institucijo, ki bi poleg Društva narodov poslovala kot nepolitičen zavod za diskusijo in studiranje evropskih problemov: evropski mirovni institut. Ker je glede načrta že tudi vpostavljen kontakt preko Anglije s Francijo in Malo antanto. je v doglednem času pričakovati uresničenja načrta. Tem potom bi se v dvojni smeri dosezala stabilizacija evropskih prilik in s tem osiguranje miru med evropskimi narodi. V tem velikem razvoju je dogodek v Nemčiji smatrati samo kot neprijetno epizodo, ki dokazuje, da imperijalistična bojaželjnost v Nemčiji še ni ugasnila in da tam še vedno straši duh Viljema, vendar pa samo kot epizodo, ki velikega pacifističnega pokreta na celem svetu ne more več zaustaviti. Zmagoslavna pot Remarquovega pacifističnega filma preko evropskih držav — izvzemši Nemčijo — pa je dokaz, da se široke ljudske mase bolj ko kedaj zavedajo, da je V ohranitvi miru sreča in bodočnost človeštva. POZOR! Kino Diana v Studencih zopet odprt. Vse renovlrano, nova aparatura, moderna godba. Otvoritveni predstava: dne 25. in 26. XII. Župnik KirchfeldsKI v glavni vlogi Wileh. Dieterle. 7 činov dne 27. in 28. XII. Tom Mixfilm Bell junak Senzacija z »Divjega zapadau v S finih it eno Salolgro v 2 finih Predstave vaakokrat ob Uh (♦) «/,?0h («/,8) Vstopnina zmerna Bolehni fašizem GENERALNO ČIŠČENJE FAŠISTIČNIH VRST. _ ZAČETEK RAZPADA STRANKE. — ARETACIJE VODITELJEV. — SILNA KORUPCIJA. RIM, 24. decembra. Generalni tajnik fašistične stranke Giuriati je izdal odlok, v katerem naglaša, da morajo biti preiskave, ki jih vodijo posebni strankarski inšpektorji v svrho očiščenja fašističnih vrst, končane najdalje do 1. januarja. Odlok nadalje naglaša, da rezultati teh preiskav ne bodo objavljeni, razen onih primer, v katerih bi smatralo strankino vodstvo to za potrebno. Izključitev iz stranke bo sporočena samo prizadetim. Že v času po odstopu bivšega glavnega tajnika Turatija se je v fašistovskih krogih zatrjevalo, da se pripravljajo velike izpremembe in da gre ponovno za uvedbo radikalnega kurza v stranki. Vedno večji odpor, ki se je pojavljal zadnje čase v vseh slojih italijanskega prebivalstva proti fašističnemu režimu, ojačen z naraščajočo gospodarsko in finančno krizo, sili vodstvo stranke — tako vsaj naglašajo v dobro poučenih krogih — da se očisti fašizem vseh nezadovoljnih elementov. Znano je, da so se v fašistično stranko vpisali tudi taki, ki sicer ne simpatizirajo s fašizmom, še več pa takih, ki zasledujejo pri tem svoje osebne koristi. O priliki instalacije Giuriatija za tajnika stranke je Mussolini sam napovedal radikalno čiščenje v fašističnih vrstah. In to delo je sedaj v polnem teku. Kljub temu, da italijanski listi o tem ne smejo nič poročati, ni nobena tajnost, da je prišlo radi tega v stranki do hudih nasprotstev med zmernejšo in radikalno sirujo. Dočim opozarjajo zmernejši elementi, da pomeni to razčiščevanje začetek razpada stranke, zagovarjajo radikalni elementi uvedbo strogega kurza in brezobziren nastop proti vsem, ki niso zanesljivi. V zadnjih 3 tednih je bila aretirana cela vrsta fašističnih voditeljev, ki se bodo morali večinoma zagovarjati pred izrednim tribunalom. Izkazalo se je, da vlada v fašističnih vrstah strašna korupcija. Pod krinko patrijotizma se je razbohotila v fašističnih vrstah korupcija, kakršne ni bilo nikdar poprej. Milijoni in milijoni ljudskega denarja so izginili v žepih raznih voditeljev stranke. Da bi ta porazna odkritja omilili in prikrili, so sedaj prepovedali vsako poročanje o teh preiskavah, na zunaj pa dajejo tem dogodkom značaj protifašističnih zarot. Temu namenu je služil tudi proces proti intelektualcem, ki je bil zaključen te dni pred izrednim sodiščem, za prihodnje dni pa je napovedanih Še cela vrsta sličnih procesov. Inozemski tisk je soglasno mnenja, da so ti pojavi v italijanskem fašizmu začetek njegove-ga konca. Stteg čfstf PARIZ, 24. decembra. Ministrski predsednik Steeg .ie že pričel z osebnimi izpremembami v višjem uradništvu. Med drugimi je razrešil generalnega tajnika v notranjem ministrstvu in ravnatelja političnega oddelka, Rocquera. intimnega prijatelja bivšega ministrskega predsednika Tadieua. Enaka usoda čaka baje tudi pariškega policijskega prefekta Chiap-pa. Kakor poročajo jutranji listi, bo imenovan za ministra pokojnin poslanec Dorman, pristaš radikalne levice. Batja u Rustri|i DUNAJ, 24. decembra. Tu se je ustanovila in je bila vpisana v trgovski register »Avstrijska družba za Batjeve čevlje«, koje namen je prodaja vseh vrst čevljev in ustanavljanje tovarn v Avstriji. Poslovodje družbe so Tomaž Batja in prokurist Cipera iz Zlina ter odvetnik dr. Meisel iz Dunaja. 6ršfea proti tujim šolam ATENE, 24. decembra. Grška zbornica je sprejela zakon, s katerim je vsem 46 inozemskim šolam na Grškem prepovedano poučevati Krške otroke v osnovnih predmetih. Pro- Upa božična darila so ročne torbice. Ustnice, denarnice, aktovke, kakor tudi potni kovčekl, nahrbtniki, dokole-nlce i. t. d. — Vse to v n a j v e č j 1 i z b i r i pri IVANU KRAVOSU MARIBOR - ALEKSANDROVA CESTA 13 svetni minister je pri utemeljevanju zakona naglašal, da ima zakon namen. zajamčiti grškim otrokom že v najnežnejši dobi narodno vzgojo. Opo zicijonalni govorniki pa so povdarjali, da so določbe zakona predalekosežne- Kllc Carnegljeuega zauoča za mir NEW-YORK, 24. decembra. Carnegie. jev zavod za pospeševanje mednarodnega miru, kojega Člani so najuglednejši ameriški politiki in znanstveniki, je izdal na vse narode sveta, naj takoj izvedejo razorožitev. Oklic izrecno povdarja, da so se zavezniki z versaillsko mirovno pogodbo zavezali, da bodo oboroževanja omejili, in da ima ves svet na podlagi mirovnih pogodb pravico do splošne razorožitve. Oklic izraža v zvezi s tem ne-voljo amerikanske javnosti nad načinom, kako Društvo narodov obravnava raz-orožitveno vprašanje. Velik del oklica obsega samo citate iz versaillske pogodbe, ki odločno podčrtavajo zahtevo svetovne javnosti po razorožitvi. KERENSKI V PRAGI. Praga, 24. decembra. Semkaj je prispel bivši ruski ministrski predsednik Kerenski. Svrha njegovega prihoda ni znana. pebeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napoja- Mnogoštevilna poročila zdran nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tuli oni, ki bolujejo na ledvicah, protinu evmatizmu, kamenih in sladkorni bolez t, zelo zadovoljni z učinkom »Franz-Jo ifove« vode. Dobi se v vseh lekarnah i drogerijah in špecerijskih trgovinah- A Sira« t V" V 1- ^ ^ ^ V T V T««{««#) VMarlboru, dne 24. XII. 1930. Mariborske »posebne sobe” BOŽIČEVANJE DOMA IN V GOSTILNAH. — »SALONI« IN »ŠTIBLCI«. — PRAZNIČNO RAZPOLOŽENJE. — OD OSMINKE DO OSMINKE. - VESELE PRAZNIKE! Prazniki se bližajo! Božični veper sicer preživi vsaka družina najraje sama zase doma. Zato pa so ostali dnevi posvečeni božičevanju v krogu prijateljev in znancev. Znajdejo se navadno v gostilni, kjer je za marsikoga vse bolj lepo in praznično kakor je v »hiši«. Iznajdljivi gostilničarji vedo to prav dobro, zato so se v zadnjem času pobrigali za temeljito »praznično razpoloženje«. Akcija za tujski promet jih je podučila, da je to v veliki meri odvisno od — lokala. In je resnično res, da nastaja med mariborskimi posebnostmi prav posebna posebnost, to je — »posebna soba« po naših gostilnah. Take sobe imajo sicer tudi drugod, a med našimi in tujimi posebnimi sobami je razlika! Dočim vidiš pri nas štiri večinoma že z lesom ali s tapetami obložene stene, moderne žarnice v stropu, parketna tla, bele mize in elegantne stole, za nameček pa še kako lepo sliko ali brušeno ogledalo, kažejo stari »štibl-ci«, da gospodar nima smisla za umetnost in lepoto, pa tudi ne za — praznično raz-po'oženie v »salonih«. Pravijo sicer, da so zelo različni ljudje, ki zahajajo v posebne sobe m jim daje:o svoj poseben značaj.. Nekateri so celo mnenja, da mariborski gostilniški »saloni« kar sami iz sebe vzgajajo ljudi. Zato je baje zelo koristno, če posvetimo tudi vprašanu posebnih sob vso pažnjo.' Zdi se mi, da je to jako važno narodno in narodnogospodarsko in socijalno (n kulturna vprašanje. ‘ , Bližajoče se »praznično razpoloženje« me je pričelo iz gornjih razlogov preganjati po vsem Mariboru od osrrvinke do osminke. Povsod sem jo zavil kgir v »posebno, sobo« — pardon! — v »salon«, — da bom tudi jaz užival enkrat vse dobrote »prazničnega razpoloženja«. Jaz namreč »posebnih sob« nimam bogvekaj rad, ker rajše v prvi sobi gledam, kaj in kako mi točijo« Nekateri pravijo sicer, da so posebne sobe za lepe in odlične goste, kar pa se mi ne zdi demokratično, če se dela razlika med človekom in člo- vekom. V resnici pa gre le za razliko v obleki in je res, da se štedljiv človek ne vsede rad na umazano klop. Kaže torej, da so pametni ljudje naredili posebne sobe zato, ker se boje blata in zato je posebna soba ali salon nekaj lepega, nekaj plemenitega in aristokratskega. ' Tako se mi ie zdelo samemu ob osmin-ki v salonu, dokler se ni prikazala v salon dvojica, čudovito »praznično« razpoložena, Možakar se je smejal tako sladko, da je sčasoma omamil tudi svojo spremljevalko. Točajki se je smejal tako sladko in roke so mu uhajale vsepovsod, samo tja ne, kamor bi spadale... Ko pa sta opazila mene, sta plačala in — odšla. Kmalu sem sedel ob osminki v drugem lokalu. Lepo se je videlo na cesto, kjer so se meščani zbirali za zimsko-medlo popoldansko promenado. V salonu sta zatopljena v burno debato 2 poslovna človeka, očividno rešujoča trgovsko krizo z — meničnimi zadevami. Ko je stvar postala burna, je eden pograbil klobuk in plašč ter odšel. Torej tudi — praznično na strojenje! V tretjem lokalu so se smukali okoli točajke mladi gizdalinčki, ki so ji skrivnostno prisegali na uho svo o ljubezen ter tajinstveno šepetali, da bodo plačali — jutri. Tako se je ta lepa družba mešala v salonu še pozno v noč, v pravem prazničnem veselju in smehu. Ko je končno zabučal še gramofon, se je prazničnost rapidno stopnjevala... Končno sem pogledal še v posebno sobo neke gostilne. Kmečka deklica s fantom je prisedla k belo pogrnjeni mizi. De k!e je bilo izredno ponosno, da jo fant pelje na tako odlično mesto. Prikupliiv parček, ki se zaveda »posebnega« prostora. Nisem še obupal nad vrednostjo pO' sebne sobe, ker žive še vedno ljudje, za katere je lepa.... V tem znamenju naj bodo tudi prihodnja praznovanja po mariborskih salonih! Vesele praznike! — Ob 5uetem uečeru... Božji hrami — razsvetljeni, vsi oltarji v luči eni, — v jaselcih pa dete sveto v skromno tančico odeto ... Orgelj, petja buč raz kora, spodaj — molk ihtečih zbora, . * . molk ihtečih, duš prosečih — nemo, v žaru sveč gorečih: V jaslicah da dete nemo . . . raz sveta prežene temo, mrak iz revnih duš zabriše, v srca pot blagosti riše. Dete božje vse obišče: zlata . . ., reve pozorišče, tam bogastva sij v palači, tu drobtinic krov domači... Tam razkošje bogatina, — tu zre tugo, jad trpina. Pa pri tugi se ustavi, Dete sveto z močjo pravi: VI, ki reva vam neznana, ne skeli vas bede rana: Odprite sreč in roke, — pa sušite solz potoke!... Popotnik iz Slov. goric. Akademski p'es mariborsko qledaliSče REPERTOAR: Sreda, 24. decembra. Zaprto. Četrtek, 25. decembra ob 15. uri »Ala-din«. Otroška predstava. — Ob 20. uri »Grof Luksemburški«. Prvič v sezoni. Petek, 26. decembra ob 15. uri »Aleksandra«. Kuponi. — Ob 20. uri »Lutka«. Kuponi. Sobota, 27. decembra ob 20. uri »Prodana nevesta«. Kuponi. Nedelja, 28. decembra ob 15. uri »Ala-din«. Otroška predstava. Kuponi. — Ob 20. uri »Grof Luksemburški«. Božični prazniki v mariborskem gledališču. Za Božič se bodo ponavljale letošnje najbolj zabavne in uspele vprizo-ritve in sicer: V četrtek, 25. t. m. ob 15. uri Raederjeva čarobna pravljica »A 1 ai-d i n«, ob 20.' uri letošnja premijera priljubljene Leharjeve operete »Grof L u k s e n b u r š k i«. — Na Štefanovo 26. t. m. bo ob 15. uri zabavna opereta »Aleksandra«, ob 20. uri pa Audra-nova opereta »Lutk a«. — V soboto, 27 t, m- se bo pela priljubljena Smetanova opera »Prodana n e v e s t a«. V'ne delio, 28. t. m. pa se bo ob 15. uri pono vila otroška predstava »A l a d i n«,' zve čer ob 20; uri pa bo prva repriza letos na novo : naštudirane Leharjeve operete »G r o f L u k s e n b u r š k i«. Drobiž s Tpzna Občinske zadeve. Občinski proračun je dovršen. Naivišje postavke so vnešene za šolstvo in ceste. Postavita se tudi 2 novi cestni svetiljki. Prehod preko' železnice se začne kmalu graditi. Železniška uprava je dala na razpolago potrebno vsoto. Za. nabavo cestnih in hišnih tablic je vnesena potrebna vsota v proračun. Bttarilmrski in dneoai drobiš 5. ianuaria 1931 Sokolsko društvo. Predpriprave za u-stanovitev Sokola so v glavnem dovršene. Ustanovili občni zbor s' vrši prvo nedeljo januarja (to je 4. I. 1931) ob 2. popoldne v osnovni Šoli. Vabimo zlasti Šoli odraslo mladino obojega spola, da se vpiše v Sokola in Se udeleži občnega zbora. Javna knjižnica posluje sedaj od 18.—19. ure. Za zimske večere je najboljša zabava lepa knjiga. Knjižnico priporočamo posebno šoli odrasli mladini. Himen. Poročila sta se učiteljica gdč. Draga Klun in železniški uradnik g. Lipovšek. Obilo sreče! — F. L—r. — Osebna vest. V 3. skupino I. kategorije sta napredovala s kraljevim ukazom gg. dr. Ivo Jančič, starešina drž. tožilstva, in dr. Ivan Hojnik, namestnik drž. tožilca, oba v Mariboru. Srečne božične praznike želita uredništvo in uprava „Ve-černika" vsem svojim naročnikom, čitateljem in inserentom Božično obdarovanje mestnih ubožcev in sirot. Sinoči je mestna občina mariborska na podlagi sklepa zadnje seje ubožnega! svtea potom svojega zastopnika izročila! božična darila svojim oskrbovancem v j hiralnicah v Ptuju in Muretincih. Ta po-, zornost in skrb je mnoge tako ganila, da so od veselja jokali. Danes dopoldne so bili po arimernem nagovoru obdarovani oskrbovanci v tukajšnji mestni oskrbni-šnici, popoldne pa deca v mestnem mladinskem domu. Smrtna kosa. Včeraj dopoldne je preminul v 70. letu starosti g. Henrik Skušek, upokojenec in, občinski tajnik v Radvanju. Pogreb bo v 1 petek, 26. t. m. ob 15. uri izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. V Krčevini ie preminul včeraj nenadoma občinski odbornik in posestnik, g. Ivan Pall. Pogreb se bo vršil v petek, ob 11. dop. od hiše žalosti v Krčevini, Prapot-nikova ulica 200. Blag jima spomin, žalujočim naše sožalje! Skavtska božičnica. Skavti so priredili v nedeljo svojo božičnico, ki je izVanredno dobro uspela. Do 4. popoldne je napolnila mladina dvorano Glasbene Matice. Prišlo je tudi i5 ptujskih skavtov in mnogo staršev, kar je treba posebej povdariti; naj Ie starši sami vidijo in sodijo. Pester program je obsegal klavirske in violinske točke, deklamacije, nastop cigana z opico itd. Največ priznanja pa je žela četvorica najmlajših skavtov, ki nam je pod spretno roko Saše Sedlarja prikazala Jamboree. Točko so morali ob splošnem navdušenju ponoviti. Nato je bila tombola s praktičnimi in zabavnimi darili. Po tomboli se ie razvila skavtska zabava, polna smeha in veselja. — Perilo po meri I. Babič, Gosposka ulica 24. 3268 Sokolsko društvo Sv. Anton v Slov. goricah je priredilo dne 21. t. m. božičnico za sokolsko in šolsko deco. Deca je igrala lepo otroško igrico »Sirota Marica«, z živo sliko »Nebesa«. Otroci so igrali tako lepo, da so starišem, ki so bili navzoči, stopile solze v oči. Pred igro je imel brat starosta Joško Tušak kratek nagovor, v katerem je omenil, da bo prihodnje leto Jezušček obdaroval samo tisto deco, ki bo vpisana in pridno telovadila pri Sokolu Po igri pa so bili vši otroci obdarovani z darili, ki jih je dala radodarna roka brata staroste, za kar mu društvo in obdarjena mladina izreka prisrčno zahvalo. Delodajalcem in delojemalcem. Poštna direkcija v Ljubljani objavlja: Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani in njegove ekspoziture niso oproščeni poštarine za poštne pošiljke v lira evnem prometu. Vse delodajalce, de-lo.emalce in druge interesente, ki stanujejo na sedežu urada ali ekspozitur, vljudno vabimo, da oddajo vse prijave, odjave in druge dopise osebno v pisarnah u- Union rada odn. ekspozitur. Ako pa hočejo te pošiljke dostaviti potom pošte, pa naj jih pravilno frankirajo, kakor druge zasebna pisma. Pisma, ki v krajevnem prometu ne bodo opremljena s predpisanimi znam kami, bo mora! urad neodprte zavračati, da se izogne plačilu kazenskega porta: — Božične počitnice na Trgovski akademiji. Ravnateljstvo državne trgovske akademije v Mariboru obvešča svoje učence In učenke, da traja!o božične počitnice do inkl. 15. jan. 1931. — Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ima v. torek, dne 30. decembra 1930 ob 'A9. dopoldne v svoji dvorani javno plenarno sejo. Kravate- najcenejše pri I. Babič, Gosposka ulica št. 24. 3268 KINO Orafskf: Od 25. decembra dalje kolosalni planinski 100% velefilm v nemškem jeziku »Sin belih planin«. Izborna vsebina in krasne slike Švice, posebno pa smučarskih tekem. Union: Na Božič do vključno nedelje 28. decembra krasna drama »Llubav preko groba« po gledališkem komadu *Ro-senmontag«. 100% govoreči film v nemškem jeziku s posebno lepo vsebino. , - ........ -i* i 1.7==^^°^ Predstave r obeh kinih ob delavnikih ob 17 19. 21. url: ob nedeliah In praznikih ob 15 17. 19 In 21. irl Predprodaia dnevno: od 10. do 12. ure na blaealnl. XXVI 4POLO K!SO Za praznike 25. In 26. decembra »Hiša grozot«, film velikih senzacij in tisoče misterij skrajno napete vsebine. Nizke cene. Popelin srake a Din 85.1. Babič, Gosposka ul. 24. 32® Vlom v upravo »Delavske politike«* Ko je danes zjutraj snažilka prostoro? uprave »Delavske politike« in »VolkS' stimme« prišla v prostore, je našla vs® razmetano, dasi na vratih ni bilo znako'f nasilja. Poklicani stražniki so ugotovil*' da so vlomilci prišli čez dvorišče skoz' okno v vežo in odtam s ponarejenimi M” či v prostore uprave. Vlomljena je bil3 železna blagajna in kakor je upravnik J®* len ugotovil, odnešenih iz me 5774.49Din‘ Tudi je bilo iz miznic odnešenih nek" manjših zneskov. Doslej ugotovljena ško* da znaša nad 6000 Din. Za vlomilci tatovi še ni sledu in je policija na delft da jih izsledi. — 1 Silvestrov večer . Sokola, ki se bo vršil v vseh prosto^ »Uniona«, bo brez pretiravanja priredi* tev, ki si jo bo vredno ogledati. Telovad' ne točke, groteskni ples gdč. Erne Kova* čeve, pevske, plesne in komične točk® naših gledaliških igralcev, znamenj ameriški variete, v katerem nastopi fl®” 20 prvovrstnih moči in ki predvaja t«d pravo pravcato moderno revijo, vse “ bo ustvarilo pravo silvestersko razpo'£ ženje že pred polnočjo. Vmes se pre“' vaja silvesterski radioprogram na zvo2' nik tvrdke Radio-StarkeL Da se preprek preveliki naval, bo število vstopnic oifle' jeno; ker se mora gotovo število rezef' virati za večerno blagajno, je treba kupi® vstopnice, kdor hoče imeti cenejše, či<*jj pr:? v predprodaji (trgovina Bureš Majer). — Slivniški Sokol priredi na Silvestrovo družabni večer gostilni g. Lesjak v Slivnici. Vstopni11 ni. Vabijo se vsi bratje in sestre. Dvanajsti akademski ples v Unionski dvorani bo dne 5. januar#’ svira »Jonny-Jazz« iz Ljubljane. Vse J urejeno tako, da bo zadovoljnost obe* Pričakovati je velikega obiska, da premo društvo v njegovih stremljenjih, Sonny-3azz _ TRENCHCOATI, površniki, hubertusplašči, usnjeni 300 vrst krzna, pllši, snežni čevlji, s11*] žni škornil, galoše, kakor tudi vse nulakturno blago na obroke. ORJjU Maribor, Koroška cesta 9. F.anel pižame a Din 125. I. Babič, Gosposka ?4. Samci in male oblteljl ^ jedo poceni in dobro le v javni kuhinj* Slomškovem trgu 6. — Popravila in snaženie pisalnih izvršuje specijalna popravljalnlca Rud. Legat & Co., Maribor, Slove|Lgi ulica 7, telefon 21-61. Kobanske božične skrivnosti Sveti večer v zasneženih planinah! Koliko meščanov sanja o tej božični idili! V jasni, z zvezdami posuti noči oživi poslednja bajta, ki sicer sameva v hribovski tišini in samoti. Nič otožja in bolesti, povsod le sreča in veselje ob jaslicah, drevescu in prazničnih priboljških... Ko pa pride polnoč, pa hajd po Škripajočem snegu do cerkve, ki je vsa v lučkah! Svečano zadoni tudi v dušah teh srečnih: Sveta noč — blažena noč... Vse drugačna je božična noč po ko-banskih pfaninah! Že od nekdaj je borba za vsakdanji kruh v teh obmejnih krajih težka. Saj so po gorskih grebenih in grabah naseljeni poleg manjših posestnikov večinoma siromašni kočarji, drvarji, žagarji in skrbniki tujih veleposestev.- Gorati kraji, težek dovoz, nezdrave razmere, slab zaslužek... Jasno je, da temu ljudstvu ni bilo življenje nikdar posuto z rožicami. Na žalost so našim mejašem gmotne dobrine in praznično življenje še vedno ostale — neizpolniene želie. Kakor nekdaj, tako še tudi danes iščejo nadnaravne rešitve iz svojega težkega položaja, var je seveda zavito v skrivnosten plašč versko-mlstlčne tradicije. Malokje v naši ožji domovini spreminjajo »tajnosti božičnega večera« običajno praznično idilo v tako dlvrn romantiko. kot se to še dogaja na Kobanskem! 'Že 12 tednov pred božičem pričnejo denarja željni mladeniči in možje delati tna:hen čarodejni stolček iz 12 vrst lesa. To pa le enkrat ha teden in le iz ene vrste lesa! Stolček moralo skrivaj nesti k polnočnici v'žepu. Med povzdigovanjem še je treba s stolčkom nasloniti na cerkvena vrata. Baje se ravno, ko se ljudje ddkrižajo, prikaže zlodei z vrečo denarja, ki jo da za stolček. 'Ako stolček ni dobro hapravben, peklenšček ne pride in tudi o denarju ni sluha he duha! Kdor pa pri polnočnici opravi spoved in obhajilo ter vzame hostijo iz ust in jo hrani v škatljo, bo postal slaven in bogat. ‘Hostijo mora doma takoj po polnočnici dati • r • žabi, ujeti ria sveti post. Žaba sne hostijo in če nakraca na paoir veliko številko, je sreča neizogibna! Pri prvi božični jutranji maši- mora tak srečnež biti prvi v cerkvi, če se ustavi z lističem v rokali pred glavnim oltarjem, bo naenkrat pridrvel hudič z veliko mošnjo denarja. Takoj mora prepustiti denar srečnežu, ker bi sicer ne mogel več iz cerkve. Vse je pa seveda odvisno le od točnosti in pazljivosti! Za posebno korajžne pa velja pravilo, da je treba k polnočnici že zgodaj, ko gori v cerkvi še samo večna luč. Junak mora vzeti z glavnega oltarja svečo in io mora prižgati na večni luči ter z njo trikrat hoditi okoli cerkve. Med potjo se pridruži zlodej, ki hoče svečo upihniti. Ako obrani junak plamen sveče, dobi takoj vrečo denarja in peklenšček nima do njega nikdar nobene moči več! Žena, ki hoče mnogo denarja, natrga na sveti post šopek črešnjevih vejic in jih da v vodo, da vzbrste. Od doma mora iti k polnočnicam prva. Kjer se stekajo tri meje, pride nasproti preoblečen vrag. Pod vsakim pogojem hoče vrag kupiti šopek črešnjevih vejic od žene. Ko mu ta pove ceno, se hoče pogajati. Od .prvotne cene pa ne sme odnehati! Končno vrže vrag nekoliko razjarjen ženi vrečo denarja na šopek. Ako žena z denarjem umno ne gospodari, ji ga vrag takoj zopet odvzame. Mladenič, ki bi se rad ženil in bi hotel v naprej videti svojo izvoljenko, mora med povzdigovanjem pri polnočnici razrezati jabolko na dvoje. Če se takoj ozre nazaj, vidi svojo bodočo ženo! Če hoče kdo zvedeti bodočnost, naj gre na sveti večer k posestni meji prisluškovat. Ako sliši godbo, se bo nekdo ženil, če pa sliši zabijanje rakve, bo nekdo v bližini umrl. Ako pa hoče dekle imeti kmalu snubca, si mora na božični večer vliti mleko po hrbtu in ga prestreči s skledico. Kdor pride mleko pit, postane njen ženin. Dekle, ki ima fanta in bi se rada prepričala, če jo bo res poročil, mora na sveti večer vlovitl žabo, jo odreti in pokopati/ v zemljo. Ako do Svečnice žabo snejo mravlje, ga ne dobi. Če pa ostane žaba cela, pa io sigurno pcroči. Ako ima dekle fanta rada in si ga hoče prikleniti za vedno, ga mora na sv. večer povabiti k sebi. Medtem ko sta najbolj zatopljena v pogovor, mora nie-na mati fantu nepričakovano in neopaženo vreči dve jajci v hrbet, da se ubijeta. Kar najhitreje ju mora prestreči s skledico in ju takoj ocvrti, da iih fant še pred polnočnico použije. Tako ie priklenjen za vedno. Prijatelji vina, ki pa ga nimaio, sl ga lahko izdatno privoščijo na božični večer. Treba jim je iti k studencu, kjer molijo. Med povzdigovanjem se voda spremeni v vino in vsak si ga v času povzdigovanja lahko natoči po mili vohi. Kdor pa je počasen in len, bo zaman čaical.' Še mnogo sličnih »tajnosti« kroži med Kubanci. Pravijo tudi, da so božični večeri zahtevali že tudi svoje žrtve in nihče ne ve ne kod, ne kam so izginili. Da bi le kmalu tudi med brati nte!aši izginile take »skrivnosti« in bi jim razmere naklonile člmprej sveto noč — res blaženo noč! Najcenejši itakuo za Boiil OTROŠKE NOGAVICE od Din 5.- naprej; NOGAVICE Z OBROBKOM (Haferl-socken) od Din 10.— naprej; MOŠKE NOGAVICE od Din 4.50 naprej; DAMSKE NOGAVICE od Din 7,- naprej; DAMSKE FLOR-NOGAVICE od Din 12— naprej: DAMSKE VOLNENE NOGAVICE od Din 18- naprej; SVILENE NOGAVICE in NOGAVICE iz UMETNE SVILE v vseh barvah in cenah; SPODNJE MAJICE od Din 15.— do 25.— po velikosti; SPODNJE HLAČE od Din 15— naprej; SVETERJI ZA OTROKE od dinarjev 35.- naprej; SVETERJI ZA DAME od dinarjev 60— naprej; PLETENE DAMSKE OBLEKE od dinarjev 200— naprej; DAMSKE ROKAVICE od dinarjev 14 — naprej; MOŠKE ROKAVICE od Din 16.- naprei itd- — Vrhu tega največja izbira trikotaž, pletenin, perila, kravat, ovratnikov, vezenin, čipk. svilenih trakov, toaletnih potrebščin, parfumerije po zelo nizkih cenah. — Specijalna razstava vseh otroških igračk In nakita za božična drevesca. Lastna pletarna in predtiskarija! — Prevzame entlanje, ažuriranje in vezenie! Eksportna hiša LUNA* Maribor, Aleksandrova c. 19 A k)jub sponam in onemoglosti je slovensko ljudstvo ohranilo na svojem slovenskem (slovanskem) značaju; izhoda v rod je prehajalo slovensko svojstvo, tradicije in ž njimi najvidnejši izraz — jezik. To dedščino nam je mogel zapustiti le Človek, ki čuti pod nogami trdna tla, oni kos zemlje, ki je ž njim neločljivo združen. Od te strani glejmo na ta narod, da bomo znali pravilno soditi in — delati. Opazujem Pesniško dolino. Bogate rav nine leže pod razdiralnimi vplivi vodne sile. Treba umnega dela, da se jih ukroti. To bi bilo potrebno tembolj, ker v sedanjem gospodarskem vrvežu izsledimo nov pojav, ki je sicer za enkrat še v meglenih obrisih in sicer: dotok v mesta polagoma ponehuie, ozir- se bo moral za gotovo dobo zaustaviti, izseljevanje bo tudi skoraj zaključeno. Prištejmo -še polome na borzah, konkurze bank, gospodarski zastoj in ne vem še kaj, pa moramo glasno ponoviti: razmere v obče in odnosi med poedinimi gospodarskimi skupinami so se prekucnili, poostrili in življenje gre v novo pot. Za takrat je zaključek enostaven: kruh — dom — zemlja. Torej? — Hitel sem brezbrižno mimo reklamnih letakov »Tivar obleke« in »Bat’a čevlji«, nalepljenih vsepovsod ob cesti, kakor romajo mimo drugi, oziroma kakor bežim jaz mimo mariborskih preveč okusno u-rejenih izložb. To ni za nas in niti »ceno« blago nas ne more prevariti. Med obmejni narod GOSPODARSKO PRAKTIČNA VPRAŠANJA LJUDSTVA. NAŠEGA PODEŽELSKEGA Moji sprehodi liven mestnega obzidja /majo malo posnemalcev, v bolj zaspanih dneh pa prav nobenega. Zato sem v dvomu, kam naj bi jih uvrstil — med pametne ali ne. Pravijo namreč, da je modro in.,prav le to. kar je po godu večini. Pa bilp pravali ne, jaz sem zase prepričan, da je to v redu- Pač pa priznam Svojo veliko napako, ki bi se ie zelo rad Iznebil, a ne gre in ne gre. Ko hodim po naših lepih krajih, zapadem v računske probleme čisto go-spodarsko-praktičnega značaja, k! jih nehotč pričara pogled na prijazne, mehkobne griče ob meji. Njim pristoje sanje lirsko pesniške vsebine, seveda, — a če Da so tako resni časi in je vse tako pre-; Dkrenjeno, da gremo mimo lepega umetniškega doživljanja celo mi, ki bi morali končno živeti v — višjih sferah. Sai nimamo niti pedi zemlje, niti — kokšjega fepa. Povsem nove razmere so nam po-ilsnile spoznanje, da slone ideali na britji realnosti, pa naj nam bo to po volji alt ne. Sicer pa bodimo pametni in ne lokajmo po — fati morgani, ki je pre-vara. bi priznajmo: na j večja in tudi nailep- še realnost so trdna tla — zemlja in ž njo neločljivo zvezani delavec, s katerim vzajemno ustvarjata večnonujne in veljavne dobrine. Pogled skače z enega holma na oru-gega. Kaj že spet račun? Ne, to pot se razgali pred menoj težka zgodovina izza črne preteklosti, ki ji pravimo — slovenska robota. Zato trdim, da smo večkrat napram sebi in lastni sodbi res pretrgi in radi prezremo svoje vrline. Ni dobro samopoveličevanje, a niti podcenjevanje. Zakaj bi ne naglasili svojih dobrih strani, zlasti še, ko gre za odločilne in pomembne pojave. Poglejte! 2e v 9. stoletju je izginil zadnji ostanek nekdanje svobode, in slovenski kmet je postal suženj nemškim grofom in , njihovemu pravnemu redu. Od tedaj dalje je stoletja zaman klical po stari pravdi. V dobi kmečkega robstva je ostal edin! žarek nekdanje slovenske svobode in samostojnosti te-kozvani »gorski zakon«. Le gornik (viničar) je smel samostojno odločati o zadevah, tičočih se njegove blaginje. Tako berem zgodovino, ko begam iz trsa v trs. g Orl*, smučarske športne in promenadne čevlje, krasna izdelava, nizke cene. Dobijo se v izdelovalnici čevljev 3830 VILKO BLATNIK Maribor — Meljska cosla S Kako se večkrat marsikaj koristnega izvrši brez besed in hrupnih priporočit! Tako sem si mislil, ko sem se ozira! po sadovnjakih, prekopanih in pognojenih, obrezanih in namazanih. Letošnja ugodna sadna kupčija je ljudi poučila, kaj je dobro in priporočljivo. Ugodno vnovčenje sadja! Je že res, a še bolj ugodno so kupčevali prekupčevalci. Čast trgovcem s sadjem, če že tako hočete, a istotačno tudi pomilovanje naroda. Ne vem, če je prav, a pamet mi pravi, da ni vse v redu, če gre le skozi ene roke nad 400 vagonov sadja. Menda ni pomisleka, da je naše narodno gospodarstvo v vsakem slučaju na boljšem, Če je kapital sorazmerno razdeljen med narodom. Ne bo drugače, kot da se šibki poedinci, katerih gospodarski interesi se vedno krijejo, združijo v močno telo; Le po zadružni poti bodo mogli zavarovati svoie interese. Slišal sem, da se Št. Jurij ob Pesnici probuia in da je že bila prva odborova seja Sokola, ki šteje že nad 150 članov in obsega tudi Svečino. Gor. Kungoto in Sv. Križ. Saj je ta narod še vedno dober kvas, le delavcev, dobrih delavcev, kise do potankosti zavedajo, kaj je treba med njim delati, — takih je treba. »Pa prav to mi ugaja«, mi je dejal ra-.zumen njož. »da bo Sokol skrbel za našo mlade, da bodo znali živeti na svoji zemlj! in jo bodo ljubili s srcem in razumom. To da je naloga kmečkih ookol-skih čet, so dejali. Tako nam je všeč in upam, da bo počasi dobro. Tako se bližamo drug drugemu, seznanjamo in spoznavamo se na novi noti k cilju. Še enkrat ponovim: Poidimo med narod, pogovorimo in celo zapojmo ž njim! Da, tudi zapoimo, kajti, kar ne zmore beseda, to čudovito lahko pričara inaša lepa pesem In vendar pohorska vzpenjača Vztrajnost in nehvaležen idealizem zmagujeta. Ako ne varajo vsi znaki, bomo vendarle dobili pohorsko vzpenjačo in se bomo morda že prihodnje leto lahko vozili iz Peker do Sv. Bolfenka na Pohorju (1037 m). Pogajanja z inozemskimi stavbnimi tvrdkami, ki imajo že skoraj 501etno skušnjo v gradbi vzpenjač, so že tako daleč uspela, da bo prihodnjemu občnemu zboru predložena ponudba najnižjega ponudnika v odobritev. Tudi finančno vprašanje bo povoljno urejeno, ker bo stavbna tvrdka kreditirala do 40% gradbenih stroškov še šest mesecev po zgraditvi in predaji železnice v obrat. Tako bo zadrugi sigurno lahko mogoče dobiti na tako plodonosno podjetje posojilo, ki se potem porabi za kritje dolga pri gradbeni tvrdki. Po novem projektu bo Šla železnica o tračnicah in ne po jekleni vrvi, kakor bilo prvotno mišljeno. Ta projekt je cenejši in se krijejo, gradbeni s+roški s predvidenim proračunom, t. j. 3,500.000 Din. Pitevozna kapaciteta je 4 do 6 krat veČia nego pri vzpenjači. V eni smeri se bo prevažalo na uro ca 232 oseb, torej 464 oseb v obeh smereh. Izven tega bosta še dva voza za prevoz materijala, tako da bo železnica lahko prevažala navzgor ves gradbeni materijal, živež in drugo, les in drva pa navzdol, kar bo velikega pomena za bodoče pohorske naselbine. Pri današnjih zgradbah na Pohorju tvorijo prevozni stroški največjo postavko proračuna, kar pa s pohorsko vzpenjačo odpade oz. bodo znižani na minimum. Ako hočemo preiskati še rentabiliteto bodoče pohorske vzpenjače, pridemo do naslednjega zaključka: Ako upoštevamo, da je posetilo leta 1929 Pohorje ca 33.000 ljudi, potem se jih bo gotovo še več po-služijo vzpenjače. Že glede na to, da je v samem Mariboru najmanj 15.000 ljudi, ki iz različnih razlogov (bolezen, služba, komoditeta) še nikdar niso bili na Pohorju, a bi zelo radi uživali pohorski zrak, pa računamo lahko še z večjim številom posetnikov. Pri ceni Din 20 zc tja in nazaj, pomeni to že dohodek Dit 900.000, tovorni promet bo prinesel najmanj 250.000 Din, torej skupno 1,050.000 Din. če od tega zneska odštejemo stroške za obratovanje, vodstvo, davek, reklamo, zavarovanje, obresti itd- z Din 600.000, ostane za amortizacijo vloženega kapitala 10%, t. j. Din 350.000 in še Din 100.000 za rezervni fond. Ta kalkulacija velja za podjetje samo*. Kje pa je še nevidna rentabiliteta, zaslužek, ki ga bo dalo podjetje onim, ki živijo od tujca, predvsem Mariboru, ki bo največ pridobil. Nobenega dvoma ni torej, da bo imela pohorska vzpenjača velikansko privlačno moč. Kajti, ako prihajajo ljudje radi zvočnega filma iz cele spodnje štajerske. Prekmurja in deloma Koroškega v Maribor, potem bo ta atrakcija ljudi še prej privabila. Denar, ki ga bodo pustili tujci in posetniki vzpenjače v Mariboru ter zaslužek, ki izvira iz tega, je glavha, merodajna, toda nevidna rentabiliteta. Korupcija tudi na Japonskem. Te dni je bil obsojen bivši japonski minister prosvete Išida, ki je bil obtožen radi korupcije, na 10 mesecev ieče in 10.000 jenov globe, minister prometa v kabinetu umrlega predsednika T^nacce Sangasataceo, pa tudi radi korupcije na 8 mesecev ječe Strme Z Marttiorrict V F C F P S f K.!afra VMarfborn, dne 24. XH. 1930. Sveta noč z mariborske stolnice Tudi če bi luna ne sijala, bila bi ta naša sveta noč svetla, sijajna in jasna, ker jo jasno in sijajno razsvetljuje tisoč in tisoč velikih in inalih žarnic, kojih prameni, množeč, prestrezajoč in križajoč se, zlivajo v ozke mestne ulice, na široke ceste in v zasnežene vrtove, mestne drevorede in nasade, žive vrelce, potoke in potočke bajne umetne razsvetljave, koje žar in Sar občuduješ tem bolj, čim višje se nahajaš nad njim. In visoko nad njim stojiš, strmo in vrtoglavo brezdno se odpira neposedno pod tabo, ko se naslanjaš na črno železno ograjo, s katero je ograjen ozek hodnik, ki obdaja v štirikotu stolni zvonik tik nad zračnim zvoniščem. Iz njega se čisto; glasno in vsakemu pobožnemu ušesu razumljivo razlega preko tega tajin-stvenega prizora razsvetljenih strešnih slemenov tja do zamišljenores-nega pohorskega vznožja, do rasposa.ieno veselega Kozjaka in do bisernih vinogradov Slov. goric milo zvonenje. zvonov, ki v srcu slehernega poslušalca vzbuja in razgiba najnežnejše strune, da, razločno glaseč se, zapo-jo pesem: »Slava Bogu v višavah in mir ljudem na zemlji«! spremljajoč tako lušan, ki jo prinaša Drava s Koroške. Pa ko se pazno in vestno oziraš na te dolge, zverižene vrste višpkih in nizkih hiš, palač in koč, ki se ti zde na prvi površni pogled vse ožarjene in razsvetljene od enega samega božičnega drevesa, postavljenega semkaj v veselje in radost celokupnega mestnega prebivalstva, kmalu, opaziš tu pa tam. ob robu mesta, pa tudi v njega sredini, okna, skozi katera ne-, svetijo v to sv. noč nobeni žarki ve1 sel ja in radosti, nobena božična drevesa s težko pričakovanimi darili, ampak bledo čelo in upadlo lice črne temne noči. tem temnejše, čim večji sijaj je razlit okoli nje. Tedaj se začneš zavedati onih dveh antipodov, ki stojita eden na najskrajnem robu na desni strani, drugi tik nad prepadom na levi plati. Narava jih je tja postavila, kakor je postavila srečne pastirje k veselim čredam na solnčne planine, zraven pa čeri in peči, prepade brez konca in kraja, ki jim prete noč in dan. Toda med onima antipodoma so prehodi, tako polagano speljani, da, če si prehodil počasi pot od enega do drugega, onega prepada, ki zija med njima, ne smatraš več za tako strašnega. Blagor mestu in vsaki človeški združenosti, kjer oni, kojim se božično drevesce šibi pod težo težkih in številnih dragocenih daril, znajo prehoditi z dobrotljivim srcem v prsih in z obloženim božičnim dreves-c—n v rokah, ono pot prijetnih prehodov, ki se konča tik ob robu na levi strani. Ko tako premišljuješ, posije luna, ki jo je do tedaj temnil črn oblak tam nekje nad Mislinjsko dolino med Pohorjem in Plešivcem, pa ti obsije in razsvetli na mah ves zimski svet, kakor daleč ti sega pogled. Morebiti je ta čarobna luč medel odsev onega sijaja in one sreče, ki je vsem ljudem dobrega srca na tem svetu pripravljen na onem drugem, ki se imenuje večnost. Morebiti! Toda ta Zem-ski, zimski svet sredi svete noči, sredi božične noči, ožarjen do skrajnih mej onega velikanskega kroga, sredi katerega stojiš na hodniku naše stolne cerkve, je nekaj tako čarobnega, da te, ne da bi se tega zavedel, z vsemi svojimi silami lepote in krasote priklene nase. Ozreš se proti zapadu. Pred temnim zagrinjalom, za katerim leži zagonetna sfinga z usodo naših krvnih bratov in sestra, ki pa še vedno na ta sveti večer pojo pred razsvetljenimi zelenimi jaslicami svojo prastaro: »Pastirci na polju...« se lušči med dobro vidno Kordeževo glavo in Luško kopo velikansko poševno polje snega in leda. To je streha zimske Pece, pod katero spi kralj Matjaževa vojska. Vsakih sto let — tako pripovedujejo na Djekšah, najsevernejši vasi kor. Slov. — se odpre gora, ven pa pride iz te jame rudar pogledat na svet. Godba se tedaj čuje iz votline. Pa ko vidi, da še ni prišel pravi čas, se vrne v jamo in gora se zapre. Stoječ na visokem zvoniku v tem srečnejšem mestu in želeč vsem vesel Božič, še le prav občutiš, kako žalosten Božič morajo imeti oni naši bratje, ker pred desetimi leti, ko je zopet po sto letih prišel iz Pece rudar pogledat na svetlo, še ni bil prišel tisti pravi čas. Tedaj začno zvoniti v zvoniku, samo za eno lestvico, strmo in skoro nevarno, z 12 stopnjicami pod tabo. Kmalu si v zvonišču, da vidiš, kako resno in dostojanstveno se na ta večer prično gibati, predno zazvono v sveto noč, zvonovi. Največjega se morajo že 10 do dvanajst minut, predno naj zapoje, lotiti štirje krepki zvonikarii, ki so tega dela vajeni; drugega zvonita dve, ostale tri pa po ena oseba. Med njimi je tudi vrla čuvaj-ka, doma pri Kresnici blizu Šentilja, ki skupno z svojo hčerko in nečakinjo bdi v tej zračni višini noč in dan in spremlja. često v najhujši burji, v tutnjavi gromov in treskanju strele, vesele in žalostne dogodke celega mesta, po lastni ini-cijativi vsako leto oznanjujoč meščanom z zvonenjem vseh zvonov slovo starega in nastop novega leta. Ko zadnji verniki pobožno zapuščajo cerkev in polnočnico in obmolknejo tudi zvonovi, v svitu električne svetilke lahko bereš na njih znamenite vlite napise. Največji, prelit iz tri sto let starega počenega, s prejšnjim napisom: »Sancte Joannes Baptista, Mar-burc:ensium patrone, ora pro nobis« je prvič zopet, vlit od *Zvonoglasa* pel Ma riboru in njegovi okolici 1. 1924. Predno se posloviš tudi od njega in svete, božične noči na naši stolnici, moraš, ako hočeš oditi od tod v pravem razpoloženju našega prerano umrlega prijatelja dr. Autona Medveda besede, ki so — kot glas iz naše dobe — tudi v ta mogočni zvon vlite: takole se glase: Daj, mili Bog, da mojih pesmi glasi. Doneli preko let bi sto in sto, Nad Mariborom pa bi solnčni časi Sijali jasno v žaru svetlem kot zlato. Dr. Fr. Mišic. uradništvo brez tradicijonalne zveze z Mariborom, da ono sicer živi v Mariboru, a ne z njim. Zato je podal mariborskemu uradništvu, ki izvira iz vseh slovenskih pokrajin, pregledno sliko Maribora, katera prikazuje zgodovinski razvoj zadružništva, mesta in kulturnega delovanja v njem, predstavi dijaško dobo edinega svetovnega slovenskega moža v Mariboru Pavla Turnerja, prometne razmere ob prevratu 1918, muzej, in zgodovinskih pregled političnih, gospodarskih, sodnih in šolskih ustanov. Poleg običajnih praktičnih navodil pa navaja koledar zlasti mariborske gospodinje na spoznanje živil in vsakdanjega življenja; kratkočasno poglavje je pravtako v najožji zvezi z Mariborom. Ze dolga leta so posamezniki v Mari boru brez uspeha snovali mariborski almanah. Želeti bi samo bilo, da bi Nabav-Ijalna zadruga in uredništvo »Koledarja« ostalo na začrtani poti in da bi vsakoletno izdajo »koledarja« usmerilo v tem —■ razširjenem — pravcu, kot nam ga predstavlja letošnji »koledar«. Omogočiti našemu človeku, ki ga služba priveže na Maribor, da spozna svoj dragi domovinski kraj vsestransko, bodi naloga »kole dar ja«! Posebno pa moramo poudariti korajžo, da je Nabavljalna zadruga izdala »koledar« resne in poljudnoznanstvene vsebine; kaUi za mnoge Mariborčane so zanv mivosti samo vinotoč, opereta in kino: največja zanimivost pa je na eni strani vrtiljak, na drugi pa odborove seje in javna poročila o teh sejah s specializiranimi prilastki posameznih odbornikov. Janko Škorec. Koledar Nabauljalne zadruge črž. uslužbencev; V skoro nepregledni vrsti slovenskih koledarjev opažamo stremljenje podati čitateljem kar najbolj nevsakdanje, senzacionalno čtivo; vsemogoča snov.ima nalogo nuditi vsakemu čitatelju nekaj, pri čemur pa postane koledar sličen nedeljski številki večjega dnevnika. Ob svoji desetletnici je podarila Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Mariboru koledar, ki se razlikuje od naših običajnih koledarjev po tem, da vsebuje v prvi vrsti članke, ki se nanašajo na Maribor. Uredniški odbor, z aktivnim narodno obrambnim delavcem iz predvojne dobe in agilnim blagajnikom Zgodovinskega društva Niko Vrablom na čelu, je upošteval dejstvo, da je mariborsko Z roparji u hišo staršeu V vasi Bohota,v Srbiji je živel kmetski sin Čedomir Ojorgjevič že dolgo časa s stariši, brati in sestrami. v sovraštvu, ker se je oženil proti volji starišev in se odselil k ženinim starišem. Ker se je bal, da ga bo oče razdedinil, je zahteval od njega nekaj njiv, toda oče je njegovo zahtevo vedno odklonil. Tedaj je, nahujskan tudi še od ženinih starišev, sklenil strašno maščevanje. Pridobil si je nekaj lopovov, napadel neko noč v odsotnosti očeta rojstno hišo, zvezal mater in sva,-kimo ter jih težko mučil. Ko je brat iz sosedne hiše prihitel materi na pomoč. So ga lopovi ustrelili. Roparji so nato preiskali celo hišo ter odnesli 44.000 Din. Drugi dan so orožniki Čedomira in njegove pomočnike zaprli. Vozne olajšave — za svatbena potovanja. Kakor javlja rimska »Tribuna«, se vladni krogi bavi:o z mislijo, da bi mladim zakonskim parom omogočili svatbena potovanja s popusti pri železniških vožnjah. Seveda bi moralo znašati potovanje najmanj 300 km. V tem slučaju bi znašal popust 70%. GLASBA JE DAR VESELJA/ 55'- Violine..........................od Din od Din od Din od Din od Din Mandoline . • Gitare ... . • Ročne harmonike Tamburice . . Gramofoni . • od Din 129- 199*- 85'- 98- 280- Tako poconl 1« nisi« kupili nikoli! Tvornlca glasbil MEINEL & HEROID Prodajalna : Tr« Svobode 6 Lj. Zorzut: Svetih treh kraljev kres (Božični motiv iz Brd po narodnem običaju.) Je bil slovenski rod še star pogan, prižigal je Bogu kres žrtvovanja, bil solncu mlademu je darovan, za znamenje božičnega spoznanja še dandanašnje žrtvenik postavijo v spomin na kraljev treh presveti dan, ki mu pri nas Mal-božič pravijo. Brinja narežemo, v snope povežemo, fagle nasečemo, s smolo prevlečemo. Fagle opašemo,, ž njimi zaplašemo: Jolilajson — Kristelajson! Z rebulco napojimo se, pri kresu zavrtimo se: Jolilajson — Kristelajson! O, sveti trije kralji na cesti so, že k nam gredo, o sveti trije kralji pozdravljeni srčno! . Jolilajson — Kristelajson! Otročiči — kolačiči in dekleta in fantiči! Klobasic naberemo, v kresu jih izcveremo, jih v rebulci skuhamo, v veterčku počuhamo! Jolilajson — Kristelajson! O, dobri sveti trije kralji na vsakem gričku kres zanetijo, o, dobri sveti triie kralji vsem Bricom Božič svetijo! O — jejte, trije lačni kralji. Božiček dal nam je ta dar! O — pojte, trije Žejni kralji, vsi: Gašpar, Melhior, Boltažar! Jolilajson — Kristelajson! Naš kres, kres Malega Božiča, o tuči nam prerokovati zna, ko v njem kot sapa samega hudiča prečudni, skrivni vfeter zapihljl Li čujete, odkoder črne te pošast! — _..fljajo se v kres, odkoder veter vaj in jo privedem k vam, iz usmiljenja z njeno mladostjo, ter vam jo zaupam ... No, in ona je odšla? No, ji je že bolj ugajale tako. Dogodek je prokleto neznaten. Vas, Dolet, vendar poznam. Žalil bi vas, ako bi vas vprašal o podrobnostih; kajti, če bi bila sama hotela ostati — vi bi jo branili zoper celo armado. Ako je odšla, odšla je po svoji lastni volji. Odšla je s kraljem. Stvar je v redu, Dovolj o tem predmetu, prosim vas!« »Naj bo! Ne govoriva več zdaj o tem,« je rekel Dolet, ki ga je bilo groza te čudne Manfredove razburjenosti. »Vendar pa je vmes točka, ki jo morate po* znati... Neizogibno je: kralj je stopil v mojo hišo s silo-Uprl sem se njegovim zahtevam, on pa me je velel aretirati, in deklica je šla z njim le zato, da mi je prihranila bastiljo.« / »Čudovita požrtvovalnost nedolžne duše! Odpustite ji, dragi prijatelj. Mraz mg pretresa, če pomislim, da vam je pretila bastilja zaradi neznanke. In to pot po moji krivdi! Ah, Dolet, tega si ne odpustim nikoli. Nar kopal sem vam Francevo jezo. Že zdaj slutim, da bo rodila ta aventura raznovrstno nesrečo. In vse to zaradi ženske. Sam ves zbegan po misli, ki jo je bil izrazil, je Manfred vstal in stopil parkrat sem ter tja; njegov? razburjenost je rastla od trenutka do trenutka. NAJFINEJŠI RUM na debele! KONJAK In vse vrste likerjev !• t. d. PRAVA SLIVOVKA na drobne! 3824 JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 9 TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV Vesele božižne praznike želi VELETRGOVINA TRGOVSKI DOM PREGRAD 3814 < Ji ^5 Ir >V mojem oddelku ostankov prodajam snežne čevlje za dame znamke 70 Rim ,Wimpasfing‘ par t JL Ulil Franc Kormann, Maribor Gosooska ul. 3 Vsem občanom in znancem naznanjamo, da je naš dolgoletni tajnik, gospod Skušek Henrik dne 23. decembra ob 10. uri, boguvdano preminul. 3839 Pogreb blagopokojnega se vrši dne 26. decembra ob 15. uri iz mrtvašnice mariborskega pokopališča na pokopališče Sv. Magdalene. Ostali družini izrekamo naše sožalje! OBČINSKI ODBOR RADVANJE PRI MARIBORU. Radio oddaina oojtaia Liubliana RADIO, kot si na ielite namreč zelo dober in zelo poceni! Naša reklamna prodaja, ki traja do 31. decembra 1930. obsega sledeče radij- •ske sprejemne naprave: Enoelektronskl aparat, kompleten, z elektronko, baterijami, antenskim materijalom ter slušalki-), za naplačilo Din 100.— ter osemkratno mesečno plačilo po Din 75.—. Troelektronski aparat »Reinartz«, z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, finim zvočnikom in antenskim materijalom. za naplačilo Din 240,— ter desetkratno mesečno plačilo po Din 180.—. Štlrlelektronskl aparat »Relnartz«, z elektronkami, akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt, finim angleškim zvočnikom AC 27 in antenskim materijalom za naplačilo Din 380.— ter dvanajstkratno mesečno plačilo po Din 280.—. RADIO-LJUBLJANA podružnica Maribor, Aleksandrova c. 44 se & OBČINSKI ODBOR V KRČEVINI javlja tužno vest, da je njegov član, gospod Pall Ivan obč. odbornik in posestnik. dne 23. decembra nenadoma preminul. Pogreb zaslužnega odbornika se bo vršil dne 26. decembra ob 11. uri izpred hiše žalosti v Krčevini, Praprotnikova ul. 200. MARIBOR, dne 24. decembra 1930. »»a« Občinski odbor v Krte vini. 3243 Avtomobilisti! Voinja nemotena Vam je zagotovljena. Baterije 6 in 12 voltne damo breiplaino na posodo, za čas nabijanja ali reparature Vaše baterije. Nove avto baterije nabite, vedno na zalogi. Vatra akumulator Ing. 1.1 F. DomlcelJ, Maribor, Strossmajerieva 3. Pristopafte k »Vodnikovi družbi"! 5 jommih dni! V času, ko mora vsak kupiti darila, sem se odločil, povodom de setletnice obstoja moje trgovine, prirediti pet cenenih dni in dovolim iz tega razloga vsakemu ceni. odjemalcu,kateri ml predloži Časopis s tem Inseratom In polnim naslovom od 19. do 24. decembra 1930 pri vsem mojem blagu, pri katerem so cene pri vsakem komadu razvidne. 20°/o popusta, red dvajset procentov tako, da le tokrar kupujočemu občinstvu nudena prilika nabaviti božične nakupe v galanteriji, športnih predmetih, gramofonih in ploščah, pleteninah, kravatah, rokavicah, porcelanu in stekle ni robi, bronzah, blagu iz kina-^rebra. parfumeriji, snežnih čevljih in galošah, robcih, kakor tudi Igračah v največji izbiri po ce ni. katere še ni bilo. Ta reklamna prodaja velja samo za moje p. t. odjemalce na drobno In se blago v večjih količinah s tem popustom preprodajalcem ne bo oddajalo. Prt nakupu od naj mani Din 500.— eno sreč ko »Jadranske straže« zastonj. 3749 FRANC KORMANN, MARIBOR, CELJSKA POSOJILNICA D, D podružnica Maribor RLEKSRNDROVR CESTR ŠTEV. 11 J~rrrrr rrnri tovarne ** naravnCst £*Vcvm Tako ie glasi nategetlo Radi tega smo ustanovili prodaialno. katere lahko postane vsakdo brez nadaljnega Slan, čigar članarina znaša koma] Din 100.— in to se plača celo v petmesečnih obrokih po Din 20.—, razen Din 10.— vpisnine. Na tak način se lahko za Din 30.— postane član ter ima to prednost, da dobi razno blago na dolgotrajne obroke brez povišanja cen ter da se mu razen tega ne koncu leta celo 3% od nakupa vrne. Mi imamo vse, t. }.: špecerijo, delikateso, manufakturo, konfekcijo, čevlje, usnje, podplate, kuhinjsko posodo, kmetijsko orodje Itd., torej oet združenih trgovin. NI pa potrebno, da se nostane takoj član, temveč se lahko brez nadaljne-ga pri nas kupuje in to zato. da se vsakdo lažje prepriča, da smo res samo posredovalci med konzumentom In tovarno. JsdaJa KonrorcJJ »Jutra« v, Ljubljani; predstavnik izdajatelja In wr<*tinik; FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d.