dobro. Tako je tudi največja nevarnost, to je nemško oboroževanje, rodila dolgo vrsto dobrih posledic. Anglija se je odrekla svoji zadržljivosti,
novejših načinih. Izreden uspeh so dosegli v tem pogledu na Novi Zelandiji, kjer so določili nedavno za okrevališče pijancev dva otoka. Prvi
Rusija je stopila v Društvo narodov, nastalo je otok, Pakatoa, je določen za ženske, drugi, Roto povoljnejše razpoloženje in zbližanje Francije z Roa, pa za moške. Razen pijancev so na teh
'Italijo in Italije z Malo antanto. Vse je povezano v politiki mednarodnega sodeloVanja, ki naj reši evropski mir in prosvetljenost.
X Ce stopita fant in dekle za vrata. Pred sodiščem v Budimpešti sta se zagovarjala uradnik Aranyi in hišnica Benekovicseva zaradi raz-žaljenja časti in telesne poškodbe. Aranyi je pred sodiščem trdil, da ga je hišnica hudo ra?žalila in mu prizadejala hujše telesne poškodbe. Nekega dne, ko je šel mirno po cesti/ je po naključju srečal svojo znanko Viljemino Szekerovo in skupaj nadaljeval z njo pot. Ko sta prišla mimo vrat neke hiše v Andrassyjevi ulici, je Viljemina naenkrat kriknila: «Križ božji, kako morete hoditi po mestu, ko imate ves obraz namazan z barvo?« Brž sta stopila v vežo bližnje hiše, kjer je začelo dekle fantu brisati obraz. Kar je prihrumela hišnica Benekovicseva in videč, kako dekle pomaga z jezikom, da bi spravilo fantu barvo z obraza, je začela oba grdo zmerjati, naposled ju je pa zapodila iz veže. Mislila je pač, da se poljub-
otokih tudi nesrečneži, ki so se začeli vdajati opiju, kokainu in drugim mamilom. Med otokoma in celino skrbe za zvezo samo državni prometni čolni, sicer sta pa otoka strogo ločena od sveta. Moški delajo na farmah ali v ribarnicah, ženske pa doma v gospodinjstvu ali na vrtovih. Nad 30 odstotkov pijancev in raznim mamilom vdanih nesrečnežev se lahko vrne med trezne ljudi že po kratkem času. Izlečenim pijancem dodele zemljo, ki jo obdelujejo, da se pošteno preživljajo. Le redki so primeri, da izlečeni pijanec spet zaide na kriva pota, kajti na otokih navajajo žrtve alkoholizma k novemu življenju in jih uče, kako se je treba varovati tega strupa. \ X V preseljevala duš veruje. Nedavno je umrl v Argentini večkratni milijonar Pradere, čigar ogromno bogastvo v našem denarju nad 300 milijonov dinarjev je pripadlo njegovi ženi. Ker se je pa izdajal neki Josef Ereizu povsod za sina umrlega bogatina in ker je grozil celo s tožbo, je podarila milijonarjeva vdova dozdevnemu moževe-
ljata. Med ruvanjem je Aranyja ugriznil še pes, mu sinu okrog 3,000.000 Din, da bi ne sramotil ki se je priklatil odnekod. Hišmca je pa i^ova- ve£ pokojnikovega imena. Kljab temu je pa Ereizu dala drugače. Za vrata njene hiše ne prihajajo vložil tožbo, Č2Š da je milijonarjeva vdova s tem vsak dan samo zaljubljeni parčki, da se za njimi priznala utemeljenost njegove zahteve, da mora objemajo in poljubujejo, temveč tudi psi in to ji. dobiti ustrezajoči delež na zapuščini. Sodišču se dela še večje preglavice. Ker ji je pa gospodar ; je zdelo čudno, da je tudi tožitelj star 80 let, ka-naročil, naj pazi, da se to ne bo dogajalo, je za-'. kor je bil milijonar Pradere. Ereizu je pa izjavil, podila tudi Aranyja, ki jo je pa pretepel, kar je da je spiritist, da trdno veruje v preseljevanje dokazala s sledovi po hrbtu. Po zaslišanju obeh duš, da ni sicer Praderov sin, pač pa sin njegove strank je izreklo sodišče oprostilno sodbo, toda žene, ki ga je porodila v času svojega prvega stranki sta se pritožili zoper njo.	utelešenja. Zadeva jc bila smešna, toda v rokah
X Nekntera drevesa dosežejo zelo visoko jo ima/o odvetniki in upanje, da se jim bo posre-
REŠITEV UGANK IZ BOŽIČNE «DOjMOVINE».
Dopolnilna uganka: Naši Mariji so'doma zamolčali razveseljivo novico. — Širi »Domovino*!
Posetnica: Mož je gostilničar.
Računska uganka: Prvi pastir j3 imel dvanajst, drugi pa osem ovac.
Skrivnosten napis; Kajne da ste opazili v spodnjem desnem kotu znak: 1.2.; to pomeni, da je treba vzeti v vsaki besedi prvo in drugo črko. Če jih prav odbarete, dobite: Mi beremo samo »Domovino*.
*
Vse uganke so pravilno rešili: Tončka Šantl iz Dravograda, učenka I. razreda meščanske šole v Slovenjgradcu; Ivan Restar iz Hrastnika; Betka Mlinar iz Črne pri Prevaljah; Rozina Konič iz Črne pri Prevaljah; Franc Kame iz Gorenja pri Stari cerkvi; Franc Kramžar, upokojeni rudar iz Glad-bseka (Nemčija); Franc Štiglic od Sv. Primoža .pri Ljubnem ob Savinji; Ignac Pivec iz Vrat pri Javorju; Milka Kortnik iz Dolenje vasi pri Sv. Pavlu pri Preboldu; Verica Germič iz Selnice ob Dravi; Karel Tomanič iz Gorice pri Pragerskem; Tončka Gošek iz Senova pri Rajh?nburgu; Marija Bogataj iz Kranja; Romana Rajtmajer iz Slivnice pri Mariboru; Edo Glavič iz Litije; Ciril Rajtmajer iz Slivnice pri Mariboru; Franjo Košnik iz Ljubljane: France Drobež iz Starega trga pri Slovenjgradcu; Davorin Pulko iz Spodnjih IIoč.
Le nekaj ugank so prav rešili: Franc Planinšsk od Zgornje Sv. Kungote; Franjo Vranjek iz Škal pri Velenju; Martin Zupan, orožniški ka;:lar iz Ro-gaševcev; Josip Valant, finančni podpregled"ik iz Kuzme.
Pri zloženkah iz vž'galic je naš >1 p.-avo rešitev (400.000 in London) samo Ivan Restar iz Hrastnika.
s t? r ost, gotovo pa mnogo večjo kafc
čilo dobiti od 40,000.000 vsaj nekaj, je preveč za-
Najstarejša lipa, ki -so jo~pOznaTT, je doživela	peljivo, da bi mogla kar tako na lepem zmagati
870 let, najstarejši mecesen pa 600 let. Najstarej-	zdrava pamet. Tako se je spor obravnaval pred
ša jslka je ozelenela 150krat. Prvenstvo med	sodiščem, čeprav je na prvi pogled jasno, da je
vsemi drevesi pa so odnesli neki kostanji, ki so	Ereizu slepar ali pa prismuknjenec, rasli nad 2000 let. Zanimivo je, da dosežejo naj-1 X Največji slap na svetu. Niagarski slap je
višjo starost prav ona drevesa, ki jih najmanj	najslavnejši, a še davno ne največji na svetu. V
gojijo, ona pa, ki jih skrbno negujejo, se kmalu	tem pogledu je komaj na 22. mestu. Največji slap
posušijo. To je prav tako kakor pri ljudeh: kdor	na svetu je pač na Labradorju. Ta slap grmi iz
je že od mladih nog utrjen in nerazvajen, živi	viš ne 610 m na tla. Potem pride slap na Suther-
povprečno mnogo dalje kakor oni, ki je od lenobe	landu na Novem Zelandu s 581 m, tretji je Veliki
ves pomehkužen.
Yosemitski slap v Zedinjeriih državah s 483 m,
X Pojoče črevo. Angleški botanik Adanis se četrti Gavarnierski slap na Francoskem (422 m), je pravkar vrnil od reke Rio Grande v Mehiki peti je v Britski Kolumbiji (355 m), Zedinjene dr-in povedal, da se mu je posrečilo opazovati po- j žave pa imajo še dolgo vrsto slapov, ki so večji joče drevo, o katerem so že davno pripovedo- cd Niagarskega, tako Multhnomaha z 259 m, vale mehiške pravljice. Pojoče drevo je odkril Srednjega Yosemitskega (191 m), Spodnjega Yo-ameriški botanik \Villiams, toda on ni opazil nje- j semitskega in Yellowstoneskega (oba po 122 m), novih glasbenih posebnosti. Za svojega biva-; Niagarski slap pa je visok le 50 m. nja med Mehičani je Adams ugotovil, da srna-i X Robot, ki govcrl in hodi. Po 40 let traja-trajo Indijanci pojoče drevo za sveto in da ro- j jočih poizkusih se je posrečilo angleškemu me
Lifitn'ca uredn'š'va
Za lastnike obveznic (srečk) Vojne e. Is
i Vač smo prejeli vprašanje, kaj naj store imetuiki obveznic (srečk) Vojne škode, ki nimajo ve" Kuponov. Opozarjamo jih, da jih je finančno mfciMivivc že lani junija pozvalo, naj jih zamenjajo za nove z novimi kuponskimi polarni. Kdor te;ia ;e ni storil, naj se obrne na davčno upravo in izroči .-'p,r«> ob-veznico, za katero bo prejel novo. Na novr obveznice se dobijo obresti dvakrat na leto po P2.50 Din 1 (doslej snkrat na leto 2o Din). 0:1 prvega avgusta lani naprej že izplačujejo otresti na nove o!>veznice. Ko zamudniki dobijo novo obveznico, bodo takoj lahko dobili 12 in pol dinarja na prvi kupon | in 1. februarja letos spet 12 in pol dinarja.
majo k njemu, kakor romajo verniki raznih vero izpovedi k svoji msvetiščem. Po dolgem prizadevanju se je Adamsu posrečilo pridružiti se romarjem, ki so se po naporni, 60 km dolgi poti
haniku Arturju Ouistu izdelati govorečega in ho-dečega robota. Dal mu je ime Charlie. Robot govori brez prestanka pol ure, hodi po sobi, se pri-pogiba, smeje se in kriči. Izumitelj Ouisto je
skozi stepo ustavili pri poldrug meter visokem! povabil londonske novinarje, da bi si prišli ogle^ drevescu. Indijanci so posedli okrog drevesca in | dat robota v njegovo vilo. Ouisto je predstavil dobro uro je vladala grobna tišina. Kar so se J svojega mehaničnega moža, ko se je baš vračal začuli nežni zvoki, kakor bi bila pela harfa. Zvoki od izprehoda po vrtu. Največjo važnost jc polagal
so sledili drug drugemu, utihnili so, čez dobre1 četrt ure so se pa spet oglasili. Domačini pripovedujejo, da dobi človek privide in da se mu. zdi, da sliši nežne glasove godbe, če popije malo vode, v kateri so se kuhali listi tega drevesa. Adams se o tem ni mogel prepričati, kajti domačini mu niso dovolili niti približati se drevesu, kaj šele. da bi odtrgal nekaj listov. Sam s; Adams drugič ni upal k pojočemu drevesu. Ravnatelj kalkutskega rastlinskega zavoda piše, da opažamo v nekaterih rastlinah in živalih slabe električne toke in ni izključeno, da se ti izpremi-njajo v zvoke.
X Otok pijancev. Skoro v vseh državah zatirajo pijančevanje, in sicer ne samo s preprostimi sredstvi, z nadzorovanjem izdelovanja alkoholnih pijač in visokim obdavčenjem točenja, temveč v prvi vrsti tudi z lečenjem pijancev. Vse naprednejše države imajo posebne zdrav-
stvene ustanove, kjer zdravijo pijance po naj-1 tam okamenele.
izumitelj na snov, iz katere so narejene robotove mišice na obrazu in po telesu. Robota poženo trije električni motorčki. Če se raztegnejo robo-tova usta v smeh, se zasmeje tudi njegov obraz. Izumitelj je zadovoljen s svojim robotom in hoče ga samo še prilagoditi posebni službi javnosti. Charlie bo namreč prodajal v neki trgovini blago.
X Nad 200 milijonov let staro jajce. Družba znanstvenikov nekega ameriškega vseučilišča je pri izkopavanju v Teksasu odkrila jajce, ki ga strokovnjaki cenijo, da je 225 milijonov let staro. To je jajce živali, ki ne živi več. Jajce je ležalo v nekih naplavinah, katere so kopali že leta 1878. Takrat pa jajca niso našli. Naravnost čudno je, da bi tako krhek predmet mogel toliko milijonov let ležati v pesku, ne da bi se stri. Kaže, da je jajce neke izumrle vrste kuščaric, ki je bila dva metra dolga ter je imela kratke noge in debelo črepinjo. Ostanke te živali so namreč našli blizu
ZA SMEH IN KRATEK CAS
3
Prav zato.
Urša: »Ali si prepričana, da hodi tvoj mož ob nedeljah res na lov?*
Neža: »Seveda sem.*
Urša: »Tudi če nikoli ne p-inese nobenega zajca?»
Neža: »Saj prav zato.*
Slaba vest.
Teta: »Za tvoj god bi ti rada napravila u.nogo ves?lja; toda najprej moram vprašati učite.jj, kako v šoli napreduješ.*
Verica: »Če mi hočeš res napravili ve?e'je, po tem ne izprašuj učitelja!*
Red mora biti.
Učitelj: »Mihec, povsj mi imena prvih iiveii e.o-vekov.*
Mihec: »F.va in Adam.*
Učitelj: »Reči moraš Adam in Eva. Kolikokrat pa ti bom moral še povedati, da sta bila ustvarjena po abecednem redu!*
Razlika.
Urša: »Kaj res hočeš vzeti tega 60lelnega ravnatelja in preživeti z njun vse življenje?«
Neža: »Da, toda njegovo življenje, ne svojega.*

Brezpl«:en V POUK
lGRflndU
Odgovor učenca.
Učitelj razlaga v soli pomen besede ljubezen in vpraša učence, kdo ve, kaj je ljubimka.
Pa se oglasi Jurček in reče: «Jaz, pospoj učitelj, moj brat ima namreč eno.*
Dober svet.
Ilira: »Veš, Dušan bi mi bil všač, au premajhne.*
Vera: «Kar vzemi ga, boš videla, 1 bodo po medenih tednih razširile.*
oci ima
se mu
«DOMOVINA» št. 2 V
"A
&
Bilo jih je mnogo.
Upnik; »Upam, da bost3 zdaj lahko p aoaii svoj dolg, ker sle se bogato oženili »
Dolžnik: »Verjemite mi, da bi rad plačal, toda dota je žc šla. Poravnal sem z njo druge večje dolgove in tako boste morali počakati, da se ož nim drugič.*
Potrpežljiv berač.
Gospodinja (beraču): »Denarja nimam, Kosilo! pa bo gotovo šele čez eno uro *
Berač: »Nič za to, milostijiva. Če se potrudite, j bo pečenje iz petih jajc lahko takoj pripravljeno.*
Med pijanci.
A: »Prijaielj, če ga boš tako cukal, bo tvoja uboga žena umrla od žalo.-ti.*
B: »Ne, tega se ne bojim, saj pijem vedno na j njeno zdravje.*
Pregovor.
Stric Matija obišče svojega nečaka. Ob s.ovesu stisne nečaku stoilinarski bankovec v roko in mu očetovsko polaga na srce: »Dobro ga shrani in ne pozabi pregovora: Bedak se svojega denarja kaj kmalu iznebi!*
»Nikoli ne pozabim tega pregovora, stric!* obljubi nečak in poboža bankovec v rokah. «Že zato ne, ker si mi tako lepo dokazal, kako resničen je!*
Nesporazum.
eta Neža je prišla na obisk in začela izpraše-vati štiriletno Verico: »No, povej, koga imaš najrajši?*
»Mamo*, jo odgovorila Verica.
»A potem?*
xPotem pa staro mamo.*
»A potem?*
»Potem pa strica.*
»Tako?* je zaklical očka. «ixuaj pa pridem jaz?,
»Navadno šele takrat, ko že spinih, je odkritosrčno povedala Verica.
^irjega očesa ni več P
Saltrat Rodell, ta kisikova kopelj, omshča kurja očesa tako, da jih lahko odstranite s korenino vred. Za vedno so prenehale vse bolečine in nevarnosti. Saltrat Rodell izloča kisik ter ustvarja mlečno kope!), ki odstranjuje kurja očesa, zdravi oddrgnjena mesta ter odpravlja otekline v toliki meri, da lahko nosite obuvalo manjše številke. Saltrat Rodell se prodaja po neznatnih cenah v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
im-mm	—a—«■——
št. 5012, kuvmnsta Anker-reinontoir, lepo ohišje, pravi švicarski stroj........ Din 35.—
Št. 5013, ista z radio svetlobnim kazalnikom in kazalci.............Din 45.—.
št 5030, zrlo fina, posebna tanka Anker-reinon-toir, chronometer AXO, točno idoča, elegantna,
ohišje iz kroni-nikla
Din 155.—.
H. S II t T NCR
Ljubljana 6
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Cenik zastonj in poštnine prosto.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
100 Din dnevno
zasluži lahko vsakdo z razpečevanjem novega iz- i delka, prav toliko pa tudi z nekim izdelovali jem. i Pošljite svoj naslov in znamko za odgovor. Josip ' Baiič, Ljubljana, Gesta v lto/no dolino št. 5. 2%

Ali ne hoSets svojega REVMATIZMA, PROTINA osvoboditi ?
Trganje in zbadanje po udih in sklepih, otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, zbadanje in ščipanje po raznih delih telesa kakor tudi oslabele oči so često posledica revmatizma in bolečin v kosteh, katere je treba odpraviti, ker se sicer bolečine še stopnjujejo.
Nudim Vam
zd. a\ iln1, sečno kislino razkrajajoče, presnovo tvarin in izločevanje pospešujoče domače zdravljen'e s pitjem, ki se na umeten način povsem naravnr) pripravlja po mkem blagodejnem zdravilnem vrelcu, ki ga nudi dobrotna mati narava v blaginjo bolujočemu človeštvu. Piilte mi takoj, da povsem brezplačno dobite poučno razpravo.
Zbiralno mesto pošte:
Ennst Pasternsck, Berlin S. O., MicfcaeikirchplatzNr. 13,Abt.H.286.
Slabim.
Sodobni človek živi v razmerah skrajnega živčnega napora: depresija, nespečnost, predčasna izčrpanost, živčna preutrujenost — glejte, na čem dandanes mnogi trpe! Medtem je znanstveno ugotovljeno, da regulira ekstrakt iz žleze mladih, močnih živali («Kaleflutd»), prihajajoč v organizem, izločevalno delovanje vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet močan in sposoben za delo ter borbo za svoj obstanek. Zahtevajte brezplačno detajlno literaturo pod naslovom: Beograd, Njeguševa 5, Miloš Mar-kovič. — »Kalefluid* prodaja jo drogerije in lekarne. Glavna zaloga: Drogerija Miškovie i Ko., Beograd. — Iteg. S br. 10.557/55.
IVI A L I OGLASI
Žene in dekleta!
Sedaj je še čas, da si naročite eno številko revije »Žena iu dom* brezplačno na ogled. Sporočite svoj naslov upravi v Ljubljaui, Dalmatinova 10/d-2.
Dobrovoljec proda
pri Murski Soboti 5 ha zemlje, sestoječe iz dveh ^ njiv in travnika. Naslov se zve pri upravi «Domo-1 vino.	6
Svinjske kože
se kupujejo vedno v trgovinah Senčnr — Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova.	275 i


Predam hišo s hlevom in vrte m,
ki je pripravna za gostilno ali drugo obrt, oddaljena j dvajset minut od železniške postaje in stoječa ob-j glavni cesti. J. Poček v Deenih selili, i*>šta Artičal pri: Brežicah.	16
3	Površnike,
obleke, perilo itd., vso dobro in ceneno, kupite najbolje pri Preskerju v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14
Sveče
za svečnico kupite v trgovinah Senčar — Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova.	141
Izdaja za kouzorcij »Domovine* A.lolf K i b n i k a r.
Urejuje Filip 0 m 1 a d i 5.
Za Narodno tiskarno Fran Jezeršefc.
Postni
Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 3.
V Ljubljani, dne 17. Januarja 1935.
Posamezna stev. Din 1--
_Leto XVIII.
••mmmmmmmmmmmammmmmmmmmm^^m^^^mm
Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništva ..Domovine". Knatlova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak ietrtek
Naročnina » taiemstro: četrtletno I Dlo, oolletno II Din, celoletno 10 1)1«; ta inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 2« Din, celoletno 48 Dl«. Amerika letno I dolar. — Račun poštne kraallnlce, poflrnžnlee » Lliibllaal, it. 10 711.
Posvetovalni sestanek JNS za senatorske volitve v dravski
banovini
Ker ni prišlo do sporazuma za enotno listo, bosta predsedmštvu stranke v končno odločitev pre ložena dva kandidacijska predloga
V prostorih Kazine v Ljubljani se je 14. t. m. sestala banovinska konferenca Jugosiovenske nacionalno stranke, da sklepa o kandidaturah za se-
da se mora pod njegovim vodstvom v bodoče delati druga politika, politika strožje discipline in močnejšega pridobivanja. Da sa bo mogla ta poli
natorske volitve ter jih predložil glavnemu vodstvu tika voditi) j0 treba vecjega notranjega soglasja
med njim in njegovimi sodelavci. Zato smatra le to drugo listo za tako, da lahko na njej kandidira.
Predsedujoči g. dr. Kramer je po kratki poslovni razpravi odredil glasovanje, ki se je vršilo poimensko. Za prvo listo (dr. Marušič, dr. Kramer, Pucelj) je glasovalo 14 narodnih poslancev od 22 navzočnih (Urek, Prekoršek, Hajdinjak, Pustoslem-šek, Lončar, dr. Kramer, dr. Rape, dr. Pivko,
stranke v končno odobritev. Ze dan poprej, v ne-deljo, je prispela v Ljubljano večina narodnih poslancev in odposlancev sreskih organizacij in precejšnje število banovinskih svetnikov. V bano-vinskem tajništvu glavnega odbora JNS se je v prisotnosti glavnega tajnika stranke g. dr. Kra-merja in podpredsednika stranke g. Puclja vršilo prvo posvetovanje odposlancev. G. dr. Kramer je v imenu vodstva stranka sporočil one kandidate, ki so Mi prijavljeni vodstvu, odposlanci sreskih organizacij pa so imenovali kandidate, ki so jih prijavile razne strankine organizacije. Razvila se je razprava, ki je bila zaključena s tem, da je bil na predlog narodnega poslanca Cererja izvoljen poseben kandidacijski odbor z nalogo, da pripravi enotno kandidacijsko listo in jo predloži konferenci. V kandidacijski odbor so bili določeni gg. dr. Kramer, dr. Marušič, Pucelj, Petovar, Lončar, dr. Li-pold in Babnik.
Kandidacijski odbor se je sestal v prostorih strankinega tajništva v ponedeljek ob 9. Njegova posvetovanja so trajala preko poldneva, tako da se je otvoritev banovinske konference, ki je bila napovedana za 10. dopoldne, zelo zavlekla. Konferenco je otvoril glavni tajnik stranke g. dr. Kramer, zapisnikar pa jo bil banovinski tajnik gosp. dr. Zajec. Prisotni so bili skoro vsi, ki so po strankinem pravilniku upravičeni sklepati o kandidaturah za senat. Razen njih so bili navzočni še minister g. dr. Marušič, člana ožjega glavnega odbora stranke gg. Ilibnikar in dr, Rajar in senatorja gg. dr. Novak in dr. Ravnihar.
Ko je bil sprejet kratek poslovni red, je gosp. dr. Kramer konferenco obvestil, da kandidacijski odbor ni mogel priti do sporazuma, da bi se predložila enotna kandidatna lista. Predložil je zato konferenci tri liste, o katerih je kandidacijski odbor Tazpravljal in ki vse imajo kot prvega kandidati ministra g. dr. Marušiča. Banovinski svetnik £ Zadravec jo med splošnim odobravanjem priporočil prvo listo, ki je bila sestavljena takole: dr. Marušič, dr. Kramar in Pucelj, namestniki pa Janžekovič, dr. Kalan in dr. Gorišek. G. Zadravec je poudarjal, da predstavlja ta lista najboljši izraz skupne in enotne narodne fronte.
Preden je prišlo do glasovanja, je na vprašanje banovin skoga svetnika g. Babnika izjavil minister g. dr. Marušič, da sprejema kandidaturo le na drugi listi, ki je bila sestavljena takole: dr Marušič, Janžekovič in dr. Dinko Pue, namestniki pa Ivan Pucelj, dr. Režek in notar Jereb. Cospod minister je v svojem govoru izjavil, da smatra za potrebno,
Krejči, Benko, inž. Pahernik, MohoriČ, Spindler, | besedo.
Petovar); 13 odposlancev sreskih organizacij od 23 navzočnih (dr. Drnovšek, Mravljak, dr. Rak, Ivane, Košnik, Dolinšek, Lajovic, dr. Cepuder, dr. Pušenjak, Cvetko, Vezir, Vindiš, Ambrožič, Roj-nik, Horvat); osem banovinskih svetnikov od 34 navzočnih (dr. Sajovic, Pire, dr. Roš, Birolla, dr. Li-pold, Zadravec, Ktthar, dr. Senčar); skupno torej 37 glasov.
Za drugo listo (dr. Marušič, Janžekovič, dr. Puc) je glasovalo: osem narodnih poslancev od 22 (C> rer, Pucelj, Gajšek, Drmolj, Mravlje, Koman, Zem-ljič, Kline); osem sreskih odposlancev od 23 navzočnih (Miiler, Ravtar, Kriznič, Ipavec, Pipan, Malešič, Matko, Drofenik); 26 banovinskih svet. nikov od 34 navzočnih (Krulej, Piki, dr. Goričan, Lovšin, Goričar, Vode, Zevnik, Arko, Jereb, Snoj, Kurent, Ravnikar, Javornik, Babnik, Tavčar, Ore-hek, Skuhala, Remžgar, Gornjak, Janžekovič, Zupančič, dr. Režek, Šolar, Lavtižar, dr. Obersnel, Gajšek) in senator dr. Gregorin; skupaj torej 43 glasov. O tretjem kandidacijskem predlogu se nI glasovalo.
Predsedujoči je sporočil izid glasovanja ter izjavil, da bo obe listi predložil predsedništvu glavnega odbora JNS, ki bo o njih izreklo svojo končno
Uzunovic o razmerju med vlado
in JNS
V Nišu se je vršil te dni zbor JNS, na katerem so bili določeni kandidati za senatske volitve v tamošnji banovini. Zbora se je poleg drugih prvakov stranke udeležil tudi predsednik gosp. Nikola Uzunovic, ki je imel ob tej priliki velik političen govor in je med drugim dejal:
Zvesto hočemo izpolnjevati kraljevo oporoko «Čuvajte Jugoslavijo!* To pa bomo mogli samo, ako ohranimo enotnost JNS, ker ni nobenega drugega političnega sredstva, na katero bi se mogla oslanjati notranja in zunanja politika Jugoslavije. Vsi poizkusi niso rnogli ustvariti ničesar drugega. Poznam razpoloženje sedanje vlade. Tudi ta vlada je za JNS. Najodločneje zanikujem vse vesti, da bi se vlada oddvojila od JNS in da bi se vršili še nadaljnji poizkusi. G. Jevtič je vodil razgovore z ljudmi, ki so izven naše stranke. Prav je storil, ko je pokazal toliko truda in dobre volje, da privede v našo politiko tudi one ljudi, ki so se, če-
tudi šele po 6. januarju, prepričali, da je to dobra politika in da ni boljše. To sem storil tudi jaz ob priliki zadnje sestave vlade.
V svojem nadaljnjem govoru je g. Uzunovič naglasil, da ne more biti niti govora o povratku na stare stranke. Govori se, da se bo iz ostankov bivše radikalne stranke, slovenske klerikalne stranke in bivše muslimanske stranke osnovala nova stranka pod imenom Jugoslovenska narodna zajednica. Mi le želimo, da bi se to čimprej zgodilo in da bi na ta način dobili dostojnega tekmeca, s katerim bi mogli tekmovati v pridobivanju zaupanja naroda. Če ti gospodje resno mislijo, potem morajo spraviti svojo organizacijo v sklad z obstoječimi zakoni in iti med narod, kakor smo to storili mi. Jasno pa je, da njihova stranka ne more biti zgrajena ne na separatistični, ne na verski, nlemenski ali pokrajinski osnovi, ker je to dan nemogoča reč.
Pripravljajo se velika javna dela
Minister za gradbe dr. Marko Kožulj je dal te dni uredniku «Politike» zanimivo izjavo o svojih načrtih glede javnih del, ki se naj izvršijo v bližnji bodočnosti. Izjavil je, da je po členu 13. uredbe o javnih delih z dne 14. novembra preteklega leta pooblaščen, da lahko sklepa posojila za izvajanje javnih del. Že lani sta bili sklenjeni dve taki posojili v skupnem znesku 50 milijonov dinarjev. Ta denar je bil porabljen, pa je tudi že vrnjen Poštni hranilnici. Podlago za sklepanje takih posojil sestavljajo dohodki od trošarine na cement v skupnem letnem znesku okrog 27 milijonov di-
narjev in dohodki od razlike v trošarini na bencin v višini 16 milijonov dinarjev. Ti dohodki se stekajo na poseben račun sklada za javna dela pri Državni hipotekami banki. Gradbeni minister dr. Kožulj namerava sedaj skleniti na podlagi teh dohodkov nekoliko večje posojilo, in sicer v višini 100 milijonov dinarjev za javna dela. Namen teh javnih del je na eni strani, da se olajša brezposelnost, pri čemer pa se naj ustvarijo dela trajne koristi za narod in državo, na drugi strani pa da se pospeši oživljenje gospodarstva. Denar iz tega posojila se ne sme razmetali v neznatne
svrhe kakor tudi ne za podpore za prehrano prebivalstva, ker od tega ni prave koristi. Posojilo za javna dela se bo prvenstveno porabilo za iz-suševanje močvirij in za regulacijo rek, pri čemer se bodo dobile proste površine za kmetijsko obdelovanje, nadalje dela za zaščito pred poplavami v onih krajih, kjer take poplave povzročajo stalno škodo kmetovalcem.
Za druga velika javna dela, ki jih je treba izvršiti, se bodo morala najti druga sredstva. Tu gre predvsem za gradbo moderne ceste od Hor-goša preko Subotice, Topole in Novega Sada do Beograda in dalje preko Niša do Caribroda v smeri proti Sofiji in Carigradu. To je del velike mednarodne proge, ki gre iz Srednje Evrope pre-kj Madžarske in Jugoslavije v Carigrad. To cesto je treba čimprej zgraditi, da se ne bi ta mednarodna proga izognila naše države. Drugo važno mednarodno cestno progo, Maribor— Ljubljana, je treba podaljšati do Sušaka, odnosno od Ljubljane do Zagreba in Beograda. Tem cestnim zvezam je treba posvetiti največjo pozornost in skrbeti za to, da se čimprej zgradijo.
Nadalje je gradbeni minister dr. Kožulj iz-
javil, da bodo v Beogradu v kratkem pričeli dve veliki gradbeni deli, in sicer gradbo palače Poštne hranilnice in dovršitev gradbe narodne skupščine. Tudi vprašanje elektrifikacije države bo treba pospešiti. Načrt zakona o proizvajanju in izkoriščanju električne sile je izdelan in se zdaj skrbno preučuje, tako da bo lahko v kratkem predložen narodnemu predstavništvu.
V zvezi z gorenjo izjavo ministra dr. Kožulja je zanimiva tudi izjava, ki jo je te dni podal prometni minister inž. Vujič, ki je dejal, da se bo v kratkem začela graditi unska železniška proga, s katero bo ustvarjena zveza od Bihača na liško železnico. S to progo se bo precej skrajšala zveza na naš Jadran, odnosno na Split, obenem pa bo odstranjena nevarnost prekin?enja prometa v zimskem času, ki obstaja zdaj na liški progi, kadar so snežni zameti. Nadalje je prometni minister gosp. Vujid izjavil, da se bo začela graditi proga Varaždin—Koprivnica, s katero bo zveza Maribor—Osijek skrajšana od 435 na 317 km, zveza Varaždina s Koprivnico pa od 194 na 41 kilometrov.
Bilo bi nujno potrebno ustanoviti osrednjo vinarsko zadrugo, ki bi združevala vse belokra-jinske vinogradnike in sadjarje in ki bi nastopala na trgih enotno z enotnim, zmerom res pristnim belokrajinskim vinom. Doslej zavoženega dela bi i ne bilo težko popraviti, ker ljudje radi sprejemajo vse dobro, a kakovost belokrajinskih vin je več kakor dobra in sposobna za naša vinska tržišča. Ni vprašanje, v katerem kraju Bele krajine bodi sedež te zadruge. Niti ni tako veliko vprašanje uveljavljenje pristnih belokrajinskih vin na naših tržiščih, nego je vprašanje pravilnega vodstva in zahteva najtreznejšega preudarka.
Nekaj misli okoli reševanja belokra;in§kega vinogradništva
Vino ie najvažnejši pridelek Belokrajincev. Doslej je bilo izvršenih že mnogo poizkusov, da se po raznih prodajnih zadrugah pospeši prodaja belokrajinskega vina in da se ta uvede zlasti v Ljubljani in v naših gorenjskih krajih. Bilo pa je vse brezuspešno. Kje je krivda, ni lahko reči. Nedvomno je tudi v preslabi zadružni zavesti Belokrajincev samih.
Začeto je bilo že marsikatero delo v korist Bele krajine, toda po večini je v kaj kratkem času vsako tudi oapovedalo in se preusmerilo docela drugam, kakor je bil prvotni namen. Ob tej priliki naj samo opozorimo, da se v ljubljanskih in raznih podeželskih gostilnah točijo vina s pridevkom belokrajinska, dasi ne vsebujejo morda niti 25 odstotkov pristne belokrajinske kapljice. Mimogrede naj omenimo, da vinski zakon tako prodajo z napačno navedbo vira najstrože prepoveduje in vsakega krivca tudi strogo kaznuje.
S prodajo vina, ki je kupljeno na Hrvatskem ali kjerkoli drugod,.za belokrajinsko, ne nasprotujejo prodajalci le določbam vinskega zakona, nego v še mnogo večji meri škodujejo ugledu dobre kakovosti pristne belokrajinske kapljice, ki že dolgo uživa sloves in ki dobi zmerom cbilo odjemalcev. Mešanica slatš h vin more le škodovati dobremu glasu belokrajinskih vinogradnikov in tudi splošni vinski trgovini v Beli krajini, ki je že tako silno oslabela. Zgolj zashižkarske koristi posameznih vinskih trgovcev, ki razpečavajo tudi belokrajinska vina, so sicer umljive, dasi ne opravičljive, a je vendar silno čudno, ako emko greše tudi razne zadruge, ki jim je namen zgolj prodaja belokrajinskega vina s smotrom, da se izboljša položaj belokrajinskega vinogradništva. Zadružna zavest in zauparfje v delo zadrug morata pri takem delu v Beli krajini nazadovr.ti in zato ni nič čudnega, ako belokraj1 nski kmet odklanja razne zadružne organizacije in prepušča svojo usodo zgolj naključju in sreči.
Takole deli Avstrija pravico koroškim Slovencem
Pokojni avstrijski kaneelar Dollfuss je svečano
obljubljal, da bo Avstrija z novo ustavo nudila vsem državljauom enake pravice. Toda položaj koroških Slovencev postaja čedalje bolj nevzdržen. Kjer se le nudi prilika, postopajo nemška obUstva proti vsakemu narodno-prosvetnemu udejstvovanju manjšin s.
V Šmarjeti v Rožu je zahtevala peščica zagrizenih nemtkutarjev z vodjo domovinske fronte na čelu nemško petje v cerkvi. Pevovodja je z ogorčenjem zavrnili neosnovano zahtevo. Kmalu nato jo ustanovil domačin visok ošolec slovenski izven-cerkveni zbor in takoj so ga napadli nemškutarji kot motilea miru. Neki ljudje so mu celo zagrozili, da ga bodo ob pri'iki pretepli. Grožnjo so tudi izpolnili, sicer ne nad njim, pač pa liad njegovim tovarišem, visokpšolceni iz sosednje fare, ki ga je obiskal..
Bilo je 9. septembra lani, ko sta jo mahnila ta dva slovenska visoko/šole a na veselico gasilnega , društva v Kočnhi. Prireditelji veselice, sami narodni odpadniki, s,o uporabili pri'iko, da so v navzočnosti teh dveh y.fcokošqk*a», ki svojega narodnega prepričanja nikjer ne prikrivata, dali duška svoji narodni nestrpnosti Pričeli so jima napivati s klici »Heil Deiits"hosterreich!» Eden visokošolecv jih je zavrnil, da Peutschosterreieh ne obstaja, drugi pa je v prepričanju, da sme izraziti svoje navdušenje za avstrijskega kaneelarja na slovenskih tleh v maternem jeziku, odgovoril na neinšku-
17
FARAONOV DEDIČ
Z njegovo pomočjo se dvigne v sedlo, toda! Sodnik noče oditi brez orožja. Spomni se na puško, ki leži pri stražniku. Res, da orožje ni dosti prida, a v sili jima bo morda še prav prišlo.
Ne zmeni se za opomine tresoče se deklice in se vrne k Bednimi. Temu se najbrže sanja, da jezdi kje po puščavi.
Puška je naslonjena ob visoko palmo. Sodnik jo zagrabi in se hitro vrne k Neli.
»Tako«, pravi vesel in se dvigne v sedlo. «Zdaj vsaj nisva več brez orožja. Ce naju dobe, se ne bova vdala brez boja. Nekaj roparjev bo padlo prej. V tej torbici je gotovo strelivo'« doda tiho, ko opnzi ob strani sedla usnjeno torbo.
«Za božjo voljo, kaj pa čenčate, prijatelj?« ga opominja Neli v strahu. »Pomislite, da bo v nekaj sekundah za nama cela vojska Beduinov!«
»Res, toda samo četrt ure naj nama še puste, potem ne bodo več našli najinih sledov!« odgovarja Sodnik.
Prepričan je, da se jima bo beg posrečil.
Tiho in poč.isi jezdita iz palmovega gozdiča proti puščavi. Proti hribom bi se bilo nevaruo obrniti, ker bi morala iti mimo razvalin.
Izza puščave se že dvigne bledi mesec. Kmalu eta ua poti, kjer jezdijo navadno karavaiie. To je
lahko spoznati, ker ju obdajajo v nedogleduo daljavo na obeh straneh ceste same oljke.
Plemenita, hitra konja, ki sta sita in spočita, drčita čez peščeno ravan kakor lastavici nad planjavo. šotorišče Beduinov ostaja daleč za njima.
Toda čuj — begunca se izneuada ustavita. Strašno kričanje zaslišita za seboj in strele. V til i noči čujeta vpitje zelo razločno.
»To je nama namenjeno!« zakliče Sodnik. »Zapazili so najin beg in drve za nama. Hiteti morava, kar naju le moreta nesti konja.«
»Preblizu sva!« mu seže Neli v besedo. »Poj-diva s ceste, da jima utečeva!«
»To je. res!« odgovori Sodnik, ki je še zmeraj miren in hladnokrven. »A puščava nama je tuia^»
»Samo puščava naju lahko skrije, prijatelj!« ugovarja Neli med nag im dirom.
»Dobro! Pa poženiva!«
Zavijeta na desno od ceste v mrtvo peščeno planjavo. Ko se č'z pol ure ozreta, preganjalcev ni še nikjer. Zato kreneta v smeri ceste, da se ne bi preveč oddaljila od nje.
V najhujšem diru brzita naprej. Ce z n >kaj ur sta dospela že zelo daleč. Neli je Američanka in zna imenitno jezditi. Čudno sedlo je prav nič ne ovira.
Spet sta se približala cesti, ki jo spozna Sodnik po dolgi vrsti palm.
Iznenada zakliče:
»Stoj! Nazaj!«
Na cesti j« opazil bežeče sence.
Brez dvoma so to njuni zasledovalci, ki se podijo v tisto smer.
»So že za nama'« zakliče vsa v strahu. »Nazaj v puščavo!«
Konja z dirja ta v stran. Vse kaže. da so ju že opazili, kajti za seboj čujeta strele, ki kličejo na pomoč druge.
Zato podvojita svoje moči. Prava dirka se začne j šele zdaj. Beduini drve kakor volkovi za njima. To je gonja na .življenje in smrt.
Že prihajajo sovražniki čedalje bliže. Iznenada se razdele in skušajo tako zajeti begunca. Sodnik ] preizkusi svojo puško.
Nabita je, a kaj [»omaga, ko ima samo en naboj v nj 'j. Zato se lnče prepričati, ali ni kaj več zaloge v usnjeni torbici.
Toda v divjem teku je ne more odpreti, zato pograbi za meč.
Konja poganja s hrbtom meča. V dolgih skokih besnita čez ravan, da se jima telesi skoraj dotikata tal.
Puščava postane iznmada kamenita in hribo- . vita. Zato se kmalu skrr-tr, pogledom preganjalcev. Samo tu in tam jih še ugledata na kakšnem slemenu.
Kakor pošasti se jima zde v mesečni noči. Zavijeta v grmičje.
Urmičje je nizko, trnje v o, koina j meter visoko.
1.-:'»ko zbadanje s klicem: »Živela Avstrija!* iu «Živel Sušnik!*. S tem pa je bil žc ogenj v strehi. Kljub odločnemu poudarjanju, da ima pravico do takega klica, posebno še, ker je dokazano, da so bili predniki kancelarja Slovenci, v njegovi fari doma, je navalila nahujskana drhal pod vodstvom šmarješkega nad učitelja Startinika in humberškega gozdarja Žmavcerja na »predrzneža, ki se upa na nemških tleh delovati za Srbe*. Navzočni orožnik iz šmarjete Amejc ni smatral za potrebno, da bi napadenega in že krvavečega visokošolea branil.
Poškodovanec je iskal zadoščenja pri sodišču v Borovljah, kjer j? bil vsaj gozdar Žmavcer, ki je prizadejal napadencu dve občutni rani na kolenu, obsojen, a je po nasvetu svojega branitelja dr. Brug-gerja, vodje domovinske fronte za celovški okraj, vložil priziv. Pri drugi obravnavi pred deželnim sodiščem v Celovcu pod predsedstvom dr. Zigeu-nerja in v navzočnosti sodnikov dr.Clementschitscha in dr. Pu3chgarta in državnega tožilca dr. Gott-scheberja pa je bil obtoženec oproščen s tole utemeljitvijo: »Utemeljitve okrajnega sodišča ne vplivajo prepričevalno. Iz prvosodnih izsledkov je razvidno, da je dotični visokošolec v najbrezobzirnejši obliki s svojim izzivanjem motil veselico gasilnega društva in da se je zaradi tega vse upravičeno zgražalo nad njim, tako da je moral naposled bežati. Ob tej priliki je zaradi svojega nezaslišanega izzivanja prišel po zaslugi nekega neznanca do padca. Kljub obtežujočemu pričevanju dotičnega visokošolea, ki ga že zaradi njegovega nespodobnega obnašanja ni smatrati za verodostojnega, ni krivda obtoženca dokazana. Prizivno sodišče je zaslišalo neko novo pričo, ki napravlja popolnoma verodostojen vtisk. Iz njenega pričevanja je razvidno, da je bila ona tista oseba, ki ja zadala neposredno po nečuvenem izzivanju visokošolcu tak udarec, da je padel. Torej krivda obtožcnca ni tu dokazana in ga zato oproščamo.*
Sicer nam ni nič novega, da se poslužujejo nemška oblastva pri zatiranju slovenskega življa na Koroškem raznih zvijač, v tem primeru krivih prič in zlobnega zavijanja dejstev, a čudno se nam zdi, da se upajo visoki sodni čiuitolji v javni sodbi oceniti in ožigosati kliea: »Živel Sušnik* in »Živela Avstrija* kot »nezaslišano izzivanje v najbrezobzirnejši obliki* in kot »nespodobno obnašanje*. To je samo dokaz, da imajo tudi v novi Avstriji zagrizeni sovražniki Slovencev prvo besedo, in dokaz, da so bili upi, ki so jih stavili koroški Slovenci v novo ustavo in nove može, ničevi in da se vrši narodno zatiranja še v poostreni obliki naprej.
Politični pregled
O sestanku zunanjih ministrov Male autante je bilo izdano naslednje obvestilo: »Stalni svet Male antante se je sestal v Ljubljani 11. t. m. pod predsedstvom rumuuskega zunanjega ministra Titu-lesca.
Glavni predmet obravnave sveta Male antante sta bili ocenitev sporazumov, sklenjenih v Rimu med Francijo in Italijo, in določitev enotnega zadržanja Male antante v tem pogledu.
Zunanji ministri Male antante so izrazili svoje zadovoljstvo z uspehi, doseženimi v razgovorih, ki sta jih imela italijanski ministrski predsednik Mus-solini in francoski zunanji minister Laval. Smatrajoč, da ti razgovori morejo v znatni meri okrepiti ohranitev miru, so sklenili sodelovati v najiskre-nejšem duhu z vsemi zainteresiranimi silami za praktično izvedbo načel rimskih sporazumov, ob istem času pa mislijo tudi na zavarovanje svojih nacionalnih in splošnih koristi, katerih zvesta bra-niteljica je bila Mala antanta pri vsaki priliki.*
V razgovoru z novinarji ob priliki sestanka Male antante je predsednik vlade in zunanji minister g. Jevtič dojal med drugim: »Stališče Male autante je ostalo takšno, kakršno jo bilo doslej. Iz današnjega stališča se more sklepati, kaj bo v bodoče. To je začetek širšo državniške akcije v vrsti sporazumov, ki še pridejo za mir in za utrjenje mednarodnih odnošajev. Delo Male antante se bo tudi dalje razvijalo v duhu sporazumov in bo ostalo odločno na obrambi in varovanju nacionalnih koristi. Varovali lmmo vso svojo koristi in zavezniške odnošaje z državami balkanskega sporazuma in tudi nadalje služili koristim splošne varnosti in miru.*
Na vprašanje nekega novinarja, kaj misli gospod predsednik o sklepu Društva narodov glede Madžarske, je predsednik vlade odgovoril: »Za nas je ženevski sklep odločilen.	:
Ženevski sklep je treba izvesti najodločneje tj in naj vestne je. Od tega je odvisno bodoče stališče Malo antante.*	«
Kakor smo žc poročali, se je med Italijo in Francijo sklenil sporazum, ki se nanaša med dru« gim na položaj v Srednji EvTopi.
Glede Avstrije in Srednje Evrope sta se obe vladi sporazumeli, da bosta priporočili državam, ki so prvenstveno prizadete, sklenitev, pogodbe, po kateri se nobena izmed njih ne bo vmešavala v notranje zadeve svojih sosod ln po kateri se ustvari zanje obveznost, da no smejo podpirati nikakoga početja, ki bi imelo namen, nasilno škodovati nedotakljivosti moj kakšne sosede. Ta pogodba naj bi se spočetka sklenila med Italijo, Nemčijo, Jugoslavijo, Češkoslovaško, Avstrijo in Madžarsko, torej med Avstrijo in vsemi onimi državami, ki nanjo neposredno mejijo. Pozneje pa naj bi se ji priključile Francija, Poljska in Rumunija. Tako bi se razširila pogodba razen na Francijo tudi na vse ostale nasledstvene države. Italijanska in francoska vlada sta spoznali potrebo, da se ohrani neodvisnost in nedotakljivost Avstrije, in sta zaradi tega že zdaj sklenili, da se bosta po potrebi posvetovali skupno z Avstrijo, kakšne odredbe naj se izdajo v s vrh o njene obrambe.
V nedeljo so je vršilo v Posaarju ljudsko glasovanje, ali naj ostane Posaarje, kakor je zdaj, ali pa naj so priključi Franciji, odnosno vrno Nemčiji. Izid glasovanja je pokazal,
da je 90-08 % Posaarcev glasovalo za povratek k Nemčiji, 8-87 % jih jo bilo za sedanje stanje pod pokroviteljstvom Društva narodov, a 0-40% jih ja glasovalo
K sreči stoje grmiči toliko vsaksebi, da se izlahka ogibljeta gosto zaraslih krajev;
Za to divjino se vzdiguje valovito gričevje. Na vso moč dirjata naprej, a Beduini so še zmeraj za njima. Samo od konj je odvisna rešitev.
Zlata vredni živali sta videti neutrudljivi. Celih pet ur traja že strašna gonja, a utrujenosti ne poznata. Tudi v hitrosti sta popustili komaj toliko, 'da se pozna. Kakor dve lahkokrili ptici plavata čez ravan.
Dan napoči in kmalu se bo pokazala solnčna obla nad obzorjem. V daljavi zagledata grič. Upata, da je morda oaza, in kreneta tja.
Toda ko sta dospela v bližino, se jima pokaže samo golo in pusto gričevje. Nikjer ni slamice in ne zelene bilke, pa tudi ne kapljice vode.
Prava puščava je to. Strme skale, od solnca in dežja preporele, štrle pošastno iz tal. Kotanje in razpoke je napolnil veter z drobnim pieskom.
Naposled se jima posreči prispeti po nekem stranskem pobočju na višavo in se ozreti za preganjalci
Medtem je že vzšlo solnce v vsej svoji čarobni lepoti. Vročina postaja čedalje občutnejša in kamenje pod njima vse bolj vroče. Nebo je temno višnjevo in čisto. Pred njima pa leže neizmerne peščine.
Kolikor daleč seže oko, ni drugega kakor pesek in spet pesek. Nobene žive duše ne opazita na tej neizmerni valoviti ravnini. Noben glas ne zmoti grobne tišine.
Broz sveta se ozira Sodnik koprneč naokrog. Oba sta vesela, ker ni več preganjalcev za njima. Prekrižala sta jim smer, ker sta jezdila zdaj som zdaj tja.
Toda drug sovražnik prihaja zdaj z vso svojo strašno močjo. Puščava in njene strahote.
Kam naj se obrneta? Naprej v puščavo nikakor ne smeta. To bi bila poguba.
Zato zavije ta spet nazaj proti karavanski cesti, ki se vije zmeraj v bližini oaz. Naposled se bo tudi njima posrečilo priti do vode. Toda konja ju ne bosta mogla več dolgo nosti.
Ko hitita vedno daljo, se je pomaknilo soluce že proti poldnevu. Pekoča žeja žge konja in jezdeca. Na vsakem sedlu je sicer pritrjen meh za vodo, a prazen jo.
Konja sta utrujena. Z: začneta omagovati; samo počasi se »pomikata dal je. Nič ne bi pomagalo, če bi ju poganjala. Sodniku je znano, da slutijo živali, ki so vajene pustinje, vodo že na veliko daljavo.
Zato popusti povodce. Samo konja ju še utegneta rešiti. Kakor hitro ss zgrudita živali, je tudi usoda obeh jezdecev odločena.
Sila čedalje bolj narašča. Begunca gineta od slabosti. Sodnik čuti, kako kroži kri po telesu kakor živ ogenj. Jezik ne premore več sline.
Vse njegovo kretnje, ki so potrebne, da ne pade s konja, so samo še podzavestne.
Pred očmi gledata neresnične sliko, ki jih slika njuna bolna domišljija. Moči jima pešajo.
Neli trpi še dosti Inilj, pa nič ne toži. Skoraj brez zavesti se ti rži konja. Potem zdrkne konju na vrat.
V tem trenutku bi bila skoraj omahnila na peščena. tla, a Sodnik jo v obupu pograbi s svojo onemoglo roko in jo posadi nazaj v sedlo.
»Pogum!* ji klica. s tako slabotnim glasom, da samega sebe komaj čuje.
Napeto strmi v daljavo in pričakuje rešitve.
»Hoj, glej, kaj je pa tam? Ali smem zaupati svojim očem?*
Široka voda se mu vabljivo smehlja nasproti.
Kakor bi mu nekdo vlil novega življenja, se opogumi.
»Glejte — jezero! Voda!* kriči čudno. »Glejte, Neli! Pred nama leži rešitev! Poženite še malo!*
Tudi deklica se predrami iz nezavesti. Plane kvišku in se za s trm i v daljavo.
»Kje — kje?* hrope počasi.
»Tamlel Pred riama! Rešena sva!* odgovarja Sodnik.
»Jezero? Ne, to je vendar mesto! Kairo!* odvrne dekle in jezik se ji zapleta. »Ali ne vidite zidov in visokih stolpov?*
»Kako se motite, jaz vidim vodo. Samo prijetno vodo! Le poglejte jadra in ladje!* pravi razburjeno Sodnik. Kmalu bova tamkaj, Neli! Za božjo voljo, samo še četrt ure. llrabro naprej!*
S poslednjimi močmi hitita dalje. Toda zapeljiva slika se umika pred njima in se naposled razblini v prazen nič. Kar sta videla, je bil izrodek njunih oslabelih živcev, lata morgana.
za Francijo. Vseli glasovalnih upravičencev je bilo 539.541, a oddanih veljavnih glasov 525.747 (neveljavnih 2224). V odstotkih je volilna udeležba znašala 97-9 to je skoro 98
Zaradi za Nemčijo izredno ugpdncga izida gla-povanja je
, zavladalo po Nemčiji veliko veselje in je nemški propagandni minister Gobbcls razglasil dan 15. januarja, ko so zaznali za izid glasovanja, za narodni praznik. Ko je prispela vest o velikanski zmagi v Beriin, so se ljudje po ulicah objemali, vriskali in vzklikali Posaareem. Pred palačo kancelarja Hitlerja je bil zbran oddelek Po-saarcev, ki so se takoj, ko je bil znan izid glasovanja, poklonili v imenu vsega Posaarja Hitlerju in mu prisegli zvestobo.
Kot dan sestanka nemškega državnega zbora je določen 30. januar. V vrstah državnikov se zatrjuje, da je
netyška vlada odredila ta sestanek tako pozno zaradi tega, ker je menila, da pred 20. januarjem še ne bo znan dokončni izid posaarskega plebiscita. Mimo tega pa hoče kancelar Hitler počakati tudi, da izve, s kakšnimi predlogi bosta nastopili Francija in Italija po rimskem sporazumu. Nemška vlada je bila sicer ves čas rimskih pogajanj med Lavalom in Mussolinijem dobro obveščena o poteku, vendar pa bo počakala na stvarne predloge, na katere bo potem kancelar Hitler javno odgovoril na seji državnega zbora. Pričakujejo se vsekakor zelo važne izjave.
Pod predsedstvom turšk:ga zunanjega ministra Tevfika Ruždi Arasa je bilo 11. t. m. otvorjeno
84. zasedanje sveta Društva narodov z nejavno sejo, ki je bila posvečena izključno nepolitičnim vprašanjem: določitvi dnevnega reda, proračunu iu raznim upravnim zadevam. Seje so se udeleževali vsi glavni odposlanci velesil. V teku nejavne seje je glavni tajnik Društva narodov obvestil člane sveta, da je abesinski poslanik v Parizu p >dal v imenu svoje vlade izjavo, da si Al-esiniji pridržuje piavico zahtevati, da pride njen spor z liaiijo že na sedanje zasedanje sveta Društva narodov.
Po vesteh, ki so te dni prispele iz Linza v Gornji Avstriji,
80 se peljali zadnje dni skozi Linz večji vojaški oddelki,
delne z vlaki, delno pa s tovornimi avtomobili. Šlo je za prevoz vojaštva iz Gornje Avstrije in Gradi-
Spet leži pred njima sam mrtev pesek. Kako strašna je bila ta zmota. Beguncev se polasti obup. Zavedata se, da ju čaka smrt v najgroznejših mukah. Vdasta se v usodo, kajti misli jima uhajajo.
V tresočem se zraku pa kroži nad njima bistro-gledi jastreb. Njegovo hripavo zavijanje naznanja beguncema, ki se počasi vlečeta naprej:
«Ne uideta več iz mojega kraljestva! Prepozno
je!»
Enajsto poglavje.
Umirajoč od žeje tava Sodnik s tovarišico Neli Barnumovo po neizmerni puščavi. Izmučena konja hitita le s težavo naprej. Globoko se vdirata v pesek.
Neli se ne more več držati v sedlu in omahne prijatelju v naročje. Podpira jo, dokler more, a tudi njemu že pojemajo moči.
Nobena sapica ne pihlja, ni ga drevesa in ne grma, ki bi jima dal vsaj malo zavetja pred pekočimi žarki.
Še četrt ure morda in konja se bosta onemogla zgrudila. Potem ni več rešitve za uboga begunca. Umrla bosta strašne smrti.
Spet se zazdi Sodniku, da je uzrl na planjavi nekje daleč palmove vrhove.
To pot pa ni bila fata morgana, ampak resničen gozdiček, ki se je dvigal ne daleč nad rumenim peskom. Samo še nizko gričevje ju loči.
«Neli!» zakliče slabotno. »Rešitev! Oazo vidim!»
A Neli ga ne sliši več, ker je že brez zavesti. Konja sta medtem res začutila vodo in napela
ščansk^ga na bavarsko-avstrijsko mejo, ker so mislili, da bodo močni oddelki avstrijskih legionarjev, ki se zbirajo v Nemčiji, takoj po končanem ljudskem glasovanju v Posaarju skušali vdreti na avstrijsko ozemlje in izzvati v Avstriji nove nerede.
DOPISI
BUDINCI. Uprava narodne šole je 3 sodelovanjem krajevnega šolskega odbora in gasilske čete priredila 30. decembra otroško igro z božičnico, ki je lepo uspela. Obdarovanih je bilo CO siromašnih otrok. K božičnici so izdatno prispevali v blagu in denarju banska uprava, Ciril-Metodova družba, ba-novinski Rdeči križ v Ljubljani in krajevni šolski odbor v Budincih. Vsem darovalcem izreka šolska uprava prisrčno zahvalo!
DOL PRI LJUBLJANI. Ni še potekel mesec dni, ko smo vsadili spominsko lipo, pa je že prišel neznan zlikovec in jo čez polovico prežagal. — V nedeUo 13. t. m. smo imeli občni zbor Sokola, ki ga je otvoril brat starosta in pozdravil župnega delegata in več članov Sokola iz Most, ki so nas posetili. Ko so podali društveni funkcionarji poročila, je imel lep govor župni delegat. V upravo so izvoljeni: starosta Ivan Grad, pod-starosta Forto Špenko, tajnik Jože Tekavc, blagajnik Alojz Šimenc, načelnik Franjo Osredkar, prosvetar Jože Držaj, revizorja Karlo Osredkar in Franc Šimenc in vodja tamburaškega zbora Oton Jeniec. Odbor nam za letos obljublja letno telovadišče.
GORENJI LOGATEC. V soboto 19. t. m bo imel Sokol redni občni zbor, ki se ga naj udeleži vse članstvo. Naslednjega dne, 20. t. m., ob istem času bo pa imel Sokol svojo akademijo s pestrim sporedom. Oboje bo v Sokolskem domu — Due 10. februarja nas obišče radijski vokalni kvintet «Pe-trovčič*, ki bo imel koncert v Sokolskem domu ob 16., na kar že zdaj opozarjamo. — Na svečnico priredi gasilska četa ples v Sokolskem domu.
HRASTNIK-DOL. Občina je ustanovila občinski pomožni odbor, ki je začel zbirati potrebna sredstva za prehrano brezposelnih in drugih siromakov. Uspehi še niso znani, pač pa so znane žalostne številke o bedi. Že od poprej imamo 635 nujno pomoči potrebnih ubožcev. Med njimi je 76 brezposelnih družinskih očetov, ki imajo na skrbi 94 rodbinskih članov, brez-j poselnih samcev, vdov in sirot pa je 465. K tej
zadnje moči, da prideta do nje. Sama od sebe pospešita korak.
Čez četrt ure je oaza že prnd njima. Že sta sredi visokih palm, ki so v vrhovih sklenjene in dajejo dobrodejno senco.
Kar pomeni suha zemlja na odprtem morju za potnike, ki se jim je razbila ladja v viharju, to pomeni za naša begunca oaza.
Z veseljem pozdravi Sodnik zeleno oazo. Zdi se mu, da ju je otel čudež. Hitro skoči s konja in položi nezavestno Neli na zeleno travo. Konja se obrneta k vodi.
Srebrno čist studenček vre iz tal. Obdajajo ga skale. Konja srkata vodo v globokih požirkih.
Sodnik misli najprej na Neli. Zanese jo pod skale, z mrzlo vodo ji hladi obraz iu ko se zdrami, ji da piti.
Šele potem sc skloni sam nad vodo.in začne hlastno piti. Nato si umije vroče čelo.
Kakor bi ji vlil novega življenja, skoči Neli pokoncu. Njena sreča in hvaležnost je tolikšna, da jo oblijejo solze. Vrže se prijatelju na prsi.
»Rešena sva! O Bog, hvala ti, da naju nisi zapustil! A vam prav tako brezmejna hvala za življenje!» •
»Nikakor n«1! Rešitev ni bila v mojih rokah. Konjema se moreva zahvaliti!* se brani Sodnik in jo potisne rahlo od sebe.
Nato gre h konjema in jima sname brzdi. Sedel jima noče sneti, amp:d< zrahlja samo pasova. Mogoče bo treba kmalu bežati.
žalostni trumi pa je treba prišteti še delavca steklarne, ki je, kakor znano, pred dobrimi 14 dnevi obrat omejila do skrajnosti. Zaradi tega jo treba prišteti k prej omenjenim brezposelnim šc 396 brezposelnih steklarjev in pomožnih delavcev, ki imajo 78 žena in 146 otrok. Pri steklarni je 620 nujne pomoči potrebnih oseb. Vseh skupaj je torej 1255. Računi, ki jih dobimo za najnujnejšo prehrano ubožcev, so povod najhujših skrbi. Če računamo za vsakega brezposelnega (brez onih iz steklarne) dnevno le 4 Din, dobimo že dnevni znesek 2520 Din, odnosno 75.000 Din na mesec. Za štiri zimske mesece pa bi potrebovali 302.400 dinarjev. Za brezposelne iz steklarne bi bili potrebni enaki izdatki. Občinska uprava ima od oblastev zagotovljeno vsoto 30.000 Din za javna dela. Od sreskega načelstva, ki je prejelo za javna dela iz bednostnega sklada 80.000 Din, pa se pričakuje za Hrastnik vsaj 15.000 do 20.000 dinarjev. Od nabiranja, ki ga je uvedla občina, se da pričakovati le nekaj tisočakov. V Hrastniku bi bila nujno potrebna ustanovitev javne kuhinje za brezposelne siromake in za ubožno deco.
HUDA JAMA. Ako pregledamo dosedanje delo naše podružnice Narodne strokovne zveze, moramo ugotoviti, da je lepo število članstva sicer v seznamu, a žal po večini ne vrši svojih dolžnosti Žalostna je slika blagajniškega stanja. Res so hudi Časi, vendar bi morali imeti vsi zavedni tovariši vsaj toliko čuta do organizacije, da bi plačali določeno članarino brez neprijetnih opominov. Vsak član se mora zavedati, da moramo od članarine plačati tudi list. Ako bi list izhajal brezplačno, podprt od naših bogatinov, potem je bolje, da taka organizacija ne obstaja. Ako bi se vsi člani zavedali dolžnosti in plačevali majhno članarino red-no, bi lahko izhajal naš list redno vsak teden. Saj se moramo vsi zavedati, da je glasilo za naše gibanje uujno potrebno, ker se iz lista izobražujemo, čeprav nas smatrajo pridobitnlki za »brezpravno rajo*, ki naj se zadovolji le s krampom in lopato. — O gospodarskih in socialnih razmerah v naši občini se raznašajo vesti, da je srečna občina Sv. Krištof, ker nima brezposelnih zaradi rednega obratovanja rudnika Hude jame. Resnici na ljubo bodi povedano, da je rudnik znatno zuižal število rudarjev. Žalostno je pri tem, da se še zmerom sprejemajo tujci, ki niso socialno šibki. Po vrhu pa so ti deležni še posebne protekcije, medtem ko so domači kvalificirani rudarji reducirani, odnosno so sprejeti kot «tabarharji». Doslej ugotovljeno
Misel na preganjalce ga noče zapustiti. Nevarnost je res velika.
Najprej se hoče Sodnik prepričati, ali ni morda 1 v oazi kakšna naselbina. Dozdaj nista opazila še ničesar sumljivega.
»Ni verjetno, da sva midva edina prebivalca®, pravi Sodnik in se ozr^e skrbno naokoli. »Ce prebivajo tu Beduhi, prideva v veliko nevarnost. Zelo se bojim. Ostanite na mestu in skrbite za konja. Tu imate mojo puško», ji pravi nato in ji poda orožje. »Če boste v nevarnosti, ustrelite v zrak, medtem bom jaz prsiskal oazo.*
Nato vzame šejkov meč in izgine za grmovjem.
Oaza ni posebno velika, komaj pol kilometra v premeru. Čez pol ure se Sodnik vrue, ker jo je že vso prehodil. Neli ga zelo nestrpno pričakuje.
»Nikogar ni tu, razen naju», ji pripoveduje. »A opazil sem znamenja, da so tu bili pred kratkim jezdeci. Kaj če se jutri vmejo.»
»Potem pač ne bova smela dolgo ostati*. pravi Neli, ki se začenja že zares bati.
»Zal morava ostati tu najmanj do večera. Konja sta zelo slaba, v šestih urah se bosta komaj odpočila. Tudi midva sva skrajno potrebna miru.»
»Ne samo miru. Lakota se mi oglaša*, vzdihuje Neli. »A zdi se mi, da tu ne bo niee«ar. Te palme okoli naju so sicer krasna drevesa, toda brez sadu.»
»Zares,* se smeje Sodnik, »nato nisva niti mislila. <1a bi vzela s seboj živila.*
■tsvilo brezposelnih presega 200, za katere se nihče no briga. Občinska uprava naj nekaj ukrene glede brezposelnih. Naj si vzame za zgled sosedne občine Trbovlje, Zagorje in Hrastnik-l)oI in naj bo vendar enkrat prepričana, da so pri nas tudi brezposelni, ki so v obupnem položaju in njih otroci ne obiskujejo niti šole zaradi pomanjkanja obleke in obuvala. Ti ubožci se ne zadovolijo s tem, da jih ob vsakih volitvah obsipljejo z raznimi obljubami, »tem pa pozabijo nanje. Menda so ti razlogi do-vedli do mrtvila v organizaciji. Zdaj, ko smo stopili v novo leto, ki uatn ne obeta ničesar dobrega, saj so na dnevnem redu konference zastopnikov kapitala, kako bi okrnili delavske, s trudom dosežene pravice, zmanjšali že tako nizke plače in z zvišanjem storitve znižali število delavcev, je sveta dolžnost vsakega člana, da se zaveda svojih dolžnosti nasproti organizaciji in pridobiva vselej in povsod nove bojevnike za našo upravičeno stvar. Podružnica NSZ.
MALA NEDELJA. Pred kratkim je umrla mlada žena ga. Ana Jakoševa, rojena Domajn-kova, iz Sitarovcev. Pokojnica se je šele pred meseci poročila. Možu in njenim sorodnikom naj-iskrenejše sožalje! — Občinska uprava je v dobrem namenu uvedla nočne varnostne straže, ki pa se ne obnesejo, ker pri izvrševanju službe preveč razgrajajo in često zanemarjajo svoje dolžnosti. Občinsko upravo prosimo, da ima v disciplini stražarje ali pa jih odpusti. Nadalje prosimo občinsko upravo, da na gotovih mestih ceste po Kuršncih da navoziti gramoza, da bo lahko hoditi učencem osnovne šole k pouku. — Stanovalcem vasi Precetincev priporočamo, da s skupnimi močmi napravijo pešpot k Mali Nedelji, in to po šumi in med njivami. Pot bi bila v korist šolarjem in tudi posestnikom njiv, katerim se zdaj seveda napravlja škoda. Vse se da napraviti, le sloge je treba! — Tatvine so na dnevnem redu. Pred prazniki so tatovi obiskali Ge-riža Štefana, posestnika v Kurš ncih in mu odnesli razne perutnine za 200 Din, kar je za mladega posestnika velika škoda.
POLJANSKA DOLINA. V hišah, kjer so naročniki na Vodnikove knjige, so imeli med prazniki lepo štivo. — V boljših časih, na katere še vedno upamo, smo kaj težko pričakovali snega, po katerem smo spravljali les s hribov v doline. Letos je neučakano pričakovala tega le mladina. In komaj je sneg dobro pobelil zemljo, je že bila s smučmi in sanmi na planem. — Med prazniki so bile sokolske prireditve s predstavami, ki so
bile Še dokaj obiskane kljub veliki stiski. Pri takih prireditvah se v dolini še vedno opaža setn in tja mržnja proti Sokolu. Kdor je pravi Jugoslovan, ta je Sokol, pa naj itna kakršnokoli mišljenje v izvestnih političnih in gospodarskih zadevah. Graje je vredno, da se osebe, ki so najbolj poklicane za sokolsko delo, temu odtegujejo. — Med prazniki sta se vršila občna zbora Sokola za Oorenjo vas-Poljane in onega za Savodnje. Pri prvem se je uprava po večini izpremenila. Starosta je brat Krapš, šolski upravitelj na Trbiji, a na Savodnjem je ostalo pri starem s starosto bratom Maroltotn na čelu. Za častnega člana je bil tu izvoljen spričo izrednih zaslug za Sokol-stvo prvi podstarosta SKJ brat Gangl. Obema četama želimo najboljših uspehov. — Četudi srno daleč od morja, vendar vzamejo skoro vsako leto tega ali onega čvrstega fanta vojaka k mornarici. Tako služi zdaj kadrski rok pri mornarici kleparski pomočnik Albin Čadež, in sicer na križarski «Dubrovniku». Šel je z «Dubrovnikom» v Mar-seille, ko se je vozil naš blagopokojni kralj. Kakor je bila vožnja tja vesela, tako je bila žalostna pri povratku. Njegov oče. kleparski mojster Alojzij Čadež, je bil med svetovno vojno v dobro-voljski legiji v Sibiriji in se je vrnil domov čez Vladivostok 1920. — Te dni je dovršil 91 let svojega življenja manjši posestnik na Brdih Pavel Krek. Je eden najstarejših v dolini. Kljub starosti je čvrsta korenina, ki opravlja še vsa domača dela ter še redno prihaja v Poljane po opravkih. Leta 1866. je bil kot konjenik v bitki pri Kraljevem Gradcu, pozneje pa nekaj let tudi v Ameriki. Sicer pa imamo v dolini večje število ljudi z visoko starostjo — znak dobrih zdravstvenih razmer.
ZA VRČ. (S m r t n a k o s a.) Tukaj je 19. decembra po kratki bolezni za zmerom zatisnila oči užit-karica ga. Marija Visenjakova, doma iz Žamenjeev, stara 77 let. Živela je jiri svoji hčeri učiteljici. Pokojnica je bila kmečka žena blagega srca, skrbna in ljubeča mati in vzorna gospodinja. Bila je globoko verna. Za siromake je imela vedno odprte roke in odprto srce. Z veliko požrtvovalnostjo je ob trdem kmečkem delu dala študirati štiri svoje otroke, ki so vsi nacionalno zavedni, in jim s tem pripravila ugodnejši življenjski položaj, kakor ga je imela sama. Prepeljana je bila v domačo faro na Polenšaku, kj >r so položili njene zeinske ostanke k večnemu počitku. Naj spi mirno v domačem kraju! Ohranimo ji blag spomin!
GOSPODARSTVO
Tedenski trzni pregled
GOVED. Na mariborskem sejmu so bile za kilogram žive teže nastopne cene: debelim volom 2.50 do 3.50 Din, poldebelim volom do 2.25 Din, plemenskim volom 2 75 do 3 Din, bikom za klanje 2 do 2.75 Din, klavnim kravam debelim 2.50 9I0 3 Din, plemenskim kravam 2 do 2.25 Din, kravam za klobasarje 1 30 do 1.50 Din, molznim kravam 2.50 do 3 Din, mladi živini 2.75 do 3.50 Din, teletom 3.50 do 4.50 Din. Za kilogram mrtve teže so prodajali: volovsko meso 1. vrste 8 do 10 Din, II. vrste 6 do S Din, meso bikov, krav in telic 4 do 6 Din, teletino I vrste 10 do 12 Din, II. vrste 4 do 6 Din, svinjino od 8 do 12 Din.
SVINJE. Na mariborskem sejmu so bile nastopne cene: pet do šest tednov starim prascem 80 do 120 Din, sedem do devet tednov 140 do 160 l>in, tri do štiri mesece 150 do 200 Din, pet do sedem mesecev 220 do 250 Din, osem do deset mesecev 300 do 360 Din, kilogram žive teže 4 do 5 Din, mrtve pa 6.50 do 8 50 Din.
JABOLKA. Najcenejša jabolka na ljubljanskem trgu so po 3 do 3 50 Din za kilogram. Boljše blagcx je dražje. Zal le, da boljšega blaga zdaj ne pride mnogo na trg.
Sejmi
21.	januarja: Videm, Teharje, Gradec, Višnja gora;
22.	januarja: Mozirje, Sodražica;
25. januarja: Lendava, Blagovica, Studenice pri
Poljčanah, Slovenjgradec, Koprivnica, Radeče.
Vrednost denar a
Na borzah smo dobili v devizah (k tečajem se prišteje prendja v znesku 28.50 %):
1 nizozeni>ki goldinar za 23 08 do 23.20 Din; 1 nemško mirko za 13.67 do 13 77 Din; 1 angleški funt šterling za 166 70 do 168.30 Din; 1 ameriški dolar za 33 88 do 31.16 Din; 100 francoskih frankov za 225.37 do 226.49 Din; 100 češkoslovaških kron za 142.69 do 143 55 Din; 100 italijanskih lir za 291.58 do 293.98 Din.
Avstrijski šiling se je tigoval v zasebnem kli-j ringu po 8.10 do 8 20 Din. Vojna škoda se je za-j kijučevala po 354 Din.
Soteščan:	3
RAZBOJNIK
(Povest iz starih časov.)
»Tedaj bova krenila na bližnjico...*
Zavila sta s ceste. Kmalu jim^ je zmanjkalo ravnine. Steza se je dvignila v strmino.
»Ali bova kmalu tamkaj?* Mladenka je bila čedalje bolj nemirna.
»Mesto ni več daleč*, jo je premišljeno varal. V resnici sta se bližala gorovju.
V.
Beda, ki je nastala med ljudstvom zaradi slabih letin, se je pokazala tudi v rokovnjaškem taborišču. Roparji, ki so odhajali na ,potovanje', so se vračali s piaznimi vrečami ali pa s prav skioninim plenom. Opravičevali so se, da jo ljudstvo izčrpano, gradovi pa so zastraženi z utrdbami in biriči varujejo bogastvo.
Poglavar Rogač se je nekoč zaradi tega silno razljutil. Povabil je roparje na mastno večerjo. Pogostil jih je s srnjakom, ki ga je ustrelil na lovu.
Po jedi se jim je oglasila žeja. Tolovaj je odšel z vrčem po vodo na bližnji studenec. Hogač jo je poknsil in vrgel vrč ob tla, da se je zdrobil v 5re-pinje.
»Vina prinesi!* ga jo nadrl. »Ali ni iganja več »a svetu?*
»Pozabil sem, kdaj sem bil pijan*, se je šalil umazanec ob ognjišču.
»Lenuhi!* je vpil kolovodja. »Nikar ne mislite, da je vino le za grajsko gospodo.*
»V grajskih kleteh j(. še dovolj pijače*, je vedel ropar, ki so 11111 rek'i debeli Janez.
»Ti pa slino požiraš,* ga je usekal poveljnik, »zato, ker nista več junaki, ampak zajci ..»
»Udariti bo treba!* se je posta.'il rokovnjač, ki je bil črn ko oglje.
»Udariti na gradove!* so so strinjali soglasno. »Ljudstvo je lačno, graščak pa sit ko boben #
Razbojniki so pripovedovali drug za drugim, v kaki bedi živijo prebivalci. Repa in korenje sta jim ponekod slaščici. Povsod pa še svinjske kuhe nimajo ter se hranijo z raznimi koreninicami in z zelišči. Namesto žita meljejo koruzne ali smrekove storže ter jih mešajo z otrobi. Celo travo jedo ko živina.
«V graščinah ne stradajo*, jih je zavrnil Rogač in ponovil: »Mahnimo po graščinah!*
Rokovnjači so bili pripravljeni udariti, niso pa še imeli izgotovljenih načrtov. Treba so je bilo šele dogovoriti, kje bodo začeli.
«Kje je Krokar?* Rogač je hotel izvedeli mnenje svojega svetovalca.
»Ujeli so ga», mu je povedal razbojnik. »Kdaj?* se je ustrašil poveljnik. »Takrat, ko smo napadli skladišče ob Savi...* Poglavar je planil pokonci. »Krokar je ujet? Moj prvi svetovalec! Naš vodnik, kateremu sem vedno zaupal!*
»Zaprli so ga ali celo ubili*, je pravil debeli Janez. »Zares je škoda junaka!* Rogač si je pulil zmršeno brado. »Da bi nas le ne izdal*, so se bali nekateri. »Tega Krokar ue bo storil*, so j'i zanesel kolovodja. »Rajši bo poginil *
Rokovnjači so se opravičevali, zakaj se jim ni obnesel napad na skladišče. Krivda je bila v tem, ker niso računali na odpor v samotnim skladišču, ki je bilo prav tedaj obilno založeno
»Zakaj pa delale brez glave?* jih je grajal poveljnik.
Lopovi so se zagovarjali, a Rogač jo ovrgel slednjo trditev.
»Kje pa je Rjavi medved?* se je spomnil, ko se je nekoliko pomiril.
»V votlini čepi pri neki deklini*, so ga pričeli očrnjevati. »Že vaČ dn: ni za nobeno rabo.» »Takoj naj pride semkaj!* ga je hotel imeti. Debeli Janez se je počasi majal proti votlini. Rjavi medved se je hitro dvignil, ko je čul poglavarjevo naročilo. Pod pazduho je stisnil čutaro, katero je poklonil svojemu vladarju.
»Žganje!* Rogač se je zarežal ko cigan belemu kruhu. Tolovajem so se cedile sline.
Razbojnik se je poglavarju silno prikupil. Začel mu je prepevali slavo. »Krokar je bil samo eden, a ti mu boš vreden naslednik. Postavim te na prvo m n '-l"i Koš moj namestnik *
R.i	'ravnali kot svojega vod-
nika.
Kratke vesli
r= Ukinjeno pohiranje enoodstotnega Izrednega
»rispevka od delavstva. Svoječasno smo poročali, la je državni svet z odlokom v celoti potrdil sodbo »pravnega sodišča v Olj'1 glede pobiranja enoodstotnega izrednega prispevka od delavstva, ki ni v ihladu z zakonom. Zdaj je finančna direkcija v jj ubija ni poslala vsem davčnim upravam zadevni »d lok.
i = Zborovanje škofjeloške podružnice Sadjar-kega in vrtnarskega društva se je vršilo v ne-eljo. Udeležba je bila polnoštevilna. Skupščino je odil podružnični predsednik posestnik Franc Ka-an b Sulie, o tajniških poslih je poročal šolski tpravitflj Jakob Rojic in o blagajni upravitelj me-Eanske šole Karel Sovre. Podružnica se je vedno lavzemala za pravilno škropljenje dreves z arbo-inom in bo to delo nadaljevala, če le mogoče, s posebnim delavcem. Kakor doslej se bodo tudi v bodoče prirejala koristna predavanja, ki naj na-lemu podeželskemu gospodarju kažejo gospodarski pomen sadjarstva, .škofjeloški podružnici primanjkuje škropilnic, pa se bo položaj v tekočem letu jmatno izboljšal, ker imajo občine Škofja Loka,
Stara Loka in Zminec namen, že letos nabaviti škro-ilnice. Naglašalo se je nadalje, naj bi mestna ob-ina ljubljanska ukinila užitniuo na sa Ije, poudarjala se je važnost sadjarskega glasi!a in pomen padjarskega in vrtnarskega društva za napredek kadjarslva v naši banovini. Število članstva je naraslo na okrog 50. kar je zelo lopo, toda ne docela ladovoljivo, ker bi morali vsi lastniki sadovnjakov v društvo. V olbor so bili izvoljeni razen pred-Bcdnika g. Franca Kalana še gg\: podpredsednik Janez Drnovšek, tajnik Jakob Rojic, blagajnik Karel Sovre in odborniki Stevo Šink. Peter Šifrer iz Žabnice. Janez Hafner od Sv. Duha, Franc Lo-gomler iz Virloga, Franc Iloman iz Podpulferce, Franc Jenko iz Pevna in Lovro Oblak iz Puštala. Pregledovalea računov sta gg. Valentin Doliuar od Bv. Duha in Luka Cegnar iz Dorfarjev.
= Davčne zahteve obrtnikov. V soboto ja finančni minister g. dr. Stojadinovič sprejel predsednika Obrtne zbornice v Beogradu g. Milana. Stoja-noviča in glavnega tajnika zbornice g. Mišica, ki «ta mu v imenu vseh obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic izročila spomenico glede 'davčne obremenitve obrtnikov. Ta spomenica za,-iteva izprernembo predpisov glede pridobnine v toliko, da se določbe davčne novele z dne 18. februarja kfa 1031., ki se tičejo minimalne pridob-
j Medved je poljubil poglavarjev meč in dvignil prste v znak prisege.
Rogač ga je nagovoril: »Medved! Delo, ki te Kaka, zahteva nekoliko junaštva. Udarili bomo po graščinah. Graščak izmozgava ljudstvo s tlako in F desetino. Mi pa nimamo ničesar od tega.»
»Pa bomo imtli*, se je razkoračil Medved. »Vzeli jim borno s silo!*
Lopovi so se m a stil i s pečenko ter mu pritrjevali.
•Medved!* Poglavar ga je prijel za ramo. »Znali« so ti nedvomno mnoge graščine in veš, kje je yečja zaloga in manjša odpornost...» , «Vem». je pribil kakor s kladivom. »Začeli bomo lia Močiljah. Z grašfeakom Urbanom moram obračunati. Nis^m mu še pozabil, kako me je preganjal z biriči. Stari dolg jc treba poravnati »
»Ali meniš, da ga boš dobil?* se mu je rogat tlebeli Janez. «Graj>ki zidovi so debeli in vrata so (Oblečena v železje »
»Kadar premagamo posadko, ga bomo poiskali*, Jc menil Medved. »Ne bo se pohvalil, ko mu seže m y roko.*
»Privadite ga semkaj v gorovje*, je naročil poveljnik. »Potem bomo zahtevali odkupnino.* ! Nekaj rokovnjačev se je odločilo, da pojdejo na opazovanje. Tega pa jim Medved ni dovolil. »Tam mi je znano kakor doma; vem, kako se odpirajo vrata in zapahi.*
Rogač si je zadovoljno gladil brado. »Tiho!* je miril tolovaje, ki so hoteli nekaj ugovarjati. »Medved ima besedo, njeca poslušajte!*
niue na osnovi najemnine za stanovanje in lokal, ne bi uporabljale pri obrtnikih in da bi davčno osnovo obrtnikov ugotavljali posebni strokovni davčni odbori. Nadalje zahteva spomenica pavšali-ranje pridobnine za obrtnike iz II. skupine točke 2 b in III. skupine člena 42. davčnega zakona, tako da bi to pavšaliranje veljalo tudi za one obrtnike, ki uporabljajo motorno pogonsko silo do petih konjskih sil. Naposled zahteva resolucija znižanje davčne stopnje in maksimiranje samoupravnih doklad in razširjanje ugodnosti glede pavšalne zgradarine na vse obvezance pridobnine, ki imajo do 12.000 dinarjev letnih dohodkov. Oba predstavnika obrtnih zbornic sta finančnega ministra na podstavi dejanskih podatkov opozorila na nesorazmerno povečanje davčne osnove v zadnjem letu, kjer znaša povišanje najmanj 100 odstotkov, v številnih primerih pa do 1000 odstotkov. Način minimalna davčne osnove, ki je bil uveden z lansko davčno novelo in je povzročil tako povišanje osnove, je zadel predvsem obrtnika, medtem ko pri lastnikih velikih trgovinskih in industrijskih podjetij ta minimalna osnova praktično ne prihaja v poštev. Zato predstavniki obrtnikov mislijo, da bo povečanje bremena pridobnine zadelo predvsem obrtniški stan. Izrazili so tudi osnovno zahtevo obrtnikov, da se predpisi glede minimalne osnove ne uporabljajo na obrtnike. Minister gos p. dr. Stojadinovid je izjavil predstavnikoma obrtnikov, da se bodo v duhu deklaracije kraljevske vlade ublažile gotove pretiran osti davčne obremenitve, ki se mora spraviti v sklad z dejanskimi možnostmi. Prav tako je obljubil minister, da bo v vseh vprašanjih, ki zanimajo obrtniški stan, iskal sodelovanje z zbornicami.
DOMAČE NOVOSTI
*	Zahvala kraljice matere. Nj. Vel. kraljiea-mati je dobila za svoj rojstni dan 9. t. m. pozdrave iz vse držav9 s toplimi željami za dolgo in srečno življenje in za srečo Nj. Vel. kralja in kraljevskega doma. Po najvišjem nalogu izreka pisarna Nj. Vel. kralja zahvalo vsem ustanovam in osebam, ki so pri tej priliki s pismi ali brzojavkami ali vpisi v dvorne knjige izrazili svoja rodoljubna čuvstva.
•	Spomenik kralju Uedinitelju v Mariboru. Predzadnjo sredo je imel v Mariboru sejo spomeniški odbor, ki ima nalogo zbrati potrebna sredstva za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju Ale-
»Torej na Močilje!* so se zedinili lopovi. »Potem pa dalje! Vdati se nam mora slednja graščina.*
Medved jim je povedal, da še nima potrebnih načrtov. Treba jih bo šele izdelati. Čas odhoda bodo izvedeli ob pravem času.
Tedaj sta se vrnila dva tolovaja. Vsak jo prinesel na hrbtu težko vrečo ter jo postavil pred poglavarja. Vlomila sta v neko gostilno in pobrala jsstvhie. Zavohal ju je sosedov pes in prebudil vaščane. Nekdo ju je dohitel, da bi jima iztrgal plen, a roparja sta ga premagala in pretepla. Nato sta morala bežati pred razkačenimi prcbivalci. Dobila sta jih sicer po grbi, a za vsak udarec sta se maščevala.
»Ali sta koga potolkla?* je zanimalo podiv-jance.
»Iilev, kjer je bil priklenjen tisti pes, sva za-smodila*, je povedal eden tolovajev. Drugi pa se je bahal, da ima tudi on prijatelje, katerim bo pokazal rdečega petelina.
Potem sta razvezala vreči in izločila jestvine. Meso je bilo lepo; krčmar je pobil rejenega voliča. Kruh pa je bil ovsen in med moko so bili name-šani otrobi. »Pa še takega, nimajo*, sta pravila lopova. »Ljudje so sestradani, da se komaj držijo pokonci.*
Tolovaj je pripovedoval, da je videl možake, ki so šli z vrečami čakat čolne ob Savi. Prispeli so precej dobro obloženi. Toda množica ob Savi je bila tolika, da so dobili nekateri le pičlo merico žita, drugi pa so morali oditi prazni. Ko so se
ksandru I. Uedinitelju v Mariboru. Nabiranja mora. biti zaključeno do 30. junija letos. Prispevke za mariborski spomenik bo pobiral mariborski spomeniški odbor na področju bivše mariborske oblasti, a zbiranje po državnih uradih se bo vršilo osredotočeno v Ljubljani in se bodo zneski potem odstopili Mariboru. Obširna je bila na seji razprava glede oblike spomenika in prostora, kje naj se spomenik postavi. Prevladalo je mišljenje, da je tr:»ba najprej počakati na uspeh pobiranja prispevkov in pustiti to vprašanje dotlej odprto.
*	Rektor ljubljanskega vseučilišča dr. Ramovš je odstopil. Na vseučilišču kralja Aleksandra 1. v Ljubljani se je že dalje časa uveljavljala kriza, zaradi sklepa novonastopivšega. rektorja gosp. dr. Franca Ramovša, da odstopi od rektorskega mesta. Gospod rektor je že jeseni podal izjavo, da namerava odstopiti, in sicer iz zdravstvenih ozi-rov. Dosledno se jo g. dr. Franc Ramovš branil te časti ža pred svojo izvolitvijo, a se je na prošnjo svojih tovarišev, vseučiliških profesorjev, vdal ter bil ob zaključku letnega tečaja lani izvoljen za. rektorja. Rektorstvo je nastopil jeseni, a tedaj ponovno izjavil, da iz zdravstvenih razlogov ne bo mogel voditi poslov do jeseni 1936., to je do konea funkcijske dobe. Za odstop se je odločil že pred tremi meseci, pa je prišel marssilleski zločin in je gospod rektor ostal na svojem mestu. Z-laj pa, ko je konec globoke žalosti, je g. dr. Franc Ramovš od stopil,
*	Zahvala francoskih Scluncev Rakovčanoin.
Občinski predsednik na Rakeku g. Franjo Tavčar je prejel od Poilus d'Orienta fotografijo njihove žalne svečanosti, prirejene v spomin sobojevnikom, padlim na solunski fronti, z naslednjim pismom: »Poilus d'Orient iz Lunavillea Vas naproša, da sprejmete in delite s svojim prebivalstvom zalivalo in odkrito priznanje za nepozabljiv sprejem, ki ste nam ga priredili v svojem kraju ob priliki našega, romanja na grob Velikega kralja Aleksandra I. Živela Jugoslavija, živel Rakek!*
*	Važen posvet o regulaciji Savinje. Banska uprava je zaradi pospešenja regulacije Savinje odredila, da se bodo vršili v Celju redni zadevni posvetovalni sestanki. Prvega sestanka, ki je bil te dni; se je udeležil tudi namestnik bana dr. Pirk-majer. Podrobni regulacijski načrt, ki je bil v načelu že odobren od ministrstva in na podlagi katerega se je vršila licitacija za oddajo del, je sedaj v vseh podrobnostih dogotovljen in se pričakuje, da bo finančno ministrstvo že v prihodnjih dneh' odobrilo licitacijo, odnosno izvedbo regulacijskih!
vrnili domov, so jih sprejeli domači z obupnim jokom.
Stari očanec je pravil rokovnjaču: »Vzlic pomanjkanju še zmerom nekaj jemo, a smo vedno lačni. Zares čudni časi! Nobena jed nima pravega teka. Vse je kakor sapa.*
Tisto noč se je povrnilo v gorsko taborišče več roparjev, ki so bili odsotni dolgo časa. Nekateri so prispeli prazni, drugi pa bolj ali manj obloženi. Prišel je tudi tako zvani črni padar — rokovnjač, ki je varal ljudi z raznimi blagoslovljenimi praški za različne bolezni. Izdajal se je za samostanskega brata ter je imel nekaj spretnosti v izdiranju zob, zaradi česar ga jo čislalo preprosto ljudstvo. Bavil se jo tudi s prerokovanjem. Ker je znal imenitno lagati, so mu šli ljudje na limanice ter mu dajali darila.
Vse to je bilo padarju le postransko opravilo. V resnici je vohunil za rokovnjače. Pridno je stikal po vaseh, kaj govorijo ljudje in kakšne varnostne ukrepe snujejo po različnih krajih. Njegova poročila so bila veduo zanesljiva, ker mu je ljudstvo; marsikaj zaupalo. Lopov je znal prav dobro skrivati svoje zlobne namene. Ponekod so ga častili kot svetnika, ker si je hinavec večkrat obesil okrog vratu molek z debelimi lesenimi jagodami, o katerem je trdil, da ga je blagoslovil papež na božjem grobu.	,
Rokovnjači so ga vselej lepo pogostili. Kakor otroci so sedeli okrog njega ter ga verno poslušali Poglavar ga je štel za svojega najboljšega zavez-
«DOMOVINA» št. 3
del v režiji banske uprave. Delo se bo začelo v bližini tremerskega mostu. Stroški se bodo krili po že prej določenem ključu in bodo za delo v prvi etapi znašali nekaj nad dva milijona dinarjev.
*	Volitve glavnega odbora za obdelovanje Barja. V nedeljo so bile volitve odbornikov in namestnikov v glavni odbor za obdelovanje Barja. Predzadnje volitve so bile leta 1922., toda' le ob skromnem zanimanju, kar je pokazala takratna udeležba: volilo je tedaj iz Ljubljane le 33 ljudi. To pot se je ndeležilo volitev od 1783 ljubljanskih volilnih upravičencev 609. Izvoljena je bila skupina Vidmar Jakob in Gale Jakob in namestnik Benkovič Ivan, ki je dobila 375 glasov. Druga in tretja skupina pa sta dobili skupaj 234 glasov. Razen na ljubljanskem se je volilo še na osmih voliščih. Na Brezovici je volilo od 883 upravičencev 486. Izvoljena sta bila z 232 glasovi posestnik Novak Ign. in z 203 glasovi posestnik Rotar Ivan. Na Vrhniki je volilo od 718 upravičencev 407. Izvoljen je bil Kršmanc Anton. V Tomišlju je volilo od 448 upravičencev 186. Izvoljen je bil posestnik Peruzzi Vladimir. V Pijavi gorici je volilo od 764 upravičencev 453. Izvoljen je bil posestnik Trtnik Franc. Na Dobrovi je volilo od 404 upravičencev 177. Izvoljen je bil Zalaznik Franc. V Borovnici je volilo od 490 upravičencev 122. Izvoljen je bil Krašovec Franc. Na Viču je volilo od 1011 upravičencev 318. Izvoljen jo bil posestnik Javornik Franc. Na Igu je bil izvoljen posestnik Štrumbelj Ivan. Poudarek pri volitvah je bil v splošnem na gospodarski strani.
*	Smrt znanstvenika v poznavanju ptic. V Ljubljani je 13. t. m. po daljšem hiranju umrl gospod dr. Janko Ponebšek, višji finančni svetnik v pokoju in vodja naše opazovalnice ptičjaga življenja. Dr. Janko Ponebšek se je rodil na Libergi nad Litijo. Od mladega se je navduševal za naše ptice in jih že kot otrok z zanimanjem opazoval, študiral je v Ljubljani, nato pa pravna nauke na Dunaju in v Gradcu. Nazadnje je služboval kot višji finančni svetnik pri ljubljanski finančni direkciji. S posebno vnemo pa se je ves čas svojega življenja, kadar mu je le dopuščal čas, pečal s preučevanjem ptic. Opazoval je vse ptičje vrste v prirodi, njih selilna pota, ibral veliko zbirko ptičjih mehov in jajčec, ki so mu služila za strokovno poglabljanje v preučevanje ptic. Po upokojitvi leta 1926. se je posebno potrudil za ustanovitev opazovalnice ptičjega življenja v Ljubljani in v tem svojem prizadevanju tudi uspel. Pokojnik je bil stalni sotrudnik »Lovca*, bivša »Carniole*, bil pa je tudi stalni dopisnik velikih tujih časopisov, ki se bavijo s preučevanjem ptic.
Njegovo daljše delo so: »Naše ujede» in je prvi del Ž3 izšel, a drugi del je tudi že pripravljen v rokopisu. Pokojnik zapušča poleg užaloščene soproge Marice tri sinove in hčerko. Bodi mu ohranjen časten spomin!
*	Graščak Galle v Zgornji Šiški umrl. V Zgornji SiSki v svoji graščinici, nekdaj Jama imenovani, je v soboto v 85. letu starosti za vedno zatisnil oči veleposestnik g. Adolf Galle. Pokojnik, ki ga je poznala poleg Ljubljane vsa širna okolica, se je rodil v graščini Bistri pri Borovnici. Bistra je bila nakdaj samostan menihov kartnzijaneev, ki jih je pa cesar Jožef II. razgnal. Njihovo posestvo, kakih 1500 oralov, je kupil pozneje oče Adolfa Galleta. G. Adolf Galle se je po triletnem vojaškem službovanju namenil oditi v Ameriko in postati farmar. Na prigovarjanje svoje matere pa naklepa ni izvršil, marveč je kupil graščino v Zgornji Šiški in na tem lepem posestvu, obsegajočem nad 120 oralov, s pridom gospodaril do pred nekaj leti, ko ga je prepustil svojemu edinemu sinu Ernestu. Pokojniku blag spomin!
*	Stoletnica prvega hrvatskega časopisa. V nedeljo 6 t. m. je minilo sto let, odkar so v Zagrebu začele izhajati prve hrvatske novine. To so bile Gajeve »Novine Hrvatzke*, pozneje imenovane tudi »Ilirske Narodne novine*, »Novine horvatzko-sla-vonsko-dalmatinske*, naposled pa »Narodne Novi-ne», pod katerim imenom izhajajo še danes.
*	Most v Stahovici je bil pred kratkim dovršen in zdaj že vozijo po njem. Vozniki so zadovoljni, ker jim ni treba delati nerodnega ovinka po desnem bregu Bistrice. Novi most je zgrajen na mestu prejšnjega lesenega, vendar pa je nekoliko vzvišen in z njim tudi cesta, tako da bo klanec pred Korl-nom znatno omiljen. Ker je prejšnji leseni most moral vzdržati velik promet s težko natovorjenimi vozovi, s katerimi vsak dan vozijo v Kamnik apno, kaolin in les, so zdaj zgradili železnobetonski most, ki bo kos tudi podvojenemu prometu. Most je osem metrov širok in sloni na dveh močnih betonskih opornikih, pri katerih so prvič uporabili za betonsko mešavino porfirui gramoz iz Kamniške Bistrice. Tudi vsi ostali betonski deli (plošča in ograja) bodo iz porfirja, tlak pa bo iz porfirnih kock. Most je zgradilo gradbeno podjetje inž. Josip Dedek iz Ljubljane.
*	Huda zima po vsaj Evropi. Na skrajnem ruskem severu se je pojavil silen val mrazu, ki je prodrl že do osrčja Rusije. V Moskvi so imeli zadnje dni 40 stopinj Celzija pod ničlo. Zaradi silnega mraza je zastalo vse delo. Po ulicah ni žive duSe.
= Stran 7 - ............— 1 ..........^
Več ljudi je umrlo zaradi ozeblin. Na Krimu so, imeli že 20 stopinj pod Dičlo. Za te kraje na jugu Rusije je tak mraz nekaj redkega. V Sibiriji divjajo] hudi viharji. Snežni zameti so zasuli vse proge. VJ Nemčiji je bilo ponekod po 26 stopinj pod ničlo,* medtem ko so imeli istočasno na severu Norveške' le dve stopinji pod ničlo. Huda zima jo tudi na' Poljskem. Pri nas se zaenkrat, še ne moremo prij toževati, da bi bila posebno huda zima.
*	Knjiga, ki je morajo biti veseli stari In mladij je Vossov roman »Dva č 1 o v e k a», ki je zaradi svoje prelepe vsebine zaslovel po vsem svetu. Saj je samo v Nemčiji izšla ta knjiga v 700.000 izvodili in je ga zmeraj tista, ki jo ljudje po knjižnicah naj| več zahtevajo. Da bi bila draga, ne more nihče Tečfjj 368 strani ima. pa stane za naročnike »Domovine* na cenejšem papirju natisnjena in v celo platno v zana vendar samo 30 dinarjev (sicer 84 dinarjev] broširana izdaja pa 24 dinarjev. Da omogočimo na bavo knjige tudi tistim, ki si niti tega skromnegsj zneska no morejo pritrgati, smo sklenili, da bomo dali vsakomur, kdor pridobi pet naročnikov ti knjigo in pošlje ves denar, eno knjigo »Dva čloj veka* zastonj. Kdor bo tako prodal pet vezanilj knjig, bo dobil za nagrado eno vezano knjigo, kdoj pa bo prodal pet broširanih knjig, bo dobil v dal eno broširano. Tako zdaj ni nikomur več nemogoče da bi si ne pridobil te prelepe knjige o veliki ljtt bežni med dvema od usode preganjanima člov® koma. Naročila sprejema iz prijaznosti uredništvo »Domovina* v Ljubljani, Knaflova ulica 5 <L Spoj ročite po dopisnici svoje ime in poslala se vam boj položnica. Takoj ko prejme založba denar, vam bo poslala tudi knjigo.	J
*	Pometamo dalje, dokler je Se kaj zimskega, blaga. Velour barhent 7 Din, flanela 5.50 Din, volj neno 16 Din, snežke 20 Din itd. Stermacki* Celje.	I
*	Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi do* bite proti malenkostnemu plačilu pri g. Perti Francu, kapetanu v pokoju v Ljubljani, Maistrova ulica št. 14. Priložiti je treba za odgovor znamka za 3 Din.
*	Nova številka »Našega vala« Je izšla. Naj
edini slovenski, obilno 8 slikami opremljeni tednitf »Naš val», ki nas uvaja v program ljubljanske od< dajne postaje in ki nas seznanja g predavatelji id glasbeniki, ki nastopajo v radiu, je danes prav go| tovo zelo priljubljen tednik, saj dobimo v njeni stalna poročila in slike iz naših gledališč, prilogo za naše ljudske odre, ki danes nimajo svojega glal sila, vedno zanimive vesti in slike iz filmskih de*
nika. Nobeno njegovo poročilo ni ostalo brez plačila.
Novica, ki jo jo prinesel roparjem Črni padar, je bila vredna zlatega denarja. Izvadeli so, da so MoČiljo dobro založene. Graščinci so zaklali dve govedi in deset prašičev. Voznik Zgane pa vozi neprestano iz mesta raznovrstno blago in druge potrebščine. Tako obilne zaloge nimajo daleč naokoli.
»Ali poznaš Zganca?* mu je Medved segel v besedo.
»Seveda ga poznam. Zadnjič ste ga prav dobro oskubili. Zdaj ga varujejo biriči, ki so izvrstno oboroženi.*
»Ali sa fantje še vedno skrivajo pred biriči?* je zanimalo Medveda.
»Vsak teden jih nekaj ujamejo in pošljejo k vojakom. Graščinci snujejo menda novo posadko voj-ščakov, ki bodo iztrebili rokovnjače.
Razbojniki so se spogledali. »Ali je vratar Kruleč še zmerom na svojem mestu?* je nato vprašal Medved.
»Kam pa naj gre na stara leta? Kruleč j a na Močiljah edin, od katerega še kaj izvemo. Žgane pa je hujši od biričev.»
»Kruleč nam bo pomagal*, se je zanašal Rjavi Medved. »Premotili ga bomo z denarjem.*
»Za denar bi vam pmdal celo graščaka*, je vedel padar. »Samo naprej bi mu bilo treba nekaj dati Tako bi ga prav gotovo pridobili.*
»Medved, ali slišiš?* je Rogač opozoril svojega zaupnika.
»Vse to mi je že skoro znano. Takoj se bo treba lotiti važnega dela.*
Rjavi medved se je hitro odpravil na potovanje. Ogrnjen v plašč jo je mahnil ob palici čez gorovje. Izbiral je stranska pota, ker ni maral srečati nikogar. Tajno je moralo ostati njegovo opravilo.
Noč ja bila oblačna in brez lune. Vas Močilje se je zavijala v temo. Ljudje so počivali; nikjer ni bilo čuti nikakega šuma.
Gašper je prišel po ovinkih pred Srakarjevo kočo. Tu se je ustavil in položil oprezno nekaj na okno. Potem je odšel čez polje proti graščini. Tudi tamkaj je vladala skrivnostna tišina.
Luč je brlela samo še v sobici poleg glavnega izhoda. Vratar Kruleč je dremal ob okencu, odkoder se j a videlo pred vrata. Gašper se je neslišno približal in rahlo potrkal.
»Kdo si?* Vratar se je zganil in napol odprl okno. Ko je zapazil porasli obraz poznega prišleca, ga je spreletela groza.
»Ali me res več ne poznaš?* jo spregovoril Gašper.
»Beseda mi je skoro nekoliko znana, A po obrazu mu nisi več podoben ...»
»Torej ma še nisi pozabil. Ako bi mi odprl, bi se po dolgem času sp^t kaj pomenila ...»
»Ali si sam?* je pomišljal Kruleč.
»Sam kakor ti. Tebi ne lažem. Miiva sva se vedno razumela *
»Pravijo, da si postal razbojnik...» je vratar izrekel s strahom.
»Pa sva vzlic temu prijatelja. Tebi se ni treb» nikogar bati. Odpri, da se boš prepričal.*
Vratar je poslušal, ali ni nikogar na dvorišču Potem je previdno odklenil glavna vrata.
Gašper je odložil plašč in sedel na klopico oll steni. Palico je zapičil predse. Kruleč je zagrnij okno.	j
»Ali se še vedno skrivaš?* je začel vratar, ki s ga je ogledal od nog do glave. »Čudno, da te g« niso prijeli...»
»Pa me tudi ne bodo. Dokler bom nosil tal« plašč in hodil ob tejle palici, tako dolgo me d< bodo dobili. Varen sem podnevi in ponoči...» j »Tedaj je le ras...» Kruleč ni mogel vsegj izreči.	„. ,.*{
»Povej, kar misliš*, ga je prijel za besedo. ^ »Da si v zvezi z vragom, ki te zakrije s svojo senco...»	i
Gašper ga je pogledal izpod čela.	,
Vratar je spoznal, da ubežnik ne mara razkri. vati svojih skrivnosti Hitro je obrnil besedo tej mu začel tožiti o slabih časih.	,
Skrivač ga je zavrnil: »Tukaj vam ni noben« sile. Vsega imate v izobilju, medtem ko ljudstva strada...»
Kruleč mu je pritrdil. Menil pa je, da si siromak ne more pomagati.	. '
»Ako mi«liš tako o sebi, se motiš*, mu je ovrgel Gašper. »Prav ti bi imel priložnost, da si nekaj zaslužiš...»
Iavnio. V »Našem valu* dobimo pouene članke iz' področja radijske teh.iike, ki zelo zanimajo radijske amaterje, stalno modno prilago in žensko razpravo »Kultura telesa*, ki je začela pravkar izhajati.! Pisatelj Anton Ingolič je napisal novo dramo »Zgre-| šena pota», ki izhaja v »Našem valu* in ki bo zelo dobro došla našim ljudskim odrom. V »Našem valu* izhaja tudi izredno napeti in od številke do številke bolj zanimivi Sel Catinijev roman «Emilio Beruniui*. V novi številki sta dve strani posvečeni našemu kiparju in slikarju Nikolaju Pirnatu, ki je prispeval za naslovno stran mojstrski kip blago-pokojnega kralja Aleksandra L »Naš val* izhaja vsak petek in stane mesečno le 12 Din. Zahtevajte Še danes brezobvezno in brezplačno eno številko na ogled. Pišite na naslov; »Radijska revija ,Naš val', Ljubljana *
*	Neposredna železniška zveza Maribora z Osi-jekom. Novi prometni minister inž. Vujič je obljubil poslancem iz Podravja, da bo določil že v proračunu za prihodnje leto potrebno vsoto za gradbo železnice Varaždin—Koprivnica, ki bo dolga okoli 40 kilometrov in bo stala približno 3.) milijonov di- j narjev. S to progo, ki je bila projektirana že pred vojno, dobi Maribor neposredno železniško zvezo z Osijekom. Doslej znaša železniška razdalja med Mariborom in Osijekom 436 kilometrov, po otvoritvi nove proge pa se ta razdalja zmanjša na 317 kilometrov.
*	Maribor je preplavljen z banatskim vinom.
Iz Maribora pišejo: Maribor je sredi vinorodnih krajev, a je preplavljen z banatskim vinom. Ni lahko verjeti, da uvozijo vsak teden po dva do tri vagone banatskega vina v Maribor. Banatsko vino je lažje od našega vina, ima pa zato skrajno nizko ceno. Prodajajo ga baje postavljenega v Maribor liter po 1.80 do 2.50 Din. Ker ima drugačen okus,. ga znajo gostilničarji tako predelati, da r.-že, kakor režejo naša vina. Ljubitelji vhiske kapljice se sicer zadnje čase pritožujejo nad pristnostjo domačih vin, niso pa mogli dognati, da pijejo banatsko vino. Polne so kleti naših vinogradnikov ž'ahtne kaplje, toda za tako ceno, kakor jo prodajajo banatski vinogradniki, je naši vinogradniki ne morejo. Ker išče mestna občina mariborska novih davčnih virov, se čujejo predlogi, da bi obdavčila vsa vina, ki se uvažajo v mesto in ki niso zrasla na tleh naš3 banovine.
*	Smrtna nesreča, 'le dni se je v Logatcu pripetila strašna nesreča. Nje žrtev je postala 87!e na ga. Marija Mačkova, mati znanega lesnega trgovca, stanujo.ega v Dolenjem Logatcu. Stara žena je imela sama svojo sobico. Ker je pritisnil hud mraz, je ves dan posedala pri peči in pridno nalagala drva. Ko je po kosilu spet zakurila peč, je nenadno švignil iz nje plamen iu objel njeno krilo. Nesrečna ženica si ni mogla več pomagati in začela je goreti po vsem telesu. Ko so prihiteli na njene obupne klice domači na pomoč, je bila že vsa opečena po sprednjem delu života. Iz Dol njega Logatca so telefonično poklicali na pomoč reševalec iz Ljubljane. Ko so pa ti prišli tja, je bila uboga žena že mrtva. Žalostna smrt matere uglednega trgovca je vzbudila v vsem trgu splošno sočutje.
*	Bukev je ubila otroka. Posestnik Franc Ko-vaeič v Podgradu pri Gornji Radgoni je podiral v gozdu drevje. Njegova dva sinka, Dietni Tonček in 13!etni Herman, sta se nekij časa igrala v sadovnjaku, ki se razprostira proti gozdu. Prav ob času, ko se je začela nagibati k padcu precej visoka bukev, sta se otroka približala očetu. Ko ju je začel poditi od tamkaj, je hotela nesreča, da je mlajši Tonček zbežal proti domu, 131.tni Herman pa v smeri, koder je padala bukev. Zajelo ga je vejevje in pobilo na tla tako silno, da mu je počila lobanjska kost, dobil pa je tudi hude notranjo poškodbe. Poklicana zdravnika sta mogla samo potrditi, da ja pomoč izključena. Otrok je po osemurnem trpljenju umrl za poškodbami.
*	Nočni požar. Žabniea je doživela pred dnevi precej strahu in vznemirjenja Bi'o je okrog dveh zjutraj, ko je nastal pri Alarjevih požar. Prestra šeni Zabničani so hiteli na kraj požara, kjer sta ^e gorela hiša in hlev. Domači in okoliški gasilci so
sicer takoj prihiteli gasit, vendar pa hiše in hleva niso mogli rešiti. Pač pa so rešili živino. Dolgo se ni vedelo, kaj bo s poleg stoječim podom, ki so ga tudi žo začeli oblizovati plameni, pa se je gasilcem le posrečilo, obvarovati ga. Sumijo pa, da je bil og^nj podtaknjen, ker so začele goreti najprej butare pri čumnati.
*	Dve hudi nesreči v gozdu. Nedavno sta obiskali vas Osredek blizu Sv. Vida nad Cerknico dvo veliki nesreči. V gozdu so dvigali s pomočjo novega dvigala les iz prepadov, pri čemer se je smrt-j no ponesrečila 17letna Frančiška Brzkova. Dvigalo je udarilo dekle tako nesrečno po glavi, da ji je počila lobanja. Dekle je v nekaj dneh umrlo, ne da bi se še kaj zavedlo. — Druga nesreča se jo zgodila prav tam nekaj dni pozneje. Janez Usnek iz Krvave peči, ugleden posestnik in gostilničar, je šel gledat v Osredek nove naprave za dviganje lesa. Ker je bilo v gozdu zasneženo, je po nesreči stopil na rob prepada, pri čemer mu je spodrsnilo in je kakih 80 m globoko zdrčal v globino. Pri tem si je trikrat zlomil desno nogo, več reber in poleg tega dobil hude notranje poškodbe. S težavo so ponesrečenca dobili iz globine in ga napol zmrz-lega pripeljali k sorodnikom v Osredek, odkoder je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico. Nji govo stanje je resno.
*	Sirovost. V noči na petek je zlobna roka v Dolu in Beričevom požagala spominske lipe, ki so bile vsajene v spomin blagopokojn«mu kralju Aleksandru I. Uedinitelju. Upamo, da bo oblast v o krivca izsledilo, da ne bi na ljudstvo, ki je vdano kraljevskemu domu, padla senca suma.
*	Velika nesreča v rudniku Trepči. Prvi dan pravoslavnega božiča se je pripetila v rudniku liepči strašna nesreča. Ogromen blok svinčene rude in kamenja je zasal šest rudarjev, enega pa je plaz občutno poškodoval. Med zasutimi rudarji je tudi slovenski rojak Alojzij Struna, doma iz metliške okolice, ostale smrtne žrtve pa so iz vučitrn-skega sreza. Slovenski rudar Josip Škabeme je pripovedoval, da je v trenutku strašno zagrmelo, ugasnile so svetilke, sam pa je obležal na zemlji daveč se od strahu. Iz pobvesti ga je zbudil glas tovariša Lončarja, ki je naposled prinesel tudi novo luč. Ropot, ki ga je povzročil blok, je odmeval tudi pe drugih rovih. Ko so prihiteli rudarji v nesrečni rov, je bila večina dupline že zašita s kamenjem in rudo. Ko so rudarji odnesli ponesrečenega Ži-giča, so se takoj lotili o.lkopav.mja plazu in kopali dolge ure. Rešili so živega le še rudarja Tafila Emina. Ponesrečenega slovenskega rudarja Alojzija Struno so pokopali na pokopališču v Kosovski Mi-trovici. V istem rudniku jo zaposljea tudi pokojnikov brat Anton.
*	Smrt n ladi.ga pomočnika zaradi sirupemh plinov. Pri sedlarskem in kolarskem mojstru Vizjanu : na Celovški cesti v Ljubljani se je ptrod leti izučil in nato ostal pri njem za pomočnika Stanko Moser iz Šiške. Fant je bil zelo marljiv iu ko je lani od- j služil vojake, ga je mojster spet sprejel v službo. I Ker te dni zjutraj Moserja proti njegovemu običaju ni bilo iz njegove sobice, se je to mojstru čudno zdelo iu potrkal je na fautova vrata. Pa ni bilo i
i odgovora. Zato so nasiino odprli zaklenjena vrata i in našli fanta nezavestnega na postelji. V kotu jo stala posoda s tlečim ogljem in vsem je bilo takoj jasno, da je nesrečni Stanko najbrž vdihaval stru-| pene pline, ki jih je razvijalo oglje. Nemudno so obvestili reševalno postajo, ki je Stanka prepiljala 1 v bolnišnico. Bil je že v zadnjih izdihljajih in med prevozom umrl. Vse kaže, da gre za nesrečo.
*	Strašna smrt na železn:51U progi. Med postajama Breznim in Vuhredom jc povozil ošabni vlak 221etnega sina železniškega čuvaja Andreja Na-votnika. Njegovo truplo je našel ob progi železniški čuvaj, ki je sprva mislil, da jo Navotnik zaspal. Ko ga je pa izkušal prebuditi, je z grozo opazil na njegovi glavi zevajočo rano in ugotovil,
j da jo mladenič mrtev. Takoj je o tem obvestil železniško postajo v Vtihredn in orožnike, ki so se napotili na kraj nesteee. Dognali so, da j-> nesrečnega mladeniča povozil osebni vlak iz Vuhreda proti Breznu ob 10.3!). Nadalje so ugotovili, da se je Navotnik vinjen vračal sam proti domu ter ga
je najbrže vino tako premamilo, da je za?pal ob železniškem tiru. Nekateri znanci Navotnika pa menijo, da je najbrže šel prostovoljno v smrt. To sklepajo iz tega, ker se je poslovil od njih z besedami, da ga najbrže ne bodo nikdar več videli.
*	Samomor odpuščenega delavca. V okolici Črne je pri posestniku Kordežu služil za hlapca 201etni Rudolf Bidorman. Bil je priden iu vesten, tod* ker so posestniku dorasli otroci, je ob koncu leta odpovedal hlapcu službo. To si je mladi fant hudo vzel k srcu. Tem huje mu je bilo, ker ni imel pravega doma. Mladi hlapec je obupal nad svojim življenjem. Odšel je v stransko sobo, snel s stene puška svojega gospodarja in si pognal kroglo v glavo. Bil je na mestu mrtev.
*	Strel zaradi dražbe. Čudaški samski zidar Janez Rihteršič iz Ševelj pri Selcah se je pred ljubljanskim malim senatom zagovarjal zara li poizku-šenega umora, ker je nameraval ustreliti Jožeta Gartnerja, ki je na javni dražbi kupil njegovo hišico s posestvecem, kar je bilo cenjeno na 15.000 dinarjev, a prodano za 12.500 dinarjev. Zaradi samih 250 dinarjev, ki jih je bil dolžan, je prišio po-sestvece po njegovi trmi na boben. Stroški so narasli na lfiOO dinarjev. Janez je dober strelec, a se je zagovarjal, da ni hotel Gartnerja, ko je tia njegovem travniku kosil, ustreliti, marveč samo ustrašiti, da bi šel s travnika. Janez je bil obsojen la zaradi lahke telesne poškodbe na en mesec zapora in 120 dinarjev denarne kazni. Kazen pa je pre-stana s preiskovalnim zaporom.
*	Dve grdi zadevi. V Ljubljani so zaprli zobnega tehnika Bčvca, ki je na različna načine zavajal, zlorabljal in izsiljeval ženske. Grda zadeva se bo obravnavala pred sodiščem. Te dni je bil prijavljen tudi mariborski policiji primer, ki skoro nič ne zaostaja za afero iz Bevčeve zobotelmiške delavnica. Na policijo je prijokaia namreč mlada šivilja Marija in izpovedala, kako jo trpinčijo <r krojaški delavnici, kjer je uslužbena. V delavnici sta zaposljena dva pomočnika in omenjena Marija. Le-ta je s svojo lepoto popolnoma omamila obi mlad niča, ki sta ji neprestano vsiljevala svojo ljubezen. Marija pa je oba odločno odklanjala. Pomočnika sta postala nasilna. Zlasti prvi ji ni dal miru. Večkrat na dan je ubogo mladenko nagovar«. jal in nadlegoval. Ker mu ni uspelo, jo je neusmiljeno pretepal. Nekoč sta nasilneža navalila na dekle, jo po Irla na tla in eden ji je vsiljeval ljubezen. Le z velikim naporom in klicanjem na pomoč se je Marija otresla obeh zlikovcev v delavnici. Pa tudi na ulici uboga mladenka ni bila varna. Na Silvestrovo, ko se je Marija vračala domov, se ji je pridružil eden izmed obeh in j > s pestjo udaril po glavi s tako silo, da se je zgrudila. Če bi ne prišli na pomoč mimo idoči ljudje, bi bil nasilnež dek'etu prav gotovo storil silo. Uboga Marija je na policiji povedala, da jo je Alojzij često zaklenil med opoldanskim počitkom v delavnico iu ji tam vsiljeval svojo ljubezen. Taki gnusni dogodki in še mnogi drugi so se odigravali v tej krojaški delavnici, in to celo pred mojstrom. Zadeva se bo obravnavala pred so.lniKi.
*	Basa in gcla ne more pred sodnike. Te dni bl se morala vršiti pred mariborskim malim kazenskim senatom razprava proti 3Sletni kočarH Urši Rajgotovi od Sv. Lovrenca na Pohorju zaradi tat-
| vino. Namesto nje je prispelo pismo, v katerem ženska piše predsedniku senata, da nima ne čev-; Ijev ne obleke, da bi lahko stopila pred senat. Tudi ima štiri otroke, ki jih lačnih in premraženih ne more pustiti samih doma. Zaradi trga prosi, da se razprava preloži na pomlad, ko bodo lepši dnevi. Sodišče je po orožnikih poizvedelo za dejanski položaj ter dognalo, da Bajgoto»a v resnici nima obutve in obleke. Zaradi tega se je razprava preložila na poznejši čas, ko bo lepše vreme.
*	Pcžar v Bistrici pri Podbrezju. Posestnika Antona Terana, ki ima mlin in žago v Bistrici pri
' Podbrezju, je zadela huda nesreča. Ogenj mu je uničil del njegova lepe domačije. Teranova domačija je ob državni cesti proti Podbrezju nekoliko niže v dolini ob potoku Bistrici in jo sestavljajo hiša. mlin in krožna in navadna žaga. Ogenj jo | nastal zgodaj zjutraj v stavbi krožne žage iu se je
razširil na obe strani, na mlin in drugo žago. Zgo-rslo je tudi mnogo orodja, desk in lesa. Uničena rta tudi dinamo in električna napeljava. Na mlinu je zgorela le streha, vsa moka in žito pa sta pokvarjena, ker je zaradi neprevidnosti nekaterih 1 ju d I napolnila voda mlin do polovice. Najprej so gabili h domači, nato so pa prišli na pomoč gasilci iz Podhrezja, ki so požrtvovalno pomagali.
* Čuden gost policije. V naše kraje prihaja čedalje več popotnikov, o katerih je na prvi pogled
izdelani, tako da jih je človek lahko precej prepoznal. Bili so brez bleska in brez pravega zvoka, pa tudi precej težji od pravih. Po večini so bili uliti iz mešanice svinca in kositra. Ponare-jalec se je sam dobro zavedal, da mu tehnična stran dela ni dobro uspela, in jih je zato izkušal spraviti v denar skoro le med preprostimi kmečkimi ljudmi, ki dobijo petdesetake bolj po redkem pred oči. Tako je proti koncu novembra na cesti med Šiško in Št. Vidom opeharil 70Ietnega Ma-
težko reči, ali so navadni pustolovci ali morda, tijo Smrtnika z Dobrave, da mu je dal pet pravih : res usmiljenja vredni nesrečniki. Te dni &o na meji. kovancev za kriv petdesetak. V začetku decem-
v bližini Logatca prijeli nekega moškega, napravlje-fnega. v obleko čudnega športnega kroja. Neznanec je na vprašanje orožnikov odgovarjal v italijanščini in skušal govoriti neki drugi jezik. Neznanca so
bra je na neki stojnici blizu Hermesovega igrišča v Šiški pri neki branjevki kupil za 5 Din jabolk in plačal spet s ponarejenim petdesetakom. Malo pozneje je podtaknil tretjega ponarejenca nekemu
odvedli v Ljubljano in izročili policijski upravi. Tu | dalmatinskemu krošnjarju, od katerega je kupil to ga pričeli takoj zasliševati. Pripovedoval je glavnik za 3 Din. Na enak način je opeharil dve
?ndno. malo verjetno zgodbo. Piše se Vasilij Čontoš in pravi, da je doma iz Transilvanije' iz kraja Sar-madita, ki je bil poprej pod Madžarsko, zdaj pa spada pod Rumunijo. Pravi, da je moral leta 1917. na italijansko fronto. Tam da je bil pri Piavi ujet in poslan na otok Sardinijo. Po vojni da ga niso pustili domov, marveč je moral ostati na otoku.
siromašni prodajalki v Tavčarjevi ulici, kjer je od ene kupil kos suhe robe, od druge pa nekaj pomaranč. Ko se je začela na Kongresnem trgu sezona božičnih drevesc, je tam od štirih različnih kmečkih prodajalcev kupil smrečice in plačal s falzifikati. Drevesca je nosil s trga na Dvorni nasip in jih tam odvrgel. Po božičnih praznikih
Dejal je, da so mu šele zdaj dovolili odpotovati. Na ie podjetni neznanec v Streliški ulici kupil od policiji so ga sicer poslušali, vendar mu ne morejo kmeta nekaj butaric drv in mu zanje spet dal po-
tar tako verjeti. Ni izključeno, da je možak kak nevaren pustolovec.
* Jeruzalemski romar Kac obsojen. Jeruzalemski romar Prance Kac iz Slovenje vasi pri Ptuju,
narejen petdesetak. Drva pa je pustil kar tam ob cesti, češ da mora prej domov po voziček. Podjetni pustolovec bi najbrž še dalje tako sleparil, če ga ne bi bili po naključju razkrinkali. Tedaj je
ki je pred leti tako sijajno nabrisal večje število	poizkusil na podoben način kakor prej v Streliški globoko vernih ljudi, je že znan. žilica Kacu ne dd	"lici srečo na Bregu. Od kmeta Močnika iz Stra-miru in stalno roma iz kraja v kraj, toda nekdanja	homerja je kupoval spet za 10 Din butar, ki jih sreča ga je zapustila. Na tem svojem romanju se	ie hotel plačati s falzifikatom. Previdni Močnik večkrat pregreši, ker ne loči tujega od svojega.	Pa ie Precej spoznal, da je denar ponarejen, in Hudo se je pregrešil pred kratkim, ko je na Viču pri	£a ie zavrnil. Ko se je neznani kupec hotel iz-Ljubljani nekemu posestniku v družbi nekega mlaj-	niotati iz zadrege s praznimi opravičevanji, je šega spremljevalca"ukradel obleko, hranilno knji-	Močnik postal še pozornejši. Obvestil je straž-žieo in 2000 Din. V Bregani pri Samoboru so jeru-	nika, ki fe ™a!o nato v Križevniški ulici aretiral lalemskega romarja aretirali orožniki. Mož se je	221etnega brezposelnega čevljarskega pomočnika zagovarjal pred ljubljanskim sodiščem, ki ga je ob-! Viljema G., rojenega v Horstu na Westfalskem sodilo na osem mesecev strogega zapora. Iin stanujočega nekje v okolici Ljubljane. Pri • Umor graničarja na meji. Lož in okolica sta	osebni Preiskavi je našel pri fantu še štiri po-}.e nekaj dni pod vtiskom hudega zločina, ki so ga	narejence po 50 Din in pa stodinarski bankovec, zagrešili mladi fantje iz Pudoba pri Starem trgu	ki ga je imel najbrž za vsak primer pri sebi. Spra-in okolice. Pretekli četrtek je v Pudobu gorelo in	v,h so na Policijo, na njegovem domu pa so h gašenju sa je zbralo mnogo ljudi. Prejšnji dan	napravili hišno preiskavo. Našli so dva preprosta so graničarji zaplenili na meji tihotapcem šest	cementna kalupa za ponarejanje petdesetakov in konj. Graničarju Andjelkoviču je pripadla naloga,	enega iz mavca za dvajsetake. Aretiranec je prida jih povede na carinarnico na Rakek. Ko se je	znal> ?.a,]e Ponarejal petdesetake in jih po malem
vanja kovancev. Benčičeva skrita domačija da je posebno pripravna za to. Razen tega pa od tam ni daleč na železnico. Razpečevalci denarja bi se morali namreč posluževati železnice, ker bi razpečavali denar v bolj oddaljenih krajih, da ne bi prišli izdelovalcem tako kmalu na sled. Benčič pravi, da je ponudbo hitro odbil. Kratko nato pa se je zglasil ta njegov znanec pri njem še v družbi z nekim zgovornim študentom. Ponovno sta se lotila Benčiča, naj pristane na ponarejanje denarja. Benčič je nato ugodil vabljivim besedam. Oba tujca sta se za nekaj časa naselila v Jevnicl. Benčič pravi, da ne ve, ali sta izdelala kaj kovancev. Njemu nista dala ničesar. Ko so se nekar sprli, so se razšli. Nedavno pa se je razgovarjar Benčič s svojima kovaškima pomočnikoma Golobom in Koscem. Govorili so o stiski in pomanj(-kanju denarja. Eden izmed besedovalcev je omenil, da bi res kazalo izdelovati denar kar doma. Benčič je na to opazko prikimal in je ponudil svojima kovačema potrebne modele. Ko jima je izročal priprave, ki jih je imel že dve leti doma, je izpodbujal Goloba in Kosca: «Kar delajta denar, pa se bo vama dobro godilo!»
Kako je napredovala nova domača obrt v Jev-nici, preiskava še ni povsem dognala. Doslej je aretiranec priznal, da mu je znano le za kakih 50 kovancev, ki jih je izdelal Golob. Tega pa zdaj ni mogoče zaslišati. Pred tednom je namreč izginil in ga oblastva kljub vestnemu iskanju še niso našla.
Benčič je takoj potem, ko sta se z Golobom sprla in je ta pobegnil, zaslutil, da bi mu ubežnik znal kako skuhati. Modele za kovance po 50 in 10 dinarjev je nesel skrivaj v Savo. Pri preiskavi so našli pri Benčiču tudi posodo za mešanje zlitine. V isti posodi so potem zlitino tudi topili. Oblastva so vse te pripomočke zaplenila. Seveda se vsa okolica zdaj močno zanima za nadaljnji potek preiskave.
Ob tej priliki so oživele govorice o znanem Jožetu Bebru, ki je imel pred desetletji v Boltiji nad Ponovičami lepo kmetijo, podobno gradiču, pa ga je želja po bogastvu s pomočjo krivega denarja spravila v ječo na Ljubljanskem gradu. Vsa lepa kmetija mu je bila potem prodana in Beber je postal na stara leta brezdomec in siromak.
tisti dan vračal proti svoji obmejni postaji, se je Andjelkovič za nekaj časa pomudil pri požaru v Pudobu. Med ljudmi, ki so se tam zbrali, je bilo tudi več znanih tihotapcev iz okolice. Ko so ugledali Andjelkoviča, so se takoj na tihem domenili,' da se maščujejo nad njim. Ko je potem v temi nadaljeval pot proti domu, ga je onstran vasi pričakala večja gruča mladih tihotapcev, oboroženih s težkimi koli, in planila nanj. Na kraju zločina so pozneje našli domačini samo še okrvavljeno truplo graničarja, ki je na ta način izgubil življenje samo zaradi vestnega izviševanja službe. Orožniki iz Loža so takoj naslednji dan aretirali okoli deset mladih ljudi, na katere je padel sum, da so organizirali zločinski napad. Pred' preiskovalnim sodnikom pa so aretiranci vse dosledno tajili in tako jih je bilo ix) kratkem zasliševanju več izpuščenih. Med njimi je bil tudi 221etni France Avsec, znan tihotapec, doma iz Pudoba. Ko pa so orožniki ponovno obiskali njegov dom, so v hiši našli tudi vso okrvavljeno njegovo obleko, ki je več ko zgovorno izpričala, da je moral biti France Avsec neposredno udeležen pri zločinu. Ko so ga orožniki hoteli nato vnovič aretirati, pa je France Avsec nenadno pobegnil. Da bi se laže ognil zasledovalcem, je na begu odvrgel zimsko suknjo. France Avsec je visoke krepka postave in črnih las in nosi čepico na glavi. Že iz prejšnjih časov je znan kot nevaren človek in je oborožen z revolverjem.
* Kovancc po 50 Din j"e ponarejal. Komaj je bila pred dnevi pred sodiščem obsojena večja družba podobnih ponarejalcev, že je prišla policija na sled novim ponarejalcem. V novembru so se v Ljubljani in okolici pojavili v prometu ponarejeni 50dinarski kovanci, ki so bili prav slabo
spravljal v promet.
I/Z POPOTNIKOVE TORBE
KOVAČNICO SREBRNIKOV SO ODKRILI.
J e v n i c a, januarja.
Josip Benčič s Primorskega se je kmalu po prevratu priženil na lepo kmetijo v Jevnici. Ko , mu je umrla žena, je vse premoženje pripadlo njemu. Mož se je potem oženil še enkrat. Pred tremi leti pa mu je umrla tudi druga žena in zdaj je vdovec z osmimi otroki.
Pred nekaj dnevi so dobila oblastva prijavo nekega Goloba, ki je bil do zadnjih dni uslužben pri Benčiču v kovačnici, da se peča Benčič z izdelovanjem krivega denarja. Oblastva so pričela zadevo preiskovati in so orožniki moža aretirali. Benčič je ob aretaciji zatrjeval popolno nedolžnost, češ da ga je ovadil njegov bivši kovaški pomočnik le zaradi tega. ker ga je napodil iz službe. Zdaj pa so napravili orožniki pri Benčiču ponovno hišno preiskavo in so našli take priprave, ki res potrjujejo Golobovo ovadbo. Med drugim so našli pri njem tudi stiskalnico za kovance. Pri zaslišanju so prišle na dan razne ugotovitve, ki so dale oblastvom povod, da ga ob-drže še nadalje v sodnih zaporih. O neobičajni aretaciji moža, ki je posestnik, trgovec, mlinar in lastnik kovačije, se seveda širijo po dolini razne govorice, saj ljudska domišljija zmerom rada kaj pridene.
Preiskava je ugotovila, da se je pred dvema letoma oglasil pri Benčiču neki njegov znanec s Primorskega. Nagovarjal ga je, naj se loti izdelo-
PREKMURSKI GLASNIK j
Z nožem je usmrtila 151etno dekle. V Strehovcih, občina Dubrovnik, se je te dni zvečer zgodil hud zločin. 45 let stara Horvatova Kata je z nožem zabodla v srce komaj 151etno Ilorvatovo Anico, ki je v nekaj trenutkih izdihnila. Nesrečen dogodek jo posledica sovraštva, ki ima svoj začetek še izza dekliških let Aničine matere in Ilorvatove Kate. Aničiu oče je bil kot fant v intimnih odnošajih s Kato, ki je povila nezakonskega otroka. Fant pa dekleta ni poročil, ampak je stopil v zakon z drugo, s sedanjo materjo pokojne Anice. V teku let se je sovraštvo med obema ženskama sicer zelo ohladilo, vendar pa se je pri tej aii oni priliki spet pokazalo. Tako tudi ta večer, ko je postala žrtev mlada Anica. V zimskih večerih hodijo sosede druga k drugi cufat perje. Tako so Kata, Aničina mati in Anica cufale perje pri neki hiši v vasi. Po končanem delu so so vračale domov skupaj in med potjo je prišlo med starejšima do prepira. V prepir se je vmešavala tudi Anica in jezični boj se je razvil v dejanjski spopad. Kako se je v resnici zgodilo, se bo težko dognalo, ker so bile tri ženske same. Kata trdi, da ji je Anica rekla neko psovko in se pognala proti njej. Pri tem da se je nabodla na nož, ki ga.je imela ona odprtega. Na drugi strani se spet trdi, da je Kata zamahnila z nožem in četudi ni hotela Anice ubiti, jo je vendar hotela z nožem poškodovati. Žalostna resnica je le ta, da je bila Anica ranjena v srce. Stekla je še do domačega praga, kjer se je zgrudila mrtva na tla. Žalosten dogodek je izzval v vasi in okolici največje obžalovanje. Ena družina joka za svojim otrokom, pri drugi pa jokajo otroci za svojo materjo, katere mož je v Ameriki.
Iz Gelsenkirchna (Nemčija) nam pišejo: Jugoslo-vensko društvo sv. Barbare je imelo 6. t. m. božično obdarovanje otroč 5ev. Zahvaljujemo se vsem ki so podprli našo božičnico z denarjem, zlasti pa predsedniku Centralne zveze gosp. Pavlu Bolhi, ki nam je oskrbel znatno podporo. Gosp. Bolha sam nas, žal, ni mogel obiskati. Zastopal pa ga je zvezni blagajnik gosp. Niko Sen t j ure iz VVesterholta. Prisrčna hvala tudi konzulu g. Živadinoviču in njegovi soprogi za darilo, ki so ga bili naši malčki srčno veseli. Božičnico j3 otvoril društveni predsednik gosp. Jakob Vrhovec z lepim govorom. V imenu ■Zveze jugoslovenskih delavskih podpornih društev je govoril g-. Niko šentjurc ter se spomnil našega i.viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, pri čemer smo vsi trikrat zaklicali »Slava velikemu kralju!* in « živel mladi kralj Peter II.!» Govoril je potem še odbornik društva gosp. Martin Pire. Naši malčki niso hoteli zaostati ter so pod božičnim drevescem krasno deklainirali. Vmes pa so se čnle lepe naše narodne pesmi. Ouvajino Jugoslavijo! — Predsednik gosp. Jakob Vrhovec se še posebej prisrčno zahvaljuje vsem odbornikom in njihovim ženam, da so poskrbeli za lepo prireditev. Odbor sestavljajo gospodje: prvi predsednik Jakob Vrhovec, drugi predsednik Franc Plaveč, prvi tajnik Franc Brezovar, drugi tajnik Martin Pire, prvi blagajnik Franc Turk. drugi blagajnik Franc Počivalnik, ki po pomoti ni bil imenovan, ko smo rojakom poslali božične pozdrave. Počivalnik je po rodu iz Žalca in želi z.ženo vred ožjim rojakom srečno novo leto!
Iz Meerbceka (Nemčija) pišejo: Na novega leta dan se je zgodilo pri nas nekaj žalostnega. Upokojeni rudar Franc Dimec je šel prostovoljno v smrt. Obesil se je v svojem stanovanju. Star je bil 05 let in doma iz Blagovice pri Kamniku. Pred tremi leti mu je unirla žena. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Bil je zvest bralec «Domovine» devet let. Bodi nm lahka tuja zemlja, ostalim pa naše sožalje! — Vso srečo v novem letu želimo bralcem in bralkam: Janez Vider, Janez Primožič, Polde Zupančič. Rok Križnik, Martin Kan-dušar, Janez Pccol, Rozalija Bregarjeva, Martin Zapotnik, Dominik Erjavec, Jože Zajec, Anton Gradišer, Martin Zakušek, Ban, Anton Dover, Franc Jakob, Ivan Richter, Josip Pili, Anton Pretner, Janez Planine, Martin Novšak, Andrej Jericio. Blaž Flis, Anton Fabinc, Janez Lebenič-nik in Denžičeva.
Iz Volmerauge les Mineš (Francija) nam pišejo: Dne 2G. decembra je umrl v bolnišnici gosp. Josip Poharce v 59. letu starosti, po rodu iz Štajerske. Bil je vedno vrl narodnjak. Bival je dolga leta v (Nemčiji, nato pa ga je zanesla življenjska pot tudi i,v Francijo. Delal je v rudniku St. Piremnntu Man-cieulles dobrih osem let. Precej dobro je obvladal francoSčino, italijanščino, češčino in nemščino. Ko 'je nastopila kriza, je tudi on izgubil službo. Dolga tri leta je HI prezposeln in brez podpore. Zapušča !v Franciji žalujoče ženo. štiri sinove in eno hčerko. |Naj mu bo lahka francoska zemlja! Žalujočim naše iskreno sožalje!
1 Novice Iz Zedlnjenih držav. V Pueblu je umrla 611ctua Stanislava Čuligova, za katero žalujejo trije sinovi in dve hčerki. — V Chicagu je v cvetu mladosti umrla Antonija Skalova, rojena Kozjekova. Bolehala je že dalje časa. Zapustila je moža in Starše. — Na svojem domu v Elvju je preminil France Pengal za pljučnico. Pokojnik je štel 57 let; v Ameriki je žival 30 let. Zapustil je ženo in sedem otrok. — V La Salln je podlegel pljučnici Alojzij Beden ko. — Na Štefanovo so v T.ittle Fallsu pokopali 431etno Josipino Miklavčevo. Pokojnica je bila doma i/. Bočne pri Gornjem gradu; v Ameriko !jo prišla pred 24 leti. Zapustila je moža in štiri otroke. — Po daljši bolezni je v Clevelandu umrl Josip Cvelbar. star (17 let, doma iz Prekopa pri Kostanjevici. V Ameriki je živel 24 let. — V Clevelandu je umrl filletni Jakob Vahčič, doma iz Zdol pri Krškem, odkoder je prišel v Ameriko pred 30 leti. — Na svojem domu v VVest Allisu je umrl
601etni France Rogel, doma iz Lipovce pri Trebnjem. Pokojnik je prišel v Ameriko pred 31 leti. — V Mihvaukeejn je umrla Rozalija štefaničeva, stara 50 let. — V Brouhtonu je za vedno zatisnil oči 46-■ letni Janez Frelih iz Lesko vca nad Škofjo Loko. Zapustil je ženo in pet otrok. Pokojnik je bil brat Franca, ki ga je novembra lani do smrti povozil j avto. Oba brata sta prišla pred 24 leti v Ameriko. ! — V Chicagu je umrl 301elni Rudolf Trampuš, I doma iz Metlike. — Po daljši bolezni je v zdravilišču v Lorainu umrla 471etna Antonija Svetova. Pokojnica je bila v Ameriki °5 let. — Po skoraj dvoletni bolezni je v Clevelandu umrl Franc Lav-rič, doma iz Stepče vasi. Za pokojnikom žaluje deset otrok, v stari domovini pa SOietna mati. Lavrič je bil v Ameriki 3G let. V slovenski naselbini Krainu je lani pogorela društvena dvorana. Tamoš-nji Slovenci pa so zbrali okrog 20.000 dolarjev in zgradili novo, ki je bila na slovesen način otvor-jena 15. decembra.
15, Rue L .fayette, PARIŠ
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulnniiieje Foštrii uradi v Belgiji, Franciji, Ho-lundiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bruxelles; 1 rančijar št. 1117-94, Pariš; Hlandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luksemburg: št. 3%7, Lilxeml»ourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice	56
KAKTEJE POZIMI.
Kakteje pozimi počivajo in zato jih zalivamo lc semtertja in še takrat zelo malo. Kakteje prezimu-jejo v hladnem prostoru (5 do 8 stopinj Celzija). Potrebujejo pa svetel prostor. Šele ob koncu februarja, ko opazimo, da so pričela odganjati, jim malo več in večkrat prilijemo. Tedaj je tudi čas, da jih presadimo. Sadimo jih v majhne lonce, ker kakteja ne ljubi velikega lonca.
Zemljo za kakteje zmešamo takole: en del gozdne prsti, en del prsti iz tople grede, en del peska (mivke), en del stolčeuega zidn;ga prahu in en del ilovnate zemlje. Vse to dobro zmešamo, a mora biti vlažno, in v tako zemljo presadimo kakteje.
Na dnu lonca položimo vedno kako črepinjo, da se voda lahko odteče, če smo preveč zalili. Korenino moramo dobro zatlačiti in naj bo vsajena en centimeter niže od roba lonca. Presajene kakteje zalijemo šele čez štiri ali pet dni, a takrat dobro, pozneje jih zalivamo spet le po malem. Le v hudi vročini in kadar cveto, jih moramo zalivati vsak dan. V podstavku pa ne sme voda nikdar stati, ker nam sicer kakteje segnijejo.
popra in soli. Ko je meso od glave in nog kuhano (kože se morajo dalje časa kuhati), ga vzameš iz juhe in ko se malo ohladi, oberi vse meso s kosti, meso zreži, ga poškropi malo s kisom in limonovim sokom, po potrebi še osoii. Zdaj precedi juho na meso, in sicer toliko, da je juhe za dober prst čez meso. Če imaš rada tudi kože, lahko zrežeš še kože in daš med meso. Nato postavi žolco na hladno in jo pusti čez noč, da se strdi. Drugi dan žolco zvrni na krožnik, jo posuj z drobno sesekljano čebulo in zelenim peteršiljem. Če hočeš, jo oblij še s to-le omako: dve žlici kisa in štiri žlice olja dobro zme- ,
šaj, malo osoli, popopraj in primešaj se eno trdo kuhano in drobno sesekljano jajce.
Puding za štiri osebe. Raztopi v litrskem loncu pet dek prekuhanega in pretlačenega »peha od pre-kajene gnjati, nato primešaj šest dek moke; ko se moka malo popraži, mešaje prilivaj dva in pol decilitra vrebga mleka ter mešaje kuhaj dalje, da se malo zgosti. Potem lonec odstavi in ko se zmes malo shladi, primešaj tri rumenjake in eno jajce, 10 dek drobno sesekljane kuhane gnjati in sneg treh beljakov. Pudingov model dobro namaži, napolni z zmesjo, zapri in kuhaj v kropu 20 do 30 minut. Kuhani puding zvrni na topel krožnik, ga potresi z naribanim bohinjskim sirom, zabeli z razbeljenim sirovim maslom ter daj hitro na mizo.
Nadevani zrezki. Zrezke od pljučne pečenke potolči in osoli, 10 dek svinjskega mesa, 10 dek govejega mesa pa zmelji na strojčku. Eno žemljo namoči v mleku, jo potem dobro otisni in primešaj k zmletemu mesu, vse skupaj malo osoli in popopraj ter dobro zmešaj. S to zmesjo nadevaj zreške, jih zvij v obliki klobase in poveži s sukancem. V kozi razbeli tri deke masti, prepraži pol zrezane čebule, malo timjana in majhen lovorjsv list, položi zrezke na mast in jih malo popeci. Nato zalij z osminko litra belega vina in toliko juhe ali vode, da so zrezki pokriti. Zdaj kozo pokrij in duši zrezke do mehkega. Ko so zrezki mehki, jih deni na topel krožnik in jih pokrij, sok pa naj se še malo po-kuha. Potem ga pretlači skozi sito, nato pa naj še enkrat prevre. Nato zrezke zreži in odstrani niti, jih polij z omako in jih daj z valjanci na mizo. V nadev lahko daš, pač po okusu, tudi pest riža, malo kaper in eno sardeb.
RAVNANJE S CIKLAMAMI.
Kakor moramo vsako cvetlico, ki jo kupimo pri vrtnarju, spočetka vedno dvakrat na dan zaliti, dokler se ne privadi na novo ozračje, tako moramo ravnati tudi s eiklamami.
Ko pa opazimo, da se zemlja več tako hitro ne posuši, je treba zalivati cvetice samo enkrat na dan, in to zmerom ob istem času. Ciklame zalivamo tako, da voda ne pride do srčike ciklame.
Odcvetele cveto previdno odrežemo, istotako porumenele liste. Nikdar ni smemo pustiti, da cvet ali list prične gniti, ker okuži s tem še druge cvete in liste. Dobro je odrezana mesta posuti z ogljevim prihom. Ciklama rase lepša v manjšem loncu kakor v prevelikem.
Za kuhinjo
Dobra domača žolča. Polovico glave mladega prašiča, dve nogi in malo kož pristaviš v mrzli vodi. Vode naliješ približno tri litre. Ko zavre, daš zraven vso zelmjavo kakor h goveji juhi: korenček, peteršilj, zeleno, por, eno čebulo, poleg tega še malo timjana, lovorjev list, pet klinekov, 10 zrn
PROGRAM RADIA LJUBLJANE
od 20. do 27. januarja t. m.
Nedelja, 20. januarja: 7.30: kmetijsko predavanje: O lanu (inž. Sadar Vinko); S.OO: Na vrat na nos (nekaj koračnic na ploščah); 8.20: poročila; 8.30: orgelski koncert (profesor Matija Tome); 9.00: versko predavanje (prior Valerian Učak); 9.15: prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve; 9.45: iz Schubertove maše (plošče); 10.00: delavsko predavanje: Volitve delavk in nameščenskih zaupnikov (Delavska zbornica); 10.20: sekstet iz Brnce (na ploščah); koroške narodne; 10.40: koroške narodne 3 spremljevanjem radijskega orkestra (Neratova, Mišičeva, Gostie in Janko); 11.40: otroška ura (Mirko Kunčič); 12.00: čas, radijski orkester (po željah); 10.00: spevoigra »Pri zlatem sodčku*; 17.00: nekaj veselih orkestralnih točk na ploščah; 17.30: pevski zbor «Zvezda» iz Most; 19.30: nacionalna ura: Sporerov poizkus za iadajo prvega hrvatskega časopisa (dr. Ferdo šišič), iz Zagreba; 20.00: čas, jedilni list, program za ponedeljek; 20.10: Akademski pevski kvintet: koroške narodne; 21.00: radijski orkester; 21.30: čas, poročila; 21.50: radijski orkester, vmes klavirske solistične točke — Vondraček (na ploščah).
Ponedeljek, 21. januarja: 12.15: Feer Gynt, suita na ploščah (Grieg); 12.50: poročila; 13.00; čas, nekaj zborovskih pesmi na ploščah; 18.00: Mladina, dom in avtoriteta (dr. Stanko Gogala); 18.30: Šan-tel: Mala suita na ploščah; 18.40: slovenščina (dr. Kolarič); 19.10: pravna ura (dr. Knaflič); 19.30: nacionalna ura: Slovenija in njena narodna pesem (profesor Slavko Osterc) — prenos v Zagreb in* Beograd; 20.00: čas, jedilni list, program za torek; 20.10: prenos iz Hubadova dvorane: Razlaga novih' orgel (Stanko Premrl in dr. Kimovec); 21.00: radij- !
ski orkester; 21.30: Cas. poročila, radijski orkester; kov. Tedaj se je mož spomnil dr. Longa. Ženo je j 22.30: operetna godba na ploščah.	1 tako dolgo pretepal, da mu je sledila v zdravili-
Torek, 22. januarja: 11.00: šolska ura: Jurčkova šče. S seboj je pa vzel še dve močno našminkani pot na Triglav — lutkovna igra (Sokol na Taboru); ptičici, ki sta začeli razgrajati. Cangalosi je začel, 12.00: vojaška godba na ploščah; 12.50: poročila; kričati na ranocelnika, da mu je pohabil ženo in 13.00: čas, Po Gorenjskem po Kranjskem (plošče); da ga bo tožil. Dr. Long mu je pokazal vrata, 18.00: otroški kotiček (Cirila Medvedova); 18.20: češ da pokliče policijo, če se takoj ne pobere. 0 medu (Albina Traven); 18.40: nemščina (dr. Ko- Tolovaju seveda ni dišalo seznaniti se s policijo, larie); 19.10: nekaj kupletcv za boljšo voljo (ReS, hote] je pa ranocelnika zastrašiti in vzel je iz Bučar) — plošče; 19.20: čas, jedilni list, program žepa revolver. Toda dr. Long je bliskovito poteg-la sredo; 19.39: nacionalna ura: Zadnji srbski de- nil iz žepa revolver in ustrelil lopova v glavo, da spot (Pavle Bakič) — prenos iz Beograda; 20.09: se je mrtev zgrudil na tia.
ruska glasba (pevski ducti Popove in De Makeja; | Tako je izgubila lepa plesalka moža in s so-dijaški orkester); 21.30: čas, poročila; 21.50: slo- diščem ne bo imela opravka, ker je dr. Long noče venske narodne s spremljevanjem radijskega orke- naznaniti. Njemu samemu je pa policijski ravna-stra (poje Jože Rus); 22.30: angleške plošče. | tel celo čestital, češ da bi policija ne imela mnogo Sreda, 23. januarja: 12.15: slovanske overtire dela, če bi znali tako odločno nastopiti vsi, kij na ploščah; 12.50: poročila; 13.00: čas, vokalni kon- imajo opraviti v Ameriki s tolovaji. Dr. Long cert Ade Sarijeve na ploščah; 18.00: plošče po že- zdaj ne dobiva več grozilnih pisem, kajti tolo-1 ljah; 18.30: pogovor s poslušalci (profesor Prezelj); vaji so si dobro zapomnili, kako drago je plačal 19.00: Statistični pregled našega sokolstva v letu njihov tovariš svojo predrznost. 1934. (Valerij švajgar); 19.20: čas, jedilni list, pro-'
gram za četrtek; 19.30: nacionalna ura: Oton Žu-
X Potres je uničil sedem vasi. Pred dnevi so
pančič (Božidar Borko) — prenos v Zagreb in Beo-	potresomeri zaznamovali na turikein ozemlju pograd); 20.00: prenos iz ljubljanske opere, v odmoru	tre«, katerega posledice so mnogo večje, kakor se čas in poročila.	je sodilo v prvem tren itku po nesreči. Ognjišče Četrtek, 21. januarja: 12.15: Iz daljne Španije	potresa je bilo na otoku Jlarmari, ki leži pred azij-(plošče): 12.50: poročila; 13.00: čas. baletna godba	sko obalo. Na otoku je stalo 137 hiš. Potres jih je na ploščah; 18.00: Vojni plini (inž. Baltič Franjo);	porušil 40, druge pa močno poškodoval. Več nasel-18.20: smuška ura Ljubljanske zimskosportne pod-	bin je skoro popolnoma opustoš*nih. Prebivalstvo, zveze; 18.50: srbohrvaščina (dr. Rupel); 19.20: čas,	ki trpi zaradi vremena tudi mraz, se je delno iz-jedilni list, program za petek; 19.30: nacionalna	selil0. Rdeči polmesec je storil potrebno, da se ne-ora: Ustanovitev vojnega ministrstva v Srbiji let«,	srečnim prebivale >m opustošenih krajev nudi prva 1811. (iz Beograda); 20.00: prenos iz Beograda;	pomoč. Tudi na azijskem ozemlju je povzročil po-22.C0: čas, poročila; 22.15: radijski orkester.	tTes znatno škodo. Bile so tudi človeške žrtve.'
Petek, 2j. januarja: 11.C0: šolska ura: Naša	^ Koliko mraza prenese človek. Ne smemo se
soseda Bolgarija (dr. Bohinec); 12.00: koračnice	čuditi, da, se tako bojimo mraza, saj je človek v
velikih mojstrov na ploščah; 12-50: poročila; 13-00:	tem pogledu med vsemi živimi bitji najbolj občut-
Eas, operne arije na ploščah; 18 00: filozofski spre-	I ji v-_ Smrt nastopi, ko pade toploia njegovega te-Lodi: Duševni obraz naše dobe (dr. Fr a ne«- \ t i1( <sa po3 23 stopinj Ccziia. To je bil ria nižji rpraz,
18.20: radijski orkester; 18.40» literarna Ura: Slavko	kar so opazovali pri Čfoveku, in ta mraz pomtfii Jan recitira Klopčičeve preproste pesmi); 19.00:' neizogibno, ssmrt. Živali1 prenesejo hujši mraz kakor
radijski orkester; 19.20: čas, jedilni list, program	človek, ppse.buo najpreprostejše. Le-te otrpnejo, in
za soboto; 19.30: nacionalna ura: NO (iz Beograda);	f.e jih počasi-segrevamo, spet ožive. Bakterije pre-
20.00: prenos Bachovega koncerta iz Hubadove	neso 200 do 250 stopinj pod ničlo. Najnižja točka
dvorane; 21.33: čas, poročila; 21.50: radijski or-	mraza, pri kateri preneha vse življenje, je 272.2 fcester. ! stopinje pod ničlo. Drevje tudi prenese hud mraz;
Sobota, 26. januarja: 12.15: orgle na ploščah;	samo privaditi se mu mora. V Sibiriji preneso breze
12.50: poročila; 13.00: orkester citer in mandolin	vsako leto do 50 stopinj mraza, pa jim nič ne ško-na ploščah; 18.00: radijski orkester; 18.15: Aktual- <juje. Človek prenese hud mraz samo'nekaj časa.
»osti (Ludvik Mrze'); 18.30: radijski orkester;	i)va ameriška učenjaka, ki sta se hotea točno pre-
18.50: francoščina (profesor Prezelj); 19 20: čas,	pričati o odpornosti človeškega telesa proti mrazu,
jedilni list, program za nedeljo; 19 30: nacion^na	sta se dala zapreti v celico, kjer je bilo 30 stopinj
ura: Sveti Sava (otvoritveni govor bo imel patriarh	Reaumurja pod ničlo. Bila sta lahko obleči na iu Vamava, potem prof-sor Stanojevič) — iz Beo- vzdržala sta samo 18 minut, potem sta se oneza
grada):	------« —----«—»- — - -	.....
20.: 21
radijski orkester.	i dr Angerer, ki je imel priliko nuditi prvo pomoč
~	i j pri smuških nezgodah, je napisal članek, v kate-
7 A, A/ f fl/I C"7~*/	rem Priznava' da daje ta športna panoga sicer /l 1V / IVI A V O II || mnoge možnosti za nezgode in nesreče, vendar
pa je število hudih ali celo smrtnih nesreč y tej panogi dosti manjše kakor pri drugih športih in
IZSILJEVALCA JE USTRELIL.
j prav pri začetnikih najmanjše. Če preučujemo Proces proti morilcu Lindberghovega sinčka' posebnosti smuških poškodb, vidimo, da se do-Hauptmannu ni prestrašil ameriških tolovajev,' gajajo po večini zaradi padca na zasneženo podrta bi ne izsiljevali od premožnih ljudi denarja, j lago, ki je že sama po sebi vzrok, da so hude Njihova zadnja žrtev naj bi bil postal znameniti p; škodbe prav za prav redke. Drugo je seveda ranocelnik v San Franciscu dr. Claude Long. s padci na zledenela tla, kjer je malo snega, Ranocelnik ima zasebno zdravilišče za visoko kar se dogaja posebno v zgodnji zimi, ali pa s gospodo v enem najlepših okrajev mesta in nje- ! padci in zavozitvami v trde predmete (drevesa, govi dnevni dohodki znašajo po več sto dolarjev,1 plotove, skale). Tu opažamo pogostokrat lome kar je seveda znano tudi tolovajem. Dr. Long je, in druge poškodbe ob kolen:li, na rokah in no-bil dobil že več grozilnih pisem in si je nazadnje gah, ki so neredko za smuški šport značilne, poiskal spretnega detektiva, da je bil ves čas i Med smuške poškodbe spadajo lomi v gležnjih, skrit v zdravilišču. Znameniti ianocelnik je ne- j zvinjenja in pretrganja kit ob kolenih. Dr. Angc-davno lečil plesalko lepo Peggy Holtovo, ki si je rer je preiskal doslej 255 smuških poškodb, ki na odru izpahnila nogo. Izlečil jo je sicer v redu,! so bile skoro vse lomi v zgornjih in spodnjih vendar je pa čez nekaj časa izgubila službo. Toda ; okončinah, pri čemer sta bili dve tretjini pota čas je bila lepa plesalka že omožena; poročila! n<-siečencev moškega spola, ena tretjina pa žen-se je z nekim Petejem Cangalosijem, ki je imel j skega. Zanimivo je, da se največ moških nezgod toliko poklicev, da je najrajši živel od zaslužka; in nesreč zgodi pri vožnjah navzdol na ozemljih, svoje žene.	| ki privabljajo mnogo ljubiteljev tega lepega
Ko je pa Peggy Koltova nehala plesati, je se- športa. To je po drugi strani razumljivo ne samo veda usahnil tudi vir njenih in moževih dohod-.zaradi večjega števila smučarjev na takšnem
ozemlju, temveč tudi zaradi zelo izvoženih, za-ledenelih in trdih prog, ki dajejo smučarju velikansko brzino. Pri vožnji navzdol se uveljavlja nadalje tudi že bolj ali manj utrujenost. V visokem gorovju pa so smuške nesreče razmerno redke. Vzrok je v tem, da so osebe, ki obiskujejo zimsko visoko gorovje, same po sebi previdnejše. Pretežni del nesreč povzročajo tu pač plazovi in vremenski preobrati.
X Slepar Staviski je imel dve ženi. Francoski ministrski svet, ki se je sestal te dni v Parizu, je obravnaval poleg tekočih zadev tudi vprašanje, kani je izginil dosedanji oskrbnik otrok Staviskega Poulner, ki je bil zaradi ponarejanja državnih papirjev obsojen na osem let prisilnega dela. Poulner je bil že za zapahi, toda na posredovanje so ga začasno izpustili na svobodo. Dovoljeno mu je bilo celo kretanje po Parizu, To dovoljenje, ki ga je moral Poulner obnoviti vsake tri mesece, je podpisal, kakor kažejo uradne listine, državni tožilec Prouharam, in sicer na posredovanje svojefasnega ministra pravde Renčja Renaulda, ki je takisto zapleten v to zadevo. Prouharam, zdaj državni svetnik, je bil zaradi tega ori ministrskega sveta odstavljen. Da pa se ne bi reč videla tako huda, so ga pozvali, naj vloži prošnjo za upokojitev, kar je storil. Ministrski svet je prošnjo sprejel. Frouhara-ma obtežujeta dve pismi, s katerima je podpiral Polnerjevo prošnjo za odgoditev kazni. Obe pismi je pOslal Frouharam ravnatelju pisarne v ministrstvu pravde Moutonu, pobudo za to pa je dobil od ministra Renaulda, ki ni bil samo minister, ampak tudi odvetniški zastopnik obsojenega Poulnerja. V zvezi s tem je francoski notranji minister oilredil, da se vsa dovoljenja za odgo.Iitev kazni Ukinejo s 15. januarjem. «Echo de Pariš*sporoča, da je vele-sleparje.va vdova Arleta Staviska tedni predložila preiskovalni komisiji francoskega državnega zbora obširno gradivo, ki v marsičem pojasnjuje življenje njenega moža. Staviski je imel poleg nje še *>no žensko, ki jb je izdajal za Tfvojo ženo. Ta ženska je bila podrobno poučena o sleparjovili poslih. Z'njt> je potoval po svetu, bil je na Madžarskem in tudi na konferenci v Stresi, medtem ko je čaka'a ona z otroki v Farizu. Policija pa je kljub temu, da pozna to reč, prije'a njo namestu slepa rje ve priležnice, ki jo je Staviski povsod predstavljal za svojo ženo. Seveda je zvijača sleparjeve vdove prozorna, dosegla bi rada osvoboditev iz ječe in oprala sebe pred javnostjo, greh« pa naprtila drugi, čeprav je delila življenje Staviskoga tudi v sleparstvih. ki so prignala sleparja na rob propada.
X Sloni so napadli vlak. V državi Ungandi je bil otvorjen promet na novi železniški progi, ki so jo zgradili z velikimi težavami in ovirami. Otvoritev je bila svečana, toda kmalu po sve-■ čanosti so doživeli potniki v vlaku na novi progi | neprijetno presenečenje. Vlak je vozil s polno paro proti postaji Nairobi, ko je naenkrat obstal. ! Potniki so slutili nesrečo, izstopdi so in zagledali j nenavaden prizor. Na progi je bila zbrana čreda ! slonov, pred katerimi se je moral vlak ustaviti. ! Osebje je začelo streljati po n ,rh, toda sloni ss niso hoteli umakniti. Bili so trdno odločeni po-! staviti se v bran. Lokcniotiva je začela puhati j proti njim oblake pare, sloni so pa dvignili rilce I in se pripravili na napad. Potniki so hitro zbežali ' nazaj v vagone, kajti sloni so postajali divji. Vlak 1 je moral nazaj, toda kmalu je privozil nov vlak | s policisti, ki so imeli s seboj strojne puške. ; Mnogo slonov so postrelili. drugi so pa pobe^ndi. 1 Naposled je imel vlak prosto pot. V bodoče bodo ! v vsakem vlaku pripravljene strojne puške, če bi | se sloni odločili na nov napad. Sloni so namreč maščevalni in ni izključeno, da bodo znova poizkusili navaliti na vlak.
L'»tn?ca uredništva
Ljubljana — Velika čolnarska ulica. Za enkrat smo z romani res več kakor prezaloženi. Paka-Ve!enie. Zal, ne moremo najti. Precetiici. Dopisi, poslani «Jutru», so gotovo že zastareli.
j Prevalje. Take reči je treba dati v roke od-i vetniku.
Stran 12
«DOMOVINA» št. 3
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Strokovno mišljenje.
Oče: «Kajne, gospod, da ima moia hči velik glasbeni talent? Ona napravi s klavirjem, kar boče.»
Gospod: »Ali ga tudi lahko zapre?»
Iz zgodovine.
»Po smrti Ludovika Pobožnega je visela država Karla Velikega na enem samem lasu in ta las je bil Karel Plešasti.*
Lep začetek.
Hudodelec (ki so ga v ponedeljek vedli k usmrtitvi): »No, ta teden se je pa lepo začel!*
Pri slikarju.
Gospa: »Rada bi se dala slikati, toda usta mi morate napraviti manjša.*
Slikar: »Gospa, če želite, vas za isti denar napravim popolnoma brez ust!»
Resnica na obeh straneh.
Od nekega filmskega igralca je zahteval režiser, da bi sedel k leva in ga gladil po grivi. Igralec je to vi — o odločno odklonil.
; ir se ne bojte®, ga je tolažil režiser, »pra-\	' da je ta lev zrasel ob mleku.»
}:.i! sem zrasel ob mleku, pa zdaj rad jem r	n>i! igralec.
Ne boji se.
ar (gostu): »Vi torej nočete plačati tega
znes! a
Gost: »Ne, račun je previsok.*
Natakar: »Potem bom primoran poklicati straž-
n"
'enite, da bo on plačal zame?*
V modni trgovini.
Dama: «Potrebujem blago kavne barve.» Prodajalec: «Kakšno kavo imate rajši, milosti va, belo ali črno?«
Radovednost.
Jera: «Čitala sem, da je najbolj zdravo spati na desni strani.*
Špela: «Ze mogoče, toda jaz moram spati na levi strani. Moj mož namreč v spanju govori, a iaz na levo uho slabo slišim.*
Vzoren zakon.
A: »Verjemi mi, da živi Dušan v vzornem zakonu.* .
B: «Zakaj pa?»
A: »No, ona prečita, kar on napiše, on pa poje. kar ona skuha.*
Pojasnilo.
Jožek: »Očka, povej mi, kaj je večnost?* Očka: »To je nekaj takega, kar se nikjer ne začne in nikjer ue neha.*
Jožek: »Aha, že vem. Torej nekaj takšnega, kakor je vrtiljak!*
Starost.
Žena: »Zdaj. ko sem se dala ostriči, ne bo mogel nihče reči, da sem stara baba!»
Mož: «Seveda ne, zdaj si kakor star dedec.*
Med pisatelji.
A: »Razlika med teboj in menoj je tale: Jaz pišem zavoljo slave, ti pa zavoljo denarja.*
B: »To je jasno. Vsak piše zavoljo tistega, česar thu manjka.*
Prepozno.
Ko je stric Tibureij nekega dne opazil, kako je Mira poljubila svojega prijatelja Dušana, se je obregnil ob to početje in precej osorno dejal: «Jaz ti bom že pokazal, kako se poljubljalo moški!*
«I'ri5li ste prepozno, dragi stric, jaz sem Miro že vse to naučil», se je ljubeznivo odrezal mladi Dušan.
Ocena.
«Pevka je zapela krasno pesem. Zgodaj zjutraj, ko pojo petelini. Pela je izredno naravno.*
Prebrisan berač.
Dama, vračajoča se iz salona za negovanje lepote: «Saj sem vam že pred dobro uro dala vbogajtne!*
lierač: «Oh, oprostite, tako ste se pomladili, da vas niti spoznal nisem.»
Seveda je dobil prebrisani berač dvojno miloščino.
Ameriške žene.
Mnogo ameriških žen je doma v književnosti, druge so doma v slikarstvu, spet druge v glasbi, toda doma jih je «doma» zelo malo.
Raztresena kuharica.
Urša: «Zakaj si odpustila kuharico? Saj je znala dobro kuhati, bila je snažna in poštena.*
Neža: »Ker sem našla nekega dne kanarčke v vodi, zlate ribice pa v kletki...»
Stroga vzgoja.
Branko: «Poslušajte, gospodična, kako slav-ček lepo poje.»
Vera: «Ah, pojdiva rajši odtod; mamica ;e dejala, da setn za take reči še premlada...»
Materine skrbi.
Mlada mati po rojstvu prvega otroka: «Oh, možiček, če pomislim, da bo hodil najin sinko čez šest let v šolo, čez 18 let pa na vseučilišče, me kar strah spreleti, kako hitro se staramo.*
Živčno i~>črpanim.
Sodobni človek živi V razmerah skrajnega živčnega napora: depresija, nespečnost, predčasna Izčrpanost, živčna preutrujenost — glejte, na čem dandanes mnogi trpel Medtem je znanstveni) .Ugotovljeno, da regulira ekstrnkt iz žleze ndadih, močnih živali («Kalefluid>), prihajajoč v organizem, izločevallio delovanje vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet močan in sposoben za delo ter borbo za svoj
obstanek. Zahtevajte brezplačno detajlno literaturo pod naslovom: Beograd, Njcguševa 5, Miloš Mar-kovič. — »Kalefluid* prodaja jo drogerije in lekarne. Glavna zaloga: Drogerija Miškovič i Ko., Beograd. — 11 eg. S br. 10.537/33.
GOLŠA, DEBEL VRAT
je obolenje ščitne žleze, ki je je treba pravočasno zdraviti, ker se sicer delovanje tega važnega organa v njegovi funkciji kot zaščita proti strupom vse bolj ovira, zaradi česar nastopijo zelo neprijetni, a cesto tudi nevarni pojavi. Zdravniška znanost je ugotovila, da delu |ejo soli, ki vsebujejo jod, izredno dobro pri raznih oblikah golše. Mnogoštevilni bolniki so ugotovili pri uporabi zelo preprostega
DOMAČEGA ZDRAVLJENJA S PITJEM
nagel in povsem neškodljiv vpliv na bole/en. Vsakdo, ki ima golšo ali debel vrat ali otečenc žleze, naj zahteva našo knjižico, ki jo pošljemo
VSAKOMUR BREZPLAČNO. Zadošča dopisnica.
Poštno zbiralno mesto: Georg F ii I e n e r. Berlin-Neukolln, Hingbuhnstrusse 24, Abt. I' Vt.
1
Št. 5012, kovinasta Anker-remontoir, lepo ohišje, pravi švicarski stroj........Din 35.—,
Št. 5013, ista z radio svetlobnim kazalnikom ia kazalci.............Din 45.—»
št 5030, zelo fina, posebna tanka Anker-remon-toir, chronouieter AXO, točno idoča, elegantno« ohišje iz krom-nikla.......Din 135.—,
H. S (J T T N E R
LJubljana 6
Lastna protokolirana tovarna ur v SvicL Cenik zastonj in poštnine prosto.
prične luhko vsakdo doma izdelovati brez vsakega znanja predmet, ki ga potrebuje vsaka hiša. Zaslužek vsaj 100 Din je zagotovljen. Pošljite svoj naslov in znamko za odgovor. Josip Batič, Ljubljana.
MALI OGLASI
Tudi Vi si privoščite vsak mesec neka) srečnih ur!
Potrebujete nekai, kar Vas bo razvedrilo in kar Vam bo v korist. Nekaj, kar je zabavnega...
Nekaj, kar imate radi...
Nekaj, kar malo stane...
Kar hitro se odločite in si naročite za četrt leta »Ženo in doin». Stane samo 18 dinarjev.
Če hočete »Ženo in dom« brezplačno na ogled, tedaj pišite upravi: Ljubljana, Dalmatinova ulica štev. 10/d/3.
Dobre smuške obleke,
modre in rjave, za gospode in dame, se dobivajo po 345 Din pri Preskerju v Ljubljani, Sv. Petra ce6t& štev. 14.	3
23 Lepo posestvo v vinorodnem kraju
v izmeri 23 oralov se proda ali da v najem. Posestvo sestoji iz lepega vinograda, travnikov, njiv, pašnikov, gozdov in zelo dobro ohranjenega poslopja. Cena po dogovoru. Ponudbe na naslov: Klcnovšek Anton, posestnik v Sromljah št. 29 (brežiški s rez).
Parne pekovske peči in stroje
postavlja «Tehna» v Ljubljani, Mestni trg štev. 25. . Zastopnike sprejema v \seh krajin. 20
Lepo posestvo,
! ki je v okolici Podčetrtka in ob glavni cesti, prodam. Na posestvu, ki meri 10 oralov, stojita lepa zidana hiša, primerna za vsako obrt, in krasno gospodarsko poslopje. Cena 65.000 Din. Pojasnila dajo Jakob Ulčnik, posestnik v C.olobinjeku, pošta Podčetrtek.	22
Hranilne knjižice
ormoških in ljutomerskih denarnih zavodov so kupijo za polno vrednost. — Ponudbe sprejema uprava »Domovine« pod »Ugodno kupim»,- 17
Sveče
za svetnico kupite v trgovinah Senčar — Mala Nc-
14
delja, Ljutomer in štrigova.
Prodam hišo
's hlevom in vrtom, pripravno za gostilno ali drug obrt, ker stoji ob glavni eesti. Cena po dogovoru, ko se hiša ogleda. Več pove J. Poček v Artičah.
pošta Brežice.	19
Šivalni stroj,
| popolnoma nov. pogvezljiv. zelo poceni prodam. 1'Junc Josip. Ljubljana, Dvorakova ulica št. 31. 25
izdaja za koLzordj »Domovine* Adoll R i b n i k a r.
Urejuje Filip On. . č
Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.