Sto let Marije Možina
Praznovanje stotega rojstnega dne je seveda vsakikrat dogodek. Ni jih veliko, ki dočakajo to častitljivo starost. Marija Možina iz Sneber-ske 50 je 23. septembra slavila ta visoki jubilej. Ob tej priložnosti so jo obiskali in ji čestitali predstavniki naše občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, krajevne skupnosti, Kolinske, ki so )i izročili lepo darilo, saj je v tej tovami delala 27 let, pred 40 leti pa se je tu tudi upokojila, in Žita, ki so jo obdarovali s torto.
Čudno bi bilo, če Marijo Mo-žino pri teh letih ne bi nadlego-vele starostne tegobe; vid ji ne služi več dobro, saj komajda ra-zfcči še obrise Ijudi in predmeiov, tudi sluh ni več lako oster, že kar dve leti in pol je priklenjena na posteljo. Zato pa se lahko pohvali z odličnim spominom; zlasti na-tančno se spominja dogodkov iz preteklosti, kar je značilno za sta-rost. Prav razživela se je v pogo-voru s Stanetom Bobnarjem, ko se je spominjala, kaj se je dogajalo leta 1895, ko je Ljubljano priza-del potres. Tega dogodka se spo-minja kot bi se pripetil danes. »Takrat je trava valovila,« sliko-voto pove.
Gostje so se zbrali okoli Marije Možina (Foto: D. J.)
Ker sama ne more vstati, hči Marija, s katero živita skupaj in ki skrbi zanjo, pa tega ne zmore sama, prihaja k njej na dom vsak dan patronažna sestra iz zdrav-stvenega doma Vevče, da jo uredi, ji pomaga vstati, sesti na stol, potem pa, ko se naveliča se-denja, spet v posteljo. Kadar je Možinova mama dobre volje, za-poje pesmi iz svoje mladosti, je bolj zgovorna in pove tudi to, da mora včasih jesti zdravila, da rada pije kavo... Tako je življenje, ka-dar imaš sto let.
D. J.