¦ ^1 a ¦ Gospodarstvo. ¦ ¦ i..........................................................¦ Nekatera važna opravila v vinogradu. (Konec.) S prikrajša vanj em oviramo mladike v rasti, prisilimo pa v bližini grozdja ostalo listje k večjemu delu, vsled česar se grozdje lepše razvija in bolj zori. Ker je pa ravno listje za razvoj in zorenje grozdja (ter seveda tudi lesa) tako neobhodno potrebno, je največja napaka, ki jo more vinogradnik storiti, ako obira kadarkoli zdravo listje okoli grozdja. Le bolano, t. j. rumeno in suho listje se sme obrati, kajti če se obira zdravo, zeleno listje, dobi sicer grozdje neko na videz lepšo barvo, a jagode ostanejo drobne in kisle. Kakor rečeno, krepimo vsled prikrajšanja zalistnikov in onih mladik, ki so le zgolj radi nastavljenega grozdja ostale, ne le grozdje, ampak tudi one mladike, ki jih menimo drugo leto nare-zatina reznike inšparone.Te pustimo neovirano rasti in se razvijati do jeseni. Proti jeseni pa, ko se prične grozdje mehčati in les rumeniti, t. j. spodaj zoreti, je čas, da tudi tem mladikam porežemo vrhe, da grozdje lepše zori in se les spodaj bolj krepi; vendar se naj ne od-rezuje prerano vršičev, ker bi sicer spodnja očesa začela poganjati in bi to zmanjšalo trgatev prihodnjega leta. Najboljši čas za od-rezavanje vrhov je, ko so mladike nekako do polovice zlesenele; tedaj tudi solnce že pojema v moči in se s tem delom prepreči ob-senčenje grozdja. Izjemoma smo prisiljeni tudi prej odre-zovati vršiče, n. pr. ako so ti močno od pe-ronospore popadeni ali, ako imamo vetrovno lego in slabo kolje. Vršiči se naj ne prikrajšavajo prenizko, ampak tako, da ostane še črez kol stoječa sločina, da ne pride v senci stoječe grozdje prenaglo na solnce in ker so te sločine vendar nekaka obramba proti pozni toči. Pri prenizkem prikrajšavanju vrhov bi se tudi lahko spodnja očesa preveč nabuhnila ter postala prerahla in proti zimskemu mrazu manj trpežna. Zupane. # * * Letina na slovenskem Štajerju obeta letos zelo mnogo. Sadja bo toliko kot že več desetletij ne. Črešnje že zorijo. Vinogradi kažejo srednje dobro. Peronospora se pojavlja v veliki meri. Na polju se vse vrste pridelkov bujno razvijajo. Zimski ječmen je že blizu zoritve. Žito ni prav nič poleglo. Sena bo zelo velika. Košnja se že pričenja. Sploh smo v vseh kulturah za 3 do 4 tedne naprej napram prejšnjim letom. JDS za revizijo pristojbin uvoza in izvoza. Načelstvo JDS je v svoji seji dne 18. t. m. sklenilo podvzeti odločne korake, da se popravi oz. prepreči Skoda, ki jo je narodnemu gospodarstvu prizadejala Protič-Korošče-va vlada z uvedbo raznih taksnih pristojbin in z zvišanjem poštarine. Tudi se bo zahtevala odprava izvozne carine na vino, sadje in one predmete, ki jih pridelamo v izobilju in s katerimi bo treba nastopiti na inozemskih tržiščih. Akcija se bo raztezala tudi na luksuzne predmete, ker je med njimi navedenega mnogo blaga, ki spada k vsakdanji potrebi. Propaganda za 10-urni delavnik v Švici. Bogata Švica stoji pred razrešitvijo vprašanja o prehodu iz 8-urnega v 10-urni delavnik. Po celi republiki se dela za to smer velika propaganda. „Neue Ztiricher Zeitung" prinaša sledečih deset zapovedi: 10-urni delavnik bo reguliral gospodarsko življenje; 10-urni delavnik nam bo dal vse produkte, ki nam manjkajo; 10-uvni delavnik bo uničil dra-| ginjo in povzročil padanje cen ; 10-urni de-! lavnik odstranil bo vse težave, na katerih | danes trpimo ; 10-urni delavnik bo vspostavil ! flnancijelno ravnotežje; 10-urni delavnik v | obče nam bo prinesel veselje do dela; 10-urni I delavnik nam bo vrnil zdravje in blagosta-i nje; 10-urni delavnik nam bo vrnil mir; ¦ 10-urni delavnik nam bo pomagal, da od- i pravimo socijalni nesporazum; 10-urni de- ¦ lavnik nas reši boljševizma ! Bodimo pozorni, ČJitali smo v štev. 17 1 našega lista prepotrebni članek, v katerem se vinogradniki pozivajo na boj proti pero-nospori, ki je že marsikaterega vinogradnika oropala lepega kapitala. Ne bo odveč, ako objavimo tudi nekatere napake, ki jih je opaziti v obrambnem delu napram peronospori. Namen škropljenja je, da se obranimo pero-nospore, zato moramo pravočasno škropiti; saj je vendar jasno, da se vsake bolezni, če smo previdni, lažje varujemo, nego jo odpravimo, čas škropljenja se ne da določiti za vsa leta naprej po pratiki. To je odvisno od rasti vinske trte, od lege vinograda in vremenskih vplivov. Vinogradniki morajo torej hvaležno sprejeti poučne članke, ki nam jih prinašajo vinarski strokovnjaki od časa do časa v različnih listih. Velika napaka pa je, da se velik del čitateljev vinogradnikov ne ravna strogo po dobro hotečih navodilih, le približno tako uravna svoje delo, katero mu zato čestokrat ne poplača celoletnega truda in stroškov. Žalostno dejstvo pa je, da imamo tudi takšne posestnike, ki delajo vedno po enem kopitu, ne oziraje se na desno in levo. Škropi se v mnogih vinogradih prepovršno; le stopite v vinograde, prepričate se | lahko, koliko listja na vinski trti ni občutilo < škropilne zmesi. Uverili se boste, kako malo se upošteva važnost škropljenja na spodnji strani listja. Raztopina galice in apna je če-stokrat preslaba, v nepravem razumerju. G-alico tehtajo, a apno merijo na veliko, kar na lopate ali motike in se ne ozirajo pri tem na njegovo kakovost. Malokateri vinogradnik se 1 poslužuje preskusnega papirja. V velikem vinorodnem okolišu mojega službenega kraja poznam samo dva posestnika, kjer je doma to preskusno sredstvo. Kakor sem omenil, škropilna zmes ni vedno dovolj močna, z galico preveč štedijo in to tudi v mokrotnem letu, kakor je bilo lani. Nekateri do tretjega škropljenja ne pridejo celo takrat, ko bi trebaio štirikrat škropiti. Kdor lansko leto ni štedil z galico in jo je pravočasno in pravilno uporabil, pa tudi ni bil neprijazen žvepljanju, temu se je trud obilo poplačal, čeravno ne tako kakor gostilničarjem, med katerimi je mnogo takih, ki so si nakupili pretočeno vino po 8 — 10 K, pa so ga točili po 20 — 24 K liter. Pred nekaj tedni je kupil gostilničar pri nekem magnatu vino liter po 18 K in ga toči 32 K. Viničar dotičnega veleposestnika pa nima kruha in ne denarja in se jezi sedaj nad gospodarjem in ravno tako nad gostilničarjem, kateri ima pri enem litru več čistega i dobička, nego on s svojo ženo dnevno zasluži. Ali naj takšen delavec skrbno in zvesto dela v vinogradu? To vprašanje ni težko re- Siti. Da nam pa migljaj: Dobrega, zvestega delavca dobro plačaj ! Daj mu ob branju zdatno nagrado za skrbno delo v vinogradu ! Kakor pri vinogradstvu, moramo tudi v drugih panogah kmetijstva z združenimi močmi delati na to, da se otresemo raznih škodljivcev in napak. Naše narodno premoženje se bodo pomnožilo in temelj mlade države se bode okrepil. K temu lahko ljudska šola s sporazumom s kmetijskimi strokovnjaki mnogo pripomore. Zatorej pa na delo, na delo in zopet delo ! Lešnik Janko. Naknadna zamena kronskih bankovcev. Finančni minister je odredil, da vsi denarni zavodi v kraljestvu, ki zamenjavajo koleko-vane bankovce, zamenjajo še dne 31., 31. maja, L, 2. in 3. junija t. 1. z novimi kronsko-dinarskimi novčanicami vse pravilno kolkovane kronske bankovce, ki se iz kakoršnegakoli vzroka niso mogli zamenjati v določenem roku. Minister posebno poudarja, da se po tem roku pod nobenim pogojem ne bodo več zamenjali kronski bankovci. Kdor ima torej še kak pravilno kolkovani bankovec po 20 K, 50 K 100 K ali 1000 K, naj ne zamudi te zadnje prilike, nego zamenja pri davkariji za nove novce. Potreba bencina. Od vseh strani se naši gospodarji opominjajo, da naj čim preje uredijo svoja gospodarstva, da naj jih zboljšajo, skušajo pridelke pomnožiti. Kes je to potrebno, da preneha pomanjkanje, da se zvišajo dohodki iz gospodarstev. Toda naši gospodarji tega nimajo popolnoma v svojih rokah, ampak so odvisni dosti od drugih faktorjev. Dandanes še čutimo pomanjkanje vozne živine, vozov, dobrih plugov, raznega orodja, umetnih gnojil itd. Bliža se prva košnja, bliža se mlatitev. Kosilnic ni dobiti, za mlatitev ni dobiti bencina. Mlatilne stroje imamo, pa ne bencina. Naši gospodarji vprašujejo, kako je to mogoče, da se dobi v naši državi toliko bencina za tiste avtomobile, s katerimi drdrajo po svetu prekupci, verižniki, tihotapci, in nebroj raznih zidov. Bencin se pač tudi skriva po skladiščih, kakor se skriva pšenica, koruza, razna moka, da morejo lastniki tirati ceno navzgor. Da so pri tem poslu udeležene tudi tvrdke iz Slovenije, to sve-doči naznanilo trgovske družbe, „Promet v Ljubljani" v listu Agamer Tagblatt, št. 78. V tem inzeratu ponuja namreč Promet trideset kotlov (cistern) bencina, ki se nahaja v Vinkovcih! Naši gospodarji si ne morejo iti po bencin za mlatitev v Vinkovce, to je družbi „Promet" tudi dobro znano. Zatorej ponudba ne more veljati našim gospodarjem, za katere bi moral ,,Promet" kot domače podjetje vendar v prvi vrsti skrbeti. Smatrati je tedaj, da se ponuja od trgovske družbe v Ljubljani bencin, katerega mi krvavo potrebujemo, tujim prekupcem, verižnikom, tihotapcem, da se zaradi cen niti toliko bencina ne spravi v Slovenijo, kar bi ga potrebovali meseca julija za mlatilne stroje! Ali državna oblast to odobrava ? Ali si do-mišljuje, da s tem podpira naše gospodarstvo ? Ali ne bi hotela naša ,,Kmetijska družba" vmes poseči in posredovati, da dobimo pravočasno bencin za matilne stroje v Slovenijo ? Prosimo, usmilite se nas! Zakaj ne dobimo petroleja ? Med nami Jugoslovani se sicer tudi nahajajo sloji, kateri se potegujejo za skrajšanje delavnih ur, kateri bi radi le malo delali, pa pri tem dosti zaslužili. Bogu bodi hvala, da ti sloji ne tvorijo večino prebivalstva, ampak da so le mala vejica tega. Velika večina slovenskega prebivalstva se ne boji dela, se mu ne izo-giblje, hoče delavne ure pomnožiti, delavnik nategniti. Da pa se more ta cilj doseči, za to se potrebuje luč, da se more pričeti delati na vse zgodaj, da se more delati pozno vnoč! Tako prizadevanje bi se moralo podpirati, ker je le v korist mladi državi Jugoslaviji ! Pa ne najde razumevanja pri naši vladi. Nasprotno, oviranje ! Vlada v Beogradu naših gospodarskih razmer ne pozna. Se tudi ne potrudi, da bi se ž njimi seznanila. Zatorej mora deželna vlada za Slovenijo posredovati, ako je treba, tudi energično nastopiti, ker mi nismo in nočemo biti hlapci, ampak le enakopravni in enakovredni državljani ! Da se moremo gospodarsko razvijati, se nas mora podpirati pri naSem prizadevanju, nikakor pa ne ovirati. Delavnost, podjetnost se mora vzbujati, krepiti, nikakor pa ne zatirati. Mi smo postavljeni ob nemško mejo. Tekmovati moramo s prebivalstvom onkraj meje, ker ne moremo postaviti med našo Jugoslavijo in med Nemško Austrijo kitajskega zida! Taka gospodarska ločitev niti na Balkanu ni mogoča, kamo — li pri nas ! Ako pa hočemo tekmovati s sosedi, moramo delati, delati ne samo sedem, ali osem, deset,ali trinajst ur, ampak toliko, kolikor to pripuščajo naše fizične moči. Tedaj moramo delati po noči! Ker potrebujemo v ta namen luči, petroleja, občutimo posebno dolgotrajno pomanjkanje tega. Obrnili smo se na razne trgovce, da bi nam preskrbeli petrolej še pred zimo. Dosegli nismo ničesar. Vendar pa smo od ene največih trgovskih tvrdk izvedeli vzrok, zakaj ne dobimo petroleja. Ta tvrdka nam je namreč med drugim tudi to le pisala: Naznanjamo Vam, da smo si prizadevali na vse načine, da bi dobili, kolikor mogočo mnogo petroleja za naše podružnice v Sloveniji. Hoteli smo biti prvi, in za to smo prosili pri vladi, da nam dovoli izvoz lastnih železnih sodov v svrho napolnitve z mineralnimi olji iz naših jam na Poljskem. Minul je mesec, minulo je Četrt-leta, minulo je leto, in glej po preteku enega leta smo dobili vendar enkrat odgovor itd. Ali sedaj veste, zakaj ne dobimo petroleja od nobene strani ? Indolenca, stupidnost državnih uradnikov je kriva. Tako važne stvari pustijo kar celo leto ležati nerešene na svoji mizi. Ali tak uradnik zasluži, da se mu daje plača, da se ga pusti sedeti v uradu ? Tako lenobo je pognati na cesto, naj si bode pripadnik te ali one stranke Zahtevamo remedura!